67. flevllka.
, Slo v enaki Narod* /clja.
V Ljubljani iia dom dostavljen:
*slo leto .       ......K 34r -
sol leta....., . , 12*—
Setrt leta......., trta mesec ......, 2*—
9 liptavmirvu prejeman:
celo leto . .......K 22- -
pol leta....... , . „ 11"—
četrt leta........., 5*50
na mesec ......* . . . 1*90
Dopisi naj se tranklrajo  Rokopisi sc nt vračajo. Uredništvo s Knaflove ulice št 5, (i. nadstropje levo), telefon it. 84.
Izhaja vsak dan zvečer *EvzemŠi nedelje in praznike.
inseratJ veljajo: peterostopna peku vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošilja. naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
-—   Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„narodna tiskarna" telefon št. 86.
„Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25*—
pol leta..........13*—
četrt leta........., 6*50
na mesec........., 2*30
velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.........K 2fr~
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 86.
5hod v Cirhnlcl.
V Cirknici se bližajo občinske volitve, zatorej napenjajo klerikalci vse sile, da hi strmoglavili zaslužnega župana g:. Šerkota. Pri tem se po-sl užu jej) tistega ostudnega osebnega boja, o katerem smo mislili, da bode že vendar enkrat izginil z naše politične vojske. Glavnega zastopnika takega boja. gospoda tir. Lampeta 80 odposlali v Cirknieo. Ta mož je po stari navadi grize! okrog sebe, da se je vse penilo. Gotovo žalostno delo za katoliškega mašnika! Gospodu Serkotu je očital, da je njegov sin papeža* cerkev in vero preklinjal. Lagal je, da je pri razdelitvi krme, in v zadevi Zagarjevega avtomobila izda! ljudske koristi. Pri našem nedeljskem shodit, se je do pike izkazalo, kako grdo neresnico da je zastopaj dr. Evgeu Lampe v Cirkniei. Culo se je obilo klicev: Kako je mogoče, tla more katoliški duhovnik tako lagati! Brez obrekovanja klerikalna stranka pač ne more živeti! Treba je bilo torej odgovora, in zategadelj je slovenska napredna stranki! zopet sklicala shod v Cirknieo, ki se j*' vršil zadnjo nedeljo.
Shod je hi i napovedan ob 4. popoldne. Verjamemo, da klerikalcem shod ni bil po v seči, saj so se še vedno bali odkrite besedi', in tako so tudi sedaj skušali odvrniti Ljudstvo, da ne bi se udeležilo shoda. Sklicali so v ta namen nekak »obrtni shod« po § 2. in si naprosili iz Ljubljane prav l>osebne »obrtne specijalitete«, a pomagal jim tudi ta trik ni — ob napovedanem času je bila Žumrova gostilna polna zborovaleev in niti svojih obrtnikov niso mogli rešiti zapeljivega in pohujšljivega naprednega shoda.
Otvoritev shoda. — Prva klerikalna blamaža.
Sklicatelj shoda g. Anton Meden, otvori shod v imenu slovenske napredne stranke z iskrenim pozdravom zborovaleem in poudarja, da je ta shod nekaj prav posebnega za Cirknieo, kajti dosedaj še ni bilo shodov v Cirknici preti občinskimi volitvami, za občinske volitve, ker so občani bili mnenja, tla je občinsko gospodarstvo v dobrih rokah, v rokah mož, ki so osiveli pri tlelu za blagor občine. Današnji shod bi morebiti kdo smatral za nepotreben, ali stvar ni taka, kajti na zadnjem klerikalnem zborovanju so se izrekla proti dosedanjemu vsega spoštovanja
LISTEK.
Intervleu.
Torej mislite ekscelenca, da mora Avstrija si pridobiti voditeljstvo na Balkanu l Oprostite, tla ugovarjam. Prihodnjost na Balkanu pripada vendar le nositelju jugoslovanske ideje. Avstrija pa vendar še vedno zastopa zastarele tradicije! — Vi majete. z glavo? Dovolite, tla Vam pri povem neki dogodek iz časa svoje mladost i.
Sedel sem h*ta 1876*. nekega popoldne kot 1 oneipijenl v odlični odvetniški pisarni na Dunaju. Pride neki klijent, — notabene večkratni milijonar —- v pisarno, se vrže čisto razburjen na stol in zavpije: »Povejte nki gospodje, kaj to pomeni, jaz pridem iz borze, tam je cela panika, inozemstvo vrže najboljše avstrijske papirje na trg, kakor prijoritete in rento, tako tla je renta v eni uri padla čez eden goldinar.« Na moje vprašanje, kakšne so najnovejše brzojavne novice, je zagotovil, da po njegovi pameti ni prišla nobena važna brzojavka. Po pisarniških urah sem se podal v kavarno, pregledavat večerne liste, nisem pa našel pomenljive brzojavke, kakor to, da so Avstrijci zaprli Ljubibratiča.
vrednemu županu cirkniške občine taka očitanja, da je molk nemogoč. Pa ne samo to. Napadalo se je tudi celokupno narodno - napredno stranko in njene govornike izza zadnjega shoda, preti vsemi g. tir. Tavčarja (živio-kliei!), poleg njega pa tudi tedaj nenavzočega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ni treba zagovarjati teh dveh mož, saj je njuno delovanje odprta knjiga, ali narodno - napredna stranka hoče med ljudstvo, da je pouči, zato je sklicala današnji shod, pa tudi zato, da odkrito odgovori na zavijanja in obrekovanja nasprotnikov, da ljudstvo •zve resnico.
Nato pretilaga za predsednika shoda kinetskega posestnika g. Matevža Martinčiča.
Kakor smo že rekli, prišlo je na shod tudi nekaj klerikalcev in vodil jih je katehet Podbevšek. Malo čudno se je tem možakarjem zdelo, da bi predsedoval shodu kmet Martin-čič, in hoteli so posebnega glasovanja, dasiravno so dobro vedeli, da so v ogromni - manjšini. No, in odredil je sklicevatelj protiglasovanje, pa se je res vzdignilo precej rok, saj imajo ljudje, tudi če so klerikalci po — dve roki. Seveda niso bili prav posebno zadovoljni, ko se jih je opozorilo na 11) dejstvo, in tedaj se je njihovo število znatno zmanjšalo -— bilo jih je z gospodom katehetom vred ravno sedemnajst. Pozneje jih jo prišlo še nekaj, ali kaj pomeni njihovo število, ko je bilo vseh zborovaleev gotovo nad dvesto, in to ne morda mladičev, kakršnih je videti navadno na klerikalnih shodih, temveč samostojnih, resnih, osivelih gospodarjev, res mož.
.Ta, kaj naj pa naredimo?
Nismo hudobni, Bog nas obvaruj, ne, ali omenimo naj pa le oni prisiljen«, ali neprisiljeno smešni in-termezzo, s katerim nas je razveselila klerikalna stranka. Pride vam namreč mož, ki je imel gotovo najboljši namen, sklicatelj onega že omenjenega > obrtnega shoda«, kateremu so poslali iz Ljubljane na po-moč Krega rja in pa Ložarja, neki .Janez Lonko.pn prosi skoraj za božjo voljo, da bi mu dali besedo. Pa jo je rudi dobil.
»Lepo vas prosim«, je dejal, »kaj naj pa vendar naredimo.' Zgoraj smo sklicali obrtni shod, pa nas je samo dvajset, pa ne moremo zborovati. Ali bodete vi počn kal i, ali naj pa mi počakamo! da, kaj pravite, mož je «
Mož se je smilil ljudem, no, pa so dejali, da naj on nekoliko počaka, tla bomo mi prej gotovi, pa smo se lepo pogodili, da naj oni zborujejo mah) pozneje, tako-le ob polu šestih, in prav mu je bilo in je tudi počakal in poslušal in pa vsi njegovi zbo-rovalci raznn Kregarja in Ložarja.
Seveda je bilo tudi kolikor toliko prav prisrčnega smeha, kar pa ni bilo všeč katehetovim pristašem, ki so prišli z očitnim namenom na shod, tla bi akt motili.
1
poda predsednik besedo r. Ivanu Tavčarju,
ki je burno pozdravljen govoril nekako tako-le: Častiti zborovalci! Opozarjamo Vas na to, da je to shod slovenske napredne stranke, na katerem gotovo ne bo padla nobena taka žaljiva beseda, kakršne so padale na shodu nasprotnikov.Ce bi pa vzlic temu nasprotniki mislili motiti shod, je to le dokaz, da se boje našega shoda, da se boje resnice. (»Tako je!«)
Danes teden je bil shod v Cirknici. Prišla sta iz Ljubljane dva velika moža, da odgovorita na naš shod. Eden je bil državni poslanec Gostinčar, katerega" sicer malokdo pozna. Pripomnim naj glede njega edino to, da je klerikalna stranka z njegovo kantlidaturo storila nekaj, kar naravnost bije v obraz prebivalstvu tega volilnega okraja, ki je po večini kmetsko, kajti Gostinčar ni in ne bo nikdar zastopnik kmetskih interesov. Konstatiram pa, tla je Gostinčar na shodu govoril popolnoma dostojno. Sicer pa je pravzaprav popolnoma vseeno, ali je Gostinčar državni poslanec, ali pa če je kdo drug, ki bi ravno toliko storil na Dunaju, kakor Gostinčar, namreč — čisto nič! (Smeh* Odobravanje.)
Dtihovništvo in politika.
Drugače pa je z drugim govornikom, ki je bi! dr. Evgeu Lampe. Naša stranka je vedno stala na stališču, da duhovnik ni poklican v to, tla bi se preveč vtikal v politiko. Saj je Kristus sam rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Dr. Lampe se pač ne drži tega izreka. Mašnik nam je bil in je vedno vzvišena oseba, katera nam prinaša tolažbe v največji naši potrebi, in njegova prva dolžnost je. da oznanja ljubezen med ljudmi, ne pa sovraštva. Ni pa mogoče, tla bi stal duhovnik na tem stališču, če se preveč vmešava v politiko. Dr. Kvgena Lampeta je politika čisti? pokvarila, pokvarila mu je vse one čednosti, ki bi jih moral
imeti kot katoliški duhovnik, tako daleč, da je izpremenil zapoved »ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe« v popolno nasprotje: »ogrizi svojega bližnjega, škoduj mu, kolikor mu največ moreš!«
Krivična očitanja.
O meni je govoril na omenjenem shodu, da so me vrgli iz državnega zbora, da sem v Ljubljani popolnoma pogorel, to pa zato, ker sem bil proti splošni in enaki volilni pravici. Ni res to, tla bi bil jaz kdaj proti splošni in enaki volilni pravici, pač pa sem smatral za svojo dolžnost, da se uprem z vsemi svojimi močmi proti temu, da bi se s pomočjo takoimenovane splošne in enake volilne pravice ogoljufala naša mesta in trgi za dva mandata! Opor moj je bil popolnoma upravičen! Sicer sem pa trdno prepričan, da je bila splošna in enaka volilna pravica naši konservativni slovenski stranki edino le zato ljuba, ker si je ž nje ])omočjo pomnožila število svojih mandatov, d očim ji bo največja na sprotnica, kakor hitro bo izprevide-la, tla ji je bila v škodo! (»Tako je!«)
Očitalo se je tudi županu Ivanu Hribarju, tla ni plačal nekega davka. Ne vem, če tir. Evgen Lampe s posebnim navdušenjem plačuje davke (Smeh!), resnica pa je, da vsakdo občuti težo davkov, in če župan Hribar ni ravno z največjim navdušenjem plača! svojega davka, je to s človeškega stališča prav lahko ranljivo, nima pa s politiko prav nič opraviti
Pripomniti pa je treba, tla je tir. Evgen Lampe vse to govoril ptnl plaščem imunitete. On lahko grize, kakor hoče in kogar hoče, saj ga ne more nihče citirati pred sodišče.
Očital je »Zvezi slovenskih za-drug«, tla je hotela pri pomožni akciji špekulirati v svojo korist. To je neresnica, hudobno natolcevanje. Ce katoliški duhovnik in posebno tedaj, ko ga nihče ne more ]>oklicati preti pravico, trdi kaj takega., tako pači resnico, potem je krivica še tem večja, saj dela s tem proti dolžnostim svojega stanu, ki mu nalagajo, tla mora vedno zastopati resnico! (Odobravanje!) .
Politika brezsrčnosti.
Ce pogledamo politiko naših misprotnikov, moramo reči, tla je to naravnost politika brezsrčnosti. Samt), tla so prišli do večine in že jo izrabljajo   tlo skrajnosti. Najboljši
dokaz zato so naši učitelji, proti katerim so vprizorili pravo preganjanje. Tu se prav nič ne ozirajo na to, da so ljudje (»ženjeni, tla imajo kopico otrok, naj se jim človek le nekoliko zameri, že so pri baronu Selnvar zu, da takega grešnika prestavi, ali pa spravi ob službo.
Kako gonjo SO vprizorili proti našemu pristašu, poštenjaku Macel-letu, ki je zakrivil edino le to, da m je predrznil kandidirati proti dana Šnjemu deželnemu glavarju Šuklje-ju! Dasiravno je bil Macelle soglasno Oproščen preti sodiščem, vzlic temu pretaka Klerikalna stranka sedaj tle-bele Solze, ker ga niso vrgli v ječo, ga popolnoma uničili in ga spravili na beraško palico, kar bi bilo edino prav po politiki, kakršno zastopa dr. Evgen Lampe.
Vera in politika.
Dr. Lampe je nato stopil na drugo polje. Polastil se je starega orožja, ki pa ni \ eč nnbrušeno. Priznam sam, da je nape časopisje pred faaom tupatanj pisalo tako, tla so mogli reči: glejte, zoper vero sol Ali po dogovoru med obema strankama, izrecno poudarjam, po dogovora, je v na šem časopisju taka pisava, tla se nam nikakor ne more očitati, tla bi bili prtiti \ eri. Bila je to želja obeh strank in /godilo se je tudi tako, in pri tei., bo tudi ostalo! A glejte, dr. Lampe nam sedaj očita, da v srcih nimamo nič vere. tla se delamo norca iz nje. VednO je stala naša stranka na stališču, tla je vera potrebna stvar, tla nam .je vera sveta stvar, če pa pravimo, da naj ne vmešavajo vere v politiko, nam pa pravi dr. Lampe, da smo hinavci!
Kaj vendar pravi sveto pismo! Da ima Bog več veselja nad enim spokorjenin. grešnikom, kakor nad 99 pravičniki. Ce smo se pa mi spo-korili, nam očita dr. Lampe hinavstvo ii pravi: ne veseli se nad spo-korjenim, temveč žalosten bodi nad
njim!
Za kmeta!
Bahal se je tir. Lampe, kako široko vrečo samih dobrot ima njegova stranka za svojega kmeta, kaj vse je Storila zanj. ker je v njenem taboru. Tudi naša stranka je bila vedno prepričana, da je kmet steber našega naroda, da ga je treba podpirati z vsemi močmi, in kdor hode biti pravičen, mora priznati, tla se   je tudi
tedaj, kt je lula druga večina v deželnem zboru, kakor je danes, štorih) za kmeta vse, kar je le bilo mogoče.
Vam ekscelenca je znano, tla so prvi ustaši v Hercegovini izobesili avstrijske zastave in tla so Avstrijo prosili za obrambo. Avstrija je dalje časa od lagala končno pa je odgovorila s tem, tla je ujela tega četovotljo nstašev, -- in inozemstvo je to eskomptiralo kot politično slepost, češ Avstriji se ne da pomagati, ter *e vrgla vse našt  papirje na trg.
Pa dalje!
V Bosni in Hercegovini smo imeli vendar kot prvo in najvažnejšo nalogo, regulacijo agrarnega vprašanja. Kristjanski posestnik je vendar bil od Turkov zatiran, uprav brez prava. Pa prvi uradni list iz Sarajeva, ki mi je prišel v roke — bilo je to meseca septembra 1878 — je imenoval kristjanske posestnike »zakupnike«! To je bila vnebovpijoča krivica napi a m kristjanom, ki so bili vendar prvotno edini lastniki cele zemlje in to je dalo eden vzrok več za to, da je moralo kristjansko prebivalstvo zgubiti zaupanje v vlado. Če se šč vzame v poštev, da je ta vlada celo iz inozemstva poklicala Nemce in jih je naselila kot koloniste, se sme reči, da se ni s tem položaj poboljšal napram domačemu prebivalstvu, torej se je celo večkrat zapre-čilo Turku prestopiti h kristjanski veri, j>ovsod se je laskalo turškemu elementu nepremisle, da taki ljudje, ki žive po koranu, niso   sposobni za
napredek, tla torej tudi ne morejo biti nositelji državne ideje v kristjanski državi. Vsaj se vitli, tla se ni doseglo s tem nobenih uspehov, pač pa se je s tem odtujil krepki jugoslovanski narod.
Nič bolje se ni godilo Avstriji proti drugim državam na Balkanu.
Naša vlada se je laskala kralju Milanu in je mislila, da ima s tem Srbe v žepu. Enako se je postopalo s kraljem Aleksandrom. Srbski narod pa se je otrese! obeh nesposobnih vladarjev in na mah je izginil ves avstrijski vpliv na Srbskem.
Avstrija živi sedaj z bolgarskim kraljem v dobrih odnošajih. Ta je menda za svojo osebo dober prijatelj Nemcev in Madžarov, pa ne verjamem, da bi smel pokazati ta svoja čuvstva pred bolgarskim narodom, ta narod bi se ga v takem slučaju najbrž tudi takoj otresel. Kdor hoče namreč na Balkanu igrati voditelj-sko vlogo, ne sme nikakor plavati proti jugoslovanskemu toku.
Torej mislite ekscelenca, da Avstrija zavoljo svojih nemških tradicij ne more postati zastopnica jugoslovanskih idej?
•laz sam smatram to po sedanjih razmerah čisto izključeno, da bi Avstrija na ni a h zapustila svojo nesrečno teorijo na razširjenje nemške izhodne marke. — Ker pa meni celo izkažete čast, da me vprašate, kako
bi se moralo torej v Avstriji vladati, katero vprašanje spada čisto gotovo meti najtežavnejše, skusim vendar ugoditi Vašemu pozivu po svojih najboljših močeh, ter prihajam z vzgledom iz življenja:
Ko so se napravili pred okoli desetimi leti v Celju na novem c. kr. poštnem poslopju dvojezični napisi, namreč nemški in slovenski, se je podal tačasni celjski župan z nekaterimi občinskimi Svetovalci k trgovinskemu ministru se pritožit zoper ta, kakor 80 se izrazili — »naskok na nemški značaj Celja«, ter so zahtevali, da se odstrani slovenski napis. Dosegli tega sicer niso, vendar se je dolgo z njimi razmotrivalo, obetale so se jim kompenzacije ittl.
Vidite ekscelenca, jaz bi odgovoril taki deputaciji: »Ce omlete Vi prišli prosit za pospeševanje kulturnih ali materijalnih nemških interesov, ali če se pridete pritoževat čez krivice, ki se Nemcem resnično gode, Vam bodem po mogočnosti vedno ustregel, čisto enako pa bodem tudi poslušal in po mogočnosti uslišal prošnje drugih avstrijskih narodov zaradi enakih kulturnih in materijalnih notrebščin in upošteval njih pritožbe, če se jim godi krivica. Ce pa Vi gospodje, kakor danes, prihajate s prošnjo, naj se drugemu narodu nekaj ne da, ali če se pridete pritoževat zoper to, da je   vlada nekaj
dala drugemu narodu, takrat Vas pa ne bodem posluša), ker Vas to nič ne briga in bodem ravno takt) | »ost opal z enakimi prošnjami drugih naro-do\.
Kkscelenco napade  rahel kašelj.
Lkseeienca mislite! tla tega Nemci nikoli ne bodo dopustili? Jaz pa ne verjamem, tla bi mogli Nemci kaj takega ovirati.
Ce postavite n. pr. v državi proračun potrebne izneske za osnovanje slovenskega, hrvaškega in italijanskega trojnega vseučilišča v Trstu, bi se mi zdelo čudno, tla bi, posebno v slučaju, akt vlada to energično potlpira tak pretilog večine. Ravno-tako bi V t morali brez dolgega vpraševanja Slovencem dati   celo vrsto
obrtnih in srednjih šol, kaj takega Neme** čisto nič ne boli in če hinavsko javkajo, vprašanjte jih, 6e imajo sami premalo šol in če to dokažejo, pa jim tlajte v božjem imenu še daljnih šol k njihovim mnogoštevilnim
šolam.
