97. Sfnllhj. I LjUlini, i MHMilk Z!. iprill Nil. U.llt>. ^^^^^^^^g^^m ^^^^^b|^^k ^^^^^^^^_ fl^^^B^^^B ^l^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^H ^^^H^^^B .^^^^^^^^^^^B ^^H^^^BVJflB^BBHB ^^^^^^^^^B ^^^^^^^k ^^^^^^^^ ^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^*. ^^^^^^^^^^^^_ .Slovenski Narod' Y*tf« #• *•*«: at AvtteoOgrsko: u Nemđjo: ćelo IcAo stapaj atprej • K 40 — I cek> Icto aaprej .... K 45 — Šttiett " " * * * 10— I M A"1*11*0 in Y%t dru8c d«žeIc: na mesec Z Z • • I 3-50 | ćelo icto oapre) . . . . K 50 — Vprašanjem gtede Inseratov »c naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. BpraTnJAtr* (spodsj, dvortMe levoi. Knaflova altoa *t. it telefoa *t 89. lataU vaak da« *?•*•* ltn««a «•«•!§• 1« prasalk«. Inserati se računajo po porabljenetn prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor .-enkrat po 12 vi u., dvikrat po 11 viti., trilera t po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte, In zahvale (enak prostor) 20 vio. Pri večjih inscrciU^i do dogovora. Novi narrtalki aij podjelo •lrjćnaj veJi* fJT pf) aakimlol. "Pl Na saao pisneae sarsćbe frrei poslatve ieurja se ac moreno ailukor ozirati« „Narodma tiskara*" teUfoi it. «9. .Slovenski Narod' velja r !4«M|aBl dostavijaa na dom atl če se hodi ponj t četo leta nsprej . . . . K 36'— I Cctrt leta „ šr'm> • . . 9.— pol leta „ ..... 1S-— I na raesec „ . ; . . , 3*— P os a mazna Jtevilkavelja 2O vinariev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo, UradalaiTO: ftnaflora nlloa sL 9 (v t. nađatr. \tvo\ fdlefon ŠL 34 Zrlnlslil In M "\ Jutri se spominja li" a- 5ega naroda posina dver. .. >ih zastopnikov ideje neod\tv . svo- bode hrvatstva, mučeni ske * :i Petra Zrinjskega in Franju Kr> 1a Fran-kopana Dne 30. aprila 1617 sta bila v Dimajskem novem mestu Kroia Zriniski in Frankopan objavljena kot veleizdajnika. Frakopanovo sestro Katarino pa so rablii priznali na praški Sehlossberg, kjer je nesrečna žena zblaznela in dve leti pozneje umrla v najveći bedi. Ime Zrinjskih in Frankopanov je bilo zatrto, njihovo imetje razgrabljeno in razdclje-no in zgodovina prvega organiziran, boja hrvatskega naroda za neodvisnest se je končala z naravnost dramatičnim uni-čenjem glavnih nositeljev ideje svobode. Hrvatsko ljudstvo je ohranilo Petra Zriniskega in Frania Frankopana v hva-ležnem spominu. Stoletia so pretekla in vedno svetlejše žari njuna zvezda v zgodovini našega narodi, in vsako leto obhaja hrvatsko ljudstvo spomin na 30. april 1671 kot žalni dan svoje zgo dovine. V čem te obstojala krivda rodu Zrinjsko - Frankopanske^a? V tem, da se je v dobi. ko je pretil njegovemu narodu pogin, ko je tuiec vedno huiše tep-tal njegovo zemljo, ko si je nernški cen-tralizem trgal Hrvatsko na kose, ko je Dunaj vso brezprimerno požrtvovalnost hrvratskega naroda v boju proti Turkom plačeval z izdajstvom, uprl sovražnim nakanam, potrkal na svoje stare pravice in se postavil na stališče, da je ćolž-nost. ki jo nalaga zvestoba nnpram last-nemu narodu, prva dolžnost. Ker sta se Žrinjski jn Frankopan borila za »staru slobodu i ustav«, sta morala kot veleizdajnika na rabeljski oder. Njuno delovanje in njuna smrt pa sta nam podučna tuđi še v drugem ozi-ru. Tragična njuna krivda je. da sta pre-več zaupala na tujo pomoč, da sta memla, da je mogoče notranio silo naroda nadomestiti z mocjo zunanjih poćpor-nikov. Bridko sta bila razočarana. Fran-coski kralj jima ie spročil, da ju zapu-šca za vedno »pour toujours« in turski sultari_ IjL je lokavo pustil na cedilu. Tako postala tragečlua, K! se ie odigrala pred 246 leti vedno znova za vsa-kega Hrvata, za vsakega Jugoslovana notranji doživljaj in zlasti v teh burnih usodepolnih časih globoko občutimo vse oduševljenje takratnih borilcev za svo-bodo, vse moralne krize obeh mučeni-kov za narodno idejo. Slava spominu Petra Zrinjskega in Franja Frankopana! • Ko se Ie ce3ar Leopold I. zarjletel ▼ prvo tursko vojno (16^3—16PA) sta mu bila brata Nikola in Peter Zriniski naipožrtvovalneiša podpornika in ime Nikole Zriniskega ie v zgodovini turskih vojn zapisano kot eneea nai^lav-neiših iunakov. Junaštvo obeh Zrini-skih ie v elavnem pripomoslo. da ie mogel casarski vojskovodia Montecuc-coli pri Sv. Gotardu zbralo dovoli vojske, da je 1. avorusta 16*37. izvoieval eno najslavneiših kršćanskih zmas nad Turčinom. V tei bitki ie sodeloval na ćelu svoiih hrvatskih cet rudi crrof Frankopatu kateresra rod ie od nekdnj slovel kot cesariu najzvesteiši in ki ie na neštetih bojiščih prelival za svoiecra vladarja kri in jrubil imetie. Siiajni zmasci pri Sv. Gotardu ie sledil po krivdi cesarievih posredovalcev sramoten mir v Vaš varu, po katerem ie Turkom ostalo ne Ie vse to, kar so si bili izvoje-vali. temveč se ie cesar še obvezal iira plaćati 200.000 tolarjev vojne odškod-nine. Hrvatski plemenitasi pa so polee teea izvedeli. da so dunajski diplomati privolili v tajni klavzuli. da smeio Tur-ki preko hrvatskih in slovenskih deže-la v Italiio O^rsko in hrvatsko plemstvo se ie dvijrnilo ter ie glasno zahte-valo nadalievanie voine za osvoboditev domovine izTX)d turskesra iarma. Hrvati in O2Ti so izjavili, da ne priznajo vašvarskeera miru, ker pri sklepaniu o mirovni poerodbi nišo bili zastopani, kakor je to zakon zahteval. A ker so zahtevali nadalievanie boja za svobo-do, so padli v nemilost pri dunaiski vladi. Podkupljivi. a na dvora Leopolđa /. najboli vplivni Lobkowitz. ki ie pro-dajal svojega vladaria Francoski. ie postaviL ker ie vedel za nezaiovoli-nost hrvatskih in madžarskih velik*- sev. v vse vecle kraje niih ozemlia, nem^ko voiastvo. da vohuni, in nernške generale, da žaliio domaćine. Tako ie morala nezadodovolinost v teh krajih vedno boli naraščati in končno so se zbrali na posveto vani a kai poleti crofi Peter Zrinski, Frane Frankopan. Na-daždi, Erazem, Tattenbach in Frane Ra-koezv ter palatin Vesselenvi. Pritožbe, ki so iih sklapali do cesarjau eo ostale neu^lišane. Vlada ie hvalila mir, ki era bilasklenila s Turki, in ko so ii veliaki d'»kazali ravno nasprotno ter proglasili sklonjeni mir za nrveliavon in proti-postaven ie vlada Ie podvojila svoje zasleJovanie in zapostavlianie >neza-dovolinih elementovc. Nemske posadke po hrvatskih in madžarskih krajih so se oničila in nastopale barbarsko hujše. kakor Turki sami. tako da ie moralo t>iri konee rudi najvecii potrpežlii-vosti. P. Zriniski. ki ie bil med tem do-spel do banskega stola na Hrvatskem in Frsnkopan, sta sklenila prva otresti se tujesra iarma in vreči ohole tuice iz svoje dežele. drusri. med niimi eraski Tattenbach. so hoteli prisiliti cesaria, da odslovi svoie nezmožno in gTiilo sve-rovalstvo in da napravi v svojih deže-lah. ki so pod tem krivičnim in sebičnim režimom trpele naivečio škodo, zo-pet red. Zriniski in Frankopan sta i skala pomoći tuđi zunai. Na podlaei članka 31 >zlate bule«: iz 1. 1222. sta se smatrala za upravi eene se z orožiem postaviti proti Dunaiu. ker Dunai ni spošto-val ustave. Poeaiala sta se s franco-skim kraljem I.udvikom XIV. prosila sta pomoći na Poliskem. pošiljala sta Žele k furskemu sultanu. Spoznala sta konečno, da na zunanio pomoč ni računati in sta se zopet lotila pocrriinni z užalienim cesarjem Lreopoldom in nie-?ovo vlado. Izdajice so bile med tem na poslu. Tattenbachovi nemški priiatelji so izdali vse tajne nacrte zarotnikov, y Medjimurju se ie zbrala cesarska vojska in Zrinjski ter Frankopan, ki sta se nahaiala v Čakovcu, sta morala be-žati. Dunajski odposlanci so iima sedai nasetovali. da nai jrr^sta prosti milosti, češ. da iima bo nrizanešeno. Tako sta se 12. cprila 1^70. podala na Dnnai. a koinni sta dospela ti a, sta morala v ječo in priČel se ie dolfirotraien veleiz-daini^ki proces, katereera sodba ie bila seveda že vnanrei določena. Dnn 30. nprila 1671. sta bila izročena "Peter Zriniski in Franio Frankopan rabliu v Dunajskem Novem mestu. Na Hrvatskem pa ie triumfirala nem^ka oblast in še Ie v errozotah drusre velike rtirške voine so si hrvatske dežeJe izvojevale zopet nekoliko več svobode. Zagreb, 27. aprila. Akademična omladina je izdala povodom obletnice smrti i £rinjskega in Frankopana oklic, v katerem pravi med drugim: U svakom našem mjestu treba da se toga dana održe svečane zadušnice, ne samo za djake. nego i za sve ostale. U crkvama tom prilikom treba da se nadie svaki, koji nacijonalno osjeća. Sva naša društva, počevši od eminentno kulturnih pa sve do stručnih, treba da na taj dan održe u krugu svojih članova komemoracije. Za vrijeme svečane mise treba da sve radnie u svim našim gradovima budu zatvorene. Omladina će, kao vidan izraz tužne svečanosti nositi narodne vrpce s crnim velom. Ostalo gradjanstvo će to izvesti na sličan način. Svetosti dana i dosioianstvu uspomene na poginule narodne borce najmanje bi odgovaralo — ovo neka bude rečeno našim najmladjim! — da toga dana dodje do uličnih izgreda. To nipošto! Prava je snaga samo ona, koja srediena čeka da sudjeluje kod uspješnih narodnih pothvata. Sve ovo očekujemo ne samo ^d Zagreba nego i od svih ostalih naših mjesta. U Zagrebu će se svečane zadušnice održavati za srednjoškolsku omladinu u 7 sati u jutro u crkvi sv. Blaža. Za akademičare i ostalo gradjanstvo u 0 sati u franjevačkoj crkvi na Kaptolu. Akademska omladina održati će za sebe na sveučilištu komemoraciju s predavanjem gosp. prof. Sišića. Weker?e zopet ogrstei Iz Budimpešte poročajo 27. aprila: Politični dos:odek prve vrste je, d a je bila W e k e r1 u zopet pover-jena sestava novega kabineta. Wekerle je imel danes dote tele-foničen razgovor s cesarjem Karlom, ki mu ie poveril sestavo novega kabineta. Wekerle bo predložil cesarju, kakor se v parlamentu zatrjuje, že v po-nedeljek ali torek novo listo ministrov in je pričakovati, da bo novi kabinet imenovan že sredi prihodnjefca tedna. »Pester Lloyd« Diše: Ministrski Dredsednik dr. Wekerlc ie dobil od kralja telefonično poziv, da naj p M-pravi pot onemu kompromisu glede voliine reforme, za kateri se je zavzemal v parlamentu. V tem smislu se je najbrže posvetoval dr. Wekerle s polje- 1 delskim ministrom grofom Belo Sere-nyjemf trgovinskim ministrom Sztere-nvjem, poslanci grofom Zichvjem in grofom Tiszo ter prehranjevalnim ministrom princem Windischgratzom. Budimpešta, 2S. aprila. V političnih krojili se