Stev. 50.	V Ljubljani, 11. decembra 1908.	XLVIII. leto.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. :
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Izjava in pojasnilo.
Razmere, ki so zadnji hip zavladale med narodno - napredno stranko v Ljubljani, so preprečile tovarišu Luki Jelencu kandidaturo tako v mestni kakor v splošni skupini.
To dejstvo je vzelo z obžalovanjem na znanje ljubljansko učiteljstvo, ki je o tem razpravljalo v četrtek, dne 10. t. m. Temu se gotovo pridruži tudi vse ostalo napredno učiteljstvo na Kranjskem, ko zve potom tega današnjega pojasnila, kako so v Ljubljani umetno, a malo spretno ustvarili razmere, ki so odjedle učitelju Jelencu deželnozborski mandat in vzele naprednemu učiteljstvu zastopnika v deželni zbornici.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je sklenil, da kandiduje tovariša Jelenca v Ljubljani v mestni skupini, dr. Oražna pa v splošni skupini. O kandidaturi dr. Oražna v splošni skupini se je govorilo že kmalu potem, ko je bila v deželnem zboru sprejeta volilna reforma..
Na shodu zaupnikov narodno-napredne stranke s cele dežele, ki se je vršil prve dni novembra v Ljubljani, je tudi res izvrševalni odbor predlagal, naj se sprejme Jelenčeva kandidatura v mestni, dr. Oražnova pa v splošni skupini. Shod zaupnikov pa temu predlogu ni pritrdil, temveč je sklenil, naj kandiduje Jelene v splošni, dr. Oražen v mestni skupini.
0 položaju, ki je nastal s to izpre-membo, so razpravljali predsedniki okrajnih učiteljskih društev kranjskih na svojem sestanku v Ljubljani dne 19. pret.
LISTEK.
Cvetke s polja militarizma.
Busi so porabili v pretekli, vojni 1904/5. leta 4605 mil. mark ali 5556 mil. kron, Japonci pa 2424 milijonov mark (290S"8 milijonov kron), skupaj tedaj 8434"8 milijonov (8434,800.000) kron.
Seveda ima sedaj proletariat »ogromen dobiček, saj je Japan dobil nadvlado nad Korejo! — Saj je najboljša brana za siromake ogledovanje mramorja in zlata, poslušanje teatralnih priredb in pa koš — praznih obljub,
seveda po nazorih birokratov.
*
Bolgarska vojska šteje v tem letu 59.500 mož brez rezervistov.
meseca. Po resnem in vsestranskem preudarku so sklenili, da priporočajo Jelenca kot kandidata za deželni zbor, in sicer v mestni, ne pa v splošni skupini. Tovariš E. Gangl je dobil nalogo, da o tem sklepu obvesti izvrševalni odbor ter ta sklep tudi utemelji. To je storil Gangl s pismom z dne 20. novembra. Izvrševalni odbor je uvaževal razloge ter sklenil, da kandiduje Jelenca v mestni skupini. 0 tem sklepu je dr. Tavčar obvestil Gangla.
Dr. Oražen seje izjavil, da ne sprejme kandidature v splošni skupini. Župan Ivan Hribar je prevzel nalogo, da pregovori dr. Oražna, naj vendar sprejme kandidaturo v splošni skupini. Dr. Oražen se je pismeno izjavil, da ne prevzame sploh nobene kandidature.
Tak je bil položaj do dne 28. novembra letos. Tega dne se je vršil shod ljubljanskih zaupnikov narodno-napredne stranke. Navzočih je bilo 250 zaupnikov. Ti so sklenili na predlog dr. Tavčarja: Ivan Knez in dr. Oražen kandidujeta v mestni skupini, Luka Jelene pa v splošni. Tako se shod teh zaupnikov ni oziral na želje učiteljstva in ni uvaževal utemeljevanja govornikov učiteljev, ki so zagovarjali kandidaturo Jelenčevo v mestni skupini s posebnim ozirom na Idrijo.
Potem je prišla k dr. Tavčarju deputacija. Značilno je, da je bil v tej deputaciji tudi mož, ki je bil najprej za Jelenčevo kandidaturo, sedaj je pa z deputacijo vred zahteval, naj se skliče še en zaupen shod, da se re-asumuje sklep zaupnega shoda z dne 28. novembra.
ronskem okrožju, pri Valle Drane, Bivoli, Motite Tesoro i. dr. Blagor laškim polentarjem, ki trosijo denar v te svrhe, a za šole imajo le prijazne besede pa kup neizpolnjenih obljub.
Pa saj smo v XX. prosvetljenem veku 1
*
Japauska vojna mornarica: L. 1894. je imel Japan 5 malih oklopnic po 1460—3700 ton, 18 malih križark in topničark od 615 do 4300 ton, 14 malih lesenih križark, od katerih so nekatere okovane z železom, po 1350 do 1760 ton, 58 torpedovk.
Leta 1903. pred začetkom vojne pa: 6 oklopnic po 12.000—15.200 ton in 1 oklop-nica s 7400 tonami, 6 oklopnih križark po 9800 ton, 1 oklopnica za brambo obrežja; med vojno še kupljena dva oklepna križarja po nekako 7000 ton, 31 križarjev in topničark z 615—5400 ton, 19 torpednih razbijačev (ru-šilcev), 18 velikih in 55 malih torpedovk.
Letos šteje mornarica: 15 oklopnic po 7400—19.800 ton (6 ruskih), 14 oklopnih križark po 2450—14.600 ton (1 ruska), 2 oklopnici za obrambo obrežja (obe ruski), 32
Ta drugi s predsednikovim podpisom, a brez njegove vednosti zahrbtno in pristransko sklicani shod se je vršil dne '7. t. m. Na tem shodu so odločevali tudi taki, ki niso bili in niso zaupniki narodno-napredne stranke, pa tudi taki, ki so izpremenili v enem tednu svoje prvotno politiško prepričanje. Našteli so jih vseh 96. Ti so sklenili z večino, da se kandiduje v splošni skupini Josip Turk, graščak v Ljubljani.
Dne 8. t. m. je imel izvrševalni odbor sejo. Tu so predlagali, naj se skliče še en shod, in sicer shod volilcev, kjer se jim naj predstavita Jelene in Turk! Poudarjali pa so takoj, da tudi od tega shoda ne pričakujejo drugačnega glasovanja kakor dne 7. t. m., ker pride Turk s svojo najeto vojsko, zavednejši volilci se pa ne udeleže takih shodov. Tovariš Jelene se je izjavil, da ne pride na noben shod več, ker bi bilo to pod takimi razmerami brezuspešno in nepotrebno.
Iz vsega tega ravnanja je razvidno, kako so lepo odrivali in končno odrinili učitelja od kandidature: najprej so ga postavili v mestno skupino, potem v splošno in naposled v nobeno. To je preziranje in žalitev učiteljskega stanu!
Pri tem so igrale odločujočo ulogo nekatere osebe, ki jih učiteljstvu o prvi in ugodni priliki primerno priporočimo.
Tako postopanje sili napredno učiteljstvo, da iz tega izvaja konsekvence. Kjer bi napreden učitelj dobil siguren mandat, tam ga ne marajo. Napredno učiteljstvo torej ne more več hoditi s stranko, ki tako postopa z njim in ki so v nji mogoče take razmere. Učiteljstvo je stopilo iz te stranke — ne
malih križark in topničark (pet ruskih) 55 torpednih rušilcev, 68 torpedovk in 7 podvodnih čolnov.
Nekaj besed o jetiki.
Brezupno je človeštvo od nekdaj stalo jetiki nasproti, zakaj opraviti je imelo z nevidnim, nepoznanim nasprotnikom. Vedno več žrtev je padalo, ne da je svet mogel upati, da pride sovražniku do živega.
Poznala ni medicina ne sovražnika ne njegovega življenja ne pota, po kakem prihaja v človeški in živalski organizem, se tam na stroške nositeljeve pomnožuje, prinašajoč mu smrt in uničenje.
Temu žalostnemu položaju je profesor Koeh s svojim epohalnim odkritjem leta 1882. storil konec. On je razgrnil neprodirni zastor pred našimi očmi, pokazavši nam provzroče-valca bolezni: bacil, ki ga je imenoval tuberkulozo.
Zdaj je bila naša najvažnejša naloga, da doženemo njegove ekzistenčne pogoje, da po
da bi se pridružilo kaki drugi -— in pričakuje boljših in pravičnejših časov. Priboriti si jih hoče z delom med ljudstvom na posvetnem in gospodarskem polju!
Mariborsko učiteljišče.
Za glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču je imenovan dr. Ljudevit Pivko. Naslednik je učitelja Majcna, znanega izza lanskega štrajka mariborskih učiteljiščnikov.
Imenovanje dr. Pivka pomeni veliko pridobitev ne le za imenovani zavod, ampak tudi za slovensko štajersko učiteljstvo, zakaj dr. Pivko je mož na svojem mestu. Hudo smo pogrešali baš na mariborskem učiteljišču moža, ki bi bil svojim učencem ne le profesor, ampak tudi voditelj, prijatelj in narodni vzgojitelj, ki bi kot krepka osebnost širokega obzorja, temeljitega znanja in goreče narodne ljubavi v dobrodejnem smislu vplivala na gojence in jih tudi ko so zapustili zavod in stopili v življenje, vodila, navduševala ter navajala k samonaobrazbi in narodnemu delu. — V dr. Pivku je mariborsko učiteljišče dobilo takega moža. To trdimo lahko z mirno vestjo, trdimo spričo dosedanjega njegovega požrtvovalnega, skrajno marljivega in uspešnega delovanja posebno na polju narodne obrambe in vzgoje. Le-to delovanje je sicer ostalo širji slovenski javnosti več ali manj prikrito, tembolj pa ga vedo ceniti vsi prijatelji in znanci dr. Pivka, posebno še slovenski učitelji, s katerimi je iskal od nekdaj čira ožjih stik, da bi jih navduševal za narodno delo.
Bili so časi, ko je slovenski učitelj le a teškim srcem priporočal učencem vstop na mariborsko učiteljišče. Slovenski profesorji so sami pomagali ubijati v slovenskem dijaku narodni čut s svojo pretirano, pedantsko strogostjo na eni, s svojo profesorsko vzvišenostjo, ki jim ni dopuščala, da bi se približali dijaku in iz-kušali nanj vplivati, na drugi strani. Vrhutega so nekateri nezmožni učitelji sami izpodkopali učiteljski ugled na zavodu. Žalostno dejstvo je.
možnosti zadelamo vrata, skozi katera povsod vdira, in pričnemo proti njemu uničevalen boj.
Tu smo naleteli na težko oviro, katero odstraniti se trudijo vsi zdravniki leta sem z več ali manj dobrim uspehom. Zakaj nič ni težje za zdravnika kakor pri širokih masah glede infekcijskih nevarnosti najti razumevanje za najenostavnejša načela higiene, dopovedati jim, da treba ustrezati zahtevam higiene glede zdravih stanovanj, negovanja kože in hranitve.
Te težko premagljive ovire ustvarja fata-listična indolentnost prebivalstva. Skoz stoletja zaradi absolutne onemoglosti prisiljeno, da se vda v neodvratno usodo — saj je bil Laennec postavil (k sreči že davno ovrženi) princip o ueozdravljivosti tuberkuloze — se to prebivalstvo še vedno ne meni za velikanski napredek vede, ki nam dovoljuje, da sovražnika vedno tesneje obkolujemo, da ga slednjič uničimo. Ker namreč provzročevalca bolezni zdaj dobro poznamo, smemo kategorično izjaviti: tuberkuloze se lahko obranimo,
da so slovenski profesorji sami najbolj brezobzirno pometali s slovenskimi dijaki, da so le-ti dostikrat bili v posameznem razredu v manjšini napram Nemcem, dasi je sicer od novovstopivših gojencev vedno bila ogromna večina Slovencev. Hvala Bogu, so se razmere obrnile že na bolje, odkar deluje na zavodu dr. Potočnik, vrl, neustrašen zaščitnik slovenskih dijakov, in odkar je zapustil zavod učitelj Majcen; zanaprej bodemo pač z mirno vestjo izročali slovenske fante temu zavodu. Tem večja je nas učiteljev dolžnost, da skrbimo za dober naraščaj, da skrbimo sami za to, da bodo slovenski učiteljiščniki prava elita slovenskega dijaštva. Malenkostni pomisleki, češ, da ne kaže komu prigovarjati k vstopu na učiteljišče spričo žalostnih razmer, v katerih učiteljstvo danes živi, ne veljajo, zakaj narodni in stanovski interesi so višji od onih posameznika; narod pa in učiteljski stan potrebuje in zahteva dobrih vzgojiteljev in sposobnih mož. Slovensko učiteljišče ne sme še nadalje biti zatočišče faliranih študentov drugih zavodov. Zatorej velja vsem slovenskim tovarišem poziv, da vbodoče sami izbirajo sposobne fante za učiteljišče in tega ne prepuščajo več slučaju.
Zgledujemo se lahko na slovenskih uči-teljiščnikih višjih razredov, ki so sami — prej kot nekateri slovenski profesorji — prišli do prepričanja, da pomeni za štajerske Slovence nedostatnost učiteljskega naraščaja veliko narodno nevarnost.
Letos je maturiralo poleg 20 Nemcev le 9 Slovencev, katero število daleko ne zadostuje, da bi izpolnilo le vrzeli, nastale med slovenskim štajerskim učiteljstvom zaradi smrti ali vpo-kojenja starejših tovarišev. In vendar se ustanavljajo vedno novi razredi! Mimo tega še šolske oblasti zadnje čase protežirajo gojenke nemškega ženskega učiteljišča, dočim je doslej našla mesto na Štajerskem že marsikatera zavedna tovarišica absolventka ljubljanskega ali goriškega učiteljišča.
Ker so najbolj temeljito „iztrebljali" slovenske dijake baš na pripravnici, kjer dela nemščina večini slovenskih gojencev preglavice in zaraditega ne uspevajo, so dijaki višjih letnikov docela iz lastnega nagiba prevzeli nalogo, pripravničarje poučevati v predmetih, ki jim zaradi nedostatnega znanja nemščine delajo težkoče. Uspehi se že opažajo. To je gotovo lepo znamenje narodne zavednosti in požrtvovalnosti slovenskih mariborskih učiteljiščnikov. čast jim !
Tembolj je od nas učiteljev pričakovati, da se zavedamo svoje dolžnosti napram svojemu naraščaju in se v tem pogledu ne damo osramotiti od dijaštva.
Prof. dr. Pivka zagotavljamo, da bo njegovo delovanje našlo med učiteljstvom razumevanja in podpore. Želimo mu tem potom ob nastopu njegove službe prav obilo uspeha!
Izpraševalne komisije.
S Primorskega, dne 4. decembra 1908.