Vi že zt>i>et majate z glavo.' Ali hočete sedanji anarhizem nemških naeijonaleev na veke gojiti! Ali ni to menda brezvladnost, to je anarhija, če nemški dijaki v Inoinostu opu-stošijo vseučiliško poslopje italijanskih dijakov in jih pretepavajo, ki jim niso nič storili, ne da bi vlada to zabranila? In ni to tudi brezvladnost, če nemški burši na Dunaju pre-
Kesni«Ti \>i* je tudi, da je skoraj vse, kar dajejo danes kmetu, imelo svoj začetek v naši stranki, da je to njena zasluga. Omenim naj samo vodovode, ceste itd. Skoraj vsi izdatki dežele so tudi tedaj šli za kmetsko prebivalstvi), in naša stranka je z veseljem vedno glasovala za take predloge. (Odobra\anje!)
Daaetmilijonsko posojilo.
Bahal se je dr. Evgeu Lvmpe, da so vseli na posodo 10 milijonov za kmetske pitrebe. No, vseii napo sodo je pač lahka stvar, ali prišla bo tudi doba, ko bo treba to posojilo vračati, kur je seveda slaba stran te dobrote. Izjavljam pa, da je tudi naša stranka glasovala za to posojilo, ker je bi a prepričana, da bodo tudi mesta imela svoj dobiček od tega, če se bo kmetu dobro godilo. Na takem stališču je vede o stala naša stranka in se ni nikdar pregrešila proti njemu.
Končno se je bahal dr. Lnmpe, da bo mesto Ljubljana samo plačalo Štiri -milijone tega posojila, ne da bi imelo kaj zato. Res je. Ljubljana plačuje sama eno tretjino vseh deželnih davščin, ne da bi imela kaj zdatnega is dež zaklada. Krivično pa je trditi, kakor je to rekel dr. Lampe, da Ljub-bijana vzlic tema ne bo dobila nič. Krivično, nespametno je tako stališče, in stranka, katera ne temelji na pravici, temveč na protekciji in krivici, se ne more in ne bo mogla vzdržati. (Odobravanje!)
Razdelite^ državne podpore   - Izrabljanje v sgitacijske namere,
Razdelitev državne podpore so naši nasprotniki na naravnost nečloveški način izrabljali v agitaoijske namene. Treba je jasne besede v tem pogledu. Kaj je oilo torej s krmo? Obe stranki ste zahteva i podpore od vlade. „Gospodarska zveza", ki ima večjo stranko za seboj, naj bi dobila večji del, naj bi skrbela za svoje ljudi, „Zveza slovenskih zadrug", pozvana po naših pristaših na deželi, naj bi pa preskrbela podporo svojim pristašem. Ali zgodilo se ni tako. „Gospodarska Zveza- je hotela vse imeti sama zase, Češ da bi se s tem pokazalo, da klerikalci zmorejo pri vladi vse, naprednjaki pa nič. In imela je v resnici „Gospodarska Zveza4* vse v svojih rokah. Ko pa se je pokazala nezadovoljnost, in to ne samo pri naših, temveč tudi DJihovih pristaših, tedaj smo pa bili krivi vsega le mi (Klerikalci ugovarjajo) če je vaša „Slovenska ljudska stranka' imela vse v svojih rokah, kako morete potem kriviti nas! (Klic: »Županstvo!") Saj je vendar pravilno dal gospod župan razglasiti razglas deželne vlade o razdeb*fvi krme. će ljudje niso bii poučeu) kai j;m je storiti, ne zadene krivda nas, naše stranke, temveč vašo stranko, ki svojih ljudi ni poučila, d asi ravno je to bila njena dolžnost! (Hrup med kle likaloi. Naprednjaki jih zavračajo!)
In res Čudno je to! Po celi deželi je nezadovoljnost zaradi razdelitve krme, in je ni niti ene občine, kjer ne bi bilo pritožb, saj je to dr. Žitnik sam priznal ali edino tu v Cerknici bi bilo treba zaradi tega zadaviti župana! Zakaj pa vendar ae primete vašega dekana, saj je bila tadi njegova dolžnost, da vas pouči! Ali seveda, kako pa, saj bi bila cela stvar potem nemogoča in bi se ne mogla tako izrabiti, kakor se je sicer. Yse skupaj ni nič drugega, kakor podla agitacija, zgrajena na podlosti, zlobnosti in nepoštenosti! (Klerikalci kliče, kakor divji, nekdo oelo žvižga! Velikanski hrup.)
U Tako je, in nič drugače, če žvižgate ali ne! Tako je stvar glede krme.
tepavajo italijanske in slovanske dijake ali pa v Gradeu slovanske dijake.
Ostanimo dosledni: Ako Nemci ne marajo imeti na svojih vseučiliščih Italijanov in Slovanov, dobro, pa se naj da tem narodom takoj v nenemških mestih lastna vseučilišča ia to velja tudi za Cehe na Morav-skeni in takoj bodo nemška vseuei-lišča rešena dijakov nenemških narodnosti.
Toda prosim ekscelenca Vi se na ta izvajanja zopet hudomušno smejete, nič pa mi ne veste ugovarjati. Vi torej nećete ne videti, ne slišati in ne misliti. Vi se pa motite, če mislite, da se da svet za dalje časa vlada ti samo z malimi sredstvi in zvijačami! Ali res mislite, da morete vladati v Avstriji s samimi Nemci ? Vi mislite, da je treba pri vsem, kar hočete storit i,popre j vprašati Nemce, če jim je to prav? — Ali menda mislite, da morete kdaj sploh zadostiti Nemeem. čim več jim bodete dali, tem več bodo zahtevali, nikoli pa ne bodo priznali, da so zadovoljni, ker jih ne morete nasititi. Ako hočete torej vladati s samimi Nemci, pridete na poševno pot, po kateri je že toliko ministrov zlezlo v globočino. Veste ekscelenca, pregovor pravi: Kdor mnogo vpraša rad zaide. Sicer naši ministri ne vprašajo nikoli drugih narodov, če dajejo šole Nemcem, alt če imenujejo nemške uradnike na
Pripomnim naj edino le še to, da so povsod na Kranjskem bili tisti, ki so več dobili, pristaši klerikalne stranke. (Živahno pritrjevanje!
„Slovencevo" hujskanja.
V včerajšnjem „ Slovencu" čitam dopis o oerkniških stvareh katerega gotovo ni pisal kmet, in v katerem se hujska manjše posestnike in delavce proti „magnatom4. Ne poanam toliko razmer, da bi se mogel natančnejše baviti s stvarjo, reči pa moram, da se mi zdi silno slabo, nespametno, ako se hujska kmeta proti kmetu. Resnica je, da imajo premožnejši svoje dolžnosti nasproti ljudstva, res je pa tudi nasprotno, da nitji ne smejo zahtevati vsega. Ne hnjskati, pač pa je treba delati nato, da bi vsi občani živeli skupaj v slogi in delovali v skupni blagor drug s drugim, kajti medsebojen boj mora ugonobiti vse skupaj, enega, kakor drugega, tako delodajaloa, kakor delojemaloa!
„Sloveneo" ima sicer navado hnjskati razne sloje drugega proti drugemu, ali kakšne posledice bo imelo to hujskanje? Ni5 drugega, kakor da se pripravlja s tem pot socialni demokraciji nad naše ljudstvo. Zdi se mi pri tem dr. Lampe, kakor da sam hoče odžagati vejo, na kateri sedi. Res, nespametna so taka hujskanja! (Burno pritrjevanje.)
Občinsko volitve.
Vse to se pa vrši sedaj zaradi bližajočih se občinskih volitev, ko se hoče nahujskati občane proti dosedanji občinski upravi, ki že celih pet indvajset let tako uspešno deluje v blagor občine. Ne vem, ali bo to v korist občini, ako bi sedanje izkušene može zamenjan; s neizkušenimi, mladimi ljudmi!
S tem zaključujem! — Burno, dolgotrajno odobravanje te sledilo go-vornikovim besedam, ploskali so tudi nekateri klerikalci, ki niso bili v naj • bližji bližini g. kateheta.
Žalost in veselja — ali — blamaža na blamažo.
K besedi se je oglasil [cerkniški katehet PodbevŠek. Mož jo nastopil še dosti pogumno, vsa čast gospodu, in je imel cele bukvica zapiskov in beležk, na podlagi katerih je mislil seveda kar naj temelj itej še ugnati v kozji rog predgovor ni k a. Imel je gotovo najboljši namen, no, pa mu je nekoliko pometlo, je imel pač može pred pred seboj.
Predvsem se mu je zdelo potrebno očitati dr. Tavčarja zavijan e, ali le prekmalu se je pokazalo, da je gospod katehet sam pravi mojster v čedni umetnosti zavijanja. Zagovarjal je d uho vš fino, da ima pravico in sveto dolžnost vtikati se v politiko, to pa zato, da se ne vzame ljudstva vera, kakor se je to že zgodilo drugod. (Dr. Tavčar: „Kje pa?a) Na Francoskem! (Klici: „Kai nas Franooska briga! 3aj m res! Kaj pa Amerika?-) V Ameriki je res dobro izvedena ločitev cerkve od države! (Klic : BPri nas smo v katoliški Avstriji, ne pa na Francoskem ! Na Slovenskem smo! Kaj nam Francoska mar!" — Velikanski hrup) Obe naši nasprotni stranki hočete take razmere, kakor so na Francoskem! („Ni res! To je laž! Dokažite!-; Če preberete deset številk „Slovenskega Nerodau, bodete pa videli, da je res! (Dr. Tavčar: „Saj smo se vendar spokorili! Kaj pa še hočete več? Ali hočete sami v nebesa?) Jaz ne berem „Slovenske ga Naroda", pa dragi tako pravijo! (Smeh!) Pravijo, da tudi še sedaj tako piše! („Saj ni res! Saj ne veste, ko ga ne čitate!) Če tudi ne piše tako, duh je pa ostal
visoka uradniška mesta! Ali ekscelenca mislite, da so nemški burši koristili svojemu narodu z nečuvenim postopanjem napram svojim vseuči-liškim tovarišem drugih narodnosti pri drugih narodih na svetu, ali da so si s tenk pridobili simpatije — Vi pravite ne! hvala lepa, da vendar enkrat pri poznate resničnost te moje trditve. Ne sinete pa prezirati narodnega dnba, ne smete pozabiti, da sedaj pri vseh narodih prodira ljudska volja tudi v politiko.
Ako Italijan, Slovan, Francoz, Anglež ni Nemcu naklonjen in če tudi Turk sovraži avstrijskega Nemca, kakor je to pokazal zadnji bojkot, potem škoduje to Nemcem brez ozira iia politično osamljenost tudi v obrtnih in trgovinskih poslih pri drugih narodih in dotična nemška akade-miena mladež je s svojim surovim obnašanjem gotovo jako pripomogla k temu, da je Nemec izgubil simpatije pri drugih narodih. Jaz Vas ob-eudujem ekscelenca, da mi pritrjujete tud; tem izvajanjem in se mi torej vendar dozdeva, da mnogonarod-na Avstrija ne bode našla svojega računa v prihodnjosti, če se čisto izroči nemškonacijonalnim teroristom, ki in.ajo sedaj glavno besedo.
A ekscelenca, Vam se mudi, oprostite, da sem Vas tako dolgo motil, .. . mogoče drugokrat,... klanjam se Vam ekscelenca!
isti v listu in narodno-napradni atranki. Zada|16 fo bil ta na skota gavernlk, kl I« ktleal na peso« vn kadite, de mm\ vzamejo HUn« papeža, oerkev In vero I
Tu nastane velikanski hrup! Vse vprek vpije: „To ni res! To je lai! Lažete! Kaj takega ni nihče govoril!" Katehet ne more do besede, ves je zbegan in kliče: nJas nisem bil na shodu, dragi so tako povedali!" Sni nisem imMm rekel I" Nekateri soorovaloi kličejo: „Bodete že pred sodmjo odgovarjali!" Mea maxima oulpaj
Ko sačnejo  njegovi lastni pri staši klicati, da govornik na prvem naprednem  shodu  ai  tako govoril, tedaj pa je gospod katehet obudil gre ven go v svojem srou in skesano
izjavil: „6a ml take govoril, tekel slovesno preklicu|em!" Pristavil pa je: „Proti veri pa je le govoril," ali končno je prekiioal tudi to. Tu se vidi, s kakimi „dokazi" nastopajo ti „voditelji in vzgojevaloi" ljudstva!
Volilna goljufija — to ni nio !
Glede teroriziranja učitelj stva pravi gospod katehet, da je svoj čas narodno-napredna stranka tudi disciplinirala učiteljstvo, ki ji ni bilo po volji, kakor n. pr. sedanjega poslanca Jakliča.
Dr. Tavčar; Samo enkrat je dobil ukor.
Katehet Po dbevŠek: Discipliniran je bil, ker je bil drugega prepričanja
Dr. Tavčar: O ne. ampak zato, ker je bil v Novem mestu zaradi volilne goljufij* ob solen, zato je dobil ukor! (Velikansko presenečenje pri klerikalcih, ki so naravnost „panani", pri napredujakih pa smeh in odobravanje.)
Katehet Podbevšek: Zaradi
volilne gol|uiije — o te pa nI taka reč, to nI nič I
Res lepa morala katoliškega kateheta, vsa čast! Ni čuda, da so zborovaloi burno ploskali, tako burno, da je gospoda katehetu udarila silna rdečica v obraz, pa ne morda zadovoljstva, temuč sramu.
Še nekaj neresnice.
Govoril je nadalje, da napredoa stranka ni nič storila za kmeta, da dr. Tavčar ni mogel ničesar drugega navesti, kakor vodovode in ceste, kar pa so kmetje sami zahtevali in torej ni zasluga stranke, ki ni dragega nič dobrega storila
Dr. Tavčar: Vsaj doklad nismo povišali, kakor jih bodete morali vi v dveh ali treh letih. (Pritrjevanje.)
Omenjal je nadalje gospod kate het, da so tudi klerikalci za povišanje učiteljskih plač. da pa ni pokritja za to.   Liberalci da so svoj nujni pred log vložili le nekako  zaradi lepšega.
Dr. Tavčar: Saj naš predlog ni niti pr Šel pred zbornioo.
Nadalje je očital napredni stranki, da je vzdrževala gledališče v Ljubljani, kar da je velika obremenitev za kmečko ljudstvo.
Dr. Tavčar: Bog pomagaj, kaj naš davek nič ni vreden! Ljubljana sama plačuje eno tretjino deželnih doklad, ni pa dobila od dežele nič drugega kakor onih ubogih 12.000 K za gledališče, in zadnjih pet let niti tega ne! Torej niti tega ne privoščite Ljubljani! (Klici: Gledališče je kulturni zavod! Sram vas bodi!)
Razdelitev krmil.
Gospod katehet je trdil, da župni uradi niso dobili nikakega uradnega obvestila o razdelitvi krme.
Dr. Tavčar: Skupaj sta pa le delala župan in pa dekan!
Župan Šerko: Saj sva vse soglasno klasificirala!
Gospod katehet trdi nadalje, da se je razglas pač razglasil v Cerknici ne pa tudi v Begunjah in Grahovem. Trdi, da so bdi vsi prosilci enako klasificirani, edino grahovski župnik Rajčevič, da je bil klasifioi-ran kot nepotreben, kakor dragi. (Župan Šerko: Saj ni res, klasili oiran je bil kot „manj potreben." Zborovaloi: Saj res ni bil potreben! Dobil pa je le!u) Na podlagi nekakega prepisa liste onih, ki so dobili krmo hoče dokazati, kar je rekel! (Klic- „Kaj ta lista, original pokažite! Tak prepis se lahko falsificira!) Naša stranka ni nič kriva!
Dr. Tavčar: Kdo pa drog! Saj ste imeli vse v rokah, saj je imela vse v rokah „Gospodarska zveza". Zakaj pa niste poučili ljudi. („Tako je! Odobravanje!")
Dr. S vi gel j: Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
Gospod katehet je nazadnje še trdil, da ni nihče slišal, de bi se bilo razglasilo, da je dobiti tndi koruzo, otrobe in draga krmila, samo ena ženska je to slišala, drog pa nihče. (Smeh in klici: „Kaj ste vsi na ušesih sedeli, mi smo pa slišali!«) Ker je u videl, da ne more več naprej, je pač nehal, in zopet je zagrmelo hrupno, ironično odobravanje, da je bil res lahko ponosen na tako bmrao priznanje.
K besedi se oglasi nato dr. Anten Švigali,
ki je pred vsem izrazil svoje veselje na prireditvi tega shoda, kajti ako nasprotne stranka prireja shode dan za dnevom, je gotovo potrebno, da jih prireja tudi narodno napredna, saj se najbolj razbistre pojmi ravno na takih prireditvah, kakršna je današnja, ki so se je udeležili tudi nasprotniki. Toda če že pošiljajo na naše shode nasprotniki svoje govornike, naj vendar pošljejo take ljudi, da bode ž njimi mogoča temeljita rasprava, ne pa takih ljudi, kakršen je bil predgovornik, kateri je moral vsako svojo trditev preklicati in ob žalovati.
Narodno napredna stranka je sadnji čas sačela marljivo pohajati med ljudstvo, in kako živa potreba je bila sa to, kaže najbolje današnji shod, (O dobravanje) saj se vendar ravno tu izve, kaj je resnica, kaj pa neresnica. Poudarjati pa je treba, da mi pripuščamo ravno zato drage volje nasprotnike na naše shode, dočim je pri njih to vse drugače, saj pravijo, da bodo nasprotnike naravnost pometali s svoj h shodov, ako pridejo nanje.   (Ugovarjanje,   klici:   ni res!)
Res je, le prečkajte včerajšnjega „Slovenca", ki piše doslovno:
„Liberaloi so začeli hoditi na shode „S. L S u, koder se pridu*sjo, da niso liberaloi in da nikdar niso bili liberalci, potem pa ponavljajo taka očitanja. Ne zoper stranko, pra-vjo, se bore, ampak samo zoper poslance Take ljudi je treba na vsa kem shodu razkrinkati pred ljudstvom, še bolje je pa, Če se jih sploh na na shode ne pusti, kajti ljudje, ki so doslej vse svoje sile porabili v boju zoper našo stranko, nimajo pravioe na naših shodih govoriti."
Tako niše glavno glasilo stranke in hoče, da bi take razmere nastale po celi Kranjski. Mi ne stojimo na takem stališču. Naj le pridejo k nam ali pošljejo naj govornika, kateri se bo mogel meriti z našimi.
Kar je storila narodno-napredna stranka za ljudstvo, se ne da utajiti. Kaj pa Slov ljudska stranka, pred katere prihodnjostjo stojimo? Kar je storila do sedaj, ne daje ravno najboljšega upanja za prihodnjost. Ne zdi se mi potrebno omenjati konsum-nih društev, s katerimi so spravili toliko ljudi v nesrečo! Ako nam očitajo, da nismo storili nič, zavračamo to očitanje in pravimo, da bomo sedaj, ko so se tudi mladi oprijeli dela, gotovo tudi nekaj storili v prihodojo-sti. Da jim to ni všeč. je lahko umevno, in to kaže že dovolj, da jim naši shodi tako zelo leže v želodcu! („Tako je! Res je!") Želimo le vsi takih shodov in marsikdo bo izpre-gledal, pa bodi to nasprotnikom všeč ali pa ne, če bi tudi še tako radi za prečili to.
Nekaj pa bi se vendar tudi z nasprotniŠke strani moralo pripoznati nam. Saj smo vendar vsi Slovenci, naj že pripadamo tej ali oni stranki, vsaj na osebni časti in gmotno ne bi se smelo ubijati nasprotnika, kakor to skušajo klerikalci. Kar nas je la-jikov, ki smo cženjeni in imamo otroke, moramo vendar tudi živeti kakor oni. (Odobravanje!) Kako pa delajo kleri-kaloi, naj povem le ec slučaj iz svoje odvetniške prakse, v katerem se je neko konsumno društvo, ko je izvedelo, da je blago za konsum naročeno pri naprednem trgovcu, rajši dalo to žiti in napravilo drultvenikom 700 do 800 K škode, kakor pa da bi bilo vzelo naročeno blago, to pa samo zato. ker je bil oni trgovec naprednjak. Ponehati bi moral oni ostudni, ga bij ivi boj proti posameznikom samo zato, ker so nasprotnega mišljenja. Narodno-napredna stranka ni nikdar stala na stališču, da bi se reklo, premalo smo oglodali nasprotnika, ne, bili smo vedno objektivni in dajali nasprotniku pravioo, ne pa zlobe. Vezane so stranke druga na drugo, Četudi so si nasprotne.