zatrjuje. da ie kompromis med VVekerlem in grotom Tiszo v zađe vi vo-lilne reforme že gotova stvar. Polom nemSRe .revolucije'. Dunaj, 26. aprila. Kakor hitro so vodstvo nemške revolte prevzeli gospodje iz gosposke zbornice, je že bilo videti, da je vse to sama komedija. Strašno polna usta so vzeli visoki možje z levice in središča tega zbora mumij: ves svet da se trese, so mislili. A ko so videli, da predsednik princ VVindischgraetz noče ugoditi njihovi želji, so se začeli vdajati. Nalivali so od ure do ure več vode v strupeno svojo juho. Kmalu smo izvedeli, da se zadovolje s tem, da glasovito resoluci-jo naperjeno proti »neodgovornim ose-bam«. sporoce vladi u^no. Pa tuđi nemški meščanski tabor je začel razpadati. Prvi so pod mizo zlezli krščanski socijalci, in zajedljiva »Reichspost« je dobila ukaz, da zopet poudarja zvestobo Nemcev. Ko pa so Slovani izdali v sredo popoldne komu-nike, v katerem so se norčevali iz pa-trijotov, ki odpovedujejo zvestobo kro-ni in državi, je vplivalo kakor curek mrzle vode. Zvečer so vrhu tega še ob-ra\navž^i predlog, da se rodbini Parma ne privošči posebne sodnije. Včera.i z jutra j r-> tuđi nemSki agrarci o d p a d li. Ostali so sami alpski kričači, ki pa so tuđi naenkrat bili z vsem zadovoljni. Končno so nemški radikalci edini formalno vztrajali, a tuđi tam je posl. TeufeI kazal, da ni zadovoljen z Wolfovim vodstvom. Kriza je bila naenkrat končana in splosno se prizna: z občutno blamažo Nemcev. Dosegli nišo nič\ a Slovani so dobili dragoceno orožje, ker nihče ne more tajiti, da smo ta teden na Dunaju z nemške strani doživeli pravi punt proti najvišjim krogom. Po vsej tej komediji so Nemci za-želeli. naj se seja noslanske zbornice preloži. Vit. S e id 1 e r je ves vesel pristal na to, nemški socijalisti z ozirom na majske slavnosti so pristali takoj, ugovarjal je edinole dr. Korošet češ, da je prehranjevalno vprašanje tako nuino, da izguba enega tedna Iahko mnogo škoduie. Ker so zdai nemške zahteve zoper Jugoslovane znane postale (odstranitev ustavne reforme, represalije proti slovenskim uradnikorn in duho\Tiikom, pooštrena cenzura in omejitev shođov), bo danes Jugoslovanski klub znova od minjstrskega predsednika zahteval pojasni!, je - li namerava vlada Nemcem ugoditi ali ne. Praga, 28. aprila. »Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da bo na 7. maja pre-ložena seja državnega zbora najbrž zopet odgođena in sicer na Čas po binko-Štih. Ministski predsednik hoče uvesti nova nogaiania s strankami, ki bodo za-htevala precei časa. »N. L.« pristavlja-jo: Gre pač za rx>gaianja z nemškimi strnnkami. kajti Čehi in Jugoslovani ni-majo z g. Seidlerjem ničesar govoriti. „Narod u pogibelji". Gradec. 28. aprila. Pod devizo »Volk in Not* se je vršil včeraj popoldne v Gradcu drugi Volkstag. katere-mu ie zopet predsedoval župan Fizia. Ta Volkstag je zboroval v znamenju, da Nemcem ni za državo, ako se država ne pokori njihovim žeijam in zahtevam. Župan F i z i a je proglasi!, da je nemške potrpcžljivosti konec. Nemci nimaio več časa. da bi nremiSijevali o tem, kar je državi potrebno. Oni morajo svoje raz-merje napram državi revidiriti. Država tira Nemce v politični in gospodarski pogin. češke in kranjske kmete pa pod-pira! Odločilnim faktori em je treba zad-njič zaklicati, da nemški narod tega ne bo trpel. Glavni govornik neki K a n d 1 z Dunaja je razpravljal o cesarjevem mirovnem pismu ter je klical na izve«t-no adreso: »Gospoda nai bo hvaležna Jeznsu Kristusu, da ima Avstrija Nem-čijo kot zaveznika!« Ćela dvorana je pri tem burno vzklikala »Heil Hohen-zollern«. Govornik je tuđi očltal, da nišo v odgovor na cesarjevo mirovno pismo začeli grmeti avstrijski kanoni na juzapadni fronti. Velik del njegovih \z* vajanj je graška cenzura v listih zaple-nila. Med Kandlovim govorom je prišlo tuđi do oštrih spopadov z nekaterimi so-cijalističnimi delavci. Konečno so zboro-valci storili sledečo pri šego: Prise-gamo pri spominu na naše padle sinove jn brate, pri vsem, kar nam je sveto, da ne borno pustili iz naših rok niti pedi nemške zemlje, niti koščeka nemške pravice v Ostmarki. in da se borno ne-omajno držali zveze z bratom v raihu. naj priđe kar hoče. Kajti visoko in sveto nad vsemi drugimi dolžnost-mi nam stoji dolžnost zve-stobe napram lastnemn narodu. Tako hočemo d*;1 '">-dočnosti, kakor gotovo nam t-gaj.« Za Kandlom so govorili i-liški profesor Seal a. ki je žalu—. ia-kajšnjo ustanovitev centralnoga nem-škega Volksrata, nadalje ljubljanski dr. Eger, ki je slikal opasnost jugoslovan-ske deklaracije in psoval tište malošte-vilne nemške poslance. ki uvidevaio potrebo ureditve narodnostnega vpraša-nja, ter neki Schriftleiter Zeidler, ki je razpravljal o kamarili na dvoru ter o vplivu hiše Parma. Višek zborovanja pa j^ tvoril govor nekega Gattermayerja, katerega klic »hočemo neraško Av-strijo ali pa nobene!« so zboro-valci burno ponavljali. Končno je neki profesor deklamiral od njega samega fabricirano pesem »Michl wach aut« in zborovalci so zapeli »Wacht am Rhein«. Nemški narod v pogibelji... Polože! no Češkem. //. P r a g a, 26. aprila. Borba duhov in smeri na Dunaju, pusti prizori, krčevito zvijanje vlade v petdesetletni latentni krizi, vse io, o čemer prihajajo v zadnjem času senza-cijonalne uradne in privatne vesti z Dunaja, je pokazalo v ćeli nagoti in res-nienosti notranjo politiko naše monarhije. Novega nismo našli v vsem tem ničesar, vse smo že pričakovali in priča-kujemo še hujše in vihamejše krize ter hujših prizorov. Izjave naših in jugoslo-vanskih poslancev govore jasno, da zmeda, ki je nastala na Dunaju in da zmote v vladnih krogih ne morejo iz-premeniti smeri naše politike in je ne morejo okreniti od velikega cilja — po-polne narodne samostojnosti. Čez pozo-rišče dunajskega političnega gledališča tavajo sence Bachov, Clamov, Tarouc-cov in dnurih glumačev. Iz zanesljrvih virov med praslci-mi Nemci, iz raznih govoric od vseh strani posnemamo, da se nam približu-jejo čaši novih persekucij. Naj pridejo, boljše je trpljenje, nego počasno umiranje. Danes, ko imamo vsi en čili, ve-mo, da smo se vsi posvetili eni in isti borbi, danes vemo, da bo drugače, kakor je bilo pred štirimi leti. dasiravno plha enak veter preko pruskih mej v češke dežele, kakor takrat. Iz delova-nja vseh nemških strank povzemamo, da imajo vse stranke eden in isti na-men: Izzvati Čehe ali Jugoslovane, ali pa oba naroda skupaj. da pristopi k eni izmed obeh deviz, za katere gre na Dunaju in dunajska vlada na to izvaja konsekvence proti naši mednarodni poziciji. Vsi vemo, da ne smemo pričako-vati z nobene strani rešitve, marveč da smo navezani samo na sebe. Politični mednarodni dogodki so potisnili naše zadeve dalec v ozadje. Sicer so aprovizacijske razmere zlasti v velikih mestih strasne. Po deželi se vrše povsod hude rek\izicije, tako da poje naš kmet že pesem: »Zle matičko zle, — Braniborci zde.« — To je pesem s konca 13. stoletja, ko so Nemci iz Brandenburške »rekvirirali« po Češkem pet let ter prinesli seboj v deželo Iako-to in umor. Danes stoji v tovarnah delo. Ulica ie skrajno nervozna. Pred nami stoji mesec strašne krize In ne vemo, kaj nam prinese. Toda vse te mase se ozirajo dntgam in so zelo občutljive za politični razvoj. Vsak shod je izredno številno obiskan in zadnje dnl je policija po nalogu z Dunaja prepovedala vsa zborovanja v Pragi in okolici. Zlasti 1. maj pričakuie ves narod z molČe-čo radostjo, ker bo ta dan slavila vsa prerojena češka socijalna stranka, socijalni demokratje in tuđi nova demokratska stranka. To bo prvi vseobčnl praznik, ki so ga pozdraviti že časopisi vseh strank. Notranja konsolidacija se ni izvršila nadalje: o narodnem svetu se za ta čas samo še govoru V resnici sa ni niti 1 treba, ker nastopajo vse stranke enotiffc po enotnem dogovoru. Med socijalistič-nimi strankami in demokratsko (me-ščansko) stranko prihaja pač do spo-rov, toda obe stranki smatrata narodno disciplino za več kakor strankarsko disciplino, tako da so se spori vedno poravnali. Moravski aktivisti, konservativne stranke, katere so pravzaprav izgubile v vojni vsak pomen, so klicali na aktivno delovanje za avstrijsko politiko. Pretekli teden so imeli shod, katerega se je udeležil eksponent visokih dunaj-skih krogov. Med njimi in med Dunajem obstaja neprestana živahna zveza. Za sedaj pa so utihnili. Zmote na Dunaju so jih preplašile ter se bodo udeležili tuđi velike svečane manifestacije za Moravsko in Šlezko y Olomucu, ki se vrši v nedeljo. Oni vidijo, da je boljše nastopati skupaj z narodom, kakor z Dunajem ter so odložili zopet svoje ak-tivistično protinarodno orožje. Muka nodba z Dkraiino. Dunai, 27. aprila. Avstro - ogrska komisija, ki jte pod vodstvom veleposlanika grofa Forga-eha v Kijevu skupno z nemško delegacijo vodila pokajanja glede izmene bla-^a, kakor je bila doffpvorjena v jnirov-ni pogodbi v Bre3tn Litovskem, ie končala svoja dela. Dne 23. aprila ie bil podpisan med ukrajinsko ljudsko repu* bliko na eni strani in Avstro - Offrako ter Nemčijo na dragi strani gospodarski dogovor. Komisija se je 26. aprila vrnila na Dunaj. da čimprei prične z deli, ki jih je treba z naše strani iavr-š-iti, da se izvede dogovor. Pogodba obstoja iz oele vrste»poaar meznih do^ovorov. Dogovori, kl so bili za Avstro - Ogrsko in Nem&io skupno sklenjeni, zadevajo v zmislu doloČb miro\*ne pogodbe. Čas do 81. jtl-lija 1918, Najvažnejži dogovor ie oni ffiede žita, sočivja, krme in semen. Gld-de dobave teh predmetov se jo sklenil najprei dogovor fiflede organizacije na-biranja po Ukrajini in potem pogodba glede dobave. Z. ozirom na to se pre-kliče prepoved trgovanja z žitom, dana še od ruske vlade ter se zopet dopusti v Ukrajini preišnja veletrgovina in mala trgovina z žitom in drugimi imenovanim! predmeti v organizirani obli-ki. Ta organizacija, ki se je pod imenom državnega žitnega zavoda že oživila, obstoja iz pripadnikov gospodarskih borz, najemnikov, posestnikov mlinov ter iz polieđelskih zadrug. V* tem, da so se postavile v trgovino zopet vse te moči, ie videti jamstvo, da se bo zbralo po Ukrajini blago, v koli-kor je to potom gospodarske komercijalne organizacije sploh mogoče. Množina blaga, ki ga. mora dobaviti Ukrajina do konca iulija, znaša 5 milijonov metrskih stotov. Pri tem je za vsak posamezni mesec določena posebna množina tesra blaga. Tri žitno centrale ter avstrijska centralna naku-povalna družba so v Kijevu z dovolje-niem ukrajinske vlade ustanovile nemško - avstro - oerrsko gospodarsko centralo, ki je poklicana, da izvrši pogodbe glede živil. Zastopniki Avstrijje eo ravnatelj podružnice Prasa vojnegra žitnega prometnega zavoda vladni svetnik Heindl in g. Lippmann, ogrski zastopnik ie g. Lorant. Ta centrala je pričela pred par dnevi s svojim delo-vanjem. Podpredsednik vojnega žitnega prometnega zavoda Hennann R©if ostane v Kijevu, da nadzornie in pre-maga še obstoječe začetne težkoče do-bavnega aparata. Odpošiljanje žita in mlevskiH Iz; delkov in sicer nainrei onih zalog, ki se nahajajo v raznih skladiščih in mli-nih, se ie že pričelo. posedai so bile odposlane večje množine jecmenčka, pšenice in kaše. Najbrže bo mogoče še Ie začetkom maja dobiti večje mno«-zine, ker so poljedelci sedaj vsi zaposleni s pomladanskimi deli. Nadalje pa je premagati še vse one zelo velike težkoče pri zbiranju in transportu, ki so posledice revolucije in ki jih dosedaj, kakor je pač naravno, še ni bilo mogpce premagati. Tuđi pri največji pospešitvi transportov torej ni pričakovati, da bi dospele večje množine sena prej, kakor nekako koncem maja. Nadaljni važni dogovor zadeva dobavo jaje. Ukrajinska vlada se je zavezali, da bo do 31. juliia 1918 dobavila več sto milijonov iajc. Ona se bo trudila, da bo zvišala dosedaj obljubljeni kontengent. 