Te dni se je število izpraševalnih komisij za ljudske in meščanske šole na Primorskem zopet zvišalo. Pravimo „zopet", ker je bila ravno letošnje pomladi v Tistu ustanovljena posebna „izpraševalna komisija pri c. kr. na-
mestništvu v Trstu", kakor se glasi uradno ime te komisije, ki je sicer nepostavno ustanovljena — v Trstu namreč ni državnega učiteljišča, ki bi bilo postavni sedež komisije — pa ta, Lahom dovoljena nepostavnost še ni največja na Primorskem, zato se ne brigajmo dalje za njo. Najnovejša, nas zanimajoča komisija, je oua v Kastvu, ki začne svoje poslovanje v grudnu 1.1. Iz srca'privoščimo bratom Hrvatom to le za hrvaški učni jezik ustanovljeno komisijo ter se nadejamo, da bo njeno delovanje le v procvit hrvaškega šolstva na Primorskem. Morda se komu to čudno zdi, ta naša nada. Žal, da imamo vzrokov, da ne sodimo o vseh komisijah tako. Tako se menda še ni pozabilo, da je pred več leti goriška komisija (oziroma en njen član) dala nekemu Nemcu izpričevalo o znanju slovenščine — ki je pa bilo jako borno, namreč znanje — 8 katerim dokumentom je dotični zasedel na Kranjskem visoko mesto, ki z njega zdaj kaže svojo uemško oholost.
Sploh imamo glede goriške komisije nekaj želja, ki jih naslavljamo na gospoda deželnega šolskega nadzornika Matejčiča in na naučno ministrstvo.
Najprej moramo v interesu izpitni') kandidatov, oziroma njih žepov in v interesu prizadetih ljudskih šol prositi, naj ta komisija malo hitreje posluje. Ta naša prošnja je popolnoma utemeljena, ako se ozremo na ukaz č. kr. naučnega ministrstva z dne 22. junija 1892, št. 13.298, in ako pomislimo, da je bivauje izpitnega kandidata v hotelu 2—3 tedne za njegov žep cela katastrofa. V „alloggio popolare" pa učitelj navzlic svoji malovažnosti vendar ne more iti. Posebno moramo opozoriti na neko navado v Gorici, ki je drugod ni. V Gorici smatra komisija izpitovanje za šolski pouk in drže se gospoda pri tem tudi predpisanih šolskih počitnic. Ob sredah in sobotah popoldne n. pr. se v Gorici ne izprašuje; morda zaraditega, ker se tudi inače nekako šolarsko postopa s kandidati ? Šolski praznik 19. dan novembra smatra goriška komisija tudi za svoj praznik in cel ljubi božji dan se nič ne izprašuje, a kandidatje trošijo denar po Gorici, šole na deželi imajo pa poldneven pouk ali pa še tega ne. Omenimo le, da je nekdaj predsednik graške komisije odredil, da se pouk na učiteljišču nič ne prikrajša zaradi izpitov, ki se morajo — ustni — ker so komisarji za to posebe plačani, vršiti po šolskem pouku do poznega večera Nekaj podobnega bi ne škodilo 'tudi v Gorici.
Nadalje opozarjamo na krivo tolmačenje izpitnih predpisov v Gorici. Saj je vendar znano, da določa § 4. člen IT. izpitnega predpisa le „eine Lehrprobe" in kdor dela za dva ali več učnih jezikov, mora v smislu § 5. izdelati pismene naloge v teh jezikih in v smislu § 6. odst. 4. mora tudi ustno odgovarjati v dotičnih jezikih. O mnogojezičnem praktičnem izpitu ni v predpisu ni črke. Sploh se govori v tem predpisu vedno le o „eine Lehrprobe", n. pr. § 4., S 8. odst. 1. in odst. 2. v besedi „der zu behandelnde Gegenstand", ne: Gegenstände, § 4. odst. 2: Vornahme ... der Lehrprobe, ne: Lehrproben; ravno tako govori tudi § 11. v 1., 2. in 7. odst. le o „eine Lehrprobe" ali „bei der Lehrprobe. Le komisija za verstvo sme, če hoče, zahtevati „besondere Lehrproben" (§8. odst. 3 ). V protislovju s temi popolnoma jasnimi določbami pa zahtevajo v Gorici učae
poizkuse iz računstva, jezika, petja in telovadbe, časih menda tudi iz verstva. Najhujše je pa pri tem to, da je goriška vadnica edina v svojem ustroju. Učni jezik je nemški, učenci ali učenke so pa laške ali slovenske narodnosti; pouk maternega jezika je prost predmet in v takem razredu mora izpitni kandidat, ki ni prej in ne bo nikoli pozneje videl tako bedasto urejene šole, učiti n. pr. o sklanji samostalnika najprej slovensko. Ko je mož, ki ve, da je njegov učni poizkus odločilen za izpit, v najboljšem tiru, mu preseka predsednik izpitne sekcije besedo, ter mu ukaže, naj nadaljuje nemško. Kje, kaj naj nadaljuje nemško ? Nauk o sklanji slovenskega in nemškega samostalnika (ali pa nauk o spregi slovenskega in nemškega glagola) vendar ni snov, ki bi se dala pametno učiti v isti uri in pred istimi učenci v zvezi onega učuega poizkusa. In sploh, čemu učni poizkusi v dveh učnih jezikih? Predpis ga ne zahteva; zdrava pamet ga pa tudi zanikuje. Saj je vendar jasno, da more oni učitelj, ki ima dovolj metodiške izurjenosti, učiti v vsakem jeziku, ki ga zna toliko, kolikor mora pač učitelj znati učni jezik. Metodiška tehnika je vendar v vseh jezikih ista. Pa tudi množica učnih poizkusov je že po predpisu nepotrebna. Kdor je pokazal metodiško zmožnost v enem predmetu, ta jo ima gotovo tudi za druge predmete ljudske šole, ako je pri maturi dokazal primerno znanje.
Zdaj pa še par besed o ustnem izpraševanju. Glede tega so pa menda vse komisije še na stališču, da je ta izpit ponovitev mature; imamo sicer pri raznih komisijah nekaj členov; tudi v Gorici se to lahko konstatira, seveda le v neznatni manjšini, ki upoštevajo § 3. izpitnega predpisa, ki pravi, da ima ta izpit praktičen značaj. Navadno so to tisti gospodje, ki so ali iz ljudskošolske službe prišli na mesto glavnega učitelja, ali pa oni, ki kot profesorji delujejo v službi c. kr. okr. šolskih nadzornikov. In kaj določa ta paragraf? „Grundsätze der Volksschulerziehung, Schuldisziplin, Schulgesundheitspflege, methodische Behandlung der Einzelnen Lehrgegenstände, Erfahrung und Urteilsfähigkeit in Fragen der Erziehung und des Volksschuldienstes" — to stoji na prvem mestu, potem šele pride: „ . . . den Lehrstoff der allg. Volksschule im großen und ganzen beherscht . . . ohne Wert auf einzelnes . . . gelegt . . ." Kdor to pazno prečita, nam mora pač pritrditi, da so vprašanja: „Imenujte mi glavno mesto Galicije!" — „Beschreiben sie mir die skandinavische Halbinsel!" — Povejte, kar veste o termometru I" — „Zakaj je Karl VI. izdal pragmatiško sankcijo?" itd. popolnoma zgrešena.
To so pač lahka maturna vprašanja, a metodične zmožnosti z odgovori na ta vprašanja ne pokaže nihče. Ne dvomimo, da bi bilo za vse kandidate, komisarje in šole prav primerno, ko bi ministrstvo k predpisu z dne 30. julija 1886, št. 6033, posebno k členu II. §§ 3., 4., 6. in 8. izdalo primeren navod oziroma pojasnilo. Kandidatje bi vedeli natančno, kaj jih čaka, komisarji bi pa bolj stvari primerno postopali.
Koncem izražamo pa še željo, ki jo naj vpošteva c. kr. deželni šolski svet goriški. In ta je: v Gorici naj sej ko se premesti tja moško učiteljišče, ustanovi še ena komisija, in sicer naj se delokrog obeh komisij jezikovno omeji. Ena bodi za slovenski učni jezik, druga za laški; taka uredba odgovarjaj tudi §2 čl I
izpitnega predpisa. Če že torej sedaj veljavna postavna določba to zahteva, ne vemo, zakaj bi še nadalje silili kandidate raznih učnih jezikov k isti komisiji; razdelite si delo, in škode ne bo nikjer; pač pa bo poslovanje posameznih komisij bolj hitro!
Morda—seveda, če bodo dotični faktorji dovolj samostojnega mišljenja — pridemo Slovenci na Goriškem ob tej priliki tudi do mrvice uradnega jezika, da torej ne bomo imeli več priložnosti, čitati takih-le spak:
Izpričevalo učne usposobljenosti za slovenski učni jezik nosi pečat: „I. r. commis-sione esaminatrice di Cap odistria". In ta komisija je dozdaj izpraševala za hrvaški, slovenski in laški učni jezik.
In kaj rečejo na to oni gospodje slovenske krvi v c.,kr. višjih službah, ki še sedaj sanjajo o „deutsche Amtssprache" ter izdajajo v slovenskih deželah slovenskim strankam o slovenskih zadevah nemške dekrete, rešitve in naznanila? Lah bi se takim ljudem smejal, in prav bi bilo.	P r i m o r e e.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca novembra: K 200.732*04.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Socialne razmere učitelj-stva.
Poroča A. Pesek.
V.
Važen popravek. Ker svojega refer»ta „Begulacija učiteljskih plač" nisem čital, ko je izšel v „Učit. Tov.", nisem zapazil, da se je vrinila velika tiskovna pomota. Neki tovariš me je opozoril, da je v 42. štev. „Učit. Tov." z dne 16. oktobra t. 1. v uvodnem članku „Begulacija učit. plač" v tretji koloni natisnjeno: „Štiri petino vaega učiteljstva ima manj kot 2000 K in skoraj polovica vsega učiteljstva ima manj kot 2000 K." — Moralo bi pa biti tako-le:
„Štiri petine vsega učiteljstva ima manj kot 2000 K in skoraj polovica vsega učiteljstva ima manj kot 1201 K (entisoč dvesto in eno kron o)".
VI.
Po podatkih statističnega urada na Dunaju ima 2062 oseb manj kot 600 K plače in 19 613 oseb ima od 600 K do 1200 K letne plače. 2062 + 19 613 = 21.675 in ti nimajo nad 1200 K (entisoč dvesto kron) letne plače. Ker izkazuje omenjeni urad 55.479 učnih oseb na avstrijskih ljudskih šolah, ima torej res skoraj polovica vsega učiteljstva (namreč 21.675 oseb) manj k o t 1201 K letne plače.
Kaj čuda, da ima učiteljstvo vkljub svoji izobrozbi tako slabo socialno stališče, ko ima
Dalje v prilogi.
in naša dolžnost je, da širše kroge v tem pogledu informiramo in jih učimo stremiti za tem visokim smotrom.
Kaj je jetika ali tuberkuloza? Tuberkuloza je nalezljiva bolezen. Provzroča jo majhna, s prostim očesom nevidna glivica. Obliko ima palčice, dolge četrtino premera rdečega krvnega telesca. Ta glivica se nahaja v ogromni množini v izmečku je-tičnih. Pljunki teh boluikov se posuše, postanejo prah in s tem prahom vdihavajo te, bolezen provzročujoče glivice ljudje in živali, ki se s tem inficirajo, t. j. bolezen nalezejo. Ali pa se zdrav človek nahaja v bližini jetičnega; ta kašlja ali ki ha in meče pri tem oblak vodnih kapljic s takimi glivicami iz ust in npsa, in zdravi sosed jih vdihava in sprejema po tej direktni poti bacile jetike.
Ognemo se torej še najprej infekcije, ako prebivamo na čistem zraku in se ogib-ljerao neposredne bližine kašljajočih jetičnih ljudi.
hrano, ki izvira od bolnih, jetičnih živali; predvsem je tukaj nevarno mleko tuberkuloznih krav. Uživajmo torej vedno le prekuhano mleko!
Večkrat pa slišimo vprašanje: Zakaj se nekateri ljudje, izpostavljeni tej priliki, vendar ne inficirajo, drugih pa se jetika rada prime? Tu je stvar ta, da je zdravi človeški organizem oborožen z naravnimi varstvenimi napravami, ki so sposobne, da zabranijo razvoj bolezni. Ako pa je človek „tuberculicable", kakor pravijo Francozi, t. j. s hereditarno (podedovano) dispozicijo obtežen, ker je rojen od slabotnih bolnih staršev, potem varnostne naprave njegovega organizma ne zadostujejo da bi zabranile razvoj tuberkuloze. Take iz tuberkuloznih, skrofuloznih, sifilitičnib rodovin izvirajoče organizme treba prav posebno varovati infekcije, ker ji radi podležejo, in sicer treba vsem higieničnim odredbam že v prvem letu življenja posvečati potrebne pozornosti.
Tudi na drugo vprašanje: D a -1 i je jetika ozdravljiva, lahko odgovo-
rimo zdaj enako kategorično: Da. Mnogokrat je že ovržena Laennecova teza in dokazano, da je jetika ozdravljiva, posebno v prvih pe-rijodah, in treba se torej le potruditi, da se ji pride pravočasno na sled. Žalibog laborira večina bolnikov najdaljši čas na jetiki in se iz-kuša vedno tolažiti s prehlajenjem, slabokrvnostjo itd., ne da bi se ti ljudje pravočasno zatekli k zdravniku.
V tem kakor tudi v, žal, še se dogajajo-čem napačnem diagnosticiranju bolezni leži tragični element boja proti tej šibi božji. — Zakaj ko misli bolnik, da je prehlajen, pa sedi doma in se odteguje zdravim učinkom svetlobe in zraka. Da bi odstranil dozdevne želodčne bolezni, vrši tak človek strogo dieto in s tem še bolj podkopava svoje moči. Ba-zentega draži svoj želodec z različnimi me-dikamenti, dočim je treba želodcu le obilne brane, ker gre v resnici za takozvano gastrič-no (želodčno) obliko tuberkuloze. Mnoge smatramo za nevrastenike in slabokrvne ljudi, dočim strokovna preiskava razkrije začenjajočo se tuberkulozo.
Bazpolagamo dandanes s tako razvitimi preiskovalnimi metodami, da se težko še zmotimo. Ako hočemo zaslediti bacil tuberkuloze v vseh njegovih skrivališčih in ako hočemo preračuniti njegove moči, potem nam ga je zistematično treba iskati pri sledečih osebah:
1.	Pri osebah, ki kažejo sledove skro-
fuloze.
2.	Pri osebah, ki so prestale otroško postelj, oslovski kašelj, ošpice in legar, pa se ne morejo zopet okrepiti — zakaj te bolezni uničujejo naravne varnostne naprave organizma proti tuberkelnom.
8. Pri osebah, ki na vsak prehlad reagirajo s kašljem in katarjem v grlu.
4.	Anemične (slabokrvne) osebe. Pri tuberkulozi obstaja že v zgodnjem štadiju gotova stopnja anemije. Bolniki se hitro utrujajo» se čutijo slabotne in nerazpoložene in opravljajo le s težavo telesno ali duševno delo.
Priloga k 50. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne U. decembra 1908.
polovica učiteljstva slabše letne dohodke kot j marsikateri delavec. In tako je razumljivo tudi | sledeče znano dejstvo: Na potovanju ali sploh t druščini izgubiš, ko se zazna, da si učitelj ali učiteljica, takoj 50% ugleda, ki si ga užival prej, dokler družba ni vedela za tvoj borni stan.
VII.
„Slov. Gospodar" se usaja, ker je „Narodna stranka" izvolila dne 8. pret. m. tri nadučitelje v svoj izvrševalni odbor ter pravi — „Slov. Gospodar" namreč — da je sedaj jasno za koga bo delala „Narodna stranka". Gospoda, ko bi vse stranke, v katerih odborih sodelujejo učitelji, delale za korist učiteljstva, bi bilo učiteljstvo že davno prvi najimenitnejši stan, zakaj ne le v odbore so skoraj vse stranke izvolile tudi učitelje, temveč celo mandate so jim poverile. Ne bom kazal na nemške, češke in socialdemokraške stranke, temveč le poglejmo pri slovenskih strankah S. L. S. ima u č i-t e 1 j a poslanca — Jakliča — in sedaj dobi še nadučitelja poslanca — Ravnikarja. Po tem soditi je pačjasno, dadela S. L. S. le za učiteljstvo, kaj ne, dragi „Slov. Gospodar"?