Najožja zveza je gotovo med možem in ženo, ali tudi tu ni brez razpora. Enako je pri strankah. Ako je predgovornik poudarjal, da se mora duhovščina zato vtikati v politiko, da vpliva v verskem smislu na zakonodajo, je pač treba pomisliti, kako nastajajo zakoni. Saj se le redkokedaj n. pr. v drž. sboru sprejme zakon soglasno, veliko zakonov je, ki zlezejo skoz le s prav malenkostno večino in koliko občinskih sklepov je sprejetih z večino samo enega glasu. Potem pač ni mogoče govoriti o tem, da so zakoni in sklepi, ki jih stori večina, ravno najboljši. Tudi manjšina ima svoje pravioe, ima svoje dobre misli, zato pa ima pravioo tudi naša stranka, da prihaja na deželo med ljudstvo in je skuša pridobiti za svoje nazore, da tu poskusi svojo moč a nasprotno stranko. Naj se pokaže, katera stranka je močnejša, in katera bo slabejla, naj se pa uklone močnejši.
Prihajamo pa na deželo, ker hočemo, da postane kmet prost, svoboden. Nočemo mu vzeti vere, nikakor ne, ali dofcim hočemo to, da našega kmeta ne bo komandira! kde
drug, temveč da bo naš kmet saaa
svoj gospod! (živahno odobravanje in pritrjevanje!) In če tega ne dosežemo takoj, dosegli bomo to v šestih, če ne v šestih, v dvanajstih, če ne v dvanajstih, pa v osemnajstih letih. Odnehali pa ne bomo! (Odobravanje!) Uganjali pa ne bomo pri teza one ostudne politike, kakor se osnanjmje pri nas s priŽnio. Ako bi se duhovniki držali svoje naloge in oznanjevali ljubezen in mir, potem ne bi doŽiv ljali takih blamaž, kakor jo je doživel danes gospod katehet, katerega nikakor ne morem smatrati za vzor političnega govornika. S takimi ne d tkanimi trditvami se ne pride nikamor! (Pritrjevanje!) Še manj pa s tisto ostudno podtiko, ki pravi, da naj se ubije vsakega, ki je nasprotnega mišljenja.
Naša stranka se je pomladila. Ne bojte se nas mladih, mi take politike ne poznamo, ali tudi vi nas ne bodete ubili, kakor tudi niste dr. Tavčarja, katerega ste že tolikokrat vrgli v staro Šaro! (Burni kliei: „Živie dr. Tavčar!") Pomladila se je naša stratika. Za nami vstaja velika množica in to ne samo v Ljub'jani temveč po oeli deželi, če bomo tako napre dovali, ni več daleč čas, ko bomo izpodmaknili tla nasprotni stranki, kateri je edino le na tem, da se vzdrži na krmilu Nam ni za to, da bi gospodarili, kakor je našim nasprotnikom, ki bijejo res boj edine le zase, za ljudi, katerim je ljudski blagor deveta briga, pač pa nam je sa te, da dosežemo, kar nam narekuje naše pošteno napredno narodno srae! vahno odobravanje in živio klici!)
Za smeh in kratek čas
je nato poskrbel neki Ivan Korče, ki pa mora biti med klerikalci precej visoka oseba, kajti prejšnjo nedelje je predsedoval dr. Lampetovemn iu Qo-stinčarjevemu shoda. Mož je oblastno stopil tja gor k govorniški mizi, ali zaprlo mu je sapo in komaj, komaj je izjeoljal, da se mu na tem shoda zdi nekako tako, kakor bo menda v avstri sko srbski vojni. Zborovaloi so se mu začeli prav prisrmo smejati, posebno ko je pravil, da je to razburjenje zakrivil dr. Tavčar, ker je reksl zaradi sena, da so klerikalej krivi, posebno pa LavriČ (Klici: Saj ni tega rekel, da bi bil LavriČ kriv.) Tu se vidi, kako so si ti ljmdje kar sproti izmišljevali razne trditve, ko jih je v obraz jim vržena resnica popolnoma zmedla. Korče se je tudi pritoževal, da se je zaničevalo gosp. kaplana. No, zaničeval ga ni nihče, ali Bog pomagaj, silil ga i>a tudi nihče ni, da naj se blamira. Nekateri ljudje imajo pač smolo z gospodom katehetom in ekspredsednikom Kor-četom vred, posebno če so tako kuu-Štni, da se niti ne zmenijo prej, kaj bodo govorili na shodu. Tako je pač prišlo, da je Korče svojega oboževa-nega gospoda kateheta še bolj bla-miral, kakor se je že prej sam, ko je končno povedal, da oni govornik na prvem naprednem shodu ni klical hudiča na pomoč zoper Rim, papeža, cerkev in vero, temveč da je le rabil izraz: „vere pa vendar Še ni hudič vzel", in da je zaklioal „proč od Rima". (Ironično odobravanje in smeh)
C župan Šerko. je nato v daljšem govoru zavračal razna lažnjiva očitanja, ki so jih raztrosili njegovi politični nasprotniki o njem in njegovih sinovih pe ebčini in kakršna so se izrekla tudi na zadnjem klerikalnem shodu. Eden izmed tistih, ki je tudi verjel na tem shodu izrečenim lažem in jih oelo s prižnioe ponovil, je bil grahovski sapnik Fran Rajčevič. Komaj pa je izvedel, da je šel župan j v aia dr. Alfred Šerko iskat zadoščenja k sodišču, je prišel hitro sam v županovo hišo prosit odpuščanja, položil 100 K na mizo. k razžaljeneo se je zadovoljil s 50 K v korist dražbi sv. Cirila in Metoda, ter s sledečo
izjavo:
Dne 14. maroa semraz p r i š-nioo govoril o nekem mladem doktorju, ki je na Dunaju popival, ravno dovršil svoje skušnje, sedaj pa po shodih preklinja duhovne, Škofe, papeža in cerkev. Mislil sem s tem dr. Alfreda Šerkota Obžalujem s tem javno svojo neopravičeno žalitev inje pre-klicajem (in prosim edpn-ščanj a). *)
Grahovo, dne 20. susča 1909.
Fran Ralčevtt,
župnik grahovski.
Razdelitev krme. 61. župan Šerko izjavi, da mu vest v tej zadevi prav nič ne očita, dasiravno se ga je zaradi tega grdile na vse pretege in je tudi dr. Lampe trdil na shodu: Šerko je kriv. Takoj, ko je prišel razglas od okrajnega glavarstva, ga je izročil tajnika, ta
») Kar je v oklepaju, je g. dr. Šerke milostno sam prečrtal.
(Dalje v prilogi).
1. Priloga »Slovsnsteaii Harođn" it 67, đne 24. marca 1809.
pa ga je dal občinskemu slugi, da ga razglasi. Podlo je torej očitanje, da ne bi bil ravnal pravilno. Razglas se j d objavil tato, kakor je bilo naročeno po okraj Dem glavarstvu Ker so pa nekateri možje obeh strank rekli, da niso slišali, da bi se bilo razglasilo, da je mogoče dobiti tudi otrobe, se je župan takoj obrnil uradno na županstvo v Ložu, kjer je tedanji cerkniški občinski sluga nameščen kot občinski tajnik, da naj ga županstvo ur ado o zasliši v tej zadevi. Županstvo v Ložu je uradno zaslišalo Jerneja Fabjana, ki je izjavil sledeče:
rLeta 1908 služboval sem še pri županstvu v Cerknici. Met-eoa avgusta izročil mi je takiatni tajnik g. Der-melj razglas glede dobave sena. Me seca oktobra pa sta došla v pogled mi predložena razglasa glede sena in drugih krmil, kakor otrobov itd. Tudi ta dva razglasa izročil mi je sedanji sedanji tajnik in jaz sem ju razglasil v Cerknici, pa tuđi V Bo ganjah in v Grahovem. (S tem je o vržen a kateheto va trditev, da razglasa nista bila razglašena tudi v teh dveh krajih )
Da sem to res storil, je že to dokaz, da so ljudje vedeli, da je obrok za zglaševanje podaljšan do 25. oktobra in pozneje do 10. no vembra in da so se vsled tega tudi zglaševali. Razglasil sem tudi, da se dobe otrobi in druga krmila, ker nisem imel nikakega vzroka to zamolČati. Pripomnim pa, da v prvem razglasu o otrobih ni bilo prav nič omenjeno, zato tudi nisem mogel klicati, da se bodo otrobi dobili.
Tudi zunaj po vaseh sem oporni njal o priliki kmetovalce, naj se pridejo zglasit za seno in otrobe in jih prosil, naj tudi druge posestnike opo-sore na to.
To mojo izjavo potrdim, če treba, pod prisego pri sodni j i.
Sklenjeno in podpisano . .
Jernej Fabjan,"
Župan Ser k o je nato nadaljeval, da se mu je vzb'c temu predbacivala krivda tudi na javnem shodu. Tožil bi bil dr. Lampeta, a ta je nedo takljiv. Resnica pa je, da sta župan in dekan soglasno klasificirala vse prošnjike, in če bi zadela župana kaka krivda, zadene enaka tudi dekana. Zakaj se potem krivda „vali samo na župana." Eden tistih, ki je na shodu tudi javno dolžil župana, da je kriv nepravilne razdelitve krmil, je bil zopet župnik Rajčevič, ko pa mu je župan namignil, da ga bo tožil vsled tega, ga je župnik Rajčevič hij-tro prosil odpuščanja in podal sledečo
izjavo:
„PodpisaniFrančišek Rajčevič sem na javnem shodu v Cerknici dne 14. marca 1909 govoril, da je župan g. Franc Serko iz Cerknice kriv, da se je krma iz pomožne akcije v naši ob čini krivično razdelila, oziroma razdeljevala, tako da so krmo dobili razni posestniki, ki niso potrebni, med tem ko na revnejše in potreb-nejše ni nič prišlo. Izjavljam s tem, da za to dolžitev gos p. župana Šerkota nimam nikakega povoda, da sem se s svojim govorom le prenaglil, ter svoj nastop s tem obžalujem in svojo trditev preklioujem.
ftrahoro, 20. sušoa 1909.
Franc Rajčevič,
župnik grahovski."
Živahno odobravanje je sledilo vsem tem izjavam in odkritosrčno veselje je bilo Čitati z obrazov zbor o-valcev, da je g. župan izšel tako popolnoma čist iz one mlake gnojnice, s katero so ga že tedne in tedne oblivali njegovi zlobni nasprotniki.
Nadzorstvo deželne ceste.
Ker se je na omenjenem klerikalnem shodu očitalo tudi gospodu županu, da hoče povsod komandirati, tudi v cestni zadevi, je pojasnil, da se je a ozirom na to, da je dotedanji cestni nadzornik Janez Milavec vsled starosti, mož je že star 75 let, postal nesposoben za službo, cesta pa vendar potrebuje stalnega nadzorstva, uradno obvestil deželni odbor v tej zadevi in predlagal, naj bi deželni odbor onemoglega starčka ne odslovil kar tako, temveč mu morda nakazal milostno pokojnino ali pa odpravnino. Deželni odbor ni dal odgovora tudi na trikratno urgiranje ne. Ko je tretjič urgirat odgovor, je pripomnil, da se je ponudil sa to službo pošten človek, ki jo prevzame za dosedanjo plačo 600 K. Toda tudi na to vlogo ni bilo rešitve, katera pa se je izrekla na zadnjem klerikalnem shodu, kjer se je glasovalo proti namestitvi nadzornika, češ, da naj načelnik in odborniki cestnega odbora sami opravljajo ta posel. Ker je deželni odbor tako preziral uradne vloge, načelstvo cestnega odbora ni hotelo več prenašati tega preziranja in župan je v zadnji
seji odložil načelstvo v cestnem odboru. Ker se je izjavil celi odbor solidarnim z načelnikom in odstopil, se bode« v kratkem vršile nove v< 1 tv*, in tu naj s** pa izvoli potem odbor, ki bo ugajal dr. Evgenu Lampetu. (Odobravanje!)
Žagarjev avtomobil.
Glede avtomobila je izjavil g. župan, da je bil kot oseba za avtomobil, kot župan pa se je potem, ko se je ves občinski odbor izjavil Boglasno proti avtomobilu, priključil o iocrovemu mnenju. Okrajno glavarstvo je dovolilo Žagarju avtomobil pod pogojem, da sam izvrši lazsir-jenje oe<te, kjer bi se to določilo. Ako se očita županu, da ni rekuriral proti temu odloku okrajnega glavarstva, je pripomniti, da ni rekurirala nobena občina, niti loška, niti staro-loška.
Korče: To nas nič ne briga, če drugi niso rekurirali.
No seveda nič ne briga to Kor-Četa in njegovih pristašev, posebno pa še zato ne, ker je starološka občina klerikalna in se ji ne sme očitati, da ni storila svoje dolžnosti. Tu je soveda potem stvar vse drugačna.
Zaključil je gospod župan z besedami: nKar sem storil, sem storil; vest mi ne očita ničesar, zato se tudi ne bojim nikogar!" (Živahno odobravanje pri napreduj akih, klerikloi kriče i)
K besedi se oglasi nato še dr. Tavčar* Ne vem, Čemu toliko kričanja radi tega, kdo je kriv nepravilne razdelitve krmil. Jaz sem rekel, da so klerikalci krivi, ko niso poučili ljudstva in to mi je priznal sam dr. Ig. Žitnik, ki mi je tožil, kake sitnosti imajo z razdelitvijo krme, ker ni ljudstvo bilo poučeno.
Višek nesramnosti.
Glede Žagarjevega avtomobila pa izjavljam, da je bila zadeva v deželnem odboru in tedaj sem bil jaz edini proti dovolitvi vožnje z avtomobilom, ker je cesta preozka in se je bati kake nesreče. Klerikalci pa so rekli tedaj: ,,ml smo moderni", in so bili za dovolitev! Pozneje so šele izpremenili svoje mnenje! (Burno odobravanje pri naprednjakih in klici: „Tako je torej!   Živio dr. Tavčar!^)
Tu pa je v besni jezi, da jim je izvil dr. Tavčar zadnje orožje proti županu iz rok, prikipela klerikalna nesramnost do viška in oni kričavi Korče se je spozabil tako daleč, da je zakričal: „VI, gospod doktor, radi lahko lažete i11
Nepopisno ogorčenje se je polastilo naprednih zborovalcev in le njihovi taeznosti je zahvaliti, da ni Kcrče in njegovo nesramno pristaštvo letelo skozi vrata. Prišel se je opravičevat k dr. Tavčarju in tu pokazal poleg vse svoje nasramnosti še toliko figamoštva, da je hotel naravnost utajiti svoj medklic, kar se mu pa ni posrečilo, ker se je takoj ponudilo dovolj prič, ki so ga slišale. Umevno je, da bi bilo pod častjo vsakega moža, da bi citiral takega človeka pred sodnijo in zato mu je dr. Tavčar tudi lepo mirno povedal, da takega Človeka on ne toži, nakar je završalo viharno odobravanje po dvorani in živio klici kar ponehati niso hoteli.
Ker ni bil priglašen noben govornik več, je predsednik nato zaključil ta tako imenitno uspeli shod z zahvalo govornikoma in zboroval-cem, nakar sta se odposlanca osrednjega odbora narodno- napredne stranke med najprisrčnejšimi ovacijami poslovila od zborovalcev. Klerikalci so odšli na svoj obrtni shod, in lica, ki so jih kazali, niso bila ravno najvese-lejša.
Upamo, da bo ta shod obrodil najlepših sadov, ki se bodo pokazali pri bližnjih občinskih volitvah.
Za trpeči istrski narod.
(Dopis iz Istre).
V Avstriji gotovo ni bolj zapuščene, zaostale in zanemarjene pokrajine, kot je Istra, ako tudi bi leta vsled svojega milega podnebja, rodovi tosti in krasne lege ob Jadranskem morju lahko bila nekak vrt naše države.
Nad Istro je stoletja gospodovala ošabna in roparska benečanska republika in jo pri tem izsesavala ter jo materijalno skoro popolnoma uničila.
Ta od Benečanov opustošena in zanemarjena a vendar vedno lepa dežela, je prišla sicer pod avstrijsko oblast in gospodstvo, ali kar se tiče zanemarjenosti, je ostalo vse lepo pri starem, kot nekdaj pod beneČanskimi dozi. Za povzdigo zanemarjene Istre se ni brigala ne država niti ne v to poklicani deželni zakonodajni sastop iste pokrajine, ki je do danes imel pretežno italijansko večino. Deželni odbor istrski je pač vrlo pridno skrbel za širjenje irredentizma in sovraštva proti sodeželanom Slovanom, ni pa storil nikoli koraka, da bi to pozabljeno 'deželo dvignil is materijalnoga in moralnega propadanja.
Istrski kmetic oziroma seljak se bavi posebno v nižavah večinoma a vinorejo, ki je takorekoč edini njegov pridelek, ed ni vir, ki mu omogo uje obstanek. Samo po sebi je tedaj umevno, da seljak, kateri je nota bene še danes izsesavan in izkoriščan od rasnih italijanskih kapitalistov — ako mu slučajno trta ne obrodi in ako s težavo pridelanega vina ne more prodati, trpi glad iq zaide še globlje v dolgove, v katerih že itak Čez mero tiči. Lanskega leca je trta v Istri posebno dobro obrodile, ali nastala je obenem neka nenavadna vinska kriza, kakorsne de ni bil". Istrs&i kmetic ne more na noben način spraviti svojega pridelka v denar, tužno gleda v kleti na sad svojega celoletnega truda, a od nikjer ni kupca, kateremu bi makari za vsako ceno prodal svoje vino in si priskrbel sebi in lačni družini skorjioo kruha.
In vsled te že dve leti trajajoče vinske krize je položaj istrskega ljudstva postal kaj žalosten, od nikjer pomoči in nastala je po več krajih in vaseh že prava lakota.
V očigled temu obupnemu položaju se je obrnil podpredsednik drž. zbora in deželni podglavar istrski, poslaneo in dobrotnik istrskega ljudstva dr. Matko Laginja z odprtim pismom — priobčenim v puljskem Omni busu — na deželnega glavarja dr. Rizzija, poživljajoč ga, naj glede na obupno ljudsko stanje in glede na to, da vlada ni hotela sklicati deželnega zbora istrskega, skliče čim prej zastopnike naroda na posvetovanje, — kamor naj se povabi tudi cesarskega primorskega namestnika — kjer naj se nemudoma v olajšavo bede in odpomoČ stradajočim vse potrebno ukrene. Ljudstvu naj se preskrbi zaslužka z gradnjami prepotreb-nih cest, katere se že desetletja grade na — papirju in prične naj se z drugimi javnimi deli, kjer bo stradajo čem u ljudstvu dana možnost, da si prisluži košček kruha. Narodni zastopniki naj se tudi takoj bavijo z načrtom, kako omogočiti eksport vinskega pridelka ker drugače preti nevarnost, da obupani istrski kmetic ne bo več hotel oziroma niti več mogel gojiti vinske trte, ker mu bo za to nedostajalo potrebnih denarnih sredstev.
Upajmo, da bodo besede ljudskega dobrotnika Laginje padle na rodovitna tla in da deželni glavar nemudoma skliče narodne zastopnike na sestanek, na katerem se za odpo-moč trpečemu ljudstvu iz sedanjega obupnega stanja po mogočnosti potrebno ukrene.
Zastopniki naroda! Istrsko ljudstvo ima uprte svoje obupne oči v vas, priskočite mu na pomoč, pomagajte mu!