2 posrodba zadeva dobava klavne živine. Zbiranje jaje in klavne živine prevzemajo od ukrajinske vlade ustavovliene organizacije. Če bi te organizacije ne dobavile pogođenih mesečnih množin žita, živine in jaje, ima nemško - avstro - ogrska gospodar-aka centrala pravico,da srne s&mostojno 8 svojimi pooblaščenci izvesti nakup. Za dobavo krompirja, zelenjave, sohe aelenjave, kialeg* aelja in čebuie m ie Stran 2. „^,^..-.;, .SLOVENSKI NAROD«, dne 29. aprila 1918. 97 Stev. centralnim državam krizna! prosti n*- I knp. Dobava Ipeha in sladkoria se bo I uredila £e s po«^bno posrodbo. Protokol, »klenien glede dobave surovin ia Ukrajine, zadeva še te le dogovore: omojročenie dobave za nafto industrijo vaineea speciiaineea lesa. Glede tekstilnih smrovin ie ia«otovHe-na možnoft izvoza lanene »lame. Ker t>a priman ikuie v Ukrajini drugih tkal-&kih surovin kakor lanu. bombaževine in volne, izvoz teh predmetov k nam ne prihaia v poštev. Pač pa se bo iz vazala volna za primee k na&im fabrikatom. Glede cuni se do voli centralnim drža-?am nakup in izvoz zalog: v Ukrajini. Za železno rudo ie bil sklenjen dogovor, sr lasom kaiereea je do Si. juliia za-Ifotovlien isvoz 37 S milijonov pudov. (1 pud = 16 kg.) Tuđi za dobavo man-sranske rad© ie preskrblieno. Koćno se ie n&sla podla«* za dobavo starega že-lezja. Vse surovine. ki nišo v teh pro-tokolaričnih pocodbah označene, etoie v prost em prometu. Nasproti našim zahtevam, ki zade-vajo v prvi vrsti živila. je ukrajinska vlada stavila želie glede dobave indu-■gijsinih izdelkov. V prvi vrsti želi Ukrajina posebno polied«*l3kL*i Ftrojev in orodja* Nadalje se ie Ukrajini obljubila dobava takih predmetov, ki jib mo-rojo centralne države, ko so zaeotovile svo]o la-stno potrebo, oddati. Ves bla-gjovni promet ired centralnimi država-mi In Ukrajino bo stal do 31. juliia pod dalekosežnim državnim monopolom, ki sa bo ukrajin«ka vlada po svojih no-jraniepolitičnih načelih izvedla. Tuđi se ie določil preracunaini kurz do 15. ju-niia v tem zmislu. da velia 1 krona toliko kakor 50 kopeik. ^ -—.—■—— ■ - loffi ntt n FMrfc NE"!SKO URADNO POROClLO. BeroUn, 27. aprila. (Korejo, urad.) Zapadno bojišče. Severno od Wytchaeta smo izvršili sunek do iuž-oega roba Vormezeela (3 km južno od Ypresa). Francoske in angleške divizije so zaman poskušaie nam zopet iztrgati Kemruel. Napadi, izvršeni dopoidne na fronti od Dickebuscha (3 km jugo - zapadno od Vpresa) do Locra (2* = km zapadno Kemmela). v večsrnih urah pa iz okolice Locra do zapadno od Dra-noutxe»a, so se z izgiibami zlomili v našem ozniu. Kjer je dospei sovražnik do naših črt, je podlesel v bližinskem boju. Severo - zapadno od MervHla, na tužnem bregu Lyse in pri Givenchvju so se ponesreeiM sovražni šunki. Med Scarpo in Sotnmo izvidni boji. Južno od Somme so izkrvaveil Francozi v vee-kratnih napad ih pri Viller - Breto-neuxu in Južno od tam. Ko so se ma ponesrečili moćni jatranji napadi ob gozdu Hangard in severno cd gozda. ie zbral sovražnik popoldne svoje sile, zlasti Marokance, za nove s ?nke proti gozdu Hangard in severno od potoka Luče. Večkrat obnovljeni, s kar najnoč-nejšim artiljerijskiTi ognjem uvedeni poskusi prebiti našo crto, so se ponesrečili. Iz lastne inicijative so prešli pe-hotni oddelki na obeh straneh potoka Lace v napad, očistili več gnezd strojnih pašk ter vieli pri tem več Franco-zov. Na ostali fronti ničesar pomentb« oega. Vzhodna Finska. Sovražn! r>osk!isi prebiti našo crto pri Lahiju proti vzho-du so se ponesrečili. — v. Ludendorff. Beroiin, 2$. aprila. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Na flandrskem bojne ni polju se Je sovražnik umaknil v zaledne crte. Južno Lan^hemarcnua \Q šel preko Steeneheka, vzhodno Vperna, v svofe pozicije iz jeseni 1914, pri Zille-beke pa preko teh nazal. Z oštrim pritiskom za nllm 5*110 prisilili sovražrnKa večkrat do boja- Pri tem ?mo vjeli nekaj Beigiicev in več stotin Angtežev. Dosegli smo crto jugozapadno Langhemar-cqua - zapadnega bre^a Steenebecka-VSoegftioeka Hoge - ZiHebcke - Vorme-zeete. V prefšniih letih hnđo obojevana dvo.hia visina 60 »e v naši posesti. Moč-no artlllerijsko delovanfe na odseku Kemmela. Po odbitih frarccoskih uvečer 26. arrila na zapadno pobočie briba iz-vednih proimapadiT! je snnlia naša in-fanteriia iz lastnega nagiba za odHtim scvražnikom in zajrrisala krai Locre. Na sevemem bregu Lyse so se izjalovili sovražnl šunki. Pri tem smo kakor tuđi pri neken uspe upiral. Utrpel je temu prirrerno tež-ke krvave izgube in pustil več sto vjetni-kov v našili rokah. !5eroHn, 27. aprila. Wolffov ur. Vče-rai§n!i bojni dan na Francoskem ic princ^el Ang!ežem na'sllnejJe iz^rube, ki jih ie imela ententa kdaj en sam dan v te i vojni. Na Flandrskem in jučno r»d Srmme so izdubili Idne 25. aprila Angleži. Avstralci, Francozi ia AUcokaod niittli tisočc. Stevllo krv»- Ivih žrtev presega vse, kar si ie mogote »i-sliti. Izguba Kemmela In sosednih poricti Je ■ silila angleško - irancosko vodstvo na FIuk dr&kem, da ie metalo vedno iznova vse razpoložljive sile v boi. Z vteh strani so v ntglici zbrali nove čete ter poiiljati proti i Kemmeln. Nemiki dalekosežni topovi so i vzeli po^osto v dvojnih kolonah prihaiaioče j sovražne polke v svoi ogen) ter Jlm prisa-! dejali sira>ne izgube. Izmučene in decimi-1 rane so stopile angleške in francoske divi- (ziie v boj ter so v brezuspešnih napadih • izkrvavele. Zlasti težke izgube so imele i goste mase na črtt Dickebusch - de Kleit. ; Tuđi zapadno od Dramontra je nemiki j ogeni zbil masiran sovražni napad. Napadi j so trajali ves dan ter so se povsod razbili i Na ju/nem đelu flandrskega bojiSča je imel j sovražnik težke izgube. Iz gozda pri Nicppu I ln iz crte Bouver - Leffert - Bois v okolici j CHvenchvia napadajo sovražne kolone Že 24 I ur. Vsak ognjeni sunek pripravlia močna artiljerijska in minometna priprava, kljub temu so bili vsi napadi do zadnjega zavr-njeni. Drugo klanje pri »diviziji Maroccai-ne« južno od Somme. Tu, kjer so že zadaje dni Francozi v brezuspešnih napadih silno trpeli, so metali soste in globoke valove svojih mas proti nemskim pozicijam. Boii I so se pričeli že ob 5. zjutraj južno od Vil-lers - Bretonneuxa. V gozdu Hangard sa-rnem so bili štirikratni napadi s tanki zavr-i njeni. Ves popoldan so napadali Francozi j Mnogo franeoskih tankov leži zbitih pred I nem?kimi pozicijami. Po kratkem odmoru t so zbrali Francozi popoldne zopet svoje ! sile proti gozdu in vaši Mangard. Opetovani poskusi tu prebiti našo fronto, so se zlomili ob neomajnem odporu nemške pehote in artiljerije. Do zadnjega so se Nemci držali v prednji crti. Ta rdeči dan se je končal s popolnim porazom An^ležev in Francozov. Kor elitna četa znana maroška divizija ?e Imela silne krvave izgube. Triie pnlki to *-vizije so dospeli dne 26. aprila dopoidne v mez\\ do nem^kih črt. na najkra.'? > razdaljo pa jih je prijel nemški ogenj in pokosil. Samo slabotni deli hrabro naskakinocega sovražnika so dospt-li južno od Villers Bre-tonneuxa do naših črt, energiven protisunek jih je pa vrgel zopet ven. Bolj proti severu in bolj proti iugu se je moral sovražnik v ognju obrniti ter je imel silne izdube. Mnogo sovražnikov je bi!o vjetih, mrtvih je na kupe. Med vietimi je nekaj mož s Filipinov, ki so se mudili ob začetku vojne na Francoskem in so jih kratkomalo uvrstili med vojake. Pri maroški diviziji je padlo toliko Častnikov, da dostikrat ni bilo nobenesa vodstva Tuđi hrane so dobili vojaki pred napadom malo. Številni tanki, ki so napad spremljali. nišo dosegli nobenega uspeha ter so oble?5ali pred nemškimi pozicijami. Izsuba Kemmelovega masiva je posebno hud udarec za entento. Opetovano so An-fitleži nabasali, da porneni tu vsaka peđ veliko izgiibo Zato je general Haich t'idi uka-zal. da se ne smejo čete umakniti niti za korak. Tuđi so Angleži vedno nazlašali. da sta Calais in Dunkerque važnejša, kakor Pariz. London. 27. aprila. (Koresp. nrad.) •'Times« piše v uvodniku: Preti resna ne-varnost in položaj zahteva izrednega rrtiru in najmočnejših živcev. Najnevarnejša pozicija je pa še vedno crta ob Sommi. Mo-goče je, da borno na ševe ni prepustili ozem-Ije, toda kak umik na severu bi ne bila iz-uuba, ki bi se ne dala več popraviti. Uspe-Sen sovražni napad v smeri na Amiens, oja-čen s sovražnim šunkom proti izlivu Somme. bi nas odrezal od glavne sile Franco-zov. NTems1co namero je treba preprečiti za vsako ceno in moramo zato odrinenie so-vražri!:a pri Vilfers - Bre^onneux v sredo in četrtek smatrati za lako važen doeodek. Aliiranci se morajo na severu boriti za vsako r>eđ zemlje, ne smeio se pa zato dati od-vrniti od potrebe, držati svoje crte pred Arriensom po obeh strareh Somme. Berolin, 28 .aprila. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Ko smo zavrnili sovražni protinapad, nas je pripeljal dne 26. aprila zvečer naš protisunek prsko presnje crte, tako da smo v hitrem zbranju iz lastne inicijative čete zavzeli kraj L^V-er in žilavo branjeni hospic vzhodno od kraja ter vrgli so-vražn'ka z vi^inskeza hrbta jupo - zapadno od Lokerhoeka. Pod pritiskom naSih včernj-šrijih uspe'iov in po iz^-jbi ravnino daleč obvladujočega Kemmela se je pričel na-snrotnik v loku pri Vpresu ob hudem zasle-dovanju naših čet in deloma prisilien v boj, od 27. aprila ob 6. popoldne umikati. Te-Ivom večera 27. aprila smo zajurišali ob cesti Wytchaete - Ypres tik severno od ko-lena kanala ležeči grad in kraj Voorme-zc?ele. Na obeh straneh se je bil sovražnik silno upiral. Imel je tcžke krvave izgube ter je pustil več sto vjetih v naših rokah. Berolin, 27. aprila. »Tagliche Rundschau* poroča: Dunajsko Časopisie je v zadnjem času pripovedovalo o transportih av-stro - ogrskih čet na zapadno hojišče. Iz teh vesti je bilo brati tenđenco, da 5e neupra-vičeno zahtevati v takih okoliščirah od Av-striie ti?di ^e ofenzivo na italiianski fronti. Kakor izvemo na kormetentnem mesti:, so dimatske vesti neresnične. V zadnjem času se sploh nišo vršili nobeni transporti av-strijskih čet na zapadno bojišče. ?eneva, 27. aprila. Havas poroča dne 26. aprila, da je Ypres neposredno ogročen in da leži v območiu topovskec:a ognjn. — »Secolo« poroča iz Londona: V anci^^ki Javnosti prevladuje naziranje, da Je stopila z bojem za Ypres velika bitka v odločilno krizo. Vse angleško časopisje presoja položaj zelo resno. Bern, 27. aprila. »Baseler Nachrich-ten*- poročajo: Položaj za entento na Francoskem je skraino kritičen. Kriza obstoja v poslavitnem v tem, da je morala ententa većino angleških in franeoskih rezerv že postaviti v boj. Rotterdam, 27. aprila. Znani vojni po-ročevalcc Gibbs opisuje izgubo gore Kem-mel tako - le: Po silnem obstreljevanju, ki se je roztezalo preko Grandbonija do Ya-strasta, je prlčela nemška pehota s svoiimi napadi. Baterija za baterijo, divizija za divizijo ja nastopila. Francozi so bili strašno trpeli vsled obstrelievanja. Glavni napad je bil naperjen proti njim. Sunek je bil izvršen iz dveh smeri. Drug napad se je iz-vršil v okolici Dransala. tretii pa na točki južno od tam, kjer so se pričeli franeoski in angleški oddelki. Posrećilo se je sovraž-nikom zabiti kij v franeosko fronto in izolirati goro. Francozi so se junaSko borili. Manjši franeoski oddelki so se držali do opoldneva. Ob 9. ziufraj so bile francoske crte prisiljene se umakniti in opustiti fcoro Kemmel. Francozi pa so zasedli nove obrambr-e pozicije. Ženera, 27. aprila. Poročevalec A«en- ce Havas na franeoski fronti poroča: Dne 24. aprila smo vićeli prvič nemške tanke. ! 7A\ se, da so enako veliki in enako hitri, I kakor DrejšnH, pač pa imajo močne oklope in tri topove. Angleški tanki so takoi »preleti boj, U le bO strOca. Ti tmkum* m ▼m strani ogeaj hrabajofit tetacfie to m obstreljevale nafprel t tvottmi topovi ta strojinimi pu&kami, ko lim pa i* zmanikalo municij«, to se skuiali drug drugesa razbiti in udarci jekla ob )«klo so preglušili ćelo grmea!« topov. B«ra«a 27 aprila. Ntmški listi poročajo, da to bili pri Viltert - Brettonneuni vjeti 17 do 191etni Angleil Iz neke letalske sole, ki to dospeli pred I ti rimi dne vi v Ca-lais kot rezerva za pthoto In da so francoske in angleške rezerva deloma že popol-noma izerpane. ANQtC«KO UBADNO POROCILO. 26. a p r i 1 a. Na fronti ođ Bailleula do liollebeka je trajala silna borba proti veliki premoći ves dan. Ćete zaveznlkov so bile prisiljene oprostiti neka) tal In sovražnik se je mogel ustaliti na gori Kemmel. 27. a p r i 1 a zjutraj. Sovražni napadi na francoske pozicije od Locra do La Clvtte so napredovali s posebno silnostjo in ko smo tri napade z velikim! iz guba mi za sovražnika rdbili, se je pri četrtem nasko-ku posrećilo njegovim Četam. da so zavze-le vas Locre. Zvečer so naši zaveznikl napravili protinapad, presnali sovražnika in dobili vas nazaj. Silen boj je bil tuđi severno vaši Kemmel in V blizini Vormezeele, ki je po hudem borenju ostal v na$ih rokah. Južno Somme smo svojo bojno crto na ne-katerih točkah zopet potisnili r.aprei. - — Solunska fronta. V noći 1*? aprila smo nemoteno pote^nili na^e čete \z vaši v Strumski dolini nazaj. ki smo jih dne 16. aprila zavzeli. Te vas! je pozneie sovražna. artiljerija razstrelila. Ha Itmilanskem bojištu. NASF !»RADNO POROClLO. DunaJ. 27. aprila. (Koresp. urad.) ^a jugo - zapadu ie slabo vrente ome- jilo bojno delovanie. — Sef general- iiega štaba. Duns*. ?S. aprila. (Kor. urad.) Na italijanski fronti ni!cakih večiih bojnih dejani. — šef gen. štaba. Italijansko boii^če. Iz vojno-poročevalskesa stana 27. aprila: Menjajoče se spomladansko vreme je oremogočilo naj-več dni v tednu đaljše polete. Lastno in so-vražno letalsko delovanje se je omejilo na izvidno delo na fronti, pri katerem ^o se zanletle na obeh straneh Štiri močne sku-oine bojnih letalcev v trd boj. Dne 23. aprila je bilo sestreljeno eno lastno letalo. En sovražni letalec je moral pristati za našimi črtami. Istotako dne 24. aprila sovražen dvokrovnik radi oblakov in sopare, ker se posadka (dva aneleSka oficirja) ni mo^la već orijentirati. Vsi drugi zaključki, katere navaia italijansko uradno poročilo, nišo resniČni. Neresnično italijansko poro č i 1 o. Iz vojnoporočevalskeza stana: Italijansko uradno poročilo dne 9. aprila pravi dobesedno: »Na visini Col Fogare so bile sovražne ladje obstreljevane in potopljene.« Po ugotovitvi se more to poročilo tikati samo podjetja Italijanov dne 6. aprila pri Fogare nasproti Ponte di Piave, pri čemur sicer ni bil razrušen nikak avstro-o?rski brod. pač pa sovražen ponton in čoln z našim ognjem. Itall janskl minister Nitti o pričakovani avstro - ogrski ofenzivi. Napram franeoskim žurnali-stom je i^avil po *Tempsu« minister Nitti slede pričakovane avstro - ogrske ofenzive nastopno: Pripravlja se Izredno silna ofenziva proti Italiji. Italijansko ljudstvo in armada io pričakujeta z visokim zaupanjem. TtalijansVa armada se je pripravila kar mo-goče. ali pričakovati je težkih do^odkov, ker Italija ne bo imela proti sebi samo avstro - ogrske armade, ampak tuđi močne bolgarske in turske kontingente. Zapadni državi naj bi razmišljali, ali ni čas, da po-sljeio čete Italiji na pomoč, namesto da za-htevaio pomoč od Italije. Oeneralisimus Foch. Tz Cu-riha: Zagotavlla se, da Italija še ni prlno-znala Focha za generali si ma italijanskih čet. ITALIJANSKO UPADNO POROClLO. 27. aprila. Vzdolž vse fronte zmer-no delovanje obeh artiljerii. NaSe baterije so učinkovito koncentrično streljale na sovražne pozicije v Lagarinski dolini in proti crtam v dolini Pio freddo v Posini in v pokrajini pri Castellettu (Rozzo). P«ivratek carstva? Kodan). 25. aprila. Iz Aboia poro-čajo, da se tam govori, da se bo na Ru-skem vrnilo carstvo in da je bil izkli-can bivši car.ievič Aleksander Nikola-ievič za caria ter veliki knez Mihael Aleksandrovič. brat bivšega carja, za regenta. f?^v^s:3 bukare$k!h Berolin. 27. aprila. »Lokalanzci^er« piše: Vslcd odpotovania državnesra tajnika v. Kiihlmanna v Bukarešto. se govori o možni reviziji biikareških mirovnih pogajanj. Povod temu ni samo omahljivo stališče Mars:hilomana, čiirar politika ne vsebuje zadestnefira jamsh^a za pošteno izvedbo poseodb s centralnimi državami. marveč tuđi ugovor Ukrajine in Bolearske proti namerava-ni rešitvi besarabskesra vprašanja. Tako priđe zopet na dnevni red vpra-šanje dinastije, ki se bo drugače uredilo. . Bukarešta, 26. aprila. (Kor. ur.) Bivši romunski ministrski predseđnik Bratianu je Izjavil v govoru pred strankarskim zborom v Jassvju: Zaupati mi morate. Mi borno oni, ki borno privedli pri splošnem miru Po-munsko povečano iz vojne. Za to imam za-nesljive Izglede. Kritften poloial na C«rilt 28. aprila. Nemiri na sever- < nem Norveškem še trajalo in so se po- i ostrilt. V Drontheimu in Friedrichstadtu so bili novi cestni nemiri. Delavci so se odločili za veliko akcijo proti vladi in sklenili odreci davke in proklamirati ! generalno stavko. V Friedrichstadtu so i delavske žene naskočile trgovine z ži- vilL Policija je bila brez močL Na Se- iTOcaaa Nocvcftoa 90 proklamiran vojno pravo. Mesta, kjer so bili nemiri, je zasedlo vojaštvo. ISLANDU A SAMOSTOJNA? B^rolta, 27. aprila. »Vossische Zeit«.« poroča: Kakor izvemo, se v Kodan ju boje, da se Islandija odtrsa od Danske ln izjavi za satnostojno republiko. Anzleški vpliv Je tamka jjako velik. Sodi se. da se bo nova republika po*neje naslonila popolnoma na AnfleSko. Napetost med Nemilio in Nizoiemiko poouiia. Haag, 27. aprila. Zdi se, da napetost med Nizozemsko in Nemčijo popušča. Nizozemski poslanik v Berlinu Oevers je dospei v Haag ter sporočil, da Nemčija absolutno nič ne popusti v svojih zahtevah slede pre-voza, ker smatra to za svojo pogodbeno pravico. Zvečer se je vršil ministrski svet. Kronski svet je bil sklican za dopoidne. Amsterdam, 27. aprila. V Amsterdamu, Rotterdamu in Haagu so se vršile zadnje dni demonstracije zaradi pomanjkanja kruha. Amsterdam, 27. aprila. Haaška »Post« peroča: V Berlinu se trdl, da ima na^a vlada dogovor z anslesko vlado, ki ji za^otav-Ifa an^IeSko pomoć v slučaju nemSke invazije. Lahko zanesljivo izjavimo, da Nizo-i zemska ni sklenila i nobeno vojujočo se j stranko kike zveze ali kakesa dogovora, kl bi se tikal vojaSke pomoći. R^iraf* **"G!ne vesti« TUPK! V KARSU Carigrad, 27. aprila. (Kor. urad.) Tz turškega glavnega stana poročajo: Kavka-Ska fronta. Naši boji za Kars so vedli do padca trdnjave. Vplenili srao 860 topov različnega kalibra. V Karsu smo vplenili ražen 8/50 porabnlh topov mnogo municije, vojnega materijala in drugih zalog. FINSKA. Stockholm, 28. aprila. (Kor. nr.) Finski deželni zbor se bo v kratkem sestal ter bo baje večino socijalističnih poslancev zaradi »izdajstva« izključil. Delni deželni zbor bo potem resi! Ie najnujnejše zadeve, važni zakoni pa ostanejo pridržani novemu deželne-mu zboru. IRSKA. Bern. 27. aprila. O političnem položaju na Anjrleškem poročajo, da je težaven, kakor ni bil že leta in leta. Samo pritisk voja-škega položaja je kriv, da ni prišlo do ka-binetne krize. Najtežavnejši problem je slej kot prej Irska. Rotterdam, 27. aprila. Ves brzojavni promet z Irsko je