VIII.
Ker baš omenjam učitelje-po-e 1 a n c e , moram omeniti vesel pojav, čedalje pogostejše se čita po listih vest, da je ta ali ona stranka ponudila deželnozborski ali državnozborski mandat ljudskošolskemu učiteljstvu.
V	Istri dobi učiteljstvo 2 mandata, socialdemokrati na Štajerskem kandidirajo učitelja Horvatka, nemška agrarna stranka na Štajerskem je istotako sklenila, da bo kandidirala za deželni zbor v enem svojem okraju učitelja in kakor sem zvedel od nekega nemškega tovariša namerava baje tudi nemška ljudska stranka na Štajerskem dati dva deželnozborska mandata učiteljstvu.
V	kranjskem deželnem zboru bodo trije učitelji poslanci (2 klerikalca in 1 napreden), v istrskem dva, v štajerskem tudi štirje, in sicer 1 socialni demokrat, 1 nemški agrarec in 2 nemška nacionalca. V češkem deželnem zboru je 9 učiteljev poslancev. V drugih deželnih zborih mi, žal, ni znano, a bila bi jako zanimiva Statistika, koliko je vseh učiteljev poslancev in katerim strankam pripadajo.*)
Eno pa je gotovo: čeprav nasprotniki šole zmerjajo učitelje, da smo baje polizobra-ženi in čeprav gotovi krogi s kruto roko drže učiteljstvo v bedi. stopa učiteljstvo socialno od dne do dne višje, človeška družba vpošteva pomen in delo učiteljstva vkljub vsem zaprekam, ki mu jih delajo nekateri. Ovirati morete socialni razvoj Človeške družbe, a zastaviti ga pač ni mogoče. Proletarci prihajajo do svojih človečanskih pravic in s proletarci si bo priborilo tudi učiteljstvo drugim stanovom enakopravno socialno stališče, da ne bo več prezirana in omalovaževana pastorka človeške družbe, kakor je še, žal, dandanes.
Do tega smotra nas pa dovede le ena pot, in sicer pot dela za narod.
IX.
Deželno učiteljsko društvo na Solno-graškem je vložilo peticijo na solnograški deželni zbor, da bi se ljudskošolskemu učiteljstvu določila službena doba na 35 let.
*) če ima kdo kake podatke, prosim, da bi mi jih poslal, da sestavim skupno sliko.
izgubljajo pri tem na teži telesa in najsibo tudi le malo.
S. Osebe, ki smo v njih pljunkih zasledili kri, o kateri one navadno mislijo da prihaja iz nosa.
7.	Osebe, ki tožijo, da se jim srce rado razburja. Pospešeno utripanje, ki pri najmanjšem naporu še bolj narašča, pogosto zardeva-nje in prebledevanje, jutranja potenja so zgodnji znaki tuberkuloze.
8.	Nevrasteniki, pri katerih ni za njihovo nevrastenijo nobenega pravega vzroka — namreč kake konstitucionalne bolezni.
Ako bi se držali tega pravila, ki ga pri-poznavajo najkompetentnejši prvoborilci, bi lahko zasledili bacil tuberkel pravočasno v njegovih skrivališčih in bolje preračunjali njegove moči.
Prvi pogoj vsakega boja pa je, da poznamo moči sovražnikove.
X.
Regulacijo plač za parado hočejo kate-hetje na Solnograškem. Vložili so na deželni zbor prošnjo, da bi se jim povišale plače ter jo utemeljujejo s tem, da se baje ne strinja z njih „akademično" izobrazbo, da bi še nadalje imeli enake plače kakor jih imajo učitelji ljudskih in meščanskih šol.
Gospodje hočejo torej višje plače, le da bi svetu pokazali, da so socialno višje od učiteljev. Učitelji pa ne zahtevamo regulacijo naših plač le za parado, temveč ker s sedanjo beraško plačo ne moremo več preživljati sebe in svojcev. In gospodom katehetem se bo gotovo ugodilo, da se tako izpriča njih „aka-demična" izobrazba; za regulacijo učiteljskih plač pa ni nikjer — sredstev. Stara pesem.
XI.
Krščanski socialci na Predarlskem so predložili deželnemu zboru zakonski načrt o občinskih volitvah. Po tem načrtu bi učitelji ne imeli pasivne volilne pravice v občinske odbore. Na ta način bi radi na „krščanski" način izrinili iz občinskih odborov nekatere napredne učitelje, da bi njih mesta zasedli krščanskosocialni kimovci. Slomškarji, ali ni to lepa sličica socialnih razmer učitojj-stva pod „zaščito" krščanskih so-cialcev?!
XII.
V blaženem rajhu ni nič boljše. Pri sadjarskem tečaju v Marienwerder na Pruskem so dobili udeleženci njih socialnim razmeram „primerne" •dijete in sicer: učitelji 3 marke, pazniki 6 mark in logarji 8 mark dnevno. Tudi znak nemške kulture.
„Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" — ter koroški nemški „Lehrerbund".
Na tozadevno notico v predzadnji številki „Učit. Tov." odgovarjam kratko.
Od nemških prenapetnežev — pa najsi-bode že tega ali onega stanu, tega ali onega politiškega mišljenja — pač ni kaj pametnega in pravičnega napram nam Slovencem pričakovati. Vse nemške stranke so se strnile za preganjanje Slovanov in posebej še Slovencev. Napredne stranke so celo pozabile, da je njih prva naloga širiti prosveto, temveč so se slepo vdinjale klerikalcem. Ni čuda torej, da jih bode v oči, da Slovenci vendarle prosvet-n o napredujemo. Naše stremljenje po izobrazbi smatrajo Nemci torej za — napad! Se pač boje, da bi jih v prosveti prehiteli.
Le lasajte in pretepajte se, le ščuvajte svoje ljudstvo k sirovostim — nemška nadutost in sirovost nas ne straši pri delu, da povzdignemo svoje ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe. Podvojimo svoje moči v delu za izobrazbo našega ljudstva ne le na Štajerskem, temveč tudi na Koroškem, četudi nasprotniki besnijo, a mi krepko naprej po začrtani poti.
„Zveza narodnih društev" bo prejkoslej vršila svojo kulturno misijo, da, baš na Koroško bo obračala posebno pozornost in prosim vse rodoljube, da bi jo blagovolili podpirati.
Naj le lajajo, to je znamenje, da jahamo.
A. Pesek, t. 6. predsednik KZveze narodnih društev na Štajerskem iii Koroškem".
Razmere na dunajskem vseučilišču.
(Dopis iz visokošolskih krogov.)
Lepe misli smo imeli o dunajski „Alma materi", ko smo še namreč trgali hlače po gimnazijah. Zakaj pa danes ni več tako, bodo pa cenjeni čitatelji takoj zvedeli.
Gospodar dunajskega vseučilišča ni rektor niti vseučiiiščni senat, ampak gospodarji so nemško-nacionalni burši. Razdeljeni so na celo vrsto društev s samimi pangermanskimi imeni. Kadar nastopijo oficialno, imajo na glavi pisane čepice, kadar pa jih srbi koža, imajo v rokah palice, tolkače. če se izda parola: „Danes na univerzo s čepicami!" pridejo kot en
mož s čepicami, če se pa reče s tolkači, pa puste čepice doma in pridejo s tolkači. Da se pa pri vsem svojem „viteštvu" ne morejo zdržati, da ne bi tudi kaj prepovedanega vtaknili v žep, nam pričajo razni „totšlegarji" ali pa revolverji, ki leže po končanih pretepih po avli, kot na obligatnem bojnem torišču dunajske univerze.
Izzivanja nenemških dijakov in pa kra-vale v malem obsegu prirejajo vsak teden. Dvakrat so pa stopili v večjo akcijo: okrog Vseh svetov z judi in pa 23. novembra.
Prvikrat sta se sprla en jud in pa en nemški burš. Prvi je drugega zaradi razžaljenja pozval na dvoboj. Kot odgovor na to so čakali burši drugega dne jude, prihajajoče posamezno od predavanj, in jih klofutah. Nato so drugega dne zasedli judje ram po, (dohod k vseučilišču) in niso pustili nobenega nacionalca na vseučilišče. To pa je silno razkačilo Nemce. Proti deseti uri jih je primarširalo kakih 2000 v sklenjenih vrstah pred rampo in jo naskočilo. Po dveurnem boju so bili Izraelovi sinovi pregnani z rampe, s katere se je oglasila takoj „Die Wacht am Rhein", „Hast du gesehen den kleinen Hund" itd., reševalno društvo je odpeljalo 27 ranjencev in čast je bila rešena! „Kaj pa policija?" bi vprašal mogoče čitatelj. Ej, prijatelj, to pa je jako pereče vprašanje; nemških nacionalcev ni bilo nič aretiranih, pač pa polno judov!
Drugič pa so stopili burši v prav krvavo akcijo 23. novembra. Sedeli smo pri predavanju. Kar se odpro vrata. „Deutsche hinaus, Italienerl" Le malo se jih je odzvalo klicu — ker nas je bilo le malo! Po predavanju pa hitimo v avlo. Noter že nismo več mogli. Do dvatisočglava množica se je porivala semintja — enaka morskim valovom. Razločili smo dobro dve skupini: manjša, 150—200 glav broječa četa, stoječa v kotu z Dantejevimi znaki na prsih, vročih, ognjevitih pogledov in ožganih obrazov. Skrajna odločnost se jim je brala iz njih. Njim nasproti pa do 1500 glava množica s frankfurtaricami, z izzivajočim, moči in števila se zavedajoči m pogledom. Pedeli (vseuč. sluge) naskočijo oba vulkana. Kar zavre klic kot iz enega grla: ^Evviva 1'universitä italiana in Trieste!" Nemci se razburijo in grozeče pritisnejo proti mali četi, posamezniki se že zmerjajo in klofutajo. Tu pa zadoni „Die Wacht am Rhein". Nemci se odkrijejo, Lahi pa odgovore z Garibaldijevo himno. Še niso zamrli poslednji pevski glasovi, ko se zasliši rezko pokanje palic — Nemci so naskočili Italijane, tolkači so stopili v akcijo. Prvi naskok so Lahi srečno odbili, kar le zdraži velikansko premoč Nemcev. Z vso divj ostjo planejo še enkrat na Lahe — ti začnejo omagovati. Tu pade eden, tam zopet drugi. Tedaj pa zadone streli, streli na vseučilišču, tovariša proti tovarišu — kot bi trenil omahnejo roke, lica pre-blede, Nemci odskočijo. Vse čuti, da se je zgodilo nekaj, kar bi se ne smelo zgoditi. Lahi dobe prost odhod. V tem trenutku pa vdere policija z golimi sabljami na vseučilišče in začne svoje delo, toda šele tedaj, ko je krog 50 akademikov obstreljenih in do krvi stepenih!
Slovani nismo posegli v boj, ampak smo gledali od strani, kako se akademiki dveh „visoko" kulturnih narodov pobijajo kot psi.
Dunajska „Alma mater", ki bi morala biti kot najvišji kulturni zavod moderne države visoko vzvišena nad takimi brutalnimi izbruhi, ta „Alma mater" je onečaščena s streli in s krvjo svojih lastnih sinov. Zadnjič je tekla laško-nemška kri, kdo pa nam garantira, da ne bi v bližnji bodočnosti ne tekla slovenska? In mi Slovani, ki smo se vpisali v „Alma mater", smo se vpisali zato, da študiramo, ne pa da se pretepamo ali da bi gledali druge, kako se pretepavajo.
Sedaj so zaprli univerzo na nedoločen čas in sistirali vsa predavanja. Nihče ne sme na univerzo, čemu pa smo potem na Dunaju? Jako dobro izpričevalo za vlado, našo slavno avstrijsko vlado, ki ne preskrbi, da bi mogli kot svobodni državljani svobodno vršiti svoje dolžnosti!
Nemški nacionalci so sklenili, da bodo demonstrirali pred menso in provzročevali kra-vale, ako se takoj ne zapre. V mensi obedujejo večinoma nenemški dijaki za znižano ceno, med njimi dve tretjini slovenskih visoko-šolcev. In visokošolska oblast je lepo kapitulirala pred burši in z veseljem zaprla menso. S tem je tiste dijake, ki niso gmotno dobro podprti, obsodila na nemilosrdno stradanje.
Sedaj čutimo prav živo, kako potrebno bi bilo slovensko vseučilišče. Lahi bodo gotovo dobili svoje vseučilišče; Slovenei si moramo zapomniti, če ga dobe Lahi, da so ga izsilili z revolverji v rokah!
„Narodna založba" v Celju.
V Celju se je pred letom dni osnovalo društvo (zadruga) „Narodna založba", katere razvoj in delovanje je v narodnem in naprednem oziru velike važnosti za štajerske Slovence. „Narodno založbo" bi naj podpiralo tudi slovensko učiteljstvo ter pristopilo kot udje (zadružniki) k nji s tem, da bi vsak in vsaka vzel nekoliko ali vsaj ea delež in da bi tudi med neučitelji pridobivali udov temu prevaž-nemu društvu.
Deleži so po 100 K, 20 K in po 10 K ter se lahko vplačajo ali takoj ali pa v mesečnih obrokih po dve ali več kron. Deleži „Nar. založbe" so kot hranilna vloga, ker se bodo obrestovali, t. j. izplačevale se bodo dividende zadružnikom. Deleži se lahko vsak čas odpovedo in vzdignejo, ali vsi, ki jih ima kdo, ali pa tudi le en del deležev, ako jih ima kdo več. Izključena je torej nevarnost izgube. Ako vplačuje mesečne obroke v visokosti, kakor pač kateri premore, si ustvari tako lep prihranek in s tem podpira eminentno važno narodno podjetje, ki je tembolj važno za nas učitelje in učiteljice, ker je „Narodna založba" duša in temelj vsemu naprednemu pokretu med štajerskimi Slovenci, če hočemo postaviti trden jez tako nemškemu kakor tudi slovenskemu klerikalnemu prodiranju, podpirajmo „Narodno založbo" s tem, da pristopimo v čim bolj obilnem številu k nji kot zadružniki. Tudi učiteljska društva, ki imajo kaj gotovine, bi jo naj naložila v „Nar. založbo" s tem, da bi vzela nekaj deležev.
„Nar. založba" izdaja sedaj tednik „Narodni List" in z novim letom namerava prevzeti tudi list „Domovino" ter jo izdajati kot dnevnik. Ta preustrojitev bo za politiški preobrat in napredek velikanske važnosti, ker časopisje je velesila, kakor ga je nazval že Napoleon.
„Narodni založbi" je že zasiguran obstoJ in razvoj, toliko že ima zadružnikov in vplačanih deležev, ako pa še učiteljstvo pristopi in pridobi kaj udov, je „Nar. založbi" zagotovljen sijajen uspeh in tako tudi štajerskim Slovencem vsestranski narodni, gospodarski, prosvetni in politiški napredek.