Upamo pa, da tudi vlada ne bo držala križem rok, temveč priskočila ljudskim zastopnikom na pomoč in popravila vsaj deloma, kar je dosedaj dosledno zanemarjala.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 23. marca. Zbornica je, kakor smo že poročali, sprejela zakon o živinskih kužnih boleznih v drugem čitanju ter pričela razpravo o nujnem predlogu poslanca dr. Kramara, ki se glasi: Zbornica naj sklene to-le resolucijo: »Z izdajo državnih zakladnih listov v znesku 220 milijonov, ki jo je vlada odredila brez odobrenja državnega zbora, so se kršile državnemu zboru ustavno zajamčene prerogative.« K predlogu so govorili dr. Kramar, Nitsehe, dr. Ellenbogen in finančni minister vitez Bilinski. Na predlog Bielohla\v-kov se je seja prekinila. Kakor v vladnih krogih zatrjujejo, Kramafev predlog ne bo dobil kvalificirane večine, ker so se baje vse stranke razen socialnih demokratov, Malorusov in Cehov zavezale, da bodo glasovale proti predlogu.
Pred odločitvijo.
Dunaj, 23. marca. Zunanji položaj je veleresen. Kakor vse kaže, težkoč z Rusijo ne bo mogoče odstraniti. Situvacija vedno bolj sili k od" ločilnemu udarcu.
Budimpešta, 23. marca. V ogrskih političnih krogih sodijo, da je situacija postala nad vse resna. Po najzanesljivejših informacijah zavira izključno Rusija akcijo velesil v Bel grad u. Iz Belgrada dohajajoče vesti so izredno pesimistične. V srbskih političnih krogih računajo z vso gotovostjo z izbruhom vojne. Kolikor so v Budimpešti poučeni, bo Avstro - Ogrska čakala samo še dva dni. Na vsak način bo odločitev padla še pred nedeljo. Da bi se odločitev še dalje zavlekla, je popolnoma izključeno.
London, 23. marca. Posebni dopisnik »Dailv Telegrapha« brzojavi ja z Dunaja: Vsa znamenja kažejo na krvavi konec avstrijsko-srb-skega spora. Srbija se vedno še obo-rožuje. Pri Valjevu grade utrdbe in kopljejo okope.
Dunaj, 23. marca. Akcija velesil v Belgradu se   bo brez dvoma
končala z neuspehom, ker je bila prekasno zasnovana. Vojno razpoloženje v Srbiji se ni zmanjšalo, marveč, če je sploh možno, še povečalo. Zato presojajo v diplornatičnih krogih položaj v najtemnejši luči.
O odnehanju Srbije nemo-re biti govora.
B c 1 g r a d , 23. marca. V klubu staroradikalne stranke so inter-pelirali ministra Pašića, ako je resnica, da je vlada pripravljena, odpovedati se vseh teritorialnih zahtev ter odrediti razoroženje. Pašič je izjavil, da vlada še o stvari ni definitivno sklepala, vendar pa lahko že v naprej pove, da ne more biti govora o tem, da bi vlada odnehala od svojih zahtev. Vesti inozemskih listov, kakor da bi Rusija spremenila svoje stališče napram Srbiji, so samo prozoren manever. Ce bo vojna izbruhnila ali ne, ne more nihče vedeti. Srbija se bo vedela braniti z orožjem, ako ne bo drugega izhoda. Pa-šie je sklenil svoj govor z besedami: Prosim vas, zaupajte vladi. V par dneh bo itak padla odločitev.
Razpoloženje v Srbiji.
Belgrad, 23. marca. Vojne priprave so v najpopolnejšem tiru. V javnosti računajo z največjo gotovostjo, da izbrune vojna že v nekaj dneh. Razpoloženje v narodu in armadi je tako, da je vojna neizogibna. Vse je prepričano, da bodo vojne operacije za Srbijo zlasti v Bosni uspešne. Za slučaj, da. vdere avstro-ogrska armada na srbsko ozemlje, se bo srbska vojska umaknila v utrjene pozicije ob Moravi. V Mokrigori je koncentrirana armada 40.000 mož, pripravljenih, da vdero v Bosno. Regularno armado bodo podpirale vsta-ške čete. Kakor je dosedaj določeno, bo v Bosni operiralo 1200 vstaških čet v oddelkih po 10 do 50 mož. Vsi ti četniki so cboroženi z najnovejšimi repetirkami in z ročnimi bombami. V metanju bomb se četniki vež-bajo v bližini Ćuprije.
Belgrad, 23. marca. Vojni minister general Zivkovič je izjavil, da se boji, da bi izbruhnili veliki notranji nemiri, ako bi bila vlada primorana odnehati od svojih zahtev. Kralj Peter dobiva z vseh strani brzojavke, v katerih se zahteva, nuj se Srbija odloČi za vojno z Avstro-Ogrsko. Notranji položaj Srbije je veliko bolj nevaren kakor zunanji.
Pohod v Srbijo brez ultimata.
I) u n a j . 23. marca. Ako velevlasti tekom tega tedna ne bodo mogle isposlovati, da odredi Srbija razoroženje in da zadostne garancije za nadaljno prijateljsko postopanje, bo Avstro - Ogrska eventuvalno brez ultimata dala povelje, da njena armada prekorači srbsko mejo. Istočasno l>o v posebni noti izrekla velesilam svoje obžalovanje, da se je morala, odločiti za vojno, ker so bila izčrpana vsa diplomatska sredstva.
Transporti iz Belgrada.
Belgrad, 23. marca. Iz Belgrada so prepeljali v notranjost vse državne arhive, vse diplomatske spise in vse denarne zaloge. Včeraj so prepeljali v Aleksinac poštno in brzojavno blagajno v znesku 10 milijonov dinarov.
Mobilizacija v Črni gori.
K o t o r , 23. marca. Vsa č r nago rska vojska je nekaj dni sem mobilizirana. Armada šteje 11 brigad, ki tvorijo 4 divizije, 11 gorskih baterij in nekaj oddelkov konjenice. Vest, da je bila divizija, stoječa ob meji proti Spiču, demobilizirana, ne odgovarja resnici.
Spopad na črnogorski meji.
Kotor, 23. marca. Na meji pri Budvi je streljala črnogorska obmejna straža na avstrijsko patruljo. Crnogorci so obstrelili enega vojaka, dva pa ujeli ter ju odpeljali na Celin je. Avstro - ogrski poslanik se je pritožil pri ministru zunanjih del dr. Tomanoviču, ki je takoj ukazal strogo preiskavo.
Dunaj, 23. marca. V vojaških krogih priznavajo, da je te dni prekoračila neka avstrijska patrulja črnogorsko mejo, ne vedo pa ničesar o tem, da bi Crnogorci vjeli kakšnega avstrijskega vojaka. V Budvi je nastanjen 4. bataljon 58. pehotnega polka, pri katerem je dve tretjini Malorusov.
Vojne priprave na Ruskem.
L v o v , 23. marca. »Wiek nowi« javlja, da je ruska vojna uprava zadnje dni koncentrirala na gališki meji silno armado. Ob meji pri Bro-dyju in Podwo!czyski se že dlje časa nahaja več polkov. Te dni so prišli v Ra var usko in Bele večji vojaški oddelki. V okolici Zauioša taborita dva ruska kora, v Tomasov pa je te dni dospelo 5 ruskih pehotnih polkov.
„BeteMmnišlii" proces o Zagrebu.
Protest
odvetnika dr. Aleksandrja Mitro-viča in I. F. Lupiš a poslancev dalmatinskega deželnega zbora proti „veleizdajniškemu" procesu v Zagreba.
Kmalu bo osem mesecev, kar se je na Hrvaškem začela gonja proti Srbom, ki so jih začeli v masi preganjati in zapirati zaradi tobožnjega zločina veleizdajstva. Ker se taki in slični zločini razkrivajo vedno v česih manjših ali večjih politiških homatij, domnevalo se ie takoj, da se pripravlja nekaj posebnega. Oni, ki so v vsem tem videli preludij za aneksijo Bosne in Hercegovine, se niso motili, kajti komaj so se začele" ječe polniti s tobožnjimi veleizdajniki, že se je poskusilo rešiti na znani način proti vsem načelom pravioe in pravičnosti usodo naroda v Bosni in Heroegovini.
Da se bolje opraviči aneksija Bosne in Hercegovine, nadaljevalo se je z zapiranjem Srbov na Hrvaškem. Najmanjša malenkost, tudi ono, nakar se v ustavni in pravni državi nihče niti ne ozre, uporabljeno je kot sredstvo in kot podlaga za veleizdajstvo zaprtih Srbov. Ta gonja proti Srbom se je začela tudi zaradi tega, ker so oni na HrvaŠkem zaveden element, ki noče služiti zahtevam tujcev.
Po dolgem zavlačevanju, po Številnih protestih od vseh strani, po mnogih visokih in malo vplivnih je bila 12. januarja t. 1. izdana v Zagrebu na državne stroške obtožnioa in razdeljena v tisočih iztdsih med narod, vse zaradi uspešnejše agitacije proti Srbom. Ta obtožnioa ne zahteva nič več in nič manj kot glave 53 doslej poštenih in neomadeževanih Srbov. Naša javnost ve dobro, zakaj so obtoženi, ker se je o tem obširno pisalo in poročalo. Ali, Česar naša javnost ne ve in ne vidi, kar morejo vedeti le oni, ki vse to gledajo z lastnimi očmi, to nočeva midva s kratkimi besedami povedati in izpričati.
Ker deliva s svojimi brati dobro in zlo, prišla sva v Zagreb, da se na svoje oči in na svoja ušesa osvedo-čiva o veleizdajstvu zaprtih Srbov. Prišla sva pred sodišče, da vidiva in slišiva, zakaj in kako se sodi. In tukaj sva slišala in videla že prve dni ono, Česar do sedaj Še nisva videla in slišala.
Obtoženci so dovedeni že pred gotovo obsodbo. Njihova krivda je veljala za potrjeno, še predno se je pretresla, še predno je bila spisana obtožnioa. Obtožnioa je polna neresničnih in namenoma popačenih dejstev, čudni so zapisniki o zasliševanju mnogih sve dokov, ker ti jasno izjavljajo, da niso rekli onega, kar se navaja v obtožnici kot njihova izpoved. Obtožnica navaja netočno in popačeno oele odstavke iz raznih dokumentov, ki jih ali sploh ni ali se pa glase čisto drugače. Pri obravnavi se obtožencem nad katerih glavami že visi zanjka vešal, ne dovoljuje, da bi se branili in iznesli svoje dokaze proti težki obtožnici, ki jih davi. Zagovornikom obtožencev se ne dopušča, da bi branili obtožence in da bi zanje storili ono, kar jim zakon dovoljuje in njihova vest nalaga. Z zagovorniki se postopa kakor z nemirno in pokvarjeno deoo. Neprestano se jim podeljujejo ukori in nalagajo globe, samo da bi na ta način bili primorani se odpovedati svoji plemeniti in vzvišeni zadaČi.
Proti takemu postopanju, ki prihaja ravno od one strani, od katere bi se morala pričakovati pravica; proti temu nečuvenomu ubijanju resnice in svetlobe, protestujeva podpisana kot zastopnika naroda, v čigar žilah teče ista veleizdaj-niška kri, kot pri obtožencih tri in-petdesetih Srbih, najenergiČnejŠe pred vsem svetom, ki ve, kaj je pravica in pravičnost in zahtevava, da se ne pači resnica in ne zatemenjuje svetloba. Kot Človeka in kot brata obtoženih 53 Srbov zahtevava, da resnica in svetloba premagata krivico in temo.
V Zagrebu, 20. marca 1909.
Odvetnik dr. Aleks. Mitrović, srbski poslaneo na dalmatinskem deželnem zboru, I. F. Lupiš, hrvatski   poslaneo na dalmatinskem
deželnem zboru; v svojem in v imenu vseh zavednih Srbov in Hrvatov na Primorju.
LHiMjnnski občinski svet
Ljubljana, 23. marca.
Predseduje župan Hribar, vlado zastopa vlad. svetnik Kremenšek.
Zupan otvori sejo in naznani, da sta se opravičila obČ. svetnika Maver in PredoviČ; za overovatelja zapisnika današnje seje imenuje obč. svet. dr. Majarona m Sajovioa.
Naznanila predsedstva.
Družba sv. Oirila in Me-?oda se zahvaljuje za podeljeno ji
podporo 1500 K in se priporoča na-daljni naklonjenosti obč. sveta.
Enako se zahvaljuje tudi društvo „Mladik a" aa podeljeno ji podporo in dovoljenje graduje internata na občinskem svetu.
Računski zaključek mestne občine tridentinske je na raspolago v mestnem arhivu
Pevsko društvo „Slavecu ua-ananja, da priredi dne 27, 28. in 29. junija t. 1. ob priliki svoje petin-dvajsetletnioe veliko pevsko sla vnos t, ki gotovo postane pravo slavlje slovenske in sploh slovanske pesmi. Udeleže se te slavnosti tudi Hrvatje in čehi. Zveza čeških pevskih društev ▼ Pragi je izdala oklic na vsa češka pevska društva, da polete v največjem številu ob tej priliki v Ljubljano, in osnuje se tedaj najbrž tudi nameravana zveza slovanskih pevskih društev. Pevsko društvo „Slaveo" naznanja to slavnemu občinskemu sveta s prošnjo, da bi tudi ob tej priliki izkazal svojo naklonjenost društvu in se udeležil sprejema slovanskih gostov.
Župan si izprosi dovoljenje, da naznani društvu, da občinski svet sprejme vabilo in se bo z radostjo udeležil sprejema slovanskih pevoev.
Varnost hranilnih vlog.
Zupan pripominja, da se je v Badnjem času zaradi izpremem.be in negotovosti zunanjega političnega položaja pojavila med ljudstvom nekaka bojazen, da d od ar, naložen v hranilnicah in posojilnicah, ne bi bil varen. Ta bojazen se je posebno pokazala v severnih pokrajinah države, v Galiciji in Bukovini, pa tudi na češkem, so pa tudi pri nas že ljudje nekoliko v strahu, ker so brezvestni ljudje začeli trositi vesti, da bi država v slučaju vojne posegla po prihrankih v hranilnicah. Vsak razsoden človek ve, da je to popolnoma izključeno, najdejo se pa vendarle ljudje, ki verjamejo kaj. takega. Zato je podal finančni minister v državnem zboru izjavo, ki bo gotovo pomirjevalno vplivala na občinstvo. V izjavi poudarja, da se Čudi, kako morejo ljudje tako sramotilno in poniževalno misliti o vladi, da bi se hotela polastiti zasebne lastnine državljanov, ki mora biti vsakemu sveta. Vloge v hranilnicah so popolnoma varne in tudi ostanejo, občinstvo nima niti najmanjšega povoda, da bi jih dvigalo.
Župan naznanja to izjavo občinskemu svetu, da izve Širša javnost zanjo. Upati je, da se posreči odvrniti vojno nevarnost, če bi se pa to tudi ne zgodilo, ni niti najmanjše nevarnosti za hranilniške vloge, katerih vlada niti od naj daleč ne misli in ne more konfiscirati.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Volitve komisije.
ObČ. svet. dr. Maj ar on poroča o županovem pripisu glede določbe članov v volilno komisijo za bodoče volitve v mestni občinski svet. Določijo se sledeči gg.:
za I. razred: Ivan Bonač, Josip Poklukar in Edvard Tavčar.
Za II. razr. 1. odd.: Anton Beroe, Štefan Lapajne in Mihael pl. Lukan
Za II. razr. 2. oddel,; Josip Milaveo, Anton Prijatelj in Peter Št ep i o.
Za III. razr. 1. odd.: Alojzij Erjavec, Fran Hribar inVinko Jur oa.
Za IH. razr. 2. odd.: Ras to Pnstoslemšek, Ivan Soklič in Hugo Turk st.
Kot zastopnika magistrata se določita: za I. razr., n. razr. 1. oddel. in HI. razr. 1. oddel.: Evgen Lah; za II. razr. 2. odd. in IH. razr. 2. odd.: Ivan Robida.
Ker sta že določena predsednika dr. Triller za HL razr. 1. odd. in dr. Maj ar on za H. razr. 2. oddelek sadržana dne 19. oz. 21., se določi sa predsednika komisije za III. razr. 1. odd. obč. svetnik Karel Maver, na II. razr. 2. odd. pa dr. Karel Triller.
Reklamacije
Poročevalec obč. svetnik doktor Maj ar on poroča, da so proti volilnemu imeniku vložili dr. Pegan, Iv. Kregar in Iv. Štefe dve pritožbi. Prva gre za tem, da se izbriše iz volilnega imenika 66 oseb, druga pa da se jih vpiše 26.
Izbris zahtevajo reklamanti trdeč, da onih 66 oseb ne plača najmanj 10 K davka. Ta razlog je neutemeljen, kajti zakon nikjer ne zahteva davka najmsnj 10 K za volilno upravičenje. Zahteval je to res volilni red iz leta 1885, ali ta volilni red je leta 1889 ispremenil deželni zbor kranjski ter razširil volilno pravioo na vse tiste, ki sploh plačujejo kaj davka. O tej nadevi je izšel zakon, katerega so reklamanti očividno prezrli.
Mestni magistrat in tudi personalni in pravni odsek sta se bavila z davčnim vprašanjem vobče in sta konstatirala, ali navedene osebe plačujejo kaj davka ali ne. Mestni magistrat je vpisal v volilni imenik več oseb, katere dobivajo tako plačo, ki je podvržena davku, vendar pa se ni
natančno informiral, ali ae je tem osebam tudi že nakazal davek. Odsek se ni postavil na to stališče, kajti zakon zahteva, da mora volilni upravičenec vsaj eno leto pred volitvami plačati davek, ali da mn je vsaj davek pravnomočno predpisan aa dobo enega leta naaaj od volitve. Zato predlaga odsek, da ae črta ia volilnega imenika oela vrsta oseb, ki niso aa« dostile tej zahtevi, pri drugih pa, ki so zadostile, se ugovor zavrne.
črtajo se: Apleno Rudolf, Ber-gant Albin, Berghauser I., Gašperlin Ivan, Grošelj Frano, Okički Frano, Groar Jakob, Vrečar Fr., Palčar Fr., Koojaučič Jos., Kurent Fr, Drešar Fr., Tičar Fr., Poljaneo Fr., Sitar Mih., Vrhunec Šimen, Klančičar Fr., Kunauer Fr., Suhadolnik Ivan, Pirh Ivan, Mihler Ivan, Zirovnik Ivan, Zupančič Aut., Kovačič Fr., Fortič Ant., Rakoveo Fr. in dr. Gabršček Fr. Vsi ti ali še nimajo predpisanega davka ali ga pa plačujejo drugje.
Zavrne se ugovor pri sledečih: Ciuha Viktor, Črnač Jos., Zhernaoh Jos., Fortič Ivo, Fortič Vojteh, Gale Ivan, Herič Ivan, Jerše Alojzij. Pirh Ulrih, Heroog Jos., Kriveo Tom., Mulaček Fr, Gergič Jos., Mioulinič Rud., Sank Iv., Geo Ign., Ostanek Fr., Pavčič Fr, Rožič Ant, Smalo Gvidon, Sedej Ant, Stojkovič Gašper, Stvarnik I/rn, Tomineo Iv., Železnikar Karel, Gherbao Emil, Erjavec Jos , Papež Iv., Fortič Zdravko, Gale Marija, Trboveo Neža, Cerar Antonija, Fiorjančič Ana in Bloudek Marija. — Vsi ti plačujejo, ali imajo vsaj pravomoćno predpisan davek.
Reklamiranih je tudi nekaj oseb, ki sploh niso v imenika, in to so: Nabornik Jos, Drašček Ant, Ve-nier Antonija, Fajf&r Antonija, Lev-stek Marija, Kovač Marija in Gotz Josipina. Ker te osebe že prvotno niso bile v imeniku, je reklamacija za izbris brezpredmetna.
Reklamanti so zahtevali vpis 28 oseb. Odsek je konstatiral, da so sledeče od teh oseb že prvotno bile v imeniku in sicer: Lavrič Fr., Knafeljc Ign., Košmerlj Josip, Šimic Fr., Vidmar Fr., Ostero Ant, Kovačič Martin, KovaČič Alfonz, Kunstelj Andrej, Kržič Ivan in Papež Blaž, sami pazniki deželne prisilne delavnice Pri teh je reklamacija brezpredmetna.