pretrpan. Irske občinske oblasti pozivljajo z lepaki k narodni manifestaciji za neodvisnost Irske. Manifestacija na} se vrši dne 4. maja. AMERIŠKA POMOĆ. New York, 26. aprila. (Koresp. urad.) Reuter. Da se zavaruje odpošiljanje čet v Evropo. bo vojni departement zgradil v atlantskih pristaniščih več ladjedelnic in skla-dišč ter najbrže pokupil več privatnih ladjedelnic. Politična vesti. = Konec krize v gosposki zbornici. Cesar ni sprejel demisije Alfreda kneza VVinclischffraetza kot pređsednika go-sposke zbornice. = Poljaki pri min istr. predsedni-ko. Dunaj, 27. aprila. (Kor. urad.) Da-nes pcpoldne je spreiel ministrski predseđnik dr. Seidler v odsotnosti ministra dr. Tuvardo\vskega predsedstvo Polj-skega kluba poslance Kendziora, Germana. Baworowskega in Stapinskesa. Razsovarjali so se o političnem položaju, ki ga je pričakovati v bližnjem času, nato pa o raznih tekočih zadevah gospo-darskega značaja. = Dle Koroschetz - fAente an der Arbeit »Grazer Tagblatt« priobčuje znano kazinotsko poročilo o ljubljanskih domonstracijah pod gorenjim naslovom. Slava ljubljanski cenzuri, ki je tako krasno ščitila -zunanie-politične interese države«! Ne vemo. ali zna cenzura misliti, če zna. nam bo morda dala prav, ako ji podamo kratko sliko posledic nie-nega postopanja. Kazinotsko poročilo bo sedaj romalo preko Đerolina v nevtral-no časopisje in od tam v ententne liste. Ti seveda ne gledajo po svetu z zvonika nemških Volksratov, temveč imajo postavljene svoje lastne stolpe. Vest nemškega časopisja jim bo zato dobro-došel dokaz, da so razmere v avstrij-skih jugoslovanskih pokrajinah že tako grozne, da jugoslovansko prebivalstvo ?.e revoltira proti Ncmcein. Bele lisc v slovenskem časopisju bodo to domnevo v polnem obsegu potrdile in skoraj bi stavili, da bo sovražno časoDisie prav usrešno napeljalo vodo ljubljanskih ka-zinotov in cenzorjev na svoje politične mline. Tako bodo zunanjepolitični interesi države najbolie va rovan i — ni res gospod cenzor. Ententa ie lahko z Va-rni zadovoljna. = Boi za Adrilo. Nemški listi nava-jajo iz »Narodnih Listov«. da ie smotre-lia gospodarska politika Cehov sedaj aktualna, ko vsenemški krogi mečejo svoj kapital na jug. da bi nakupili koli-kor največ mogoče zemlje ob Adriji in bi obal umetno germanizirali in tako napravili bodoči jugoslovanski državi naj-večje ovire. Dolžnost Ćehov je, da po-magajo Jugoslovanom in preprečiio nem^ko invazijo. = Novo ministrstvo Wekcr'e. Lista novega ministr$tvaWekerIe bo obsegala baje tela imena: Nauk in bogočastje grof Ivan Zichv, justica dr. Sebess, brez portfelja (na mesto Esterhazvja) grof Tekeli, notranie Borgar. = Ukrajinski poslanik. Dr. Jankov-lis, ukrajinski poslanik v Avstro-Ogr-ski. je dospei danes na Dunaj. Dr. Jan-kovlis je ođvetnik in 46 let star. = Proslava 1. maia v Trstu. V so-boto zvečer so sklenili prolstarski za-stopl soglasno, da povabiio delavst\TO na proslavo 1. maia. Noben delavec ne bo delat 1. maja. Hoteli so im^ti velik shod v Politeama Rossetti, pa ga je policija prepovedala. Slovenski socijalni demokratje bodr* imeli shod po § 2. ob 10, dopoidne. Manifest socijalaodenio- kratične mladine, Izdao za 1. maj« le bil zaplenjen. = Proslava 1. mala t PragL »Pravo Udu« poroča, da bodo socijalisti 1. maja organizirali dva sprevoda iz dveh nasprotnih koocev mesta. Snideta se y Narodnem divadlu. En sprevod bo socijalnih demokratov, drugi čeških narodnih socijalistov. Tramvaj ne bo vo-zil. Gostilne in kavarne bodo zaprte do 1. popoldne. = Pikanterije \g veleizdajnišklh presanjan] v Bosni pred sođiSćetn. iz Sarajeva nam poročajo: Ob priliki ka-zenskega postopanja radi veleizdaje proti uglednemu voditelju bosenskih Srbov Gligoriju Jeftanoviću Je bila tuđi pri tem izvršena hišna preiskava. Za-stopnik saraievskega državnega pravd-ništva pri tej preiskavi je bil sodnik M. Stipić-Boskić, znan iz raznih veleizdaj-niških preiskav, po katerega krivdi ie prišlo več nego 70 ljudi ob življenje. Po omenjeni hišni preiskavi je obvestil Bo-skić načelnika pravosodnega oddelka Chmielo\vskega, da je pri pregledovanju Jeftanovićeve korespondence naiel me-nico, glasečo se na 5000 kron. podpisa-no od nekega visokega bosenskega uradnika in da je to menico izročil stot-niku Pfeiferju, ki je prisostvoval hišni preiskavi kot zastopnik takozvanega »KunUscnafterbureaua«. Sekciiski šef Chmielo\vski je napisal o tej zadevi po-seben referat za takratnega namestnika deželnega poglavarja, sedanjega hrvat-skega ministra v madžarski vladi drja Unkelliauserja, ki je izrabil to priliko, da osuinniči visokega bosenskega uradnika (bivšega šefa administrativnega oddelka barona Collasa, po narodnosti Madžara), s katerim je bil skregan, da je iz koristoljubja protežira! sumliive Srbe in zakrivil veleizdajniško propagando. Sekciiski načelnik baron Collas ie moral takrat takoi demisijonirati. Preteklo je nekoliko mesecev. Prezidi-jalni urad bosenske vlade je odredil izvide, zaslišane so bile razne stranke in priče in ugotovilo se ie, da pri dotični hišni preiskavi ni bila najdena npbena taka menica. niti je sodnik Boskić ni izročil stotniku Pfeiferju. Se več. Stot-nik Pfeifer je vložil proti Boskiću pri sa-raievskem državnem Dravdništvn ka-zensko ovadbo radi obrekovanja. ker ga je Boskie osumil alt zločina ponever-be menice ali pa zločina zlorabe uradne oblasti. V Sarajevu z veliko napetostjo prič^kujejo nadaljnega razvoja te afere, ker je stotnik Pfeifer izročil ćelo zadevo tuđi vojaškemu častnemu sodišču, za-htevajoč, da se proti njemu postopa, oziroma, da se da zadoščenje tako njemu kakor tuđi nedolžno osumljenemu baronu Collasu. Vsled te afere je posebno kompromitiran sedanji šef bosenskega pravosodia Chmielowski, ki je znan tuđi še po drugih nečuvenih absolutistič-nih manevrih. Vsa javnost pričakuie sedaj energičnih korakov tako s strani generala Sarkotića kakor tuđi s strani ministra Buriana. Ćela afera je nad vse podučna slika iz bosenske birokracije, v kateri so zbrani (Častne izjeme se do-bijo seveda tuđi tu) vsi izbirki iz av-strijske in ogrske polovice. Ako pomislimo, kako se ie postopalo proti baronu Collasu, potem si lahko predstavljamo, kako izgleda justica, kateri je postavljen sekciiski šef Chmielowski za va-ruha. = Nobenega sporazuma več! V uvodu k svojim zbranim vojnim govorom pravi angleški ministrski predseđnik: Dogodki zadnjih tednov so morali pokazati vsakemu razumnemu človeku, da v bodoče ni več prostora za sporazum med ideali, za katere se bojuiemo mi in za katere se bojujejo sovražniki. Demokracija in avtokracija se borita na življenje in smrt in ena ali druga mora zmagati med človeštvom. Jasnost tega cilja bo preizkusila našo moč. Ne dvo-n-.im. da bo svoboda triumfirala. Ali pa bo triumfirala kmahi ali sele prihodnje mesece. ali pa bo to dolga smrtna borba, je odvisno od sile in samožrtvova-nja, s katero se vdaia fronta borbi za svobodo. Ni Čas. da bi brezskrbno od-lašali razmotrivanja. Klic je nuien. Iz-bira je jasna. Dolžnost vsakega svobod-ne ga državljana je, da pripomore k temu po svoje. = Bolgari?a in bukareška pogaia-nja. Sofija, 28. aprila. (Kor. ur.) Del nevtralnega časopisja je poroča!, da je Bolgarija zahtevala Solun in da s svojo neodjenljivostjo zavlačuje potek poga-janj v Bukareštu. To poročilo je napač-no. Bolgarija solunskega vprašanja ni spravila na razgovor in ker strogo stoji na stališču prava in pogodb, ni miru ni-kokor ovirala. Zato so tuđi vsi iz hudob-nega namena na to poročilo nanašajoči se komentarji neutemeljeni. = Voliina reforma v Italiji. C u r i h, 27. aprila. (Kor. urad.) Italijanski parlament razpravlja predlogo o razširjeniu volilne pravice na vse bojevnike, tuđi pod 21 letom. — Hindenburg pruski poslanskl zbornici. Berolin, 27. aprila. Wolff javi: Od gen. feldmaršala v. Hindenbur-ga je predsedniku pruske posJanske zbornice grofa v. Schwerin - Leo\yitzu dospela nastopna brzojavka: Pruski po-slanski zbornici se usojam za prijazne čestitke izrekati najtoplejšo zahvalo. Z naskokom zavzeti hrib Kemmel je nov dokaz nezlomljene napadalne sile in volje do zmage naših neprimernih čet. Priznanje domovine za izvršeno bo četam bodrilo priboriti ljubljeni domovini skorajšnii zmagoviti mir. = VodftelH nemškesa delavstva pri državnem kanelerju. Berolin, 23. aprila. (Kor. ur.) »Nordd. Allg. Ztg.c iz-ve od nekega udeleženca na včerai-Šnjem razgovoru državnega kaneleria z zastopniki delavskih združb: Kancler se je pri tej priliki izjavil nasproti krščan-skim delavskitn voditeljem tuđi o vpra-šanju volilne reforme in poudaril, da f pruskim volilnim pravom stoji in pad Se pred nekai dnevi se je cesar njerr nasproti izjavil, da slej ko prej stoji n stališču volilne reformne predlože. Pm- 97. Stev. ________ ______________________________________ .SLOVENSKI NA*yda Georsesa oma-fano? Curih, 2*. aprila. »N. Ziiricher Zt?.« izve !z zanesiiivega vira. da je sta-lišće L lovca Oeor^esa moćno omajan^. to pa zato. ker se Lloyd Georges neprestano rneLi v arrnadno vodstvo !n sicer glavno na zapadni fronti, kar ima za po-sljdico poslabšanje situacije. Nov porat na zapadni fronti bo pospešil pačec Lloyda Georgesa. tM Ssr Wm za stresi mfm is ■Unska ftfc i ife sKra]a [0$u (Dalje.) Pri tei priliki se moramo = posebno hvaležnostio spominjati obeh do-bromikov. gospođa župnika HaurHinan-na in eospoda nadučitelia Brica, ki sta t polnrm spoznavanju dobre stvari podnirala koloniio z obilnim trudom in Te liko požrtvovalnostio. Z ozirom na namen našega začas-nesra za veri šča. se ie od 95 v letu 1017 izsTopivših varovancev ođdal eden del v uiio zasebno oskrbo. neka;i se iih ie pa vrnilo zopet nazai k svojcem. ker so vzroki, t*lći koiih so bili v zaveti-šče spreieti. odpadli. 2S t^kih. ki so bili to'.?sno že pr»o-=obni za de'o. ^e ie spravi Jo k pošteni 11 družinom in zaneslii-vini nosestnikoia na deželo. Ti =o ostaii tuđi se naprei pod nadzorstA*om zavoda in iih voditeljica vedno y primemih rokih obi.