Moč „Slov. Gospodarja" in drugih klerikalnih časopisov, ki učiteljstvo tako podlo blatijo, je „Katoliško tiskovno društvo v Mariboru". Kot protiutež ukrepimo „Narodno založbo v Celju, s tem najbolj uspešno paralizi-ramo zlobne napade klerikalnih listov na šolo in učiteljstvo.
Klerikalni listi vseh kalibrov dobivajo mastne podpore od glasovitega „Pius-Vereina", ki razpolaga z velikanskimi vsotami. Napredni listi, žal, nimajo takih mecenov in je njihovo stališče torej mnogo težje od konkurečnih klerikalnih listov in lističev. Vsakega naprednjaka dolžnost je torej, da po svojih močeh podpira napredna tiskovna društva in pri „Nar. založbi" je to tem lažje mogoče, ker denar ni izgubljen, temveč je le naložen kot v vsaki hranilnici ali posojilnici. Tisti, ki že imajo kaj prihrankov, naj vzamejo več deležev, saj jim bodo tudi pri „Nar. založbi" donašali obresti, zakaj poseben fond jamči, da se dividenda izplačuje 5 % in tako visokih obresti ne plačuje pač noben denarni zavod.*) Da pa je omogočeno vsakemu pristopiti, se smejo deleži vplačevati tudi v mesečnih obrokih od 2 K naprej.
Upajoč, da ta poziv ne bo zaman, kličem še enkrat: vsi pristopimo k „Narodni založbi". Kujmo železo, dokler je vroče. Prijave je poslati na naslov: „Narodna založba" v Celju!
*) Učiteljska hranilnica v Ljubljani.
Uredn.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta/"
Pisarna.
LXVI.
Vprašanje:
Krajni šolski svet mi ni hotel dati kom-petentnega stanovanja. Odlok okrajnega šolskega sveta, da mi morajo plačati stanarino, tudi ni spametoval teh brihtnežev. Da pridem vsaj do stanarine, sem moral stanovanje zapustiti. 14 dni pred izselitvijo pa sem poslal vsem udom kraj. šol. sveta okrožnico ter jim naznanil, da se tega in tega dne izselimi ako mi do tačas stanovanja ne urede. Ob koncu sem pripomnil, da mi bodo morali plačati tudi selilne stroške, če mi stanovanje po selitvi prirede. (Dela je namreč bilo malo in je iz zavlačevanja bilo spoznati le svojeglavnost nekaterih, ki so druge strahovali.)
Okrožnico so vsi prečitali, župnik si jo je celo prepisal in so sklicali sejo ter gnali svojo staro pesem: če je bilo do sedaj dobro, bo tudi zanaprej. O kaki ureditvi stanovanja niso hoteli nič slišati. Zato sem se določenega dne izselil. Ker so mi pa tekom pol leta stanovanje pripravili kakor ima biti, šel sem nazaj in zahtevaj tudi povrnitev selilnih stroškov. Nato so se izgovarjali, da bi še lahko bil do tačas „notri" stanoval, „da bi bil krajni šolski svet v zadevi razširjenja stanovanja potrebno ukrenil." To so sklenili v moji nenavzočnosti.
Sedaj bi rad vedel, ali lahko tirjam selilne stroške (ker se mi je pohištvo poškodovalo) in po katerem potu bi jim prišel do živega, če bi se ustavljali.
Badovednež.
Odgovor:
Najboljše je, da se zaradi teh stroškov, ki naj odgovarjajo dejanskim izdatkom in dejanski škodi, provzročeui zaradi dvakratne selitve pogodite s krajnim šolskim svetom. Ako se Vam to pogajanje z njim ne posreči, razložite stvar okrajnemu šolskemu svetu, ki bo menda že končno razsodil.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško društvo t Krškem je priredilo svoj letošnji občni zbor v četrtek, dne 19. novembra, v prijaznem Tržišču pri Mokronogu. Dasi je bilo isti dan vreme kaj neugodno — v dolini ob Mirni je bilo še mnogo snega in dež se je nepreuehoma vsiljeval — se nas je zbralo čez 40 učiteljic in učiteljev. Zborovanje se je vršilo po določenem redu in opaziti je bilo zanimanja, kakor še malokdaj poprej. Tovariš Škulj je s svojim nastopom: Praktična uporaba mleka, pokazal, kako bi morali pravzaprav delati v ponavljalni šoli. Da je pri pouku uporabljal skiop-tikon, pač ni škodilo stvari, ampak smo ravno zato dobili vtisk nekakega poljudnega predavanja, in to je pravi Ponavljalne šole še v doglednem času menda ne mislijo opustiti; zato si naj pa učiteljstvo pomaga tako, da smatra te dve leti kot nekakšeu prehod iz šole na dom Otrok naj se priuči v tem času uporabljati to, kar je pridobil doslej v šoli Ni potreba, da bi v ponavljalni šoli poučevali na podlagi urnika, ki visi v okvirju na steni, ampak ravnajmo se po potrebi časa in kraja, v katerem živimo. Predvsem pa: ven iz zatohle šolske sobe na vrt, na njivo, v vinograd, k reki, v drevesnico, k čebelnjaku, v kuhinjo in klet, v gozd in na travnik! Tako bo otrok vsaj v zadnjih letih rad pohajal k učitelju, sprijaznila se bosta in ostala prijatelja! In izginil bo vsaj deloma strah pred ponavljalno šolo, strah, ki ga imata v isti meri učenec in učitelj. Gorenje velja pa tudi za kraje, ki imajo ponavljalne šole: zadnja šolska leta pustimo urnik in živimo nekoliko življenja z otrokom. Komur izmed gg. nadzornikov je do zdravega in naravnega razvoja šolstva, mi bo pritrdil, kdor pa bolj ljubi množenje desetiuskih števil in vlomkov, sklanjanje samostalnikov in formulirane stavke, naj pomisli, da to delo lahko opravlja namesto učitelja po nekoliko dueh tudi postrešček, če ga podpremo s podrobnim učnim načrtom in mu damo v roko kopico učuih slik. Da pa postopamo tako. kakor sem omenil zgoraj, v to je treba učitelja! Ker pa sploh nimam namena. pisati članek o ponavljalni šoli in njeui reformi, se povrnem k poročilu. Tovariš B o -hinjec nam je nato podal nekoliko praktičnih izkušenj o uporabi skioptikona pri pouku. S ponosom mi je zabeležiti dejstvo, da ima krški okraj že deset skioptikonov in nekoliko tisoč diapozitivov na razpolago. Vsakomur, ki ima opravka s to stvarjo, bodo izvajanja predavateljeva dobrodošla. Jako zanimivo je predaval idealni naš tovariš Luna-č e k o hranitvi ptic, ki žal, čezdal|ebolj izginjajo z vrtov, kjer se tembolj brezskrbno množijo sovražniki našega saduega drevja. Koliko se da s pomočjo šolske mladine v tem pogledu doseči in kolikega vzgojnega in praktičuega
pomena je tak pouk, ve le tisti, ki sam vneto deluje v tem smislu. Kot izvrstno knjigo nam je tovariš Lunaček v to svrho priporočal „Ber-lepsch: Vogelschutz". Vsi predavatelji so želi bogato zahvalo za trud in požrtvovalnost. Občni zbor se je vršil nato po običajnem vzporedu in predolgo bi bilo naštevati vse podrobnosti. Omenjam naj samo nekatere stvari. Posebno je bilo opažati, da vlada med društ-veniki več zanimanja za stvar kakor je bilo to doslej navadno. Debata je bila tuintam naravnost zanimiva. Društveni odbor je ostal, pač pa smo izvolili namesto dosedanjega tajnika tovariša Fr. Marinčka, ki je odšel službovat v Ljubljano, tovariša Maksa Hočevarja, strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem, zatajuika. Tovariš Tratar je poživljal društvenike, naj pridno pristopajo k društvu „Samopomoč", in v očigled dejstvu, da ima omenjeno društvo v našem okraju le malo članov, bi bilo želeti, da ne ostane glas tov. Tratarja glas vpijočega. Ker je potrebno, da pritegnemo k delovanju tudi mlajše moči, smo izvolili 7,a pomladno zborovanje tov. Fraučiška Levstika iz Mokronoga kot poročevalca o našem socialnem delovanju. Kakor vsakokrat, je tudi temu zborovanju prisostvoval naš nadzornik Stiasny, ki je svojemu učiteljstvu zvest, kakor — ono njemu. Kot gosta mi je omeniti še tovariša Škulja iz Ljubljane in predsednika domačega kraj nega šolskega sveta g. Prijatel ja, o katerem z ozirom na šolo pač velja rek „nomen est omen". G. Prijatelju se imamo tudi zahvaliti, da se je drugi, sicer ne glavni, a tem potrebnejši del zborovanja tako po volj no obnesel. Po oficialnem delu smo se namreč zbrali v Prijateljevi gostilnici in reči moram, da sem malokje na deželi našel tako ljubeznivo, točno, dobro in — ceno postrežbo kakor v Tržišču. Bavno tako je tudi domače učiteljstvo storilo vse, da nam ostanejo spomini na Tržič neizbrisno zapisani v analih našega skupnega dela. —	—k.
Srednješolski vestnik.
** Profesorske vesti. Profesor na moški pripravnici v Ljubljani dr. Valentin K u š a r in profesorja na ženskem učiteljišču dr. Fran Ilešič in Josip Verbič so pomaknjeni v VIII. činovni razred.
** Nemški srednješolci demon-strantje. Dne 3. t. m. se je zbralo pred hišo dr. Kukovca v Celju, kjer je visela v proslavo cesarjevega jubileja slovenska trobujuica — nebroj no čurskih nadebuduih fantalinov, med niimi večinoma dijaki Lemške gimnazije v Celju. V oči jih je bodla slovenska trobojnica, zato so pričeli žvižgati in tuliti „heil". Od jako zanesljive strani se nam poroča, da se je vrglo celo nekaj kaminov proti oknom in hišnim vratom. Ves ta prizor je trajal več kot pol ure. Mestna policija je švigala medtem semintja ter se z dijaki „posvetovala", kako bi bilo mogoče spraviti zastavo s strehe. „Die Fenster einschlagen, dann hineinsteigen und herunterreißen 1" sem slišal nekoga svetovati; drugi pa je imel še pametnejšo idejo: „Alle Windischen erschlagen, dann wird Buhe!" itd. Da pri tem „kulturnem delu" ni manjkalo še običajnih psovk, je umevno. Mirno tam stoječim Slovencem se je zabrusilo v obraz: „Wiudische Frechlinge" itd. Ko se je hotelo dotičnika, ki je dijak celjske nemške gimnazije, prijeti, je izginil kakor kafra med množico. Ni nam prav nič za ono „nedolžno" tulenje; pribijamo samo dejstvo, da so se nemški srednješolci te meuda pol ure trajajoče demonstracije udeležili ter da so razgrajali po cesti pri belem dnevu; da, celo pred očmi mimoidočega nemškega profesorja. To presega že vse meje! Naše fante se preganja, hoče se jim zabraniti slovenska govorica, nemški srednješolci pa nemoteno pri belem dnevu kalijo mir in grozijo mirnim meščanom s pobijanjem ok^n in še s hujšim! Tu sem naj utakuejo poklicani svoj nos!
Književnost in umetnost.
Domače ognjišče. Štev. 11. Vsebina: 1. J. Dimnik: Cesarjeva vladarska šestde-setletniea. — 2. Ferdinand J u v a n e c: Šola in domača hiša. — 3. Marica Ž g u r j e v a: O pomenu ženskih ročnih del in njih koristi — 4. Domači zdravnik. Dr. E. B r e 11 : Naši zobje in njih negovauje. — Nekaj besedi o škrlatici. — V boju proti jetiki. — Deset zapovedi za zdravje. — 5. Dopisi. — 6 Listek. Ferdo Plemič: Berač — 7. Drobtine. — Toplo priporočamo!
Naša bodočnost. Štev. 5. Vsebina: 1. B i s t r a n : Na ladji. — 2. A. S. P r i -savski: Eesuice — cvetice. — 3. Ferdo Plemič: Pismo. Zgodovinska črtica. — 4. Andrejev: Jesen je bila ... — 5. Bloci-Podravski: Matere velikih ljudi — 6 A. S m r d e l j: Slpvanski blagovestuik sv. Metod med Slovani v Ljubiji. — 7. Bazgled po domu in svetu: Zgodovinske črtice. — Baznoterosti. — Toplo priporočamo !
Zvonček. Štev. 12. Vsebina: 1. Slovo in vrnitev. Dušan. Pesem. 2. Škrat. Zori-s 1 a v. Pesem. — 8. Pomoč v sili. Ivo T r o š t. Povest. — 4. Skromnost cesarice Elizabete Ivo T r o š t. Povest s podobo. — 5. Snežinke. Sokolov. Pesem. — 6. Cesar kot lovec.
Podoba. — 7. Mladi fizik. J. N. Poučni spis. — 8. Kdo ugane? Ivo T r o š t. Povest s podobo. — 9. Miklavževska. E. G a n g 1. Pesem s podobo. — 10. Sv. Miklavž Mlinarjevega Joška. F. P a 1 n a k. Povest. — 11. Pouk in zabava. Senčna podoba. — Ivo Trošt. — Stoletnica osmrtnic. — Lena muca. Zorko Pre-lovec. Uglasbena pesem, — Mladi kralji in kraljice. — B šitev. — 12. Ob sklepu devetega letnika.
A. Aškerc: Akropolis in piramide. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena broš. K 3-—, elegintno vezani K 4"50, po pošti 20 v več. To najnovejše delo Aškerčevo prav toplo priporočamo.
Ustanova za štajerske umetnike. Grofica Teodora Kottulinska je darovala povodom cesarjeve šestdesetletnice v prospeh in po-vzdigo umetnosti na Štajerskem in v spomin na svojega soproga kot prvega protektorja društva upodabljajočih umetnikov na Štajerskem glavnico 25 tisoč kron. Letne obresti se naj vporabljajo v nakup del štajerskih umetnikov. Upravitelj ustanove je štajerski deželni odbor.
Na c. kr. dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti (slikarski oddelek) je napravilo sprejemni izpit za šolsko 1. 1908/9. nad 200 dijakov, večinoma Nemcev. Sprejetih e bilo samo 37, a med temi dva Slovenca: Zmagoslav Cotič iz Trsta in J o-sip Pungartink iz Vranskega pri Celju (Savinjska dolina). To sta edina Slovenca na slikarski visoki šoli na Dunaju.
Nov list. V najkrajšem času prične izhajati v Ljubljani nov list, mesečnik, ki bo izpolnil veliko vrzel na polju našega strokovnega informacijskega in organizacijskega časopisja V prejšnjih časih je bila znanost le last višjih krogov, dandanes pa, ko živimo v času splošne demokratizacije, odprla so se ljudstvu tudi vrata v hram prosvete in kulture. Znanost se populizira. Izobrazbo, prosveto med ljudstvo, je danes klic vseh kulturnih narodov. Že povsod se je ta klic praktično izvedel. Tudi pri nas na Slovenskem smo nekaj začeli v tem oziru Lepi so že uspehi, da, tako lepi, da je treba misliti na organizirano, smiselno Ijudsko-izobraževalno delo. Ljudskih knjižnic je premalo in še te so nekatere pomanjkljivo urejene. Predavanja se premalo goje, izobraževalna diuštva in čitalnice se morajo preurediti, da bodo izpolnjevala svoj uamen. Kje so drugod tako vzorno urejena vseučilišča?