V dokaz, da so reklamirane osebe plačale davek, so reklamanti predložili neki izkaz deželne blagajne sa leto 1909, glasom katerega se reklamiranim osebam odteguje davek od plače. Ta izkaz pa ni uraden izkaz davčne oblasti, ker deželna blagajna ne predpisuje davka, temveč samo odteguje. Izkaz samo izkazuje, da bodo omenjene osebe dobivale tako in tako plačo za 1. 1909, a to še ne opravičuje volilne pravioe. Zato predloga odsek v nasprotju s stališčem mestnega magistrata zavrnitev reklamacije v sledečih slučajih: Berdajs Jos., Šoštarič AL, Ljubic Al., Frece Vat., Tratnik Iv., Pirnat Fr., Kavšek Iv., Kajfei J arij, Smrečnik Iv, Janko Iv., Jeinikar Ant., ker pri teh osebah ni davek izkazan. Zavrne se tudi Pavlic Marijana, ker je mož posestnik, ne oua, Meden Ivanka, ker ni nikake utemeljitve reklamacije, Zidan Marija, Strah Neža in Jančigar Karel so že v imeniku H. razreda Dr. Valentin Rožič še nima predpisanega davka, se ne more vpisati v volilni imenik. — Sprejeto.
Točki dnevnega reda o županovem dopisu glede premembe neke določbe opravilnega reda mestnega magistrata in o pogodbi med mestno občino in vodovodno zadrugo v Spod. Šiški glede dodaje vode iz mestnega vodovoda se odstranite z dnevnega reda.
Pešpot ob Martinovi cesti.
Občinski svet je že leta 1903 nameraval opustiti ono pešpot ob Martinovi cesti in je tedaj ponudil ta svet v zameno mejašem v svrho razširjenja Martinove ceste. Mejaši niso tedaj hoteli sprejeti zamene. Pešpot je popolnoma nepotrebna in se ne rabi več za promet, temveč kvečjemu le za odlaganje razne nesnage, kar je v zdravstvenih ozirih le Škodljivo. Personalni in pravni odsek predlagata po poročilu dr. Maja-rona, da naj se ta pešpot opusti in svet v zemljiški knjigi vknjiži kot last občine. — Sprejeto.
Poročilo pollcllskega odseka.
V naborno komisijo za konje se po poročilu ob5. svet. Berganta izvolita obč. svetnika Josip Turk in Anton Gorše.
O prošnji zadruge izvoŠčkov v Ljubljani za določitev turnusa za komisijske vožnje se po poročilu istega poročevalca odstopi s priporočilom v rešitev mestnemu magistratu.
O prošnji kur a tori j a kmetijsko-kemičnega preizkuševališča poroča obč. svet. dr. O raž en. Mestna občina je dajala preizkuševališču podpore 400 K. Leta 1900 je sklenil občinski svet poslati svojega zastopnika v kuratorij preizkuševališča pod pogojem, da bo preizkusevališče izdajalo pravomočne izvide o živilih in
potrošnih predmetih« Ker pa ae želji ni ugodilo, je 1. 1902 sklenil obč. avet, da ne polije več svojega zastopnika v kuratorij. Leta 1905 je bila zvišana podpora na 500 K pod istim pogojem. Ker pa preizkuševališča niti do dandanes m dobilo av-toriaaoije sa izdajanje pravomočnih izvidov, predlaga odsek, da naj se izplača podpora Šele tedaj, ko zavod dobi omenjeno avtoriaaoijo, zvišanje naj ae pa odkloni, ker mora občina plačevati itak aa preiskavanje živil potrebne pristojbine — Sprejeto.
Frana Jeieleva ustanova sa realen.
Po poročilu obč. svet. Dimnika, se je sa razpisani dve Frano Jožefovi ustanovi sa realoe oglasilo pet prosilcev in sicer: Debeveo Pavel, Justin Anton, Armič Leopold, Zebre Viljem in Planinec Milan. Ker imajo pravioo do teh ustanov v prvi vrsti Ljubljančani, potem pa šele dijaki iz ostale Kranjske, sta prišla v poštev edinole Armič Leopold in Debeveo Pavel, katerima naj se ustanovi podelite. — Sprejeto.
S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan in je sledila tajna seja.
Brahialna zaušnica schoorju-preiljoilitftin.
Predobro se še spominjamo Slovenci zaušnice, ki nam jo je zadala osrednja vlada po priporočilu deželnega predsednika barona Schvvarza z imenovanjem profesorja Albina B e 1 a r j a za deželnega šolskega nadzornika. »Slovenski Narod« je imenoval ta čin »božično zaušnico« in na javnem shodu, ki ga je sklicalo politično društvo za Dvorski okraj, je ljubljansko prebivalstvo dalo duška svojemu ogorčenju nad takim nepojmljivim postopanjem c. kr. vlade. Na tem shodu je govoril tudi dr. Gregor Žerjav, ki pa se je za ta svoj govor moral včeraj zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem.
Senat je bil sestavljen sledeče: predsednik dež. sod. svetnik V e d r -njak, votanti dež. sod. svetniki Kinspieler, dr. vitez L u s c h an in dr. B o s c h e k; zapisnikar L a j o -v i c. Državno pravdništvo je zastopal dr. ? a j n i č , obtoženca pa je branil dr. N o v a k.
Državno pravdništvo je dvignilo proti obtožencu sledečo
obtožbo:
Dr. Gregor Žerjav je 3. januarja 1909 v Ljubljani v »Mestnem domu« z besedami »božična zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevim imenovanjem, naj bo brahijalna zaušnica deželnemu predsedniku Sclnvarzn« na očitnem kraju in pred več ljudmi k po zakonih prepovedanim dejanjem nagovarjal, spodbadal in zapeljati skušal; zakrivil je s tem pregrešek zoper javni mir in red po § 305. k. z. in se naj kaznuje po istem paragrafu.
Razlogi.
Dne 3. januarja 1909 vršil se je v »Mestnem domu« ljubljanskem protestni shod, kateri je sklicalo »Politično društvo za Dvorski okraj«.
Na tem shodu so govorniki, med tem tudi obdolženec ostro napadali dež. predsednika barona Schwarza in z ozirom na bodoče zasedanje deželnega zbora predlagal je končno dr. Gregor Žerjav resolucijo, katera zahteva odstranitev deželnega predsednika in poživlja narodno - napredne poslance, da nastopijo v deželnem zboru z vso brezobzirnostjo proti vladi in Nemcem in se pri tem ne straše najskrajnejših korakov ter sredstev.
Tekom svojega govora dejal je dr. Žerjav tudi doslovno »božična zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevim imenovanjem, naj bo brahijalna zaušnica deželnemu predsedniku baronu Sclnvarzn.-
Obdolženec se zagovarja, da je hotel s tem le reči, da si je z navedenim imenovanjem deželni predsednik samemu sebi zadal zaušnico. A ta zagovor ne velja, kajti jasno je, da je poživljal dr. Žerjav k dejanskim napadom proti osebi sedanjega deželnega j redsednika. Pod izrazom »brahijalne zaušnice« ni umevati druge zaušnice nego le one, ki se provzroči s porabo brahijalne telesne sile in le tako silo ima v mislih vsekako tudi gori navedena resolucija, ki poživlja k boju z najskrajnejšimi sredstvi. Da je to tolmačenje obdolženčevega hujskanja pravilno, kažejo pa tudi razburjeni dogodki o priliki 1. seje deželnega zbora, ki so itak notorični.
Obdolženec je tedaj segel z zgoraj navedenimi besedami   daleč preko mej dopustne kritike ter   pri shodu navzoče občinstvo naravnost poziv I jal, naj se v političnem boju poslu žuje kažnjivih dejanj.
Predsednik sporoči še, da je obtožencev zagovornik predlagal več prič, ki naj bi izpovedale, kak smisel je imel ves obtožencev govor,
ca je ta predlog zavrnila, ker si more sodišče samo po prečitanju celega govora storiti mnenje o unislu govora.
Obtožencev zagovor.
Smisel mojega govora je bil sledeč. V celi javnosti je tedaj zavladalo prepričanje, da je po vsem, kar se je dogodilo v Ljubljani, deželni predsednik baron Schwarz nemogoč na tem častnem mestu. To sem dokazal z dejstvi, ki sem jih našteval vse od začetka službovanja barona Sclnvarza na Kranjskem, posebno pa od septembra naprej, ki so pa dosegle svoj višek z Belarjevim imenovanjem. »Slovenski Narod« je imenoval to imenovanje »božično zaušnico« slovenskemu narodu. To podobo, ki se je mi zdela zelo umestna, sem j>orabil tudi jaz. Bela rjevo imenovanje je bila božična zaušnica, ki jo je zadal slovenskemu narodu sedanji deželni predsednik baron Sehwarz, ali obenem si s svojim krivičnim nastopom izpodmak-nil ilii za nadaljno službovanje na Kranjskem in si popolnoma onemogoči] svoje stališč«*. Rabil sem inkriminirani stavek", priznam, ali hotel sem ž njim reci, da je z "darcem, ki ga je zadal baron Schw?w./ z Belarjevim imenovanjem slovenskemu narodu, zadel samega sebe, in tako je bilo tudi splošno javno mnenje. Izraziti sem hotel s tem stavkom, da je to bila najhujša zaušnica, in kar je je najbolj vehementno, za to se rabi izraz — brahialuo. Porabil sem torej to podobo in jo še nadalje razvil. Z besedo »brahislno« sem hotel le označiti vehemenco in poudariti, da je postal baron Schwarz res popolnoma nemogoč lot deželni predsednik na Kranjskem.
Predsednik: »Brahialuo« pomeni vedar — »z roko«!
Obtoženec: Saj vendar nisem nikogar pozival, da naj morebiti dejansko napade deželnega predsednika.
Dr. Novak: Saj je trdil, da si je to zaušnico vendar deželni predsednik sani zadal!
P r e d s e ti n i k prečita nato poročilo o shodu dne 3. januarja v »Slovenskem Narodu«.
Obtoženec pripomni še glede na trditev obtožnice, da je on kot govornik na omenjenem shodu so-vplival na burne nastope v deželnem zboru, da je izvrševalui odbor narodno - napredne stranke prepustil taktiko v deželnem zboru izključno klubu poslancev, da obtoženec torej ni nikakor vplival na poslance. Na shoda sklenjena resolucija ne izraža nobene konkretne želje, temveč le splošno zahteva najndločnejšega nastopa v deželni zbornici.
Dr. N o v a k predlaga konstatacijo, da poročilo v »Slovenskem Narodn« neposredno po inkriminira-nem stavku ne beleži ni kakega odobravanja ali hipnega razpoloženja poslušalstva.
I* r e d s e d n i k konstatira to. Obtoženec še pripomni, da poročilo v »Slovenskem Narodu« ni stenografe:no, da je izostalo   po in-kriminiranem stavku več stavkov.
Predsednik prečita nato nemško poročilo tedanjega vladnega zastopnike! na shodu c*. kr. komisarja dr. Sen e k o v i č a.
Dr. N o v a k je mnenja, da komisar ni pravilno prevedel inkriminiranih besed »naj bo« »brahialna zaušnica«, kar je prestavil z »moge werden«.
(Konec prihodnjič.)
n
Dnevne vesti
V Ljubljani, 24. marca.
— Pravo čudo, da Avstrija še Obstoji! Tako je rekel vsak, kdor prečita članek „Hribar und Genossen als Freunde der Belgrader Kriegs-hetzeru, kateri članek je izšel v današnji Številki glasila gornještajerskih todlnov in njih ljubljanskih bratcev. To je že strašno, kar so počenjali Hribar und Oenossen in posebno „Slov. Narod" v letu 1906. Kakšen čudež je obvaroval Avstrijo, da spričo vsemu temu Še ni razpadla. Res, strašno! Kaj ga ni dobiti kakega Bauoha, ki bi po zagrebškem vzgledu napravil „redu, kakršnega si žele poštenjaki iz ljubljanske kazine?
— Nafta finančna prokuratura je trdovratno nemško gnezdo. Slovenske stranke toži neprestano v nemškem jeziku, tako da toženi ne ve, za kaj se gre. Zategadelj je deželni odbor sklenil, da noče več zastopstva te famozne finančne proku-r a tare. S tem se bo vsaj dokazalo, kar sicer že davno vemo, da je ta finančna prokuratura Čisto nepotrebna.
— Klerikalci in mestne občinske volitve« Kakor vse kaže, se klerikalci nameravajo udeležiti letošnjih občinskih volitev. Razvili bo že intenzivno volilno agitacijo, predvsem pa so vprizorili obsežen lov na pooblastila. Najetih imajo več žensk, ki že sedaj hodijo od volilke do volilke ter beračijo pri njih sa volilna pooblastila. Na želu teh klerikalnih agitatork
sta neka Klein z Mestnega trga in Urša PolaČeva s Poljanske ceste. Torej pozor pred klerikalci, da ae ne pripeti kaj takšnega, kakor v Šiški! Predvsem je treba računati na tajno koalicijo klerikalcev z — Nemci!
— Dr. Žerjav — obsojen. Ker
moramo zaradi pomanjkanja prostora pretrgati poročilo o obravnavi proti dr. Žerjavu zaradi besed „božična -zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevim imenovanjem, naj bo brahialna zaušnica deželnemu predsedniku Schwar-zu,u naj tu v kratkem sporočimo, da je deželno sodišče spoznalo dr. Žerjava Krivim pre g reška zoper javni mir in red po § 305 k. z ter ga obsodilo na 100 K globe, v slučaju neizterljivosti pa na 5 dni zapora, in' povrnitev stroškov sodnega postopanja.
— Občinske volitve v Spodnji Siski« Krivo se bo marsikje tolmačil izid občinskih volitev v Spodnji Šiš ki. Narodno napredna stranka je res propadla, ker se je imela boriti na tri strani: s socijalnimi demokrati, klerikalci in Nemo i. Med temi tremi strankami se je bil sklenil kompromis, da se prepusti soo. demokratom tretji razred in jih bodo drage stranke ▼ tem podpirale. Zato je prišlo na volišče vse, kar se bori zoper napredno stranko. Pristašem soo. {demokratov se ne čudimo, da so postavili svoje kandidate; ali da so z njimi volili klerikalci, domačini in da je s njimi volilo tudi uredništvo, oelo taki, ki so vedno veljali kot napredni, kakor gg. Petek, Vučnik in celo postajen a Čelnik HraŠoveo, to je neod-pustljivo, zlasti, ker je tudi napredna stranka postavila v tretjem razred* kot kandidate železničarje, toda narodne. Tako se je zgodilo, da so prišli v odbor sedaj železničarji-inva-lidi, ki naj bi raje ležali doma, Če so res bolni, ne pa brusili; peta okrog in v najlepših letih vlekli pokojnino. Toda klerikalci se raje družijo s takimi, ki so rdeči do zadnjega glasu, ki udrihajo črez „farje" in vero, samo, da jim pomagajo v boju zoper napredno stranko. — Da obstoji zveza med temi tremi strankami, se je še bolj jasno pokazalo pri vo-litvi v drugem in prvem razredu. Najboljši agitatorji so bili že prej omeni eni soo. demokratični invalidi, duša vseh Nemoev v Šiški, šulferajnar Nemeo iz rajha Kreuzer, pa klerikalni pristav ju ine železnioe BorŠtnar, za katerega je prejšni dan volil neki železničar z volil, pooblastilom, drugi dan pa je imel dovolj časa voziti se okrog in zganjati voliloe skupaj. Privlekli so na volišče vse, kar leze in gre, privlekli Nemoe (Kordius, Toma-žiča iz Ljubljane, Bienerja, Hamra, Paiča, Rosnerja), privlekli celo frančiškanskega župnika, ki je z drugimi vred oddal svoj glas žida Bolatfio in socijalnemu demokratu Petku. — Boj je vedno koristen, ker nas utrdi v narodnem delu in nikakor ne la-merimo poštenemu in odkritemu nasprotniku, če se bori ssa svoja načela. Ali da se družijo mežje, kakor Pogačnik, Zaje, Zorman, Vrhove itd- e našimi najhujšimi sovražniki, Nemci, to je sramotno in poniževalno zanje in le želimo, da bi se tega prekmalu ne kebali. Želimo tudi dosedaj vedno naprednemu Franu Burgerju, ki pa ie v zadnjem času uskočil, da bi kmalu sedel na Županski stolček in da bi ne padel prekmalu zopet e njega.
— Is Škofje Loke.  Državni in deželni  poslanec  Fr.  Demšar, znani brihtni   na   čoč   naš Oesnjici, čutil je potrebo na posebni , način, njemu pač prirojeni robati način, obregniti se   ob  škofjeloške naprednjake, seveda z nečednim namenom,  da bi s tem  prikril  svojo   nedelavnost pri oestnem   odboru. V   „Slovenoutf od 18 t. m. je mož skvasil take neslanosti in  take  gorostastne budalosti, da so ga njegovi zavedni voliloi prav lahko veseli. Njegovim surovim dov-tipom so se morali  pač vsi smejati. Menili   smo.   da  smemo  od kakega državnega in deželnega poslanoa pričakovati, da nekoliko  bolj  resno in možato nastopi, kadar kaj izpregovori ali napiše,  toda iz čočevih Čcnčarij v „Slovencu"  smo se docela prepričali, da tega pri klerikalnih poslane h že ni treba.  Pomilujemo! Da se je okrajni cestni odbor škofjeloški za dolžil, tega niso krivi napredni, nego klerikalni odborniki,  ki niso nikoli bili posebno dostopni pametnim nasvetom    Ako je potreba, izprego-vorimo še bolj jasno. Velemožnemi gospodu  državnemu poslanem Dem sarju, vulgo ČoČu, postrežemo tudi i podatki o vzornem   in natančnem poslovanju, iz novejšega časa, odkar je naš  cestni odbor prešel v roke klerikalcev in je njega načelnik klerikalni gospod Alojzij Grošelj iz Poljan, ki pri oestnem odboru tudi nift ne dela! Zato moramo tudi na njega zavračati krivdo, da so ceste v našem okraju v tako mizerne m stanu. Opozarjamo ga torej, naj izvršuje dolžnosti, ki jih je prevzel in mm ji* nalaga zakon. Svojo skrajno aanikar-
(Dalje v prilegH.
2. Priloga „Slovenstenu Narodn" It. 67. dne 24. marca 1909.
nost in malomarnost je načelnik cestnega odbcra pokazal zlasti zdaj, ko ni dal s oest odkidati snega, ki je in še ovira promet v škofjeloškem okraju. Vspričo tega so bile slišati vseobčne pritožbe i u so tudi časopisi o tem dovolj pisah* Da so se nekateri jezili nad Ću če m, so pa imeli Čisto prav, saj je vsem znano, da ima Čoč pri oestnem odboru vplivno besedo. Kar pa tu bevska v „Slovencu", nas pa čisto nič ne briga! Mi opozarjamo zdaj politično oblast le na §30 zakona z dne 2 8. ju* lija 1889. dež zak št. 17 in zahtevamo, da se ukrene, kar je potreba ne glede na to, ali je kakemu Coču prav ali ne!