^Vuje. Polejr njih ima društvo ee iz "nre'išnie dobe v semiški in me-tliški faii 20 varovancev v oskrbi pri posestnikih in iih nadzoruie oskrbnik nemškega viteške?a reda Gospod Da-vorin Vukiiaić. Društveni odbor Je v svoii seii dne 29. avgujta 1017 odobril poslovnik za-tasoepa zavetišča v hiši sr. Bricelj v Bohoričevi ulici štev. 20. Po tem po-Eiovniku število eroieneev z ^zirem na obveznost pro-rorov redno ne ^me pre-eesati .stevila 50. Do tesra šlevila spre-jeiaa gojence voditeljica v sporazumu z društvenim načelnikom brez ozira na njih starost, vero in narodnost. Dnevna c^krbnina za posameznesra orroka se z ozirom na obstoječe rnzmere fflede cen določa za vsakecra pol leta v naprej. Leta 1917. znašsla je dne^Tia preživni-na 1 K 60 v. Doerovorno z društvenim načelnikom lahko voditeliica v po=i-mrznili slučajih oskrbnino zniža in ob popolni neimo* itosti otroka in oseb. ki eo zakonito zavezane, sra preživi jati, rudi do ćela odpusti Tako se ie od v=eh 15f> otrok. kar iih ie za časno znvetiš^e v lem 1917 sprejelo pod svoje varstvo, — 68 skozi skunai 5669 dni o*?krbovalo brezplačno. — 5S otrok pa proti zniža-nl ceni. V tem številu pa nišo zapopa-deni oni nezakonski otroci. za kater« se prejemlie sicer državni r>reživniri=ki prisnevek, ki pa po većini niti polovico dolo^ene dnevne oskrbnine ne dosesra. Da pa ie bilo mo?o?e preživliati toliko varovancev za tako nizko oskrb-nino in pri tolikšnem popu-tu, zahvaliti se imamo uzornemu ffO3r!odinj=t\*u voditeljice častite sestre Marile Tomec in izdarni pomoči mes+ne in deželne aprovizaciie in drusrih bladh dobrot-nikov in dobrotnie. Ka iirednem občncm zboru dne 24. januarja 1017 sklenilo Ie Iruštvo u.;ta-novitev aceneralne^a varu-š t v a . ki nai iemlje pod svoje varstveli 0 okrilje nezakon?ko, neimovito in v svoji vzjfoli osrroženo ali /^nemarjpno deco. v kolikor ji ni na razpolasro sposobnih posebnih varuhov. Krajevni de-lokrosr novou?fsnov'ipnecr;-. creneralne-pa varuštva irre preko mestnega po-meria ljublianskefira in se razteza na naibližio okolico Ljubljane, t. i. na Ze. Siško. Moste. Selo. Vodmat, Vič in Glince. Sklep občnega zbora ie izvrsil odbor in v svoji seii z dne 2. maja 1917 poveril ereneralno varuŠtvo -voiemu društvenemu načelniku. O tem sklepu se je obvestilo c. kr. okrajlno sođiSče v Ljubljani, ki ie n*to r]~<* •• ^i- 1917 društvene^ra načelnika kot ffeneralnega vaniha zaobljubilo. S tem ie društveni generalni varuh pričel svoje delovanje. Od svoie zaobljube pa do konca leta 1917 je pravzel varoštvo v 44 sračaiih x 58 varovanci. Tekom leta 3917 je od: padlo 7 alučafev deloma vsled smrti varovancev. deloma vsled preklica. Koncem leta 1917 Ie tedai ostalo 37 var-fttvenili slu^aiev z 61 varovanci, (Konec prlhodnjiO Dnevne vesti. — Nova uredite v ćafcalaeg* do voljenja pri voiaSkih oprostit vab. Domobransko ministrstvo razglaba: Dne 1. maja 1918 stopi v veljavo nova ureditev čakalnega dovoljenja pri prošnjah sa novo voiažko oprostitev ali za nadaljnjo oprostitcv. Od tega časa izgube svojo veljavo vsa po do-sedanjih naredbah izdana čakalna d^voljenja, odložitve vpoklicev itd. Od 1. maja t. L dalje veljajo samo ona dovoljenja, ki so izdana po novih dcločbah. V bodoče se smeio iz jajati čakalna dovoljenja samo za n a j -već deset tednov; rok se računa v slučaju nove prošnje za oprostitev od onega dne, na kateri je dotičnik vpoklican nastupiti vojaško službo, v slučaju prošnje za nadaljnjo oprostitev od onega dne, na kateri poteče čas njegove oprostitve. Poskr-be!o se je, da se bodo motale rešitve pro Jtnj tuđi deiansko dostaviti tekom de-vih tednov. Dovoljenie izdatajo politič:^ < Ma-•ti prve instance. Do«edama C aka! \ do voljen ia po starih pr«dh>i o anlopo «i )ločhe, a!i ćdknlna dovonenja izdajajo v to pokHcane službene oblasti. 2a osebe v rudničkih ohratih nU v taldh, ki s označer.i izrecno za dobavo obrate za arkado ! akor tuđi za namešč^n-ce na žder^icah (tramvai izvzct) in pri plcvnih podjetjih, služečih vonjemu nrrMne-tu. se upostevaio izrecno Ie posebni nred-pisi. — Požrtvovalno ^elo za »loven^k© slei>c*. V čeirrek ie 7=>klra<^Ua c kr vadriSka učiteliicn Minka Skaher« Dftova tp^ai. ki so £rr\ posečale slovenska dekleta in ženo dn. nrip^^v^'o kniižnioo za o*tl#^*ie p'oven^ke voinke. Kdor ni sam slodil Drednvaniom. ne no-re niti od daleka Drimerno oceniti t\\p-nega dela. 5esr tednov ie žrtvovala ve-eer za večerom po nanorrem dne\Tiem ^olskem delu, ki bi iih lTr^hj] vsak mani požrtvovalen za ođdih. Vodila ie pole^ teca te?aj breznlačno, %<*o\\ iz idealnesra naErib?;. dn. ?e venđ^r že en-krat Domaja v??.i s kniipar^i nnSim slepcem. za katere se do rtriC-rtk- ni^nih predavanj. ražen sestre Klare Verhun-Ceve. nihč-p ni brir*a> \ekri kniisr Ie spisanih. >U tem etično d^lo p bodo ndelezen!;e teh te^a-iev iinele vsai nekai vr^nino^ti in r>o-žrtvovalnosti njihove TiSite!iice. boclo debili sleori tekom 3 roesec?v Tmimrni 70 kniis. Realizacija slovenske kniiž-ni^e za sjepe pa bo kar lahko trcHmo brez pretiravania — Drvo *oen>ilrio de-lo slovenskesa ženstva tekom voine. Preden 5=0 se Ttdele^e^kf4 +p?*?in ^^7^1« >o izročile prednvateliici 100 K. ki iih ie ona v ?voii zn*Ti! nesebičnosti dr>"*o-vala — knvžriTfi ter 5 tein znovr dokp-zala, da se izraz ft T>rava Hubezen do naroda Ie 2 delom in nese^i^nostio. — Zveza fcTosIovottskih žeJeznićar«av sklicute izreden ohčen zbor rs nedcljo, di-c 5. ma:a v Ljubiiano. ^Narodni č^m*. Zače-tek ob 2. poocldne. Dnevni red se naznani rra občrjem zboru, ker 5e riso dostjeli r>red-lozi vseh podružnic. Na dnevnem redn je tndi spre*T!emba ^ravil. >* suboto, dn? 4. maja oh 5. popcldne se vrši istotam zboro-vinje dt\e^3.tov. Prosirno vse rjndrnžnice, da z ozirom na veliko važnost tetra obine-s:a zbora zanesliivo pošliejo svo^e dele'^?ife. Ker Je oapir za list ža!ihože prepozno do-Fpel v Trst. prva številka ne bo mo^la iziti 1. maja: iziđe pa takr] no izrednem občnem zboru ter prinese tuđi poročilo občnc?p. zbora. Posamezne podružnice prosimo, da nemuđoma po^l'ejo uredništvu v Trstu, nlica Boccac:o 7'IV„ kratko poročilo o svojem dosedanjem delovanju. — Odbor. — j-Prvo đrn^tvo HSnih pose«»tni-kovr v Linbl;aa» ie im?Jo včorai 2S. t. m. svoi občni zbor. Predsednik računski svodnik Frelih ie noročftlo vlosah in posredovaniu r>ri me^tnem mnffislra-in o uspehih in neii?p°:"iih. — Glede o b č i n ? k i h d o k 1 a d ie Dodalo društvo hišnih po.-c-srnlkov mr.eistratu sno-menico. v kameri =0 aahtevolf. da naj fo pokriie deficit >ako ni časa iskati novih dohodkovc. vsaj z diferenciran1'om ob-činskih doklad, tako d^ M za hišni da-vek ostala dosedanja %?>% dokl?da. za dmire davk^ pa bi ge doklade primerr.o zvišale. Sr>omeTiico eo T>n*občili Slovencu. Pritožili so se Droti sklemi zvišani.i občin^kib doklad na deželni odbor, ki povi^aniu oh^in^kih doVlrd r^=^ ni rnitr-dil. Predvodnik ie porornl tndi o zndevi možitve mestnih uradnic in učiteliic. Protest društva pa ni rodi! nspehn. — Glede mestne ar>rovizacii> se hi^ni po-ssstniki pritožuieio. da iih nor.ejr. epre-jeti v nobeno katesori;o in da njihova prošnii za spreiem zapformikov dru?Hva v apro^izačni odsek še vedno ni tp^p-na. — Demonstraciia obsoia pred«?ednik naistrožje. ker so ^demon^trantke in otroci, ali boliše rečeno druhal, Dobiia-le šine pose?tnikom. ki nimnio z npro-vizaciio nober.esra stika.< Konefnn ie izrekel nrerlsednik tadi svoio mnenie o ča^onipih: >Časopigriin. posebno dnev-nikoma >81ovencuc in >1>ih;vohpr Zel-tiinET^. ki -ta rpdno Fr>r^ioTnj»l^ hro?!-riln^no neso nntice, nai hor\<* tnkfli izrečena naitopleiša zahvala, kolikor na« ip. cnsopijsie napadalo.- na tir>Hrn. dn bode to v prihodnie opustilo c Porobilo ie bilo »prei'efo 3 ploskani^m in odohra- vaniom. — Raf nadofiriial Pire pf*vi predlopr. da na i «p društvo obrne na vo-.ift^ko oblast ciede vzpostavitvp žol-skih T>oslopii. da f=e bo mosrol vršiti redni cnlgki pouk in n*» bo mlfldina letala okoli po cestab. Gled^ DlnTila nn?^nnit-ve se sklene. da se poepka sklepa ob-r-inskega sveta. Pritoževali ro se nadalje, da v oboinskem svetu nikdo ne za-stopa in+eresov hišnih pose=:tnikov. — Bla^ainik Osterman poroča. d*» ie imelo društvo dobodkov 2549 K 17 v. ^frr>-škov na 2328 K 21 y, ostane torei 220 kron 9B vin. Pri volitvi odbora i« bilo izvoljenih vseh 8 dosedaoiih odborni-kov. Pri Rluča.inostih ie prišlo do muč-neea incidenta. G. Osrin i? r»overlal. da ž^Iijo Dose^tniki. da V»i se bl^to ostrea-lo po cestah . . . Da ie treba strsrati tuđi pri društvu, ie takoi na to pokaza! odbornik vpok. profesor Petkovšek. ki ie Drikril na dan z nekimi stevilkaml in sumničenji. da se ie moral predsed-nik dvismiti proti nieynu. protestirati proti niosrovini izvai^niem in zaeroziti. da odlo?^ pr^d^pdstvo. — Za stiTbneca nadkonisaiii 9e MI Imenovan ini. Jan B e d n a f, deželni stavb- — Kajiževnikon. »Slovenska Matica« Ja v odborovi seji dne 22. aprila 1918 zvt-Šala književnikom honorarje in sicer Je do-loćila pri originalnih spislh za polo honorar \(K\— 200 kron, pri prcvodih 5<>—150 kron za pelo. To je gotovo kulturen čin, ki na knji-te\rnem trga ne more ostati neopažen. Pri-Čakovati ie, da bodo pisatelji, pesniki, znan-stveniki in prevajald v bogati meri poSiljali svoja dela našemu prvemu književnemu društvu. —Koncert Slavni Češki umetnik. virtiu.z na srosli erespod Jaroslav Ko-cian bo s sodelovanjem slovenskoga klaviria virtuoza gospoda Cirila Li-Carja y sohoto, 4.. maja v Liublinni v Unionski dvorani koncertiral. Pred-prodaia vstor-nic ee prične danes v tra-iki v Prešernovi ulici. — Trgovine !. majnika zaprte. Da za-rr.orcio trgovski uslužbsnci praznovati prvi rnainik, je sklenil trgovski gremij prip.iro-čati svojim članom, naj imajo svoje trgovine dne 1 naja cei dan znprte. — "nestna hranilnlca ljubljanska r.a-znania. da dna 1. maja 191S ne bo nra-df'Vab. — Vmti ^e Ko:5p. Henrik Marija pl. Sc!i-"ma^. er - Uchtenhero:, «tar ?;) let ? in krit- ■ ■- ■ ■ ■ • ' - ■ ■ -.*e-Ua -...■■• ^ -....« !i-mav.T - Lichtenherc: Pokopltejo ca na vo-kopališ^u v U*evku. N. v m. p! — Prcaic^iba pose?;t!. Josip Strzelbovo stavh*'" 1 ,►:» ' ; ulici je kupil vele-trŽL. Viktor ; za 4>.<;00 krjn. — Hisn St 5 v Novi ulici ie kupil od s. W. Trco, trfovec in pnsj^tnik gosp Bole. — Iz poštneza prometa. Omeiitev vredn ^ti do 100 kron se razveliavi tuđi za zavitkr. Ki se na pošti predaiajo v Trstu in na Primorskem. — Prnm?t zr^ebnlh vojnopostnih ra-vitkov }e pod obstoje.imi pokoji dovrlten zn^ani-ef ti'rli na vninopostne t"ade: 3. 4, 102, 105. i Os. ?79, 2*0. 29.3. .1^7. 330. .1S6, 357. 3f>0. 361, 374, 3S1, 3S3, 4^15, 406, 400. 414, 430, ^.14, 434, 440, 4fi5, 4n6, 467, 169. 