Novi list bo vse to ljudsko izobraževalno delo v drugih narodih zasledoval in prinašal natančna poročila. Prinašal bo tudi natančna poročila in statistike o našem ljudsko-izobraže-valnem delu. Služil bo tedaj knjižničarjem, predavateljem, snovateljem in voditeljem izobraževalnih društev in čitalnic in sploh vsem onim, ki se za ljudsko-izobraževalno delo zanimajo in so na tem polju delavni.
List se bo pričel izdajati le, če se oglasi toliko naročnikov, kolikor jih je za vdrževanje lista potrebno.
Uprava „Ljudske prosvete" v Ljubljani, Vegove ulice št, 2.
Kulturno delo.
+ Akademija. Na občnem zboru dne 16. pret. m. voljeni odbor se je sestavil takole : predsednik dr. Vladimir B a v -n i h a r , podpredsednik ces. svetnik Ivan Franke, tajnik dr. Josip Cerk, blagajnik prof. Josip Beisner, knjižničar in gospodar d r. P a v e 1 j Grošelj, odborniki : dr. Jernej Demšar, Anton Sajovic, Basto Pustoslemšek, dr. J o 8 i p Stoje, ing. Jakob Tur k; namestniki: dr. Dragotin Lončar, dr. I. Merhar, dr. Pavel Pestot-n i k ; pregledovalci računov : dr. Josip Krevelj, dr. Anton Švigelj, dr. Josip Tičar. — Društvo prične zopet s svojim rednim delovanjem, namreč s predavanji. Za predavanje se je že oglasilo več predavateljev, ki bodo svoja predavanja izbrali iz sociologije, prirodoslovja (fuike), medicine, zgodovine, zemljepisja, prava itd. Prvo predavanje je v nedeljo 6. grudna ob 6. zvečer v „Mestnem domu". Predava ces. svetnik g. Ivan Franke o temi „K a -pital in delo". — Kjerkoli po deželi žele predavanj, naj svoje želje zlasti tudi glede snovi predavanja sporoče ljudsko-izobraževal-nemu društvu „Akademija" v Ljubljani.
+ Simon Gregorčičeva Čitalnica v Ljubljani šteje 79 časopisov, in sicer 49 slovenskih, 18 hrvaških, 16 čeških, 1 slovaški. 2 ruska, po en rusinski in poljski, 2 italijanska ter 16 nemških. Obisk čitalnice je do 1. aprila znašal po 80 oseb na dan, pozneje pa po 60 oseb. Knjižnica šteje danes nad 1800 knjig. Lani se je pomnožila za 600 knjig. Od teh je okolo 900 slovenskih, 700 nemških, 100 hrvaških in 100 čeških, ruskh in drugih. Vsak mesec se izposodi iz knjižnice po 1200 do 1300 knjig. Lani se je izposodilo 130.000 knjig na 1000 legitimacij. Oitateljev je bilo 840.
+ Ljudska galerija t Simon Gregorčičevi Čitalnici je s 1. dec. prinesla nova serijo reprodukcij, lepih in mikavnih kakor vedno. Poleg starejših umetnikov srečavamo v nji celo vr-to modernih umetnikov. Opozarjamo na to najnovejšo serijo.
-f- Občinsko starešinstvo r Mirim na Goriškem je sklenilo, da v proslavo cesarjevega jubileja ustanovi sporazumno z aka-demičnim društvom Adrija „Jubilejsko knjižnico" v Občinskem domu in se prizna v dosego tega namena 50 K kot vsakoletni prispevek iz občinske blagajnice mirenske občine. — Kar se sme na Goriškem, to je prepovedano v Idriji na Kranjskem 1 Seveda: v znamenju — sprave!
-J- Ljudska knjižnica v Ptuju. Ker je minilo leto, odkar se je otvorila javna ljudska knjižnica v Ptuju, za katere ustanovitev se imamo zahvaliti dr. Jurteli, je poročal vodeči jo odsek v sredo 25. nov. na zabavnem večeru ptujske čitalnice o njenih uspehih. Knjižnica se je ustanovila in se vzdržuje po darovih ptujskih rodoljubov. Knjig so darovali: dr. Komljanec 54, dr. Gregorec 51, dr. Jurtela 31, notar Bratkovič in dr. Horvat po 29, Zupane in Zelenik po 3, Novak 1. Kupilo se je 46 knjig. V knjižnici je sedaj uvrščenih 212 knjig, ozir. del. Izkaznic, na katere se izposojujejo knjige, se je izdalo 58 osebam 98 in je bilo nanje izposojenih 750 knjig. — V denarju se je nabralo 238 K 74 h, ki so ga darovali večinoma domači rodoljubi in ptujska posojilnica (50 K), za kar jim bodi vsem izrečena iskrena zahvala. Potrosilo pa se je 230 K 85 vin., in sicer za omaro 40 K, za nakup knjig 75 K 22 vin , za vezanje knjig 98 K 51 vin., za tiskovine 11 K 12 v. in za poštnino 6 K. Izposojujejo se knjige v ptujskem Narodnem domu, in sicer vsako nedeljo od 11. do 12. in ob sredah od pol 7. do pol 8. ure zvečer. Pravico izposojevati si knjige ima vsakdo in le želeti je, da porabijo to ugodno priliko vsi, bodisi iz Ptuja ali okolice, ki jim je do tega, da se sami dalje izobražujejo pa tudi plemenito zabavajo zlasti sedaj ob zimskih večerih.
-f- V Jamljah pri Devinu je ustanovila goriška „Zveza narodnih društev" bralno društvo.
Politiški pregled.
*	Zahvala cesarjeva. „Wiener Zeitung" je objavila lastnoročno pismo, v katerem se cesar zahvaljuje svojim narodom za proslavo 60 letnice njegovega vladanja.
*	Poslanska zbornica. V poslanski zbornici je govoril dr. Adler, rekoč med drugim: V tem trenutku zaslepljenja in slabosti vlade je treba odločno protestirati proti temu, da se hoče velika narodna vprašanja rešiti z rabljem in spletkariti proti parlamentu. Predvsem je treba protestirati proti odredbam, izdanim v Pragi. (Živahna pohvala.) Nagli sod je popolni polom stare avstrijske vladne metode, dokaz za popolno nesposobnost vladanja strank, ki so sedaj na krmilu. (Pohvala.) Socialni demokrati obsojajo izgrede v Pragi ali tudi na nemškem Češkem. — S krivico se ne dela politike. Pretrpljena krivica ne daja nikake svo-bodnice za novo krivico. (Živahna pohvala.) Govornik je rekel, da nima minst. preds. sposobnosti, da bi združil državo ohranjajoče stranke, zakar niso bili pogoji nikdar manji nego sedaj, ter je protestiral proti eventuelne-mu razpustu drž. zbora. Govornik je izjavil dalje, da bodo socialni demokrati glasovali le za nujnost prvega čitanja proračunskega provi-zorija, da se izvede normalna rešitev proračuna. Za posl. dr. Adlerjem je govoril posl. Udržal o praških demonstracijah, o neumestni nemški obstrukciji v češkem deželnem zboru in je ob neprestanih hrupnih protestnih klicih levice očital Nemcem, da hočejo za vsako ceno ohraniti prevladje. Kritikoval je proglas naglega soda nad Prago in vedenje nemškega ministra-rojaka dr. Schreinerja. Govornik je izrekel nado, da se Nemci in Cehi nekdaj najdejo na polju pravega delovanja, kjer Cehi ne podležejo. — Posl. H r i b a r je vložil interpelacijo glede vedenja predsednika višega sodišča v Gradcu, ki je rekel slovenskim uradnikom, prišedši k njemu v avdijenco, naj se ne utikajo v strankarske boje, dočim ni predsednik kaj takega naročil nemškim uradnikom, Potem interpelacija posl. Hribarja glede kazenskih razprav povodom ljubljanskih demonstracij. V poslanski zbornici je govoril tudi posl. Fon o razmerah na državnih šolah v Gorici. Zahteval je premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico. Zahteval je, da se vzporedno z laškim vseučiliščem ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, izrekel se je v imenu Jugoslovanov proti Trstu kot sedežu nove laške juridične fakultete. Končno je navajal razne goriške gospodarske zahteve. — Češki socialni demokrat Modrdček je govoril o Bienerthovi vladi, ki je začela svoje delovanje z grožnjo, da razpusti parlament ter je dala proglasiti naglo sodstvo v Pragi. Govornik protestira proti tej odredbi ter pravi, da so za to, kar se je v Pragi dogodilo, odgovorni „ne samo poslanci na levi in desni, ampak tudi gospodje na ministrskih klopeh." (Pritrjevanje.) C e bi kdo moral na vislice, bil bi to v prvi vrsti krivični avstrijski sistem! Letos, v vladarskem jubilejskem letu, ko je cesar izustil krasno besedo: Vse za otroka, je 50 tisoč otrok čeških delavcev na severnem Češkem, na Moravskem in Šlezkem brez pouka v svoji materinščini. Bosanskim mohamedancem je obljubil dunajski župan sezidati mošejo na Dunaju, odreka pa 30.000 češkim otrokom na Dunaju pravico do ene edine češke šole. De-
monstracije v Pragi so bila pobalinstva, kar se pa sedaj dogaja zaradi pouka čeških otrok je kulturni barbarizem prve vrste, zločinstvo proti zakonu in človečan-stvu. V teh dneh cesarjevega jubileja je moralo stopiti nad 10 tisoč čeških oUok v šolski štrajk, da bi bila tako šolska oblastva prisiljena,'izpolniti šolske postave. Koncem svojega govora stavi odločno zahtevo, naj se čimprej izvede zakon o starostnem in invaliditetnem zavarovanju, naj se odpravi naglo sodstvo v Pragi in kliče vladi: Proč od tod, v hiši splošne in enake volilne pravice nimaš nič opraviti. — Posl. dr. R y b a r je interpeliral ministrskega predsednika ali je res dala vlada Italijanom obljubo, da jim da vseučilišče pod pritiskom Italije ter meni, da bi tako popuščanje tuji državi nasproti oškodovalo ugled Avstro Ogrske kot velesile, kar bi bilo posebno sedaj, ko je zbudilo vprašanje o aneksiji take kontroverse, jako obžalovanja vredno.
*	„Narodna Zveza" je sklenila stopiti v načelno opozicijo proti vladi barona Bie-nertha.
*	Jugoslovanski poslanci so se izrekli proti laškemu vseučilišču v Trstu. „Narodna zveza" protestira proti temu, ni pa nasploh proti laškemu vseučilišču. Zahteva, da se istočasno z laškim reši vprašanie slovenskega vseučilišča.
*	Depntacija slovenskih visokošolcev je bila pod vodstvom dr. Ivčevica in Šusteršiča pri min. predsedniku ter mu izročila spomenico v svojih zahtevah. Bienerth je rekel, da vlada ne more zavzeti še deiinitivnega stališča hoče pa vprašanje o slov. vseučilišču marljivo — študirati!
*	Ministrski predsednik baron Bie-nerth se zopet pogaja z voditelji „velikih" parlamentarnih strank, ker bi rad čimprej sestavil parlamentarično ministrstvo. Oficiozno utemeljujejo to naglico s tem, da zahteva notranji del države čira hitrejšo rešitev. Nekaj resnice je že na tem; saj je sedanji položaj sploh nevzdržen. Ampak menda je na stvari še nekaj drugega, kar se oficiozno ne pove. Zunanji položaj države je namreč še bolj s ten iu tudi za barona Aerenthala so notranje razmere neznosne. Posledice aneksije Bosne iu Hercegovine so napravile Avstro-Ogrski take težave, da ji vladanje z uradniškimi kabineti ne pride v okom.
*	Proti Čehom na Dunaja. V 3 in 4. dunajskem okrajnem zastopu so soglasno sklenili, da zahtevajo, da bodi na Nižjem Avstrijskem nemščina edini učni jezik. Zastop Landstrasse je pa zahteval, naj se prepovejo na Dunaju češki napisi in lepaki.
*	Pogodba med Rusijo in Italijo. „Matin" poroča, da sta Rusija in Italija sklenili med sabo pogodbo v varstvo svojih interesov na Balkanu. — Z druge strani poročajo: V poučenih krogih so prepričani, da se je ita-lijansko-ruski dogovor sklenil le v ta namen, da se prepreči nadaljno prodiranje Avstro-Ogrske na Balkanu. Dogovor je potemtakem defenziven.
*	Velik shod ruskega ženstva se vrši ta mesec v Petrogradu. Namen mu bo razpravljati o položaju žene v socialnem in po-litiškem pogledu ter se potegniti za enkoprav-nost ženstva.
*	Italijanske finance. Italijanski državni proračun za leto 1909. izkazuje 30 milijonov prebitka.
*	Srbija. V Srbiji še ni pomirjeno razburjenje. Kralj Peter je brzojavno čestital našemu epsarju k 60 letnici.
*	Bojkot proti avstrijskemu blagu. Iz Soluna javljajo: V Negotinu je prebivalstvo zagrozilo trgovcem, da jim zažge vse avstrijsko blago in vse prodajal niče.
			
			Wmm'M
Oklic.
Dne 21. novembra t. 1. je umrl v Leo-ninumu v Ljubljani Josip Ciperle, meščanski učitelj na Dunaju. Vnet rodoljub in narodnjak je bil pokojni Ciperle. Ni ga bilo narodnega društva in podjetja, da bi mu on ne bil podpornik. Iz vsega srca je bil pa s I o -venski učitelj, ki je tudi v tujiui svoje moči posvečal slovenski domovini, ki jo je ljubil iz vsega srca. Ciperle ni bil samo uzoren učitelj, temveč ima tudi na pisateljskem polju obilo zaslug. Ko so bili uredniki „Učiteljskemu Tovarišu" Močnik, Praprotnik iu Dimnik, je bil Ciperle najzvestejši sotrudnik tega lista. Pa tudi sicer je mnogo pisal, da bi proslavil svojo ljubljeno domovino. Skratka: Ciperle je bil vobče zaslužen slovenski učitelj in pisatelj. Nas učitelje in njega mnogobrojne prijatelje veže sveta dolžnost, da mu postavimo nagrobni spomenik. V ta namen se obrača podpisani odbor do tovarišev, prijateljev, sorodnikov in znancev blagega pokojnika s ponižno prošnjo, da vsak po svoji moči prispeva za nagrobni spomenik pokojnemu Ciperletu. Dotični zneski naj se pošiljajo blagajniku podpornega društva, gospodu Jakobu Dimniku, nadučitelju v Ljubljani.
Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani, dne 9. decembra 1908. Juraj Režek,	Fran Škulj,
predsednik.	tajnik.

Poziv na milosrčnike!
„Učit. Tov." je pozval cenjene tovariše in tovarišice, da pomorejo „suspendiranemu tovarišu". Iz začetka sem jaz ta poziv sprejel jako skeptično, ker nisem vedel, kdo je dotičnik in kaj je zakrivil. Kasneje sem se prepričal, da je dotični tovariš res potreben podpore! Se več! Dotični tovariš, ki službuje sedaj na Notranjskem, je bil moj sotrudnik, ko sem še bil šolski voditelj v Lokvi v Se-žaščini na Primorskem! Lahko rečem mirnim srcem, daje bil izboren učitelj.
V pismu z dne 27. novembra mi piše, da se mu godi jako slabo. „Apeliral sem sicer na vse slovensko učiteljstvo, a žalibog sem dobil vsega vkup le 6 1 K."