— Ji veo shod v Idriji se je vršil v nedeljo dopoldne. Pivarna pri „črnem orlu" je bila — kakor običajno — polna do zadnjega prostora. Shod je najprej razpravljal o rudar sfcih razmerah. Enoglasne je bila sprejeta resolucija, kjer so izražene želje rudarjev, kakor povišanje pre jemka drv in odprava vožnje v rudniku, pri kateri nalezejo radarji težke, dostikrat neozdravljive bolezni. Drugo resolucijo, tičočo se idrijskega ljudskega šolstva, je utemeljeval sudrug Ivan Štravs. Resolucija zahteva, da se dekliška sedemrazrednica s prihodnjim šolskim letom razširi v osem-razrednico in da se plače idrijskemu rudniškemu učiteljstvu izboljšajo. Resolucijo so podpirali dr. Lončar, Anton Kristan in dež, poslanec Grangl. Ta poslednji je naglašal, da je veselo znamenje, ker prihajajo zahteve po višji izobrazbi iz delavskih slojev. Ti svojim otrokom ne morejo dati nič drugega nego dobro vzgojo, ki jih naj usposobi za boj živjenja. Vzgoje je treba tudi ženski mladini. Delavstvo, samo izkušeno v trdem boju za obstanek, se zavzema za materijaluo izboljšanje pcložaja učiteljstva svojih otrok. Tako povzdiga svoj glas za delavce na kulturnem polju in opominja skopega delodajalca na njegovo dolžnost, ki jo ima nasproti uČitelj-stvu in rudarskim otrokom. Tudi ta resolucija je bila sprejeta enoglasno in bo izročena pristojnim oblastim. Naposled je bil govor o bodočih občinskih volitvah in o spletkarijah sedanjega ge enta. Govornik Štravs je povedal, kako je pri zadnji gerentski seji kar hipoma reguliral gerent plače sedanjim mestnim uslužbencem, hoceč jih najbrže s tem podkupiti za svojo umazano klerikalno politiko in onemogočiti zopetno imenovanje tajnika Novaka, katerega zadeva še ni rešena pred sodečem. Grde nakane ljudi, ki so sami grdi! Vse to pa — po izjavi gerentovi — v soglasju z deželnim odborom. Govornik kot gerentov svetovalec se je temu odločno upiral, češ, da ima o tem sklepati bodoči občinski odbor, a ostal je sam, ker sta ga premagala klerikalca gerent in trgovec Goli. Tako gospodari gerent z denarjem občinarjev! Gerent nima za Idrijo druge zasluge, nego da je zvišal obfiDsko dcklado od 76% na 92% • Pri gerentski seji se je tudi izjavil, da je boljše, da vlada sam! Izrekel se je tcrej za popolnega absolutista. Ljudstvo je s klici ogor ČeDJa protf štovalo proti takemu samo-držtvu in preti takim klerikalnim lum-parijam. Anton Kristan, ki je poročal o social dem o ki etičnem časopisju, je končno pozival voliloe, naj gredo vsi na volišče, da starejo klerikalni zistem strahovlade in dado občino zopet v roe ljudstvu
— Idrijski klerikalci se ofici-jalno ne udeleže občinskih volitev v Idriji. Le v III. razredu so se skrili pod neodvisne voliloe Pc stavili so kandidate, ki pa so vsi izraziti kle rikalci, vzemši morda Jakoba Kristana, za katerega še ne vemo, kako je zašel med te grde ljudstvu sovražne ljudi. Včeraj priobČeno listo klerikalnih kandidatov popravljamo v toliko, da ne kandidirajo klerikalci DidiČ, Kos, Rejo in Zazula, marveč mesto teh Jernej Kogej, Josip Modrijan, Šin koveo Ivan in že imenovani Jakob Kristan Med klerik, kandidati je tudi mož, ki ga žena pretepa. Kandidatura tega res neodvisnega volilca je vzbudila nemalo smeha med naprednim občinstvom in le dokazuje, kako se klerikalci iz svojih ubogih volicev norčujejo in kako malo resnosti po znajo. Zelo značilno je in naši vladi v dober pouk, da se stranka, izned katere srede je bil vzet gerent, sploh volitve ne udelež«, ker nima ne malo upanja na kak vspeh. To je nam lepo zadoščenje! Če bi klerikalci ae vedeli že naprej, da bodo strahovito propadli, bi se gotovo oficialno udeležili volitve, tako pa morajo neodvisni volilci voliti c. kr. kateheta Oswalda. Pač žalostno za stranko, ki si ne upa korakati v boju pod svojo zastavo. Izdali so letak, ki vsebuje sama zavijanja in laži, kakor po navadi. Sodeloval je gerent in hranil-nični uradniki so oskrbeli nekaj številk o dolgu idrijske občine. Kaj bi neki preostalo klerikalcem za agitacijo, če bi ne bilo dolga. Seveda molče po štenjaki o občinskih napravah. Dru gega ne poznajo, kakor dolg, dolg in dolg. Pravijo, da je pod gerentstvom
prišel red v občino, ne povedo pa, kakšen nered je preje vladal v občini. Za Časa županstva so občinarji preje imeli računske zaključke v ro-kak, kakor pod gerentom. Obrekujejo prejšnje občinske odbornike z ne sposobnostjo, a sami kandidirajo ljudi, ki komaj podpišejo svoje ime, jih žene strahujejo, ki so hoteli ogoljufati bratovsko skladnioo. Res lepa družba ti idrijski klerikalci Ker sta Oswald in Arko prišla s svojo grdo politiko ob vsak kredit, so najeli nekega frančiškana, da je prišel agi tirat v oerkev. Pa vse ne bo nič pomagalo, porazu neodidejo klerikalci v petek. Ta dan zbriše Idrija sramoto, da j je nekaj časa vladal nevreden človek.
— Iz Hrastnik! se nam poroča: Dae 20. t. m. vi šila se je tu komi sija radi nemške šole, če naj še ostane ta šola v upravi šulferajua, ali jo naj prevzemo tri prizadete občine: Trbovlje Dol in Sv. Krištof. K razpravi so bili poklicani zastopniki imenovanih občin, načelnik hrastniškega kraj. šol. sveta (g. .Roš), zastopnik šulferajna (neki Dunajčan — uradnik južne železnice), okr. šolski nadzoroifc g. VoduŠek in naši „Nemoi". Razprava bi se imela vršiti v glažuti, čemur se je odločno uprl g. Roš, na kar so zadnji čas določili brzojavno razpravni prostor v slovenski šoli. Dolska občina je poslala resoluten protest zoper to drzno nakano, v imenu trboveljske občine je vrlo možato in odločno nastopil g. podžupan Kramer, kateremu izrekamo zato srčno hvalo. Celo zastopnik občine Sv. Krištof, g. Urbajs, ki ga sioer ne moremo prištevati našim, je sledil svoji vesti, ter se izrekel zoper prev-zefcje. Seji sta prisostvovala tudi okr. glavar Miiller in zastopnik deželnega odbora. — V nemškem taboru je nastal vsled tega silen hrup in prepiri, Amer in Bossner imita veliko opravka da potolažita svoje ljudi, saj sta pa tudi v silni stiski, šulferajn zahteva, da izpolnita obljubo in ga rešita ogromnih, brezplodnih stroškov, a te preklicane občine nočejo poslušati. Nerodno je, nerodno! —Iz kemične tvornice se čujejo različne pravljice. Ljudje baje izgubljajo ve s dlje do življenja.
— Narodna stranka za Št* JerskO ima radi dež-elnozborskih vo litev svoj glavni zbor v nedeljo dne 4.  aprila v Celju in sioer v prostorih tamošnjega rNarodnega doma".
— Na Južnem kolodvora Je VS8 aemlko I Da južna železnica neče ničesar slišati o enakopravnosti slovenskega jezika, to je stara stvar. No, na Kranjskem smo vsaj toliko izsilili iz nje, da je vsaj pri občevanju s strankami respektirala slovenski jezik. Toda kakor vse kaže, se gotovim gospodom Še to zdi preveč. Do zadnjega Časa so na primer dobivale stranke na južnem kolodvoru vsaj dvojezične blagovno sprejemne liste, sedaj so seveda ti recepisi samonemški. Zahtevamo z vso od točnostjo, da se izdajajo slovenskim strankam tudi slovenski recepisi, sicer bomo uvedli proti južni železnici tako bkoijo, da ji bode še žal Naj južna ž leznica nikar ne misli, da se ji ne da priti do živega, mi dobro poznamo njeno Ahilovo peto!
— Predrznost nemškutarskega sprevodnika. Z večernim brzovia-kom proti Trstu se vozi sprevodnik, ki se proti slovenskim potnikom obnaša skrajno arogantno. Na slovensko vprašanje sploh ne da odgovora, ali pa zarentaČi, seveda nemško, da tega jezika ne razume, ter se godrnjaje odstrani. Ako je slovenski potnik tako popustljiv, da stavi na to nemško vprašanje, zakriči nad njim: „0, ich kann schon slovenisob, ich will mich jedoch zu Hetzereien nicht hergeben, denn meine Dienstsprache ist deutsch". Vprašamo kompetentne faktorje, ali je občinstvo tu za sprevodnika, ali sprevodnik za občinstvo ? Pričakujemo korenite remedure!
— Promocija. Na živinozdrav niški vis. šoli  na Dunaju je bil dne 22. t. m. promoviran za živinozdrav nika g. Lovro Tepina iz StražiŠča pri Kranju.
— Disfriktni zdravnik v Postojni g- dr. Eržen je stopil v pokoj.
— Okrajnim zdravnikom za KrskO je imenovan g. dr. Tren z.
— t V cestni odbor vipavski
je poklical deželni odbor gosp. Ferdinanda Skrlja, posestnika na Vrhpolju.
— Iz železni ke službe Urad. aspiranta sta postala vol o nt »rja A KogovŠek v Kamniku in K Ko m p v Ljubljani, dolenjski kolodvor, ter bila obenem prestavljena in sioer prvi v Kranj, drugi na državni kolodvor v Ljubljano. — Asistent A. Grošelj, sedaj v Lesoah, je dodeljen 8 oddelku ravnateljstva v Trstu.
Za -Narodni skladu sta darovala dva narodno napredna gospoda po dr. Ivan Oražnu K 40 na shodu v Logatcu
Društvo slovenskih književnikov ln časnikarjev ima danes zvečer ob 6. izredni občni zbor v  nNarodni   tiskarni".   Na dnevnem
redu sta dve točki: Prememba pravil in volitev novega odbora.
Telovadno dmitvo „Sokol11 ▼ LJubljani je svoj čas poročalo, da
priredi dne 3 aprila t. 1. zabavni večer. Ker se pa vsled zaprek ta pri reditev na ta dan ne more vršiti, preložila se je ter se vrši na velikonočni ponedeljek, dne 12. aprila t. 1. Spored zabavnega večera, kojega natančneje že še pozneje priobčimo, bo obsegal naj razno vrstnej še pevske, telovadske komične itd. točke ter obeta biti jako zanimiv. Po sporedu bo ples. Odbor. Blagajnistvo  n Dramatičnega
druStva" nam pile;. Ker se je abo-
nement na sedeže končal že s 89. predstavo iu je treba sklepati račune, prosimo vse one abonente, ki Še niso plačali tretji obrok abonementa, naj bi to Čimpreje storili, vsekako pa do 1. aprila.
nUadcnlik! naraščaj „Narodne Del- Org " Dramatični deletantje mla-deniškega naraščaja nN. D O." prirede v nedeljo, dne 28. sušca v areni „Nar. doma" prvi gledališki večer. Na vsporedu je: 1. Nagovor: Lj. Dimnik. 2. Šaloigra v enem dejanju: ^Zamujeni viaku. 3. Dekla maoija: flD orno vini". 4. Burka s petjem v dveh dejanjih: nPravioa se je izkazala". Cene prostorom: Sedeži I. razreda 1 K, II. razr. 60 h, stojišče 20 h. Začetek ob polu 8 uri zvečer.
Umrl je danes dopoldne g. Ant. Zupan, gostilničar in posestnik na Starem trgu. Pokojnik je bil zvest pristaš napredne stranke ter podpornik raznih slovenskih društev, kakor pevskega društva „Slovanau itd Blag mu spomin !
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v LJubljani ima svoj redni občni zbor v petek, dne 26. marca t 1. ob l/a8. popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Gospode delegate, kakor tudi vabljene obrtne zadrnge se opozarja na ta občni zbor in se jih tem potom prosi, da se z ozirom na važnost dnevnega reda občnega zbora gotovo udeleže
»Deželnega in goapenjega po* močnega društva Rdečega kr ža za Kranjsko" redni občni zbor bo dne 31. marca ob 5 popoldne v knjižnici o kr. deželne vlade (II. nadst), Bleiweisova cesta.
Častni večer računskemu ravnatelju g A Svetku ki je po 40letnemu službovanju stopil v pokoj, je po inicijativi g dvornega svetnika Klimenta priredilo uradništvo finančnega ravnateljstva dne 18 t. m. v Unioou. Računski svetnik Mrak je slavil g. Svetka kot vestnega urad nika, kot dobrega človeka in hrabrega bojevnika v bosanski okupaciji, ter se ginljivo poslovil od njega v imenu računskih uradnikov želeČ, da bi, ker je slavljeneo še čvrst, še mnogo deloval v javnosti. G. dvorni svetnik Kliment je izrazil zadovoljstvo, da se je zbralo toliko uradnikov, da počaste vrlega sotovariša, ki stopa iz aktivne službe. Slavljencu želi, da ohrani še dolgo časa duševno in telesno čilost Slavljeneo se je zahvalil govornikom ter poudarjal svoje ve selje, da ga je ob slovesu počastilo toliko tovarišev. Govorili so še drugi govorniki ter poudarjali potrebo slož-nosti in medsebojnega spoznanja v uradništvu, Razpoloženje je bilo kaj prijetno, k čemur sta veliko pripomogla ad hoo sestavljeni pevski zbor in godbeni oktet.
»Slov. rilbarmoniJau priredi v nedeljo  dne 28   marca velik ljudski   koncert   s  posebno iz branim vzporedom. Priljubljeni skla datelj g. Parma je sestavil iz svoje opere „Stara pesem" jako lepo ob sežno in efektno fantazijo na glavne motive svojega dela. Pri tem koncertu se bode ta nova skladba prvikrat izvajala.  Koncert bo dirigiral gospod kapelnik Tal ich
Radi zapravljivosti je prišel pod skrbstvo sodni sluga v pok. J. Ko-zlevčar, sedaj v Zatični. Skrbnik je g. A. Štermolc, davč. ofioial v Ložu.
„Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem Okraju Idrija11 je o. kr. ministrstvo za javna dela na pTedlcg c. kr. iud-niškega ravnateljstva v Idriji, ki z vso vnemo pospešuje društvena prizadevanja, naklonilo enkratno denarno podporo v znesku 2000 K. — Istemu društvu je „Uradniko društvo v Idriji" v spomin na pokojnega Člana g Janeza Zazula, o. kr. rudniškega uradnika, podarilo svoto 20 K. Blagim dobrotnikom se izreka najtoplejša zahvala.
Oddaja popravil lesenega mostu čez Temenico v km. 49 zagrebške državne oeste v proračunanem znesku 4500 K se vrši 14 malega travna ob 9 uri do p v pisarni stavbnega oddelka o. kr. okr. glav. v Novem mestu, kjer so tudi pogoji, načrt in troškovnik razpoloženi v javni vpogled.
Iz Celja S Po mestu se širi vest, da je med županom dr. Jaborneg-gom in meščanskim učiteljem Ai sriohom radi dezelnozborski volitev dil dvoboj in sioer v — Gradou. Na kak način se je vršil in s kakšnim orožjem, o tem molči farna. — Mogoče
pa ravno zato Aistrioh spet — kan didira?
Pristaši narodno stranke so
prodrli pri občinskih volitvah v Last-nicu. Isto se pričakuje tudi pri 31. t. m. vršečih se občinskih volitvah v Podsredi
Parazite na telesu kapitalizma je imenoval dezelnozborski kandidat za celjsko mestno skupino Woschnagg vse obrtnike. Seveda mu bodo ti zapeli častno žalostinko pri prihodnjih volitvah, dasi se mož na vse mogoče načine umiva in pere v nemškem domu.
V Okolici Tebarlj pri Celju se
pojavlja, kakor  nam poročajo legar.
V OrmOŽU bo v četrtek, dne 25. susoa komorno-godbeni v^Čer v ormoški okoliški šoli. —S
Zastrupila Je svakinja celovškega lekarnarja J. Ignaca, M. Ko-neony s oiankalijem sebe in dva dečka svoje sestre 5 in 7 let stara. V po slovilnem pismu navaja kot vzrok neko bolezen, pred katero je hotela obvarovati tudi oba otroka.
Parnik „Melpomene" je javil došedŠi v Trst, da je umrl tekom vežnje neki Jurij Sužnjak, ki je potoval iz Santosa v Trst, nedaleč od Rio de Janeiros, kjer so ga izkrcali in pokopali. Parnik je pripeljal 51 985 žfakljev braztlijanske kave.
Pri porotnem sodišču v Trstu
je bila obravnava zoper v Ljubljani rojenega koči jaza I. Kalana radi uboja preložena, da se preišče njegovo zdravstveno in duševno stanje, ker je baje vsled padca od 12 leta duševno nepopolno razvit in je cela rodbina več ali manj abnormalna.
Predrzen tal V soboto pop. se je razgovarjal neki kmet iz Oprti j a na trgu Barriera v Trstu z znanim mu stražnikom. Kar skoči k njima neki £. Žgur, strga kmetu s telovnika verižioo in uro vredno 36 K ter zbeži. Redar za njim, in ker je bil urnejši, ga je na strehi bližnje hiše vjel ter odpeljal v zapor, kjer dobi častno nagrado za priznano predrznost.
Prvi „Kinematograf Pathe" prej „Edlsonal na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od
srede 24 marca do petka 26. marca 1909 sledeči spored: Sluga policist. (Komično.) V zavodu za slepoe. (Zanimiv naravni posnetek) Hči gonjača mule. (Drama v 12. slikah) Otroško srce. Kratkovidni ljubimec. (Ker je v četrtek praznik, bodo predstave za dijake v petek ob 4, 5. in 6.)
Narodne delavske organi za Cfje posredovalnica za delo. Dela iščejo: Uradniške, knjigovodske in pisarniške moči, pisarniški in trgovski sluge, ključavničarji, peČarski pom, monter, vrtnar, nekaj žensk za domaČa opravila itd. Delo dobe: 1 krojaški pomočnik za mala dela, več hlapcev za na deželo in delavoev ter še druge moči. Zglasiti se: Narodna delavska organizacija v Ljubljani, Dunajska cesta 6, I. Pismom je dodati znamko za odgovor.
l(Slov. Filharmonija1' koncer-tuje danes v prostorih hotela „Ilirija", Kolodvorske ulice. Začetek ob 8 zvečer, vstop prost.
Noč Ima svojo moč. Ko so šli nekega zadnjih večerov uslužbenoi električne cestne železnioe iz službe proti domu, jim prideta nasproti dva vinjena delavca, katera sta jih brez vsakega povoda nahrulila z namenom, da bi se mogla z njimi pretepavati in takoj zgrabila vsak za svoj nož. Ker ti opravičeno niso hoteli niti prepira, niti tepeža, so naglo odšli svojo pot. Eden izmed ponočnjakov pa steče za njimi in udari enega uslužbenca po obrazu, kateri je vsled udarca zadobil k sreči le lahke poškodbe Upati je, da prideta bojaželjneža pravici v roko.
OJi piccolol Pred kratkim je bilo neki stranki v Sodnijskih ulicah ukradenih s hodnika par čevljev. Po ovadbi je polioija dobila čevlje pri nekem starinarju, hkrati je prišel v pest pa tudi v tihotapec, in sioer v osebi nekega brezposelnega „piooole" ki je že znan, da rad s frči spomladi liki metuljček občudovat krasoto narave, preživlja pa da se, kakor se pač ve in zna. Poleg tega so pa tudi dognali, da je navihanec ukradel v veži nekega hotela prenarejen orož • niški plaŠČ, katerega je bil pa mladi begunec že tudi speČal v denar. Za ta dobra dela se bode pokoril v zaporu c kr okrajnega sodišča.
Pobegnil Je danes zjutraj od dela s Kodeljevega prisiljeneo Nikolaj Moser.
Delavsko gibanje- Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 42 Slovencev 70 Hrvatov. V Heb jih je šlo 45, v Inomost pa 35.
Izgubljeno in najdeno, časnikar Norbert Lakner je izgubil prost ban koveo za 20 K. — Poštni sluga Josip Bizovičar je našel konjsko odejo. — Dijak Walter Lavrenčič je našel decimalno tehtnioo. — Marija Burnikova je našla torbico z manjšo vsoto denarja.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur8 v LJubljani. V službo se sprejmejo: 1 knjigovodja, 2 konto-rista, 4 pomočniki mešane stroke, 1
pomočnik*' špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 3 blagajni čarka, 2 prodajalki, 1 učenec, 1 učenka. — Služb e iščej o: 4knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 30 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 10 kontoristinj, 6 blagajničark, 13 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Drobne novice.
— Ruski poslanik v Rimu je postal knez Dolgoruki, katerega je vsprejel v nedeljo laški kralj v posebni avdijenci, pri kateri mu je izročil poslanik svoje poverilno pismo.
— Pisma nedoletnim se smejo v Švici glasom nove odredbe tamošnjega poštnega ravnateljstva vročati le proti izkazu staršev ali varuhov.
— Srbskemu učiteljišču v Pakracu je vlada odvzela pravico javnosti.
— Stavba poštnih in telefonskih uradnikov na Francoskem. Uradno glasilo javlja v. soboto 5822 stavku-jočih. — V mestih po deželi je stanje nepremenjeno. — Vsi uradi so zastraženi. — Zveza angleških poštnih in brzojavnih uradnikov je sporočila stavkujočim solidarnost in obljubila podporo. — V nedeljo je sprejel minister Barthon zastopstvo delavcev, katero ie odločno odklonilo vsako odgovornost za porezane zvezne žice in obljubilo, da se vrnejo k delu, če se odslovi drž. podtajnik Simyan in da se ne kaznuje radi .stavke noben uradnik niti noben delavec. Natančnega odgovora glede tajnika niso dobili, pač pa zagotovilo, da vlada vsekako noče kaznovati uradnikov in opomin, da naj s to vsestransko toliko škodljivo stavko prenehajo.