487. 488, 515. 523. 520, 531, 532, 534, 541, 557, 531, *4Q, f*4fi; ostavljen na na vo^nopoštne urade: 237. .1^2. 430. 436. 63fi, 6."7. Uniri ]c v Airkronn^u tamkajšnii bivši fiiT>an, pnrestnik rosi. Franc Z u p a n č i č. Pokoi njegovi duši! S petrofc.fam je hotela politi £oreč les lvletna delavka Ivana Marn v Smarju. Pri tein pn je posada s petrole-em eksnlndirala in deWe i> bilo mnčno pn^kođovano. Vo?aška patrona. 141^ trsi Jo«;ip Kašteli: v Vel. Pačni se ie icjral z raidono oštro voiaSVo natronn. Vi Ie nenadno e1-'snl odi rala in dc-V\-a hr.dn ranfla na oč^h in na levi rnlci. '^.-»Hnne rf>!--' ie i^Tinilo posee*-niknFrnnu Sedmnlrn v N»v«niem pelu T>onoč-i :z hievf. Mpriji r*irevi v Hra-8r«rh r»ri Postoini ie bilo ukradenih 1140 K crotovine. nekai MoK^s in par riuh. Andreiu Mezetu nn Vrhniki fta, bila nk^ndena d\r« r>r<^iea. katera so znklnU kor v blizini li lava. Po^e^^nir-i Mariii GoMotovi v Podcori «o odnesli drugih reci in erotovine ->i K. V Pod-breiu so odnesli Dose^tniku Jakobu O.-o'niku u>nja za S00 K. ol-o^i 15 ksr kruha in &r> npkai drugih reci. Ivanu ^enomi v Horjulu po odnesi i dva pra-?tč?. Jpkobu L-ofV-T»i«!:priTi v Zbiliah r»ri Medvodah so pobrali 20 k«r svinijste n»»sf». vpč klobas in bicikeli v vrednoti 7^0 F Iz IHrske Bistrice nam t^ročajo: Umrla Je v nedelio ziutraj po dalfšem bole^?a^?u rrati tnkaišnje s?e. portarice. c:oFDa Franči-ška P a u š i č, rojena Idnjčanka. Tež^o pri-zadeti družini, ki ie Sele pred dverna ine-secema izdubila fjdi edine^a sina, naše iskreno ^nžalie! Društvo slovenskih javnih ?*i zasebnih nast^vliencev v JVannom in okolici. Pravila, ki )Vn !o sklenil za-nni sestanek dne !0. marca 191.S, ?o v s^ni^lu postave pravomoćna in društvo lahko nrične svoje de-Iovanie. Treba je tore?, da primasi jo vs! prizadeti, mo?ki in ženske, po vsem okrai-nem srlai-arstvu maribor^kem svoj nristop ra naslov prnt>sorja Vo^larja kot predsed-nfka prinravl?alne?3:a odbora, ki bo sklicnl na nodla«ri teh pravil prvi občnl zbor. Da *o Čaši re>ni in da ie rjritisk d^a^inje ravno na vse tište, kl živimo sa*no ob svoji olači, na^hri^f. tesra pač ni tre1^o posebej na^la-5-?tf. fTdira pomoč !e v trdni oreraniracin. k! bo ob^egafa res vsake??a posameznika brez izjeme. Plavni na^vc^i vairim o?kođovan-rera. Tz H^va^ske in »^lavonii** poro^aio. f:a dobivnio brezplnrni r»ra^ rn r**»?vpt v~; voini r ^konovr^^i pri dež^ini komi-ciii za voine invnlidr. Sr-đni ie bilo od fležr*Tie vl^de za Boptto in Horcocrovino r>otorn okrr)žn'>o odreieno, da moraio r'rrnini uradi in okrai^e okspozitnrA d^ti pravne na^vete rudi v.-om tnmo^-niim voinim ošl'ođovnncem za niih okrr-7^ Predstave v Kino - Central v dežel-neni ^fedaII'"ti se vr^e nb delavnikih ^onet redno ob 4.. *46., 7. in *49. zvečer. Ob ^9. zvrčci" svira novi irledalfški orkester. 2011 Dela pri zsrradbl noveea so?kesra f.c-lezrr!3?ccsa mesta pri Sc?k2nu se vidilo samo dnnes v filmu pri predstavi -Kmo- V petek, dne 2*5. aprila mi je bfl nn stoinici na VođniJcovem treu vzet dečrtik rd poziiane osebe. Pm^im jo m'jno. da pa prinese r>^zal na st^jnico. sfeer sem primorn-na nanraviti sodno ovadbn proti nje«. 190S Pri nedelJskcT! Krckovem korcert« sta bila po pomofi zameniana dva dežnika. La^fn*k na! 5;« otrla^i v Spođnji Šiski, Ce-Iovškn cest* 00. pntHČie. 1097 Nekf invalid, kl ie dovršil z dobrim u^nehnm slovertsko tr^ovsko Solo in Je vešč tnd? Ticm^e sterfogrraffie in stroiepisja, ?eli dobiti službe kot pj^arniška mnč ali mesto praktikanta. Ponudbe nai se naslovilo na »Dobrodelno pišamo^ v Ljubljani. Ag$rc!*v!i9i€iJ&« — Meso m zelene izkaznica B §t. 120! do konca. Stranke z zelcnimi iz-kaznicami B št. 1201 do konca dobe meso po z n i ž a n i h cenah v torek dne 30. t. m. popoldne na Polianski cesti št. 15. Določen ie tale red: od 1. do pol 2. št. 1201 do 1320. od po! 2. do 2. št. 1321 do H40. od 2. do pol 3. št. 14-11 do 1560, od po! 3. do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. št. 1601 do 1920. od 4. do pol 5. št. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. št 2041 do 2160. od 5. do pol 6. U. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. št. 2281 do konca. — Meso na zelene izkaznice B št 1 do 1209, Stranke z zelenimi izkaznicami B it. 1 do 1200 dob« meso po KtiiŽanih Gcoab v torek dne 30. km^ftoepUpe v cerkvi sv. Jožeta. Določeu ie tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 120, od pol 2. do 2 št. 121 do 240. od 2. do r>ol 3. št. 241 do 360, od pol 3. do 3. št. 361 do 430, od 3. do po! 4. št 481 do 600, od pol 4. do 4. št. 6M do 720, cd 4. do pol 5. št. 721 cio 840. od po! 5. do 5. št. S41 do 960, od 5. do pol 6. št. 961 do 10S0, od pol 6. do 6. št. 1081 do konca. 4- Marmelada za L in IL uradatško skupino. Stranke z izkaznicami I. in II. uiadnžške skupine prejmejo marmelado pri AValileisnu na Dunajski cesti v torek dne 30. t m. Določen je tale red: I. urad-niska skupina od 8. do pol 9. št. 1 do 50, od pol 9. do 9. št 51 do 100, od 9. do pol 10 št. 101 do 150, od pol 10. do 10. št. 151 do 200, od 10. do pol 11. št. 201 do 250, od pol 11. do 11. št. 251 do 300, popoldne od 2. čo pol 3. št. 301 do 350, od pol 3. do 3. št. ,351 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do konca. II. iiradniska skupina od pol 4. do 4. št. 1 do 50, od 4. do pol 5. št. 51 cio 100, cd pol 5. do 5. št. 101 do konca. — Vsaka oseba dobi pol kPojjrama. kilojrram stane 2 K. -j- Ptki se vab**o, da se zanesliivo z^lase jutri v torek ob 9. v mestni po-svetGval; ici. -h CUal vojne zvez3, ki slanu jelo v Ljubljani in Spodiiii Šibki, in ki £j ni-so tiobiii izkaznicc za peirolej, naj se ta-koj z£iac.e na mestnem magistratu v izradu, kjcr se izdabio izknznice. ker se bode prodaja petrolcja v kratkem kon-cala. 4- Prltofbe o aproviz'aci!sai!i raz-irerch. Dan na dan nam prihajajo razni anonimni dopisi s pritožbami o anrovizacijskih razmerah. Enemu se ie zgodila krivica pri mestni aprovizactji, dniRi se pritožujejo proti vojni zvezi, tret.ii oštro kritizira razna konzumna drLštva itd. Anonimne dopise ineče-mo v kos. 4- Siađkcr za žlio. D u n a j, 27. aprila. Uradno se poroča: V nasledniih dneh bo iz?.!a naredba urada za ljudsko prehrano, po kateri bo dovoljeno pod-jc-tnilcom poljedelskUi obratovr, da do-biio za vsakih sto kilogramov žita dva l'i!orcrar::a sladkorja pole?: določene množine kilc^ramov, ki pripada na slad-korna karte. 4- ŽivHa »z Netnčije. Z ozirem na klice po pomoći iz severne Tirolsl'ie in nemske Češke, da bi Nemčija poslala živila. zlasti mokc in krom^iria, se poroča iz Bcrclina, da je to popolnoma iz-ključeno. 4- Prehrana v \cmciji. \Volffov urad poroča 26. t. m., da se je bavil preliranjeva-ni svet državnega zbora pod predseđstvom državnoga tajnika di. v. Waldowa z vprašanjem. ali naj se koncem tega srospodarskega leta skrajša množina kruha. Po podrobnih referatih voditelja državnega žitne.cra zcvoda in državnega tajnika v. Graeve-nitza ter državnega podtajnika v vol-r.cm nra(«u v. Brauna, ki se ie do zadnjih dr.i udete/J! gosrodarskih po^ajanj v Kijevu, se Je sedasno spoznalo, da položaj v tein trenutku šc ni zadosti pojašnjen, da bi se mo.crlo skleniti kai tako dalekorc^ne^a. Morća bi se izkazal tak skiep pozneie kot nepotrsben. Zato je počakati. kako se bo razvil dovoz žita iz Ukrajine v prihodnjih dnoli. Storjeno ie vse. da se preskrbi ukrajinsko žito, ki more zaactoviti skupaj z lastnimi za-io>rami prehrano s kruhom do konca te-ga crosnodarskesra leta. Nekaj transpor-tov jz l'kr^.iine je že dosnelo. Razvoj crihednjih tednov bo podal popolno jasnost. — JugoslovanF&a umetniška raz-stava v LiTiljIiani. ZiProlio^ni salona iavlja, da se bodo poleti vršile v Liubliani in Ž^irrebu jjusroplovanske umeini?»e razstave. — I)r. Ran^o\*š priv. docent na erra-fckeni vsencilišču. Nau'ni minister ie potrdil sklop profesorskee:a koleiriia. da se g. dr. Fran Ramovš pripusti kot privelni docent za slovan.«ko filolo-piio na filozofski fakulteti gražkega vseučiljšča. — Juffoslovan^ko literarrio priloso imaio vJ-orai.^nii >Narodni "Listv<„ Med prisDevki se nahajajo tuđi Oiona Žu-pjincioii: >Podoba<. Frana Albrehta: >8]>om!Tdnri?ka slutnja< in Ivana Can-karja: Peter Klepec iz knjisre >Podobe iz sanj.< — (Mhorova sela ^Slovenske Matice«, dne 22. aprila 1018. Gospod pred-fiednik poroča, da so darovali g£. čast-niki in moštvo 2. jjorpkega Ptrelskega polka ^Slovenski Matici« 1500 kron. Odbor jemije poročilo hvaležno na znanje in naroči, nai ee pisara a v njego-vem imenn zahvali. — Stanie Matične era prenjoženia ie neradno. — Za tekoče le-to izda Matica po možnosti dve knti^i. Težavf? so zlasti s napiriem. Gotovo iziđe XXVI. zvezek Zabavne kniižnit'e 55 zbirko novel pipatelia K^averja Mo-«ki in skoro Rismrno tuđi XXI. zvezek Knezove kniižnice z eseii o pok. Lev-cu. o pok. Masi ivi. o stoletniri Vodnikove smrti, s spisom o razpusru ^Slovenske Mat^cec in s par leposlovnimi pri-spevki. Za letosnie izdanja kntigr določi odbor svoto 40.000 K. — Vec poverie-nikov in elanov ie plaćalo udnino še pred izrodnim občnim zborom. Prei ie bila članarina 4 K. po občnem zboru 8 kron. Matica ne terja za doplačila. ni-kakor pp ne odklanja tistih. ki povišek prostovoljno donlačaio. — Kniijram. ki so se iz preišnjih let v zalomi, treba do-ločiti nove. primerno zviššane cene. Do-kler se to ne zerodi. nišo nikomur na prodaj". — Biblioteka narodov v Stock-holmu ima namen izdati serijo mono-^rrafii malih narodov. ki se posredno ali neposredno udeležuieio voine in ka-terih usodo bodo odločila končna mirovna pokajanja. Za 1. 1919. ie namera-van iueroslovanski zvezek. obsegraioo 15 tiskovnih pol. Nacrt ki ga priobčuie stockholmsko uredništvo za poeamezne monosrrafite. obseea historičen pregled, opis dežele. opis naroda, nieeovo kulturo, nieffovo literaturo, umetnost, eledišče in svetovno političen položai. Odbor izroči zadevo nnrodopisnemu od-eeku. Gcspe vdovi pok. urednika Slo-yeaskiii narodnih pesmi, orol dtrekli^ ponudi Matica za zbirko pravljic in re-* kel iz pokojnikove zapošMne primarno odkupnino. Honorarii kniiževnikom se zvi.