Tovariš, ki ni zakrivil nič tako hudega in ki bo pri ministrstvu gotovo oproščen, ima sedaj le 78 K mesečno; za študujoča otroka pa mora plačevati 8 2 K mesečno.
Dragi stanovski tovariši I Pomagajte v imenu humanitete! Jaz mu privatnim potom pošljem svoj „obulus"; vi pa storite to potom uredništva „Učit. Tovariša". Dobro delo storite! Zakaj tovariš in prijatelj mi piše: „Ako ne dobim nujne podpore, morata moja otroka iz šole! Hčerka je v III. tečaju učiteljišča, a sin v I. tečaju."
Dragi tovariši in tovarišice, pomagajte!
Bis dat, qui cito dat! —
Bukovica, 6. decembra 1908.
Janko Leban.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tov. Janko Žiro mi k iz St. Vida za v novembru prodane Narodne pesmi 83 47 K; tov. Angela Trošt in tov. Julij Slapšak iz Vodic, 4 K; tov. Jos. K ob al iz Dolenje vasi pri Senožečah, 2 K; učiteljstvo v Rajhenburgu 12 K; tov. Pran Ksav. Trošt z Iga, povodom Najvišjega odlikovanja 5 K; tov. Andrej Kmet iz Cerkeij 4 K; tov. Juraj Režek iz Ljubljane, 5 K; Jakobinca Dimnikova iz Ljubljane. 2 K; g. prof Pran Suher iz Ljubljane, 6 K; skupaj 123 47 K; zidnjič izkazanih 3868-92 K; doslej darovanih 3992 39K. Bog plati!
Vestnik.
Cenjenim naročnikom! Leto se nagibi je h koncu, zato vljudno opozarjamo vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj torej store svojo dolžnost. Tudi mi moramo spraviti v red svoje račune, če pa ne dobimo plačane naročnine, jih ne moremo. Torej: prosimo!
Odlikovanja šolnikov povodom cesarjevega jubileja. Red železne krone tretjega razreda je podeljen deželnemu šolskemu nadzorniku Francu H u b a d u v Ljubljani in dež. šolskemu nadzorniku Nikolaju Ravailco v Trstu. — Viteški križec Franc Jožefovega reda so dobili ravuatelj Anton čer ni vec v Ljubljani, profesor dr. A. Gnirs v Gorici in prof. dr. J. To m i n šek v Ljubljani. Vladna svetnika sta postala realčni ravnatelj dr. Rudolf Ju no vi c z v Ljubljani in gimnazijski ravnateli Friderik S i m z i g v Gorici. — Šolski svetniki so postali: ravnatelj Franc Frisch v Mariboru profesor Franc H a u p t m a n n vGia lcu, gimnazijski ravnatelj Ivan Kos v Pazinu in Miha Štenta, okrajni šolski nadzornik v Tr-tu.
—	Zlati zaslužni križec s krono so dobili: nadučitelj Lovro Letnar v Mengšu. Viuko Parentin, okrajni šolski nadzornik v Kopru. Vinko Paren za n, okrajni šolski nadzornik v Poreču, Josip S upa ne k, okrajni šolski nadzornik v Celju in Gustav Vovšek, okrajui šolski nadzornik in župan v Trbovljah. — Zlati zaslužni križec so dobili: nadučitelj Matija Krauland v Mozlju, ravnateljica Marija Kavčičeva v Idriji, nadučitelj Franc Še-tina v Črnomlju, nadučitelj Anton Skala v Vipavi, nadučitelj Franc Trošt v Studencu, nadučit Božidar Valenta v Ljubljani, Martin Jelovšek, deželni potovalni učitelj v Gradcu, in Mihael Nerat, šol-ki ravnatelj v Krčovini.
—	Srebrni zaslužni križec s krono je pa dobil Tomo Lukančič, učiteli v Gabrju pri Ru-biji. Na vse strani: čestitamo!
Krško učiteljstvo je priredilo v nedeljo, dne 29. novembra, ob 10. uri dopoldne (ne zvečer, kakor je bilo pomotoma objavljeno) v telovadnici meščanske šole 8. rodit-ljski sestanek. Prvi je predaval strok, učitelj Maks Hočevar o vzgojni temi: „Kazni in pohvale kot vzgojni sredstvi." Predavanje je bilo iako poljudno in poučljivo, in navzoči so poslušali z velikim zanimanjem. Teze govora so sledeče: 1. Kazen in plačilo pri domači vzgoji sta kot umetni sredstvi potrebni. — 2. Kazen ima edino le namen, da poboljša tistega, ki je grešil,
—	3. Kaznuje naj se le v izrednih slučajih
—	4. Začne naj se le z najmanjšo stopnjo kazni, tako da lahko pozneje poljubno kazen zvišamo, če je prestopek večji. — 5. Palica naj se uporablja le tedaj, če so vse druge kazni brezuspešne pri posebno velikih prestopkih. — 6. Kaznuje naj se nikdar v prvi razburjenosti,
pod katerimi se je izvršil prestopek. — K sklepu svojega govora je predavatelj omenil, da imamo vsi učitelji namen in voljo tudi v šoli tako postopati, kakor je razložil o domači vzgoji. Seveda imamo veliko težje stališče kot pa starši, zakaj mi imamo kar po 70—100 učencev pred seboj. Gotovo je med temi veliko takih, ki že od doma ne poznajo pploh druge kazni kot šibo in so za vsako drugo kazen sploh nedostopni. V takih slučajih je seveda tudi učitelj časih primoran, da se po-služi tega skrajnega sredstva. Gotovo ne stori tega rad, a če vidi, da je vse zaman, poizkusi še zadnje sredstvo. Noben pameten človek mu ne bo tega zameril, zakaj nihče noče s tem otroku škodovati, ampak hoče ga le spraviti na pravo pot. Vsakdo bodi prepričan, da pri takih otrokih, ki so od doma pravilno vzgojeni t. j. s katerimi niso starši prestrogo postopali, pa jih tudi niso razvadili, ne pride učitelj v tak položaj. To se zgodi le pri posebnih cvetih, ki pokvarijo drugače s svojim vedenjem ves razred. — Starši ne smejo biti predobri svojim otrokom in jih ne razvajati z različnimi pohvalami in plačili, varovati pa se morajo tudi, da bi bili prestrogi in bi jih za vsako malenkost pretepavali. časih moramo tudi mladini pustiti njeno veselje. Mladina naj se veseli, kadar je čas za to, ne kratimo ji tega nedolžnega veselja z neumestnim prestrogim ravnanjem. S takim ravnanjem si bomo pridobili srca mladine, da bodo spoznali, da na svetu nimajo večjih dobrotnikov kakor starše in učitelje, tem so torej dolžni ljubezni in spoštovanja.— Nato je predaval okr. šolski nadzornik, gospod Ljudevit Stiasny: „Cesar Franc Jožefi." Tudi to predavanje je bilo vrlo zanimivo, posebno ker ga je gosp. predavatelj pojasnil s petdesetimi izbornirai skioptiškimi slikami. S predavanji se bo nadaljevalo.	— ik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovalo županstvo v Idriji na račun pokroviteljnine 50 K. Bog plati!
Letnino za nčiteljski konvikt so
plačali: tov. Alojzij Koprivec z Roba pri Vel. Laščah; tov. Tomo Kurbus in tov. Tilka Lecker iz Slivnice na Štajerskem, tov. Anton K a d u n c iz Tribuč; tov. Eduard Marko-šek iz Ljubnega na Gorenjskem; tov. Svitko Starec iz Škocijana na Poljani pri Jurkloštru. Bog plati!
Drnštvo za zgradbo učiteljskega konvikta bo začelo izdajati po Novem letu Šolarsko knjižnico. V ta namen so darovali tovariši E. Gangl. J. Slapšak in A. Rape vse svoje spise, ki jih bo najmanj 30 zvezkov. Prvi zvezek Rapetovih in prvi zvezek Slapša-kovih spisov sta že v tisku. Vse povesti bodo ilustrovane. Knjige bodo lično in trdno vezane ter se prodajale bržkone po kroni. V enem letu bo izšlo približno 10 zvezkov. Krajni šolski sveti naj postavijo v ta namen primerne vsote v proračun.
Ljnbljansko učiteljsko društvo vabi tem potom vse učitelje-pevce na razgovor za-stran ustanovitve učiteljskega pevskega zbora. Vsak okraj na deželi ima svoj zbor, le Ljubljana ne, dasi imamo v Ljubljani mnogo izvrstnih pevcev, ki sodelujejo pri Glasbeni Matici in diugih pevskih društvih, če umre na deželi učitelj(ica), se popove tovariši s petjem od njega, le v Ljubljani ga spremimo k počitku brez petja, kar napravlja naravnost na vsakega čuden utisk. Da se to popravi, zato pridite vsi, ki imate dobro voljo, v sredo dne 16. t. m k „učiteljski telovadbi", ki je vsako sredo od polsedmih do osmih na I. mestni šoli, da se ob tei priliki pogovorimo o ustanovitvi učiteljskega pevskega zbora.
Skladatelj Emil Adamič sestavlja zbirko eno- dvo- in triglasnih domorod-nih pesmi za šolsko mladino. Nekatere bo vzel iz svoje spevoigre „Slava cesarju Francu Jožefu I." Tudi to zbirko bo založilo Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta.
Šolska vodstva opozarjamo iznova, da si nabavijo za lokalno učiteljsko ali pa šolarsko knjižnico E Adamičevo spevoigro „Slava cesarju Francu Jožefu I.!" Tudi okrajne učiteljske knjižnice naj si jo naroče. V knjigi so zbrane raznovrstne pesmi in deklamacije, ki se lahko uporabijo za vsako patriotsko slavnost. Besedilo se dobiva tudi v posebni knjižici. Spevoigra velja 5 K, besedilo pa 10 h.
Osobna vest. G. Slavoj Dimnik, učitelj v Postojni, je imenovan suplentomj na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu.
Osebne in šolske vesti na Štajerskem. Deželni šolski svet je v svoji seji dne ¿6. novembra sklenil razširiti petrazrednico v Pobrežju pri Mariboru v šestrazrednico in opustiti paralelko. Nadalje je nastavil nadučitelja na Ponikvi Kodermana za nadučitelja v Veliki Pirešici, definitivno učiteljico na Rečici Heleno Dolenc za defiuitiv. učiteljico v Velenju. učiteljsko suplentinjo v Šmarju pri Jelšah Emilijo Jurkovič za definitivno učiteljico v Šoštanju, učiteljskega suplenta na Frankolovem Antona Str igla za deiinitivnega učitelja istotam, provizorično učiteljico pri Sv. Marjeti ob Pesnici Ernestino Neubauer za definitivno učiteljico istotam in defiuitivuo učiteljico na Ponikvi Ano Hrovatin za defiui-tivno učiteljico na Veliki Pirešici. Dovoljenje za tečaj v krojaškem risanju je dobila Elizabeta Etzelsdorfer v Ptuju.
Umrl je v Ljubliani tovariš vpokojeni učitelj Josip Bizilj, 48 let .star. Zapustil je
vdovo in 8 nepreskrbljenih otrok. — Umrla je Julijana Baje, roj. Kokalj, posestnica v Ljubljani, mati nadučitelja Mak->a Bajca in župnika Franca Bajca. N. v m. p ! — Umrla je dne 16. pr. m. v Lindenbergu na Švabskem v starosti 24. let gospa Marica Loisel, rojena Jekovec. sestra g. Cirila Jekovca in hči pokojnega tovariša Jekovca. Bila je omožena dve leti. Prej je službovala kot učiteljica v Ljubljani in Domžalah. R, i. p.!
„ZvonČkova" 12. številka ima nekoliko zamude. Cenjene naročnike prosimo potrpljenja.
Vsaka šola na Štajerskem bi se naj naročila na dnevnik, ki ga namerava izdajati „Narodna založba" v Celju. Prijave je poslati vsaj do 15. t. m. „Narodni založbi" v Celje.
Velika Trubarjeva slavnost v Trstu.
Podpisani vabijo vse tovariše in tovarišice iz Trsta in okolice, bližnje Istre in Goriškega k tej slavnosti, na kateri sodeluje vse naše mlajše učiteljstvo. Prireditev je bila zvezana z marsikatero težkočo, zato pr ičakujerao obilne udeležbe, posebno od strani učiteljstva, ki je vedno na svojem mestu. Na snidenje torej v soboto v tržaškem „Narodnem domu!"
Sodelujoči učitelji.
Prošnja. Da se obvarujem gmotne izgube, prosim one cenjene tovariše, ki sem jim bil pred meseci poslal „Spominsko knjižico za mladino" ali „Domov, deželo Štajersko" na ogled, pa mi niso knjižice ni plačali ni vrnili, da store eno ali drugo.
V	Sevnici, 7. decembra 1908.
I. Mešiček.
Milijonar pl. Gorup je daroval za dijaške ustanove 50.000 K.
V	pomoč slov. visokošolcem na Dunaju. „Narodna zveza" je izbrala v svrho pomožne akcije stradajočim slov. visokošelcem poseben odbor, v katerem so poslanci: Ivani-ševic, Korošec, Ploj in Žitnik. Darove sprejema poslanec dr. Ignacij Žitnik (Dunaj, parlament). Beda je velika, pomoč nujna. Akade-miška miza je zaprta. — Dijaki stradajo. Rodoljubi, pomagajte.
Za slovenskega otroka. Družba sv. Mohorja je v svoji slavnostni seji dne 28. pr. m. sklenila dati kot jub'lejski dar „za slovenskega otroka" vsoto 15.000 kron, in sicer: za koroško šolsko društvo 6000 K ; za Družbo sv. Cirila in Metoda 2000 K; za Šolske sestre v Mariboru 2000 K; za Šolski dom v Gorici 1000 K; za Marijanišče v Ljubljani 1000 K; za Salezijanski zavod v Rakovniku 1000 K; za Dijaško kuhinjo v Celju 500 K; za Dijaško kuhinjo v Celovcu 500 K; za Dijaško kuhinjo v Mariboru 500 K; za dijaško kuhinjo v Ptuju 500 K.
Državne subvencije. Te-le obrtne nadaljevalne šole so dobile državno podporo za i. 1908.: ona v Postojni 100 K, v Škofii Loki 440 K, v Krškem 680 K, v Idriji 350 K, v Kranju 250 K, v Šmartnem 650 K, v Metliki 250 K, v Tržiču 200 K, v Radovl|ici 80 K, v Ribnici 300 K. v Novem mestu 1000 K, v Kamniku 640 K, v Št Vidu 1473 K, na Bledu 157 K, v Cerknici 100 K in v Ljubljani 1000 K.
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela te dni krasne spomine iz Postonjske jame od gospoda Kurnika, ki mu bodi izrečena iskrena zahvala. Kameni iz jame bodo služili kaj dobro pri nazornem pouku v naših šolah. — Družba se je obrnila na rodoljubne slovenske starše, naj ji ti darujejo igrače, ki jih njihovi otroci ne rabijo več, pa so vendar še porabne. Koliko veselja boste naredili, rodoljubni starši, naši deci s tem pri božičnicah! Poglejte doma, morda bi se le kaj dohilo za družbo in za deco v njenih šolah! — Za Božič in novo leto si preskrbi družba za svoje odjemalce krasne razglednice v bogati izberi, ki bodo gotovo vsakega zadovoljevale in to v vsakem oziru. Naročila sprejema družba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana.