—Poštne tatvine. V Pragi so zaprli poštnega slugo A. Čečka, pri katerem so našli na stanovanju ukradene poštne pošiljat ve dragulj in zlatnine v vrednosti več tiosč kron.
Telefonska in brzojavne poročila.
Poslanska zbornica. Dunaj, 24. marca. Debata o nujnem predlogu dr. Kramara o izdaji državnih zakladnih listkov je trajala od 10. dopoldne do polu 3. popoldne. Po zaključnem govoru je dr. Kramar predlagal poimensko glasovanje. Za tu predlog je glasovala vsa »Slovanska enota«.
Gosposka zbornica. Dunaj, 24. marca. Gosposka zbornica bo danes po kratki izjavi predsednika kneza Windischgraetza brez debate sprejela rekmtno predlogo.
Pogreli grofa Dziednszyekega.
Dunaj, 24. marca. Pogreb grofa Dziefiuszvekega bo jutri popoldne. Cesar je po svojem generalnem adju-tantu grofu Paaru izrazil sožalje grofici Dzieduszvcki. Mrtvo truplo prepeljejo v Galicijo. K pogrebu se peljejo poljski minister - rojak dr. Duleba in več poslancev. V današnji seji »Slovanske enote« se je predsednik dr. Kramar spominjal v posebnem govoru pokojnika ter dobil po-oblašcenje, da v imenu »Slovanske enote« govori ob pokojnikovi krsti na severnem kolodvoru. Dr. Kramar bo govoril v vseh jezikih, ki so zastopani v »Slovanski enoti«.
Vojna je blizu.
Dunaj, 24. marca. Vojna Je Čisto blizu V parlamentu ne taje več, da izroči avstro-ogrski poslanik grof Forgaoh danes ali jutri ultimatum Sr bij i. Ako bo odgovor na ta ultimatum nezadovoljiv, o čemerse ne dvomi, prične A v s t r o - O g r s k a brez odlaganja z vojno.
Posredovanje Anglije — brezuspešno. Dunaj, 24. marca. S kompetentne strani razglašajo, da se je posredovalni predlog angleške vlade popolnoma ponesrečil.
Ultimatum. Budimpešta 24. maroa. Avstro-ogrski poslanik grof Forgaoh bo danes ali najkasneje jutri izročilSrbijinoto svoje vlade. Situacija je docela brezupna. A vst r o - ogr ska n o ta bo imela značaj ultimata Ako bo odgovor Srbije nepovo'jen, ia-bruhne takoj vojna. Danes dopoldne je bil ministrski svet. V parlamentu zatrjujejo, da se je ministrski svet bavil izključno z zunanjim položajem.
„Strupeni jezik na Balkanu je treba iztrgati I" Budimpešta, 24. maroa. Ministrski predsednik dr. Wekerle je v parlamentu izjavil: Ministrstvo zunanjih del neče forsirati vojne. Zato
bo poslalo kolikor mogoče milo noto T Belgrad Ako bo odgovor na to noto nepovoljan, kar je skoraj pričakovati, potem bo treba izvajati kon-aekvenoe. — Vlada bo čakala do četrtka. Ako do tega časa, Srbija ne spremeni svole politike, potem le bolje, da sedaj Iideren strupeni Jezik mm Balkana, kakor da počakamo tako dolgo, dokler oo Busija tako no okrepi, da napade nas In Nemčijo. Nemške oklopnice v Jadranskem morju.
Eotor, 24. marca (Pos. braojavka „SL Nar.u) Te dni ste pripluli v Jadransko morje d v e nemški oklopni c i. Križarita neprestano ob balkanskem, črnogorskem in dalmatinskem obrežju. Včeraj so jih videli pluti mimo Ti vata.
Zopet novi „veleizdajnika .
Zagrebi 24. marca. Preganjanja
Srbov se nadaljujejo. V Mitrovici sta bila včeraj aretovana zdravnik dr. Molić in živinozdravnik Pajo Rado-vanovič. V Irigu so zaprli dr. Grkiča. Spopad ob bosanski meji.
Belgrad, 24 marca. (Pos. bra. „Slov. Nar.a) Včeraj je prišlo na bosanski meji pri Sepaokiadi do spo pada med avstrijskimi in srbskimi obmejnimi stražami. S streljanjem so pričeli štrafuni. Srbska vlada je o tem dogodku obvestila velesile. Srbija odneha?
Belgrad, 24 marca. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Nekateri listi javljajo, da je vlada pripravljena odrediti raz-oroženje, ako velesile jamčijo, da Srbije ne napade Avstro - Ogr3ka. Dasi ta vest ni potrjena, vendar povzroča med narodom veliko nevoljo, češ, da je nezaslišano, da misli vlada na ljubo velesilam odnehati od na ravne narodne politike. „Pravda", glasilo napredne stranke, katere vodja je ministrski predsednik No v ako vi ć, napada odkrito in z veliko vehemenoo vladno politiko.
Borba med slo ansko In germansko
raso.
Belgrad 24. marca „Politika-piše: Bosansko vprašanje ni avstro ogrsko ali srbsko ali turško vprašanje, marveč je vprašanje dveh ras, slovanske in germanske. Kadar se bodo Volga, Donava, Bena Črno, Severno in Baltiško morje zardeČili od krvi, takrat bodo rešena vsa vprašanja, katerim se dosedaj slabokrvna in strahopetna Evropa ne upa pogle dati v oči.
Bolgarski in ruski prostovoljci aa Srbijo.
Sofija, 24. marca. Prostovoljce za Srbijo nabira rusofilska stranka Cankovistov. V bližini hotela „Makedonija" so otvorili poseben biro, kjer se vpisujejo prostovoljci. Do sedaj se jih je priglasilo več sto, med njimi tudi več reservnih Častnikov.
Petro grad, 24. marca. Listi poročajo, da se rezervni častniki in do služeni vojaki neprestano vpisujejo za prostovoljoe v vojni Srbije proti Avstro-Ogrski. Samo zadDJe dni se je priglasilo par tisoč prostovoljcev. Osebe iz najodličnejših celo dvornih krogov nabirajo prostovoljoe. Eden najm ariji vej lih med njimi je grof Vladimir Bobrinskij, ki sestavi svojo četo prostovoljcev.
Tajen dogovor med Rusijo in Nemčijo ?
Varšava, 24. marca. Tu se širi vest, da je Busija sklenila za slučaj vojne z Nemčijo tajen dogovor, stičen kakor ga je v osemdesetih letih sklenil za hrbtom Avstro-Ogrske knez Bismarok z Busijo. Po tem tajnem dogovoru bi Busija odstopila del kraljestva Poljskega do Visle proti temu, da Nemčija ne podpira v vojni Avstro-Ogrske in dovoli, da Busija okupira vzhodno Galicijo.
Ruske vojne priprave. Berolin, 24. marca. Nemški listi javljajo, da je ruska armada popol noma pripravljena na vojno. Na ga-liški meji je koncentriranih 500.000 mož. Ta armada je preskrbljena s proviantom in streljivom za dva meseca. Ti kori na meji imajo nalogo braniti obrambno linijo med Dživno in Dnjeprom ter omogočiti mobilizacijo ruske armade v notranjosti. Rusija ima baje namen v slučaju vojne zasesti vzhodno Galicijo. Pravica zmaguje
Idrija i 24. marca. Sodišče je ugodilo tožbi odšlovljenega tajnika Julija Novaka proti klerikalnemu ge-rentu Zasuli.
Bratje Sokoli!
Telovadno društvo „Sokol II." poživlja vse brate, da se polno Številno udeleže pogreba brata Antona Zupana na Starem trgu, kateri bode v petek, dne 26. t. m.
Zbirališče ob 1 43 pred društveno telovadnico. — Na zdar!
Odbor.
Z oairom na govorioo, katero^ trosijo nekaterniki po Spodnji Šiški, S češ, da sem bil jas pred o. kr. okraj. J* glavarstvom zaslišan kot zaupnik, iuW
da sem se izjavil proti temu, da bijji se dala gg. Viljemu Maurerju, Franu jfi Ver ho ? ou in Josipu Vodniku krma v^ podporo, izjavljam resnici na ljubo, S da je ta govorioa vseskozi izmišljena J* in neutemeljena, in da tisti, ki ras-fK i rja to vest, govori popolnoma ne $f resnico. j£ VSp. Šiški, 24. marca 1909. £
Jranc Burgcr $
posestnik in tovarnar v 8podn|l *lšnL$
i
i
I
l™***************
wravaua
eleznafo Klna-Vino
diplom
Darila.
Zrn drnibo av. Cirila In Metoda:
G. Franica Kosec v Dragatušu 10 K, mesto venca na grob svoje nepozabne sestre91 Mici Milavec v  Planini. G. Jos. Plemel v Cerknem na Goriškem  nabral od samih Jožetov   10*30  K.  Iz nabiralnika  v go stilni Aug. Belleta na Uncu. Vesela dru žba ob priliki krsta hčerke g. Al. Macu-rsla v Šerapolaju 3 67 K. G. Jos. Rohr-mann notar v Cerknici po g   A. Trstenjaku 4  K. Vesela družba v  gostilni g. I. B štanjančic" v  Kolodvorskih  ul. 5. G. Joe Jakše v Pouble Colo v Ameriki 2 K. G. Jos. Tavčar mesto venca svoji materi Magdaleni  Taucar   10 K.  G. dr. Alfred Šerko  v   Cerknici  5O.   K,   katere da g. Raj evič župnik v Grahovem kot poravnavo radi žaljenja časti. Skupaj IO5O6 K. Srčoa hvala! — Živeli!
Higij ©nična razstava na Dunaju 1806: Državno odlikovanje in častni k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom = ===== in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Iacbornl oteue.
Večkrat odlikovano. Nad OOOO zdravniških spričeval.
i. SERRAVALLO, c in kr. dvorni dobavitelj
9 -TKST-Barkovlje. ------—
m m m m m m m m m m *
Mnogostranska poraba. Gotovo m a, mačega zdravila, katero se da tako mnogo stransko porabiti, nego „Molio-vo franeosk žganje in sol", ki je takisto bolesti u tešu •oče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Sivce krepilno in je zatorej dobro, da sc priliva kopeli m. Steklenica K 1-00. Po post nem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po dežel: zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat zasnamovan z varnostno   nsmko in pod-oisom 6 8—4
Priporočamo našim rodbinam
ko Unsko cikorijo.
CD O
Tako, očka — sedaj pa lahko
AflrinontA I 0blefen ne Pretopio pa UUllllUllU:   tadi ne prehlada-, Fay-
evo pristno sodenako mineralno pastiljo
v ustih in tncat njih v žepn — pa naj
marcev vete? le piha, ne škoduje fi ni?.
Da, ako bi ne imeli Favevih pri-tu i h
sodenic! Naša zaloga je sicer že pošla,
in ako hočeš, prinesi iz lekarne ali dro-
gerije par škatlic seboj    Saj -tane ena
škatlja samo K 1*25, toda pazi, da ne
dobiš ponaredbe.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
W. Th. Ountzert, Dmaaf IV I,
Grosse Nen^asse št  1 •'. 125
Rogaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdravaiška Brightovim  vnetjem obisti priporočeni kataru v goltanou in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvntal sladkorni griži
zdravilni vspehl. zaprtju 1218—1 bolečinam na jetrih.
Kemik dr. leg. HI rs c h, Olomnc. Ke-
mično-tehnlčnn preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna us'na voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 3
Proti praha jem, luskinam in izpadanja las
deluj* msjbolje« priznan«
TM-cMn Mtora
mm, Immm
tatara okreponf* laslseo, odstranfn|s luake in prepretafe Izpadanje las.
i •tekJrniea m navodon t krona.
SaspolUJa m. m obratno pošto no  manj kol dva steklenici
Zaloge vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medlolnal. vin, ipeoljell-let, najfinejših parfumov, klrurgliklh obvez, svežih mineralnih vod T. t d.
Dož. Itkovma liil&nji Lnutokt
? LJubljani. Ritl|m Mila «. I
prajoaoga Froo Jaiofo^of JabiL saoota 19 19
pozom
Odprite oči
kadar kupujete „Eunerol", da Vam mm ponudijo v podobnem ovojnem traku zavito rastlinske masti. — Ime
Kunerol
Je razvidno na vsakem ouoj-« nem traka.
POZOR!
536
PreŽalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod
Anton Znpan
gostilničar, mesar In posestnik
danes ob 11. dopoldne po dolgotrajni mučni bolezni, previden s tolažili sv vere, v starosti 50 let mirno preminil. 1232
Pozemski ostanki dražega pokojnika se prepeljejo v petek, 26. t. m. ob 3. popoludne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 18 na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne maše brale se bodo v različnih cerkvah.
Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, 24, marca 1909. Marija Zapan, soproga. Tonček afinka,  Dragotin   in Lavoslava otroci.
t
Podpisano osobje naznanja pre-žalostno vest, da je njega kolega, gospod
Roman Murko
trgovski aotrudnlk
po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 26 let premimi.
Pogreb dragega kolege se vrši jutri na praznik, 25. t. m. ob pol *. popoludne iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu. 1231
Blag mu spomin!
V Ljubljani, 24. marca 1909.
Osobje tvrdke Kcnds.
žitne oene v Budlmpeitr
Dno 23. marca 1909.
Tor
Pšenica za april 1909 Pšenica za oktober 19o9 Rž       za april „ Koruza za maj . Oves    za april m
Efeltttv. 10 vin višje ]
za 50 kg K 14-48 za 60 kg K U 66 za 50 kg K 1072 za 5C kg K 7 76 za 50 kg K  9 20
fleteoroiositno porodio.
Visina nad morjem 306 3   Sredsji zračni tisk 736-0 mm.
| marca |	Caa ooaao-vanja	Stanjo barometra v mm	■ o So * fc i g H iS	Vetrovi	Nebo
23	j[9. zv.	7284	55	si jzahod	jasno
24	1 7.zj.	7309	0*0	si. jvzh	megla
	2. pop.	730*6	143	si. jug	del. obl.
	Srednja včerajšnja			temperatura  6 6c	
norm 5 o   Padavina v 24 urah 0 0 mm.
t
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin oz. brat, gospod
Alojzij Potrato
učiteljiščnik
previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 20 letu svoje dobe, po dolgi mučni bolezni, danes ob \'2l0 uri dopoldne mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se bode vršil dne 25. t. m popoldne ob 3 uri iz hiše žalosti Stari trg št. 21. na pokopališče pri Sv. Križu.
Nepozabni se priporoča v blag spomin in molitev
V Ljubljani, 23. marca 1909.
1229 Žalujoči ostali
Brez posebnega obvestila.
Brez vsakega posebnega obvestila
Tužnega srca javljamo vsem so-rodnikom in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, ozir. oče brat in svak, gospod
Jakob Bartol
gostilničar in posestnik
dne 18. t. m. ob 6. zjutraj po dolgi, mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v 39 letu staiosti mirno zaspal v Gospodu.
Truplo dragega rajnika se bode preneslo v soboto, 20. t. m. ob i o. dop. na farno pokopališče v Dragi, kjer se bode položilo k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Podpreska-Travnik, 19 marca 1909. Žalujoči ostali.
Zahvala«
Ob priliki smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Jakoba Bartola
gostilničarja in posestnika
izrekajo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo v bolezni in častno spremstvo pri pogrebu najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu župniku Ant. Znidaršiču in čast. gospodu kaplanu Karlu Skulju za častni sprevod. Ravnotako vsem udeležencem iz Loškega potoka, ki so pokojnika v tako ogromnem številu spremili k zadnjemu počitku
Bog plačaj!
Podpre ska-Travnik, 22. marca 1909.
12i3
Žalujoči ostali.
Hotel ;;ILIRIJA" u Ljubljani
▼ Kolodvorskih ulicah
Priporoča svojo restavracijo. — Priznano dobra kuhinja, domača in tuja pristna vina in vedno sveže
......nivo......
Sprejema naročnike na hrano«
lfeinltje oene. 1230 1      v Točna postrežba
Potujočemu občinstvu so na razpolago fino opremljene
—= sobe za tajce. =——=
Za obilen obisk se priporoča
J*. Jfovak.
Privatni uradnik lice
sobo s hram
pri bollšl, mirni družini.
Ponudbe pod   „Primorec" na
uprav. „81ov. Naroda". 1214
Kontoristinjo
popolnoma zmožno slovenščine hi nemščine, sprejme takoj L. Se beni k v Spodnji Slskf. 1226-1
Sloveneo, ki je dovršil študije na politehniki v Carinu, išče službe.
Deloval je že nekaj časa v stroki železo-betonskih stavb. 1200 3 Naslov pove upravništvo „Slo. venskega Naroda".
Sidadiščarja
zanesljivega, energičnega, kateri ima nadzorovati vse delavce, f&će paromlin na Spod. Štajerskem.
Ponudbe strokovnjakov s prepisi izpričeval in zahtevo plače, se naj pošljejo pod „paromln" Celje, poštni predal št 40. mo-3
Močan
lovski pes
(oemški kratkodlaki ptičar — Vor-stehhund) se je izgubil. Barve je temnorjave ter ima pod vratom proti nogam belo liso. Čaje na ime „pagat
Kdor ga dobi, naj blagovoli obvestiti lastnika K Werll k Cerknici pri Rakeku. 1227
Milijon visokostebelnih in polstebelnih sadnih <irevea jablane od 6) vin. naprej, hruške, orehi, breskve, domači kostanji, čreš-nje, češplje, marelice itd. kos po K 1-, ICO kosov visokostebelnih jablan vrste po naši izbiri K 50 . 21O.O0O komadov prav lep h lepotnih in drevorednlh dreves, kos po 80 vin. naprej, 2 milijona različnih lepotnih grmov, 100 kosov K 15 —. 20 milijonov akacijevih sadik, 1000 kosov od K 2— do K 65-. J 5 milijonov gozdnih sadik, smrek, borovcev, mecesnov, hrastov itd, 1000 kosov K 3— do K 15—. 2 milijona 1 in '.'letnih divjakov jablan in hrušk 1 00 kosov K 10— do K 50- . NajbcljŠa rastlina za plotove je gledlčlla (Kristusov trn) \ 2 in 31etne sadike looo kosov od K 6 — do K 65 —. Na zahtevo ilustrovani cenovniki gratis. Grofa Žige Batthyanyji graščinska uprava Csendlak pri Radgoni.
Redni občni zbor
, tajili! pil«« 7 Ptiltjli"
se vrši
v nedeljo, dne 4. aprila
ob 1. popoldne
v zadružni pisarni.
levni red:
1. Letno poročilo ravnateljstva in predloženje bilance za leto 1908. 2 Poročilo nadzorstva.
3. Predlog  nadzorstva   o razdelitvi dobička.
4. Volitev ravnateljstva. 1228
5. Volitev nadzorsva. 6  Razni predlogi.
V slučsju nesklepčnosti se vrSi pol nre pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, kateri bode veJjarno sklepal.
Ravnateljstvo.
Najizvrstnejše  in  najboljše tamburice izdeluje in razpošilja
frva sisačka tvornica tambura J. STJEPUŠIN
Si ek (Hrvaško)
Odlikovan na pariški razstavi leta 1900 in milenijski razstavi leta 1896. Razen tambric in skladb za tamburice ima v zalogi razna glasbila n. pr. £osli, citre, gitare, mandoline, harmonike, okarine itd., za katera pošlje poseben cenovnik s slikami.
Velik in  ilustrovan cenovnik se pošlje
vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom »Tamburica«, ki donaša pouk ter krasne tamburaške ikladbe in stane za celo leto samo 8 K. Tamburaška šola tiskana z latinico In cirilico. I2l7
47
70
Pohištvo
skoro novo, za sobo in kuhinjo, se jaradi odpotovanja proda na Hra-sjlnićnl cesti st 12. I. nadstropje, trata 81 v LJubljani 1203-2
dvokolo
jobro ohranjeno, 5 konjskih sil, se prav poceni proda. 1202 2
Pismena vprašanja pod ,Motor' iO 1. aprila na uprav. nSi. Naroda-.
kavarna
v večjem mestu na Kraojskem, dobro idoča, obstoji nad 12 let, se zaradi rodbinski razmer cen6 proda. Tudi pripravna za kako damo, ki bi to obrt lahko sama vodila. — Naslov: LtsenOi Ljubljana, poste restante- 1204-2
Srna
udomačena in jako priljudna, Je naprodaj.