šaio. Origrinalne spise bo plaCeval* odslej Matica najmani po 100 K in nai-več po 200 K za polo. prevode najmani po 50 in najjveč po 150 K. za polo. Za častne nagrade, ki iih Matica z rokom dveh let kmalu razpiše. določi odbor znesek 12.000 K. — Slavnosti 501etnice ćeškeera narodnega ffledišča v Praci se udeležita dva odbornika. — »Problemi malega naroda«. Spisa! A b d i t u s. Založila »Slovenska Socijalna Matica v Ljubljani«. Cena za nečlane 2 K, za člane 1 K 60 v. — Kot I. zvezek »Knjižnice socijalnih in političnih spisov« »Slovenske Socijalne Matice« so izšla vele-aktualna razmotrivanja o naših narodnih problemih, ki so v sedanji vojni dozorela do razrešitve. Spis razmotriva naše pred-vojno kulturno, socijalno in gospodarsko življenje in ga primerja s tendencami in razvojem svetovnega gospodarstva. V go-spodarskern pogledu propagira socijalizacijo našega narodnega gospodarstva, pred-vsem v tei smeri, da se podzemske vrednote (ruda) itd. in pa vodne sile socijalizira-jo: nadalje, da se polovično izvedena kinetička odveza iz leta 1848. izvede do konca. Zemljo, ki na njej živi slovensko ljudstvo, se mora vrniti narodu. Piščeve ideje so nove in zato vredne pozornosti vsega našega ljudstva. Vsebina spisa je sledeča: I. Slovenski narodni program: 1. Poljedel-ci, mešcani, delavci. 2. O pomenu kulturne-ga delavca. 3. Bistvo narodne politike. 4. Naši idejni temelji. II. Pod pritiskom ekonomskih sil: 1. Domača obrt med Slovenci hira. 2. Veliki narodi bogate, mi pa ubo-žamo. 3. »O, kakor da delam ves božji dan greh!« 4. Slovenec se seli na tuje. 5. O ko-iovratu in drugem. 6. Zemlje imamo premalo. 7. O narodnih renegatih in o narodnih mučenikih. III. Nakovala finančnega kapitala: 1. Nastop del niskih družb. 2. V boju za cene — karteli. 3. Zvesta roka — trost. 4. O pomenu bank. IV. Slovenska deklaracija: 1. Na prozoru. 2. O politični samostojnosti. 3. Občine in javna uprava. 4. O sktip-nem narodnem premoženju. 5. Narodna industrija. 6. Bližnje naloge in skrbi. 7. Ljudski pedagog. 8. Zakopana kultura, pozab-Ijena umetnost. — Naš Mozes. — Veleza-nimivo brošuro vsled njene aktualnosti toplo priporočamo. Naroča se pri »Zvezni tiskarni« v Liubliani. Stari trg 19, ali pa naravnost pri »Slovenski Socijalni Matici« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 5. Dobiva se rudi po knjigarnah. — Zahvala. Podpisani odbor se naj-iskreneje zahvaljuje slavni »Glasbeni Ma-tizi« za prireditev slavnostne akademije dne 18., 21. in 23. aprila t. 1. na čast spo-minu dr. Jan. Ev. Kreka kot prlspevek za r.jegov spomenik. Zlasti ere hvala gospodu predsedniku dr. Jos. Mantuaniju za Ijubez-nivo postrežliivost, gospodu ravnatelju mojstru Hubadu za njegov požrtvovalni trud, govornikom, gospodom stolnemu vi-karju Fr. Smodejii. ki je prihitel iz Celovca, da proslavi spomin velikejza pokolnika, gospodu mestnemu župniku Fr. S. Finžgarju, ki je z ognievito besedo vnemai srca po-slušalcev za Krekove vzore. deklamoval-cema, gospodu profesoriii Tv. Dorniku in gospodu učitelju Andr. Rapetu, kl sta nam podala lepe Gregorčičeve besede v tako krasnem okviru. Takisto se vsemu slav-nemu pevskemu zboru, sploh vsem, ki so pripomogli, da se je dosegel tako sijajen gmoten in še sijajnejši moralen uspeh, za nepozabni uzitek lepih dni najprisrčneie ra-hvaljule Odbor za Krekov spomenik. — V Ljubljani, 24. aprila 1918. !hra flMfl. * Meteor. Pred dnevl so na Tirolskem videli velik meteor. Sedaj poročajo iz Mol-tala, da je meteor padel na kraj M5rt-schach, vžgal dve hiši in ubil jedno osebo, dve pa težko ranil. * Parnik zgoreL Iz KristijanUe poročajo: Norveški parnik Arran je vozil Iz Bergna v Bode 900 sodov petroleja. Petro-lej se ie unel in parnik je bil v trenotku ves v ognju. Posadka se je mogla resiti. * Kaj caka nemške prostovollce? V nemškem parlamentu bo vprašal poslanec dr. \Veinhauser državnega kanclerja, koliko je resnice na tem, da je vojna uprava izdelala demobilizacijski nacrt tako, da bodo vsi oni prostovolici, ki so vstopHI v ar-mado ne dovršivši 20. leto, po demobilizaciji pridržani pod orožjem in da bodo morali odslužiti predpisano aktivno službo. Odgovor se pričakuje z napetostjo. * Od mrtvih vstal. V neki bolnici v Zagrebu se je pripetil ta-Ie dogođek: Okoli polnoči se je zaslišal zvonec iz mrtvašnice, s katerim je zvezana roka vsakega mrtve-ca. Čuvaj se ni iipal iti pogledat sam, mar-več je vzel s seboj še nekaj ljudi. Zvon Je zvonil neprestano. Ko so prišli v mrrvaS-nico. so opazili strašen prizor: nek! samo onesveščeni človek, katerega pa se je smatralo za mrtvega, se je zbudll in vstal. Ko je opazil, kje je, se je iz strahu zgrudil pred vrati mrtvašnice in umri. (fOSPOAOHtoO, — TTčni tečaj za prehodno «^»spo-darst\o na Dnnain. V času od $. do S. juli ja ^e l>o vršil na Dunaju učni teča; za prehodno groepodarstvo za učiteljice, posebno za učiteljice kmetiiskih eo-snodinjskih sol in za potovalne učiteljice, za učiteljske soproee. kakor tndi za ffospodinje in hčere na deželi, ki gra priredi več ženskih organi zaci j s pod-piranjem poljedelskegra ministra. Ste-vilo udeležnic je omejeno na 200. Pri-ffla§a se najkasneje do 30 aprila t. 1. pri >Pripravlialnem odboru tečaja za prehodno gospodarstvoc na Dunaiu IV. Maverhofergasse 5. Program in pobliz-nii Dosrcji za sprejem z nameravaniml olajšašavami po na vpogrled prt^politlč-nih oblastvih (pri mestnem magistratu.) llftnlco uredništva. Na razna vpraSante, kako se jdasi točen naslov »Jugoslovanskega kluba«, od^ovariamo: Ju^oslovanski klub, Du-naj, T., Parlament. O. St V„ Crnoraell. Kolikor nam znano, se je treba obrnitl na mestno aprovizacijo v Ljubljani. Izdajatei] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. LagtoiM ta tisjk »Narodge JjttiUfffK Stran C „SLOVENSKI NAROD % dne 29. aprila 1918.________________________________________________________*r stev. Potrtim srcem naznanjamo vsera sorodnikom, prijateljem i« znancem pretu2no vest, da je na5 nad vse ljubljeni so-prog in stric, gospod Franc Zupančič i posestntk in bivši iapaa po kratki bolezni dne 2>. aprila 1918, ob 10. uri zvečer preminul. T ruglo predrager.a pokojnika je bilo pokopano v nede-Ijo dne 25. t, m. ob pol 3. un popoidne na domače poko-paiišče pri Sv. Križu pri Mokronogu. Maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi. ■okronog, dne 25. aprila 1919. Tereti js Znpsnttć, 1993 soproga in ostali sorodniki. I Krao PauHi nazmnja v svojem in v imenu svojih I hferk Antoaajo in Ivanke ter vseh ostalih sorodnikov vsem I priateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno I ljubljena soproga, dobra mati, stara mati, sestra, teta in taSča, IHn Pait i Bone j | v neđeljo, 28. aprila, ob 9. uri dopoldne,, po daljSem mučnem I trpljenju, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospo- I ću zaspala. £ Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 30. I aprila, ob 10. uri dopoldne, iz Ilirske Bistrice na pokopališče I v Trnovo. I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v vec" cerkvah. I Nepozabno pokojoico priporočamo v molitev in blag I spomin. I V Ilirski Bistrici, dne 28. aprila 1918. I i Zahvala. | Za vse izraze iskrenega sožalja povodom smrti na?ega srčnoljtibijenega, nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, I brata, strica, svaka, gospoda 1992 Emila p&ar zar olll i I posestnika ▼ Postojat | »zrekamo na5o najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so s sočutjern lajšali globoko bol v dneh žalosti in tuge, zasti Častiti du-hovščini, pevskemu društvu za ganljive 2alostinke„ vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so spremili prebla-gega pokojnika k zadnjemu poČitkj Žalufoti ostali« AjMrfllMai ** sprejme v na-VOmiU tem ali na račun _____ v I Hm i H ali okolici. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „M. V. MUTI«. Gramofon (Automat) in 33 plošč se proda. — Poizve se pri Ama Stava« Hansa eeata 13. rooi RfflfSI CD STIi lio ita*Ma*»iko, MtfclU 9U «ia Mjaasojo skupno vago« sa ^tMitm. Voraša -.- piri Erjavcu v Doto*fl vati, laajorja ob Savi. 2014 KLflVIR (StltzH takoj rrodam zaradi odpotov anja. M. Batlć, Iriavaera e—im 11, L m Sadni mošt ve'ie par: e na vagone prodaja S. Stelaer, Wetialaeerf »at Oras. 20to ■ST Ve* tiso« -«■ smrekouih 5ndlK p.> ceni 16 K 100 » komadov odda Graf* sćtna Ig poftti Ia-Stndsasc pri LfatlfaaL 2008 ! jg Slnžkinja za vsa d miača dela, ki :na tuđi dobro kuhati, zvesta, poštena in ^anes-Ijiva, a« aprafaia v boliSo uradniSko družino v mestecu na deželi. Ponudbe pod znamko „Stalnost ltOO" na upravo »Sloversskega Naroda«. *«F~ Par «i|«ii«v "Vaj bukovih desk ia ladotavo pahiitva, proda A. Rovati, Col pri Vipavt. Raraotra !• nanrodaf telek vos (parisar), skoraj popolnoma nov za težo 40—60 q. 200 K nagrade onemu, ki mi preskrbi eventuelno za-men;a stanovanje s 3—4 sobami »rredsobo in pritiklinami). Imam sedaj 2 sobe in knhinio. — Ponudbe rod: „poftn* predat IM". 2006 ŽAGAR ki razume na poinojarmenik in veneci- janko ter brusiti žage smirkclj, lt aprojase. Hrana in stanovanje v hi Si. Ponudbe na: A. Rovan, parna lana, Col pri Vipavt. 20i6 i —_-------------------------------------------------------------- Starejši uradnik f zmožen slovenskega in nemškega jezi- j ka, verziran v sodnijski in politično | uradni praksi, Ilil tlulbt kot očinski tajnik aH kntfgovodia pri tiskam podjetj«, v kaki vežjf oblini t%9 delefl. — Ponudbe pod „Stv. 25 2OI3«* na upr. »Slov. Nar.« Cj2n| ribniški, za $eme riZulf se zamenja za mast aii zaseko, 50 kg ie na razpolago v zameno. Pet kg fižola za 1 kg masti ali in pol ke; fižola za 1 kg zaseke. Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«. 2009 Uto aa aMklaraa« aHalaWwalamgfJ soj>€ jn jojhinje za takoj. — Oglasi naj se pošiljaio na upr. »Slov. Mar.« pod a^oaUaoJItti«. Konji za klanje aa^ai BaMtalai aai^k ^a^aJft^K an^h^^^^k^^ <& ^^ ^. W aWaBwV|^P m Bajp ■/■■■■■^ i r^O" nudbe s ceno pod nM. J. Iv4t" na upravniitvo »Slovenskega Naroda«. KISLO VODO in vino razpoStlja 176S ft. Oset p. Guštanj Koroško. Gosoodična iiie sobo s prehrano proti oddaji nekai živil za takoj. Že-iela bi se soba z posebnim vhodom v Mižmi kavarne »Union« ako mogoče. Ponudbe naj se naslovno na i;r>rav-»Sloven. Nar.« pod „Sakttoa 2007". Krepke Mi se proti prav dobremu plačilu sprej-mejo v kaaUtel tvaralct ▼ Mostak. ■afr* Proda se "VI ^•^ iz pocinkane, močne Agafek^aa^^aj pločevme za suSitev MBaMf sadja in piekaienje ■■»f/^BaV^9 mesa. — VeMkost • .^0X80 in 190 cm visoka. — Cena K 300— pri Fraitc Do