Iz dolinske županije v Istri nam poročajo: Dne 2. decembra smo praznovali 601etui jubilej Nj. Vel. Franca Jožefa I. Ne bomo popisovali te slavnosti, ker gotovo je da se je ta slavnost praznovala po vseh županijah več ali manj slovesno in če bi hoteli vse to opisovati v „Tovarišu", bi se nabralo gotovo mnogo preveč gradiva. Ne moremo vendar opustiti druge znamenitosti, ki se je izvršila v naši županiji na ravno isti dan in v zvezi s cesarjevim jubilejem; namreč blagoslovila sta se isti dan temeljna kamena za novo poslopje štirirazredne ljudske šole v Dolini in za novo šolsko poslopje dvorazredne ljudske šole v Boljuucu. Obe šoli se bosta imenovali jubilejski šoli in s tem je poskrbiieno na najlepši način, da se bo spominjalo tukajšnje ljudstvo redkega jubileja Nj Veličanstva. — Ko bosta šoli dozidani, bodo preskrbljene vse šolske občine v tukajšnji občini s primernimi šolskimi poslopji, ki jih je pa po številu pet, namreč: Dolina, Boljunec, Boršt, Osp in Ricmanje. ZaBorštsta se zidali novi šolski sobi, za Ricmanje novo šolsko poslopje, za Osp se je tudi prezidalo in popravilo šolsko poslopje in ko bosta novi še za Dolino in Boljuuec, bo preskrbljeno za vse, razen da bo potreba v Ricmanjih prizidati še eno šolsko sobo, ker tudi tam bo razširjena šola v dvorazrednico. — Ne moremo, da bi ne povedali, da se je vse to naredilo v času, kar vodi našo županijo velezaslužni mož g. Josip Pangerc. Tudi v dolinski županiji so bili
poprej župani, ki niso toliko skrbeli za šolstvo, a s tem ne rečemo, da niso nič skrbeli, vendar ponovimo, da ne toliko, kot sedanji g. župan. Priznati moramo tudi vso čast in hvalo sedanjemu občinskemu odboru, ker akoravno se je zavedal, kake ogromne stroške si nakoplje s tem, da stavi kar naenkrat dve šolski poslopji, vendar je spoznal, da če so stroški veliki, imeli bodo potomci še večjo korist od tega in glasoval .je soglasno za zidanje obeh poslopij, a vendar je glavna zasluga pri vsem le g. župana. Tudi ljudstvo mu priznava zasluge in zato ga je izvolilo za deželnega poslanca z ogromno večino glasov, četudi so ravno večni sovražniki šole hoteli delati razpor s svojim ostudnim obrekovanjem. Ljudstvo je samo pokazalo, da ve, kdo skrbi za njegovo vsestransko korist in komu je le za nadvladje. Zaradi tega se nadejamo, da bo g. župan tudi kot deželni poslanec ostal zvest svojim načelom in deloval, kolikor mu bo mogoče pri naših razmerah, v korist ljudstva s tem, da bo skrbel za pouk in izomiko, s tem, da bo skrbel, da nam dežela in država dasta potrebnih šol. Našim slovenskim županom pa stavljamo v zgled tega moža, po njem se ravnajte in gotovo vam bo narod hvaležen. — Ob koncu opozarjamo še na drugo znamenitost. Leta 1848. je zidala davčna občina Boljunec sedanje šolsko poslopje in jeseni 1. 1849. seje otvorila v njem enorazredna ljudska šola, kise je letos v jubilejskem letu razširila v dvoraz-rednico, zaradi česar se sezida novo jubilejsko poslopje. Staro šolsko poslopje ostane v rabi kot poslopje, v katerem ima vsakokratni dušni pastir svoje stanovanje. Ko bo dovršeno še novo šolsko poslopje, bosta dva lepa in ogromna spomina; prvi bo kazal, kdaj je Nj. Veličanstvo pričelo vladati, a drugi, kdaj je dovršil 601etno vladanje. To bosta res trajna in koristo-nosna spomina.
Samovoljnost deželnega šolskega sveta. Občinski svetnik dr. T r i 11 e r je na seji občinskega sveta ljubljanskega dne 1. t. m. prijavil in utemeljeval nujni predlog zaradi čudnega postopanja deželnega šolskega sveta v novejšem času. Govornik je izvajal, da kdor zasleduje delovanje deželnega šolskega sveta za Kranjsko v njegovi sestavi, mora priti do prepričanja, da ostentativno in demonstrativno prezira vsak sklep mestnega šolskega sveta. To se je zopet pokazalo pri razpisu službe začasnega voditelja na II. deški mestni ljudski šoli v Ljubljani. Navzlic v.-em premišljenim in treznim nagibom, ki so vodili mestni šolski svet pri nepristranskem sestavljanju terno-pred-loga, je deželni šolski svet te sklepe prezrl ter imenoval izven predloga kompetenta, za katerega se mestni šolski svet pri svoji objektivnosti ni mogel ozirati, ker novoimeno-vani voditelj ni garancija, da se bo slovenska mladina vzgajala v tistem narodnem duhu, ki ga želi ogromna večina staršev. Govornik je predlagal sledečo resolucijo: Občinski svet ljubljanski protestira odločno zoper postopanje c. kr. deželnega šolskega sveta, ki v zadnjem času nekako načeloma brez vsakega stvarnega razloga ignorira terno-predloge c. kr. mestnega šolskega sveta, kakor je to storil zlasti tudi pri oddaji službe nadučiteija-vodi-telja na II. mestni deški ljudski šoli; občinski svet ljubljanski zaradi tega prosi e. kr. naučno ministrstvo, naj blagovoli opozoriti c. kr. deželni šolski svet na nepravilnost in nedopust-nost takega fakcioznega postopanja. — Pod-župau dr. vitez B1 e i w e i s je povedal, da se je kot dolgoletni član deželnega šolskega sveta prepričal, da se je v tej korporaciji vedno na-glašalo, da se je pri imenovanju treba ozirati na terno-predloge okrajnih, oziroma krajnih šolskih svetov. Govornik se čudi, da nastopa v tem oziru sedaj drugačna praksa. Sedanji slučaj popolnoma nasprotuje dosedanji dolgoletni praksi. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Za slovensko vseučilišče. Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani velik ljudski shcd, kjer so govorili o politiškem položaju. Tudi glede slovenskega vseučilišča je predlagal govornik Ribnikar resolucijo. Sicer, rekel je, današnji shod ni manifestacija za slovensko vseučilišče, vendar zahtevati moramo svojo univerzo pri vsaki priliki. če nas pode z Dunaja in Gradca, naj nam dado lastno vseučilišče. Dotična resolucija se glasi: Na shodu v Ljubljani dne 6. decembra zbrani Slovenci ponavljajo že neštetokrat izražpuo zahtevo po ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Poživljajo vlado, da takoj otvori v Ljubljani pravno fakulteto. Protestirajo, da bi se sploh katero drugo vse-učiliško vprašanje prej rešilo kot slovensko. Najodločnejše se zavarujejo proti temu, da bi se izbral Trst za sedež laškega vseučilišča.
Deželni odbor Kranjski je od društva „Pravnik" v Ljubljani zase nakupil več knjig in izdal okrožnico od 28. oktobra 1908, štev. 12.693., ki slove: „Društvo Pravnik" v Ljubljani izdaja knjige pravniške vsebine v slovenskem jeziku. — Ker tako nastane priročna izdaja zakonov in veljavnih predpisov, ki so z njimi v zvezi, je vse hvale vredno, da je društvo „Pravnik" naprosilo c. kr. deželno-sodnega svetnika dr. Edvarda Volčiča v Novem mestu, da je pričel urejevati napomi-nane knjige. Ni dvomiti, da tudi avtonomni uradi, kakor: občine, okrajnocestni odbori, zdravstveno-okrožni zastopi potrebujejo take knjige, ker jim dajo pojasnila v marsikaterih težavnih vprašanjih. — Zategadelj deželni odbor knjige priporoča v nakup, ker bodo olajšale uradovanje. Zaznamek teh knjig se nahaja danes v inseratnem delu našega lista.
Po Primorskem se v učiteljskih in sploh šolskih krogih jako različno komentira dejstvo, da je izmed slovanskih šolnikov edini ravnatelj Kos vPazinu bilo priliki vladarjevega jubileja odlikovan, medtem ko so celo po Kranjskem bili ti srečni ljudje bolj gosto posejani. Na Primorskem sicer laško in nemško šolstvo tudi ni bilo zanemarjeno ob tej priliki, saj je celo neki okr. šolski nadzornik, ki služi šele par let, dobil zlati križec s krono. Ali je res naše šolstvo tako slabo? Ali je morda vzrok tega pojava res korenito demokraško naziranje na gotovem mestu ali pa — podcenjevanje šolstva, o tem je res vredno razmišljati. Nimamo sicer nikakih bolečin v tem oziru, a čudno je, da dobi 35leten profesor, začasno vodja realke, častni naslov, a 621eten ravnatelj (Slovenec) velikega zavoda pa nič; izgovor, da že ima dotični častni naslov, ne velja, saj so tudi drugod dali „šolskim svetnikom" naslov „vladnega svetnika". In nemški učitelj v Trstu dobi zlati križec (sicer že osivel mož), izmed hrvaških in slovenskih tudi v službi osivelih šolnikov (z nadzorniki vred) pa v celi deželi nihč a malo let služeči laški okr. šol. nadzornik P. je pa odlikovan. Kje je tu vzrok teh pojavov? Vsekakor čudno, ne sicer za nas kot osebe, a za stvar, za naše šolstvo. Ali se je hotelo na gotovem mestu s tem učiteljstvu pokazati, da ima biti ponižno in z malim zadovoljno? Ako je to res, nam je žal, ker kdor ne ceni dobrega učiteljstva, ta ne pojmuje važnosti šole.
Razgled po šolskem svetu.
—	Profesor Jagič odlikovan.
„Münch. Neueste Nachrichten" poročajo, da je princ-vladar imenoval dunajskega profesorja Jagica članom Maksimilijanovega reda v oddelku za vedo.
—	Finska je dobila akademijo znanosti. Ruski listi poročajo, da je bila nedavno temu otvorjena v glavnem mestu Finske Hel-singforsu novoustanovljena akademija znanosti. Finska ima vseučilišče in politehniko in razne vrste potrebnih šol za naobrazbo, ki si jih je ta mali narod sam ustanovil s svojim trudom in stroškom.
—	Privatno vsenčilišče je bilo otvor-jeno v mestu Jurjevu (Dorpat). Vpisalo se je 300 dijakov Nemcev in Estov. V Jurjevu obstoji rusko državno vseučilišče, ki je bilo do carja Aleksandra III. nemško.
—	Slovanska šolska družba v Rusiji. „Eppur si muove!" lahko zakličemo danes. Iz Petrograda prihaja namreč vest, da se tamkaj kot vidni uspeh letošnjih slovanskih konferenc v Petrogradu in v Pragi ter obiska slovanskih gostov v Ljubljani snuje po načinu nemškega „Schulvereina" v Berlinu ustanovi šolska družba, ki bode — razprostrta po vsi ogromni Busiji — nabirala prispevke za narodne boje zapadnih in južnih Slovanov v Avstriji. Busi se s tem postavijo na stališče praktične slovanske vzajemnosti in bo ta njihov korak gotovo v obilni meri pripomogel do čim-dalje tesnejše vzajemnosti med velikim ruskim in ostalimi slovanskimi narodi.
Z graškega vseučilišča. Vseučilišče je še vedno zasedeno. Nemški dijaki patrulirajo po akademičnih tleh z gorjačami, koli, z močno okovanimi palicami, čeprav se že s tem močno razlikujejo od drugih dijakov, so si vendar ti čuvaji pristnega nemštva preskrbeli še poseben znak: bele pentlje. Bele pentlje — ogromne gorjače. Te pentlje ponujajo vsem dijakom in kdor je noče vzeti, ga naženejo z gorjačami z vseučilišča. Tako so sedaj slovenski dijaki na avstrijski univerzi izročeni na milost in nemilost tem nemškim divjakom. Rektor ne gane ni z mezincem, da bi čuval vsaj telesno varnost vseučiliških slušateljev. „Tabor" so že vrgli na cesto in „Triglavu" odpovedali stanovanje. Na vseučilišču slovenski dijaki sploh nimajo nič pravic in sedaj so jim vzeli še edina pribežališča, kjer so lahko protestirali proti tem nečuvenim krivicam in se bodrili k vztrajnosti v boju za slovensko vseučilišče. Take razmere govorijo dovolj jasno o potrebi slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
—	Lahi dobijo svojo juridično fakulteto, to je skoro dognana reč. V gosposki zbornici so stavili predlog za tako fakulteto. Lahi poudarjajo, da je podpisan na predlogu princ Fürstenberg, osebni prijatelj nemškega cesarja. Italija se je postavila za Lahe, laški politiki se gibljejo, in sam cesar se je izrekel za zahtevo Lahov. Gre le za kraj. — Tu stopa v ospredje zopet zahteva po slovenskem vseučilišču. Ne sme se zgoditi to, da bi dobili Lahi vseučilišče, mi pa bi ostali na cedilu s praznimi obljubami. Upamo, da bodo jugoslovanski poslanci na Dunaju vedeli govoriti pravo besedo o pravem času !
—	Bivši naučni minister dr. Marchet bo imenovan za rednega profesorja honoris causa na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju.
—	Šole za češke manjšine. Odposlanstvo čeških poslancev je bilo pri baronu Bienerthu,- ministru-rojaku dr. Začku in pri voditelju naučnega ministrstva pl. Kaneri ter urgiralo ustanovitev čeških manjšinskih šol in nabavo učilnic. Baron Bienerth je obljubil, da bo o tem razpravljal z dr. Začkom, pl. Kanero in nemškim ministrom-rojakom dr. Schreiner-jem čehi z uspehom niso zadovoljni in pošljejo k ministrskemu predsedniku večjo depu-
tacijo. Da demonstrirajo zavoljo manjšinskih šol, so češki svobodomiselni dijaki v Pragi sklenili, da se ne udeleže polaganja temelja za novo češko vseučilišče.
— Italijansko vseučilišče. Pri zadnji ministrski konferenci se je govorilo tudi o italijanskem vseučilišču, ne da bi se o tem defini-tivno sklepalo. Ministri so za to, da se italijanska pravna fakulteta ustanovi na Dunaju kot neodvisna od univerze.
Z gospodarskega polja.
= Limonin sok ohranimo vse leto, ako stisnemo v pripraven kozarec, ki je zgoraj ožji, ves limonin sok ene ali več limon. Tega zasujemo z zdrobljenim belim sladkorjem. Sem pridenemo tudi vse olupke ene ali več limon. To limonino konservo premešamo večkrat v tem sladkorju, da se drobni sladkorjev prah prime olupkov. To pokrijemo potem z lesenim, papirnatim ali pergamentovim pokrivalom. Ta konserva ostane vse leto dišeča in pristna in se rabi za pijače, limonado, za čaje in kot začimb k raznim omakam in polivkam.
— Stare okvire prenoviš, ako kupiš nebliščečega laka za šolske table. Prahu osna-žene okvire prevlečeš dvakrat z mehkim debelim čopičem, kar je suho v 1li ure, in okviri so zopet lični kot novi.
= Železne peči prenovimo najlepše z grafitom, ki ga lahko kupimo v večjih prodajalnicah v prahu ali v koscih. Tega zmešamo z navadnim pivom, namažemo z navadno črevljarsko ščetjo (za 8 vinarjev), pustimo pol ure, da se maža posuši, potem celo peč s suho črevljarsko ščetjo zlikamo kakor črevelj in peč se sveti in je lična kakor nova. Grafit je dobro sredstvo proti rji.