Morebitne ponudbe na upravni-
štvo -Slov. Naroda".
1194 2
Vec šivilj
se sprejme takoj pn A. Slnger, Gosposke ulice štev, 4- 1219
Hodistinjo
samostojna oleplevalka s O išče za za 15 aprila. Plača prav sprejemljiva.
DRAGOILA DEBIĆ
Zagrebi Ilica 7.
1216 -1
Restavracija in kavarna
se I dasta v najem.
Naslov v upravniŠtvu „Sloven-sknga Naroda". 1146—3
Veliko zalogo
Sraioofonov m plošč
tndi s slovenskimi komad plošče od
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
34-  Ljubljana. S ari trg 26. 23
1 mi BizoTicar 1
^ umetni in trg. vrtnar ^
j|        Ljubljana ^
g Kolezijske ulice 16 |>
1279     se priporoča za        51 $2
nasadltev vrtov, parkov in $6
balkonov. — Velika Izbira ^
xz cvetočih in listnatih rastlin, <D w vrtnic, prezlmujočib cvetlic ' ^ (pereoe), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice *     za okna in balkone.
nj£       lavršuje dopise, veaee in \y bukete za razne prilike.
Delo umetniško okusno In po 7k solidnih cenah.
Trgovina u evftlleaml itd.
Naročila na deželo hitro In vestno
^£Š\2S\*S M/\!/\!/\l/M/M/M/M/\!/\y\i/
jh*]k%r 4r »St* rja*    OC»*ja* ♦j9C*»Jt* »M* »ja* »X1 On?
Predstave ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in a. uri
Ob nedeljah la praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob S., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto In sredo nov progresa
Slike ne dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freree.
Kinematograf Pathš
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Ccie prostorom:
L prostor 00 vin., DL prostor 40 I. prostor otroci 40 vin., II. pn
vin.:
_. r. _._______       .. _........... ... prostor
otroci in vojaki do narednika SO vin.
Vsak četrte! In soboto
od 3. do 6. ure predstave zs učenca po znižani ceni.  1. prostor SO vin II. prostor 10 vin, 1)^6
Gostilna
V»K-1 pO!
ao odda v najem a t majem ali luni Jem« — Upošteva se le isurjene krčmarje. Podrobnosti   se   poizvedo pri Leop. Jonko rav notam.       1205 2
Vodovodi
inženir-hidrotekt
6&3 -7
Konrad Sachnik, Ljubljana
KUndlIZQCl]6, llOPOlIŠhB nOPrHUG      Beethovnove ulice štev. 4.        Brzojavi: fachnik-Cjubljana.
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Sprejema savarovanja Slovaškega iiv-i.ienjn po najraEnovrstnejSih fcorabiua«yah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga savarovalniea. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt i manjšaj očimi ss vplačili.
Vsak  Alan   tna po preteku  petih let praviso de dividend«.
ee
12—34
•'■mm*  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - -Res.fandl: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine In kepitalije 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m rMikoil sEovansfeo-MarodiKO upravo.
Vu pojk.nU« črnit:
$***rsjnl natop V LJubljani, iigar pisarne so v laatnej baninej hiii u 11 ipisjsjsjii iBa aiiiMSi iitov. asa* .>^a^au&mmmmmmmmmmmmm^
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih eenah Škode eenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje is čistega   dobička isdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
00
to
prek šivilje
se sprejmejo pri Antoniji Orani, šivilji na Cesti na Rudolfovo železnico št, 5 v L|nbl]ani. 1135-3
Trgovski
asF* pomočnik
zanesljiv in dober prodajalec se sprejme v trgovino  mešanega blaga
Anton Verbič, Sevnica ob Savi
V Poljanski dolini se dobi dnevno od 600 do 700 litrov dobrega
mleka
postavljenega   na   kolodvor Čkofja Loka.
Kdor ga prevzame, na se obrne na naslov: Lovrooc Dolenc, posestnik v Srednji vssi, zadnja pošta Poljane nad Skoljo Loko 1222-1
Sprejmeta se takoj
2 prodajalki
v trgovino z mešanim blagom [Martin Volovec v Št. Jerneju. Pred nost imajo izurjene, spretne prodajalke  mannfaktnristinje.   —  Tu 80 sprejme tudi
učenec
Gostilna
blizu LJubljane, dobro idoča, s krasnimi prostori, aoetilensko razsvetljavo, popolnoma na novo urejena, 80 Odda radi nenadnega odpoklioa najemnika   v   vojaško službovanje
takoj ali s 1. aprilom 1.1 oziroma pozneje. 1212—1 Naslov pove upravništvo BSlov. Naroda".«
1
r nuisoL
tvrdke Bergmann & dr., De čin na L. je in ostane najboljše vseh modernih barvil za lase in se dobiva za po barvanje v svetlo, rjavo in Srno steklenica po K 2 50 pri
0. fettich-frankheimu
pozor! pozor!
50.000 parov čevljev.
4= pari   eevljev samo MsTS<« -
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim V denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoširano z močno zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo K tO'—. Razpošiljanje po povzetju. Zamena dovoljena. 12*1
J. S&huller, Dunaj in
Krlefflersrasse « ar.
v Ijubljani.
Še nekaj
593 2l
iz boljše kise.
ll9t—3
SUKNAI
In modno 749 17 1 blato za obleke
priporoča Ilrma
Karel Kocian
tvornico za sukno
v Humpolcu
na Češkem Tvornlske cene.      Vzorci franko*
vinskih "OSj |SST* sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-- mer ni oenl tvrdka-
M. Rosner in drug
veleiganjarna sadja v LJubljani poleg Koslerjeve pivovarno.
Prvi kranjsko - slovanski
oglaševalec
klavirjev
G. F. Jurasek
IJublJaua, Sv. Pttra costa 62 a I. nadstropje
I uglaŠuje klavirje, kakor tudi prevzema I popravila vseh sistemov klavirjev in j preglasuje brezplačno. — Uglašuje 1 tudi »Glasbeni Matici11. 646—7
(J Kolodvorski restauraciji
.~r~ južne železnice ^^=-
(JOS. SCHISBT)
se vsak dan nastavlja sveže
alvatorsko nivo
Ustanovil.
"1
Z vsem spoštovanjem
Jos. Schrev
1651
restavrater.
1136 2
Radi renoviranja nekaterih sob, se proda že rabljeno
pohištvo
skupno  ali posamezno v hotelu pri „Maliču11. 1192 3
Enjif đvodja-korespo&dsat
z večletno prakso v raznovrstnih večjih podjetjih, teli premeni ti
Službo. K84-3
Ponndbe pod »knjigovodja V.
M,11 na uprav. „Slov. Naroda*.
Ulnske jone
nekaj skoro rovih, dobrih in močnih, približno od 600, 700, 1500 do 2000 i proda po nizki oenJ 218 13
FRAN CASCIO
v
Nflcnbiirsoi** nllrr nI. «.
Sprejmem takoj
sedlarskega =--= pomočnika
in
vajenca
skrbnih staršev, ki bi imel veselje do sedlarske obrti.
Ivan Kravos, sedlarski moj-ster v Gorici, 1150—3
Velikv tvorniško podjetje na Koro*
shem išče mladega gospoda kot
praktikanta.
Pogoj je znanje slovenščine in nemščine kakor tudi stenografije in strojepisja. Prednost imajo taki, ki so vešči italijanščine. Prosilci naj oddajo svoje ponndbe pri tvrdki M Rosner in drug v Ljubljani. 1170-3
Lepa
priliko za peke!
Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda event. odda v najem
nova hiša
s opeko krita, lepim stanovanjem, moderno urejeno pekari jo, vodovodom v hiši, v bližini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence. Nastop takoj. 1207 —2
Podrobnosti pri lastniku J Pretnarju, trgovcu na Bledu.
Cjublj
• Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
99
C^7C
Izvežbon vrtnar
izučen v vseh strokah umetnega vrtnarstva, prva moč, zmožen slovenščine
in nemSoine, lice sltlibe. — Kraj,   kjer bi se lahko pozneje oženil, ima
prednost.
Naslov pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 1215—1
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani
se slavnemu občinstvu priporoča.
Po meri naročena dela se najsolioneje izvršujejo .*.  .*.  .*.    v lastni delavnici.   .*. .*. .*.
347—j 2
O, kr. avstrijske    SB    drtavne žeieznio«.
Izvleček iz voznega reda.
veljaven od 1. oktobra 1908' lata«
#4fco* Is Itlasifsas |«t ssLi
ros zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesen Ice Trbiž, Beljak, i ni. žel., Gorica,
s. i, žčlTrst,    ta. drž. žet, Beljak čea Po-drozjco, Celovec , Prago. 7-07 utrej-  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoliovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- 28 erofljpeidne. Osebni vlak v smeri! josamce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prage«
ii-SS proopoiano.  Osebni vlak v »meri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. ae^ Gorice dri. ieL, Trs drž. žcU Beljak, (čez Podicžčico) Celovec
1- OO p^peidne. Osebni vlak t smeri: Gro-
suplje, Rudolfovs, Straža-Toplice, Kočevja, a>*te   ^»peScsncv.   Osebni   vlak  v ameri:
Tržič, iesenlce, Trbiž, Beljak juž. žel.
Gorica dri, zet, Trst drž. žcl„ Beljak,
(čez Podrožčico) Celovec, Praga. r-lO zvedsr, Osebni Tlak t smeri: Grosuplje,
Rudolfov o. Straža-Toplice, Kočevja. 7-SS zveteN Osebni vlak v ameri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Praga.
10-40 panaOi. Osebni vlak r smeri: Jt-aenice, Trbiž, Beljak, juž. zel., Gorica drž. ieL Trat dri. IeL, Beljak juž. žel., (čea Podrožčico).
•elno4 ta LfmlOlajsa ari. kolodvor
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. Z~OB pooolćn*. Osebni vlak v Kamnik 7MO zvooor. Osebni vlak v Kamnik tO'BO ponad!. Osebni vlak v Kamnik. (Sav
Prinos v MrnUlaBS      zaL s
e»ee zjutraj. Osebni vlak is Bal jaka Kit žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, TrSičr
8*34 zjutraj. Osebni vlak \i Ko*»v1*. S ti t: -Toplic, Rudoliovega, Grcsuplja.
!i-22 proopoidno.  Osebni vlak   iz ?r*,ti Celovca, Beljaka juž. Že L, čez PodroJEč^ in Trbiž, Gorica drž. žeL, Jesenic. Tržič*
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kodsvja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplfa*
4-IS popaldno.  Osebni vlak ia BeVs juž. žel.. Trbiž?, Celovca, Beljak* (fc Podrožčico) Gorice drž. ieU Trsu azi žel. Jesenic, Tržiča.
O-no ivtćsr. Oseb. vlak iz P^agt, Calora* Beljaka (čez Podrožčico) jece
3 37 xveder. Osebni vlak iz Kočevja,Sir*le Toplic, Rddolfo?ega, Grosuplia.
8- 46 zveder. Osebni vlak Is Beljaka |sJ sel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea JPteC rozclco) Trsta dri. žel. Gorica dri. fei Jesenic, Tržiča.
ii-SO ponosi. Osebni vlak ia Trbiža, C*
lovca, Beljaka (čes PodrožčicG) Trse drž. žel. Gorica dri. žel., Jesenic.
Prihod v Llvkilzae ari. beloSvers
o-*e zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, lO-ee prodpoldno. Osebni vlak is Kazrcife OIO zvooor. Osebni vlak ia Kamnika.
9- 6» ponoO!. Osebni vlak ia Kamnika. (Sao* ob nedeljah in prazniki* do 31. oktobra.}
(Odhodi ia prihodi to osnsčesl « cadcsr •rropejiksm čsicl)
sb nsdaljak in praznikla do 31. oktobra.)
Varat, mamka : Sidro.
Liminent, Capsici comp.
nadomestilo
8623-30
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno, bolečino tolažeče In odvajalno mazilo ob prohlajonju Itd.; po 80 h., K 1*40 in K Sr— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj ee jemljejo le originalne ste-
klenice v Skatljicah z našo varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek
Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Prao I. EliSčina c. 6 nova.
JtUspc  tjanj« vs*k dsa.
Št. 2480/V. u.
Razglas
1224-1
o klasifikaciji konj leta 1909.
Klasifikacija konj in tovorne živine se bo vršila letos po razpisu o. kr. deželne vlade z dne 18. marca 1909, štev. 6541 za mesto Ljubljano dne 1., 2 in 3. aprila, in sioer na konjskem sejmišča poleg mestne klavnice po nastopnem redu:
Dne 1. aprila L L: a) ob 9 dopoldne za II okraj (št. jakobski del)
b) ob 10. dop. za IU.^okraJ (dvorni del).
Dne ž. aprila t. L i    ob 9. dop. za IV. okraj (kolodvorski del).
Dna 3. aprila t. I*: a) ob 9. dopoldne za I. okraj'(šolski del);
b) ob poln 10 dop. ZO V. Okraj (predkraji: Hradeckega vas, Dolenjska cesta. Haupt-manca, Ilovica, Karolinška zemlja, Črna vas);
c) ob 10 dopoldne za Vodmat;
o) ob poln 11. dop. za vse ono konje, ki so
bili dne 1. in 2. aprila zadržani. Tega reda se je strogo držati.
Dohod h klasifikacijskem prostoru je od Grubarjevega kanala. V obližju tega prostora ni dovoljeno puščati vos.
Ako bi kakega konja ne bilo mogoče v določenem Času pripeljati k ogledu, je vsrok naznaniti pravočasno mestnemu magistratu ali pa komisiji. Za konje, ki so oproščeni od klasifikacije in sa žrebeta, ki letos ne dopolnijo četrtega leta, bi prinesti v smislu § 7 ministrske naredbe z due 18. marca 1891, št. 35 drž. zak , /pričevala, obsegajoča razloge oprostitve in izdana po dveh posestnikih, katerih konji se predstavljajo. Lastniki konj se opozarjajo, da je vse izpremene, ki se dogode v Času med naznanitvijo in pa med klasifikacijo konj, to je od 16. marca do vštetega 3. aprila naznaniti mestnemu magistratu.
Lastniki konj, ki opuste predstavo svojih konj in se ne morejo dovolj opravičiti, se kaznujejo v smislu ministrske naredbe s dne 30. septembra 1867 dri. zak. št 198 z globo do 200 K ali z zaporom do 20 dni; poleg tega pa morajo plačati vse stroške poznejše klasifikacije.
Jttestni magistrat ljubljanski
dne 22. marca 1909.
Župan: Ivan Hribar.
J. Zamljen
oevljarski mojster
f Dobom. Kongresni trg Stev. 13
se priporoča a vsa v svojo stroko 349      spadajoča dela.       j 2
3zdelnje prave gorske in telovadske čevlje.
368 3
Vsa
parketska dela
prevzema ter tudi daje materijal
Josip puh
gradaške ulice št. 20, IjuMjana.
Geao I      Solidno I
Prvo Češka tvornica
reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga VIII.
najcenejše vezanje In najkoristnejša reklama. 4457 u
>*mro»:
UflkuiuNtiikiT
v cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m trov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
▼ Podebradeh.
SOBT  Naročite takoj
Priporočilo 862—5
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z naivečjo zadovoljnosrjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J* V.
Frvdek, 14. januarja 1*08.
Za šport in promet.
Zaloga koles
Puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
•Jzposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
360 27
solidno in ceno.
Karel Čamernik
fjubljana, Dunajska cestašt. 9.
Xw i,j      ammM      mmmt* mmm9
mr9*      m99*      mr9*      m"m      m*9* m"m
Častitim damam priporoča
: klobuke :g
le najfinejšega okusa
35a Škof-Vanek
::   pod Jrančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljal. Cako radi venci s trutovi in razne cvetlice, :: donu (zgotovljene. ::
X X X H X X X
Vsem svojim  cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem svojo
SV lclef3ea?golž:o obrt
[s Tržaške ceste štev. 2 preselil v J| gradišče 10, ozir. Simon gregoračeve ulice 2, na vogalu, ceno
Priporočam se za vsa v svojo stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu. 1167 2
Z vsem spoštovanjem
Franc Grattr, klepar.
Štev. 2666
1165 3
Za preložitev deželne ceste Straža-Črnomelj
med Črmošnjicami in Srednjo vasjo na okroglo 15.500 i
proraČunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapadaj c če   ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj ae predlože
do 10. aprila 1.1. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odbori
Ponudbe, katere morajo biti aolkovane s kolkom za eno krono je doposlati zapečatene s nadpisom:
»Ponudba sa prevzet je cestna prelaziti a Črmošniice Sreda|a vas"
Ponudbi mora biti dodana izreona izjava, da pripozna ponudnik, stavbne pogoje po vsej vsebini in da se j m brezpogojno vkloni.
Razen tega je dati kot vad'j še 5 *0 stavbnih stredkov v gotovini ali pa v pup larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne oene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati nov; ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deielnem stavb nem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 18 marca 1909
Zastonj
in poštnine prosto se Vam pošljejo vzorci najmodernejšega sukna za\ damske obleke, angleški, francoski in avstrijski izdelek za kostume, obleke in bluze. Ravnotako vzorci novih cefirov, platna, voalov, batistov in feretonov.
i
Samo izborno blago I03ž
ob silno nizkih cenah. Vzorci naj se naročajo po dopisnici in navede natančni naslov.  Zaradi majhnih stroškov precej ceneje nego v velikem mestu.
Naj večja trgovina ln razposiljalnlca modnega blaga na Moravakem
Komenda, Junds & dr,
Nikolsburg, Stadtplatz štev. 24.
Št. 3733.
Razpis.
Za zgradba s
1.) ?q dovoda v Zapogah, občina Smlednik s pr oraču njenimi stroški K 20.600 in
2) vodovoda sa Črni vrh nad Idrijo, okraj Logatec« s proračurje-
nimi stroški K 18.000 potrebna dela ia dobave se bodo oddale potom
javne penudne obravnave.
Pismene, za vsako posamezno vodno preskrbo posebne ponudbe«
morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna predložiti
do 10. aprila t. I. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z nadpisom:
„Ponndba za prevzetje zgradba L) vodovoda v Zapogah, občina Smlednik, oziroma 2) vodovoda za Črni vrh, okraj Logatec"
Ponudbi mora biti  dodana izjava,  da pripczna ponudnik stavbne pogoje po vse} vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Bazen tega je dodati kot vadij se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pnpilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni oeni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, hbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene, ter izvršitev pesameznih vodo preskrbujoČih napram oddati skupno enemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma Če s mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
V LJubljani, dne 18 marca 1909.
Najboljša pristna vina
(vipavska, dolenjsks, goriška, Istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrng, se
dobe po ugodnih oenah pri
Zvezi slovenskih zaSrug v tjubljani.
s
VINO
liJaioAno. trgovina jj
P. JUST-MASCHKE f
a^ismSsSjsaaaaa,   ildovske »I*c«
priDoroČa po najnižji oeni
ior tudi [t;T?ejše
z,**, dame in otroke
bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, 13. 2
Zunanja naročila točno in vestno. Fpf
Natečaj.
1161-2
Na c« kr, umetno obrtni strokovni seli v Ljubljani je s pričetkom
njega šolskega leta oddati mesto a
Služba se podeli pogodbenim potom v okviru naredbe o. kr. minila bogoČaetje in uk z dn« 26 sept. 1906, št. 33859 (Centralblatt ftir ||werbi Uaterrichtswesen XXIV. b), tičoče se nastavljanja in upoko-ie'ovodij na državnih obrtnih učnih zavodih.
Prosilcem za to mesto, a katerim je zvezana letna remuaeraoija v jem znesku 2000 K, je poleg strokovne izobrazbe dokazati znanje obeh ji jezikov.
Absolvertje kake sole ali učne delavnioe za ključavničarstvo, ki se Ljo z večletno mehanično tehnično prakso, imajo pri enakih razmerah est pred drugimi prosilci. Pismeno opremljene in na C kr. ministrstvo  za Javna dela na-
leLe prošnje je najkasneje do
dne 