= Hiši preženeš tudi z majhnimi koščki cunj, ki jih prej v petroleju namočimo, pa jih potlačimo v mišje luknje. Miši beže pred tem smradom.
= Podgane preganjamo in jih pokon-čujemo s turšično moko, med katero smo na-mešali nastrganega prahu od navadnih žve-plenk. Med to zmes denemo tudi 1/3 gipsa, drobnega kot moka. Poleg te zmesi postavimo nizko posodico s svežo vodo, da se žival tudi takoj vode napije. Mavc se v želodcu namoči in potrdi in podgane druga za drugo pogine. Nastaviti je to zmes na več krajih, kjer je sploh čutiti podganino zalego.
= V gospodarskem oziru so alpski Nemci dosti na boljšem kakor smo Slovenci. Ne le ker imajo veliko več industrije, ki jih bogati, nego tudi zato, ker imajo trdnejši kmetiški stan. Malo je dežela, kjer bi bila posestva tako parcelirana in razkosana kakor na Slovenskem. Pravih kmetij je bilo vedno malo in jih je čedalje manj. Naši kmetje so povečini bajtarji, torej že bolj proletarci kakor pripadniki srednjega stanu. Tudi je slovenska kmetija nerazmerno bolj zadolžena kakor nemška. Pravzaprav je slovenska zemlja danes že last različnih denarnih zavodov in kmet dela za te zavode kakor italijanski kolon za posestnike latifundij. Pravičnost zahteva priznati, da slovenska domovina nima takih gozdov in vodnih sil kakor nemške alpske dežele in da je le deloma porabna za živinorejo v velikem slogu. Industrije tudi zaraditega ne 'moremo take imeti kakor Nemci v Alpah, ker še nimamo dosti kapitala in sposobnih ljudi, ker nam manjka podjetnosti in vztrajnosti, ker smo sploh še na nižji stopnji gospodarskega razvoja kakor alpski Nemci. Lahko bi pa Nemce dohiteli in prehiteli v t*r g o v i n i, ki bi nam potem sčasoma že ustvarila tudi lastno industrijo, čeprav ne bo mogla biti nikdar tako velika, kakor bo mogla postati industrija v nemških alpskih deželah. V gospodarskem oziru nas čaka torej še silno mnogo dela, da postanemo vsaj tako močni, da se bomo mogli kosati z alpskimi Nemci.
= Poučni tečaj za gostilničarje otvori v Ljubljani deželna zveza za tujski promet z dnem 7. jan. 1909. Vodstvo in prireditev tečaja ima v rokah obrtno-pospeševalni urad delavskega ministrstva na Dunaju, ki da podpore 1500 K. Poučevalo se bo umetno kuharstvo, serviranje, hotelsko knjigovodstvo, dopisovanje in o ravnanju z vinom in pivom. Kuhinjo je dal na razpolago „Narodni dom". Tečaj bo trajal 4 tedne.
Raznoterosti.
X Moderna ječa. V Novem Jorku zidajo jetniščnico, ki bo stala 50 milijonov kron. Bo pa tudi v nji čitalnica, gledališče, prostori za igranje in kasarna. Jetniščnica bo tudi imela lastno godbo in izvrstno hrano.
X Indiskreclja avstrijskega diplomata. Londonski „Daily Telegraph" je priobčil naslednje senzacionalno razkritje: Neki ugleden in v visoki službi nahajajoč se avstrijski diplomat je že pred več časom nekemu časnikarju točno napovedal dan, uro in mesto, kje bo proglašena bolgarska carevina in isto-tako, kdaj pride anektiranje Bosne in Hercegovine. Omenjeni diplomat je sedaj pozvan na Dunaj, da se zaradi svoje brbljavosti opraviči.
X Beatifikacija device Orleanske. Dne 24. pret. m. je začela kongregacija obredov preiskovati čudeže nekaterih služabnikov božjih, med njimi tudi Ieanne d' Are device Orleanske. Izvestitelj o vprašanju beatifikacije
device Orleanske je bivši nuncij v Parizu, kardinal Ferrata. Gotovo je, da bo devica Orleanska proglašena za blaženo in bržkone že meseca aprila prihodnjega leta. Tozadevna slovesnost se vrši baje na samo Veliko noč t cerkvi sv. Petra v Bimu. Ieanne d'Are bo o tej priliki proglašena za varuhinjo Francije.
X Nobelove nagrade. Nobelova nagrada za medicino je priznana ruskemu učenjaku v Parizu Mečnikovu in dr. Ehrlochu v Frankobrodu o. M., za fiziko profesorju na berlinskem vseučilišču Klavcku, za književnost pa pesnici Selmi Lagerloeff.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2782. , Kranjsko.	193 1—1
V krškem okraja se razpisujejo s tem na pet-razrednici v Radečah dve učiteljski službi za moške prosilce in na trirazredni ljudski šoli v Boštanju učiteljska služba v stalno nameščenje. Opomni se, da imajo pri eni učiteljski službi v Radečah prosilci, ki so kvalificirani za risarski pouk na obrtno-nadaljeval-nih šolah, prednost in da se tudi pri tem razpisu upoštevajo že poprej vložene prošnje.
Pravilno opremljene prošnie naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 30. decembra 1908.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo a dr-žavno-zdravniškim izpriževalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Krškem, dne 29. novembra 1908.
Čt. 3078.	194 1-1
Na podlagi dovoljenja c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 24. novembra 1908. 1., štev. 6652, se razpiše v nameščenje služba potujoče učiteljice za ženska ročna dela v Velikih Laščah za ljudske šole Vel. Lašče, Turjak, Rob, Vel Poljane, Sv. Gregor in Gora pri Sodražioi z letno plačo 1000 kron in z dolžnostjo, ženska ročna dela poučevati na šoli v Vel. Laščah na po urniku določenih dnevih, na drugih imenovanih šolah pa po en dan na teden.
Prosilke, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščene, morajo z državno-zdravn<škim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za javno šolsko službo
Pravilno opremljene prošnje naj se tuaradno prediože do 4. januarja 1909. 1.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 29. novembra 1908.
Z. 3332.	195 1—1
An der vierklassigen Volksschule in Nenmarktt ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäßigen Belügen definitiv zu besetzen.
Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 12. Jänner 1909 beim gefertigten k. k Bezirksschulräte einzubringen.
An krainischen öffentlichen Volksschulen noeh nieht defiiitiv angestellte Bewerber haben durch ein staatsärztliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben.
K. k. Bezirksschulrat in Krainburg, am 4. Dezember 1908.
Z. 3811.	196 1—1
An der dreiklassigen Volksschule in Zirklaeh ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäßigen Bezügen definitiv zu besetzen.
Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 12. Jänner 1909 beim gefertigten k. k. Bezirksschulräte einzubringen.
An krainischen öffentl. Volksschulen noch nieht definitiv angestellte Bewerber haben durch ein staats-ärtztliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben.
K. k. Bezirksschulrat in Krainburg, am 3. Dezember 1908.
Z. 3360.	198 1-1
An der zweiklassigen Volksschule in Trata ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäßigen Bezügen definitiv zu besetzen.
Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 15. Jänner 1909 beim gefertigten k. k. Bezirksschulrate einzubringen.
An krainischen öffentlichen Volksschulen noeh nicht definitiv angestellte Bewerber haben durch ein staatsärtzliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben.
K. k. Bezirksschulrat in Krainburg. am 9. Dezember 1908.
Čt. 1463.	199 1-1
Vsled razpisa c. kr.. deželnega šolskega sveta 2 dne 23. novembra 1908, št. 5999, je na II. mestni deški ljudski šoli stalno popolmti službeno mesto učitelja s sistemizovanimi prejemki.
Prosilci za omenjeno službeno mesto naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom
do 8. januarja leta 1909. vlagajo pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pa pomaujkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 8. decembra 1908.
Št 2039.	Štajersko.	197 1—1
V političnem okraju Celje se za sledeče ljudske šole razpišejo službe učiteljev ozir. učiteljic v defini-tivno oziroma provizorično popolnitev:
na trirazrednici z nemškim učnim jezikom v Voj-niku, II. krajn. raz, mesto učitelja,
na dvorazrednici v Zgornji Ponikvi, II. krajn. razr., mesto nadnčitelja in ene učiteljice.
na šestrazrednici na Vranskem, II. krajn. razr., mesto učiteljice,
na k ljudski šoli St. Jurij ob Tab. spadajoči ekspozituri na Ojstrici, III. krajn. razr., mesto učitelja.
na petrazrednici v Ponikvi ob juž. žel., III. krajn. razr., eno mesto učitelja in eno učiteljice,
končno po eno mesto učiteljice: na trirazrednici pri Sv. Štefanu, II. krajn. razr., na dvorazrednici na Gorici, III. krajn. razr., na dvorazrednici v Bočni
II. krajn. razr., na trirazrednici v Ksaveriji, II krajn. razr., na trirazrednici v Jurkloštvu, II. krajn. razr. in na trirazrednici z nemškim učnim jezikom v Laškem trgu II. krajni razred.
Pravilno opremljene prošnje je postavnim službenim potom vložiti do dne 15. januarja 1909 pri dotienih krajnih šolskih svetih. Celje, dne 7. decembra 1908.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Slovenci, kuNteužigalice
'v korist družbi
sv. Cirila in Metoda!
122 31 28
U*-
P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26—25	kavarnar.
-WV-
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno. Pri večjih naročilih 10% popusta. Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 185 12-2 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
feggJI	M		
			
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-25
Naročajte in priporočajte
šolske zvezke
slovenskega izdelka! Založnik A. Slatnar v Kamniku.
Zaloga v Ljubljani pri V. Kenda, V. Petričiču, Fr. Igliču in dr. ter pri trgovcih po deželi.	147-12 (U)
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3812-12	M. Rozman.
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—25
A.Umek v Brežicah in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.
Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-101 12 10 tržcih naslednje pravne knjige:
1.	Clviluopravdni zakoni (IV. zvezek Pravnikov« zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906 V platno vezana knjiga........K 8 —
2.	Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskegt jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel) 1906. Broširano K 1-80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove »bnke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 6i8 strani Mt-hko
vezana knjiga ..........K 5"O0
popolno v platno vecaia.......K O*—
Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.:
4.	Vzgled) predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširana............K 1"—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjiei. Stenska tabela na močnem papirju.....60 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za Silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907 Mehko
vezano . . . ..........K —*40
Zvezek II. in III Predpisi o železniških in
rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici	.......K —*SO
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. M d) ko
vezana knjiga..........K —*80
Zvezek VI.—X Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložiti zemljišč. l9o8. Mehko vezano ..............K 2*—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano . . K —-80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- JPTZ^GrT
zavaruje v žfvljensklh oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1053,737.839 88 Zavarovalnine . . . . „ 8,090.621-62 Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 ..... 4,361.283-89
Rezervne in poroštvene
zaloge...... 34,791.584-99
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 . 206.296 40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.509-80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala e banka „¡Slavija" svojim členom odd I—V. za
škode in nagrade . . „ 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 28 26~25
General, zastop banke rSlavije'
v Ljubljani, G-oeposlse mice št- ±2.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, Učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 22
illlPIli^llilil
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—19
HlUBiiH»
Kolega!
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično snkno za krilo. Cujte, kaj piše gca. učiteljica Frič-ova iz Slatenic; „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: 1 kot lubu u celo Btrapamo bilo I I'M 1 h « « n tahiajsko „ „ 2-—
1 » .. » » » .. 2-1» i n m II II n lepi« II » —
1 „ „ „ „ P»» lepo „ „ 3-40 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adoif Buchta v Kamenci, p Policky, češko.
Sàdek v 113 26-16
^ Modno blago ^
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajcein vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni
zefiri in barhetni flaneli
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti piiporoča
Razpošlljalnica za platno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Fodebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vzorce! 182 26—3
/Trn
' U Uri
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. prlvll. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)	25 26-25
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije 8 stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51 «tna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke eene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel
Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru
A. Seidel,
32 12—11
re8tavrater.
Za krasno knjigo
Gregorčičeve POEZIJE
katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil
elegantne platnice
za nizko ceno 60 vin., s pošto 70 vin. Priporočam se za vsakovrstna knjigo-veška in galanterijska dela.
IV. B0NAČ, Ljubljana.
Velika zaloga šolskih In pisarniških potrebščin. 174 6-6
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: ===== •75 52-8 Kolodvorske ulice št. 8.
p s
S" o %
2. «• Ñ =>
•	-I
re §
3 l
•	a
O O.
p 1
tO !£■
S
**
S B
S) g» gf
o 2
<3 &
P.
c- c
!» O n o-3 rë
— pr
CA n
n _. a
¡M
.n —i
g*
o'
P-
3. o 3 S"
re o
tr c
a D. 3 ~ U o.
a'a
2 3 < oi
¿ J 5C
H
re PT
a o
a
n- n. S
re í* n
2.5?»
3"™ N
■O ~
E?§
fi3
— =?£}• 3 S
N ©"»
s-a o S
?r- re
5= *
s = J
-íi <cu
-T- re
>
S
GfQ
£ rT
5. C*
p O
a
C/5
O E
ET
< O*
3 —
—	C/i<
-
-i n
crq
oí O
• 2 rT
30 24—2¿
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ijubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—45 Največja tvornica na jugn Avstrije
Jamstvo 6 let Eksport v vse dežele.

Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 45
Ceniki gratis in franko.
Cenovnik zastonj in poštnine presto.
Največja in najbogatejša tvorniska zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur ^
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Schaft-hauPien, Kla^ig in (»laNliuttc.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
n-asproti iLOtela, „TJrs.iori.' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—50
lak za šolske table.
VERONIKA KMD A
v Ljubljani »a Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različue velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—15
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga
[a. Slatnarjevih zvezkov.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! S
Temeljito snaženje šolskih tal
rin prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
I Fran Burger
mizarski mojster v Spod. Šiški.
IVAN JAX & SIN
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
"\7"eH3sa, zaloga 12-12
dvokoles, šivalnih in pisalnih strojev.
Ceniki zastorj in poštnine prosto.

JULIJA STOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 16ž 12_4
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. SSTajpriležnejši čevlji sed-anjosti I
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke h za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago «j	in točna postrežba.	176 52—8
Stanje branila» vlog kuncem oktobra 19(17: K 22,158.277-33.
Pošt. hran. rač št 828.406
Telefon 185.
Stanje upravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874*08.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo
1 jubljana, Dunajska cesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 41/» %
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge n» tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ( ter jih obrestuje od dne vlogo do dne dvig». Posojuje na zemljišča po 5 '/«"/o z 1 '/»°/o *morti-zaeijo ali pa po 5 '/«"/o brez amortizacije. Na menice po 6 °/0. Posojilnica sprejema tudi vsak diusi 144 načrt glede amortizacije dolga. 12 4
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani, Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
^^^^^ iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih
cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah.
Tiskanje muzikalij in časopisov. <*) ii-12
I
Telefon št 118.
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
estna =====
hranilnica
= ljubljanska =
v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.	-
Stanje hranilnih vlog: nad 24|milijonov kron. Rezervni zakžad: nad 860.000 kron.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrezuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti pjačuje- hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračuuila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervna zaklada mastna občina ljubljanska
z vsem svojim premoienjFm in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svedoftj zlasti to. d* vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.
145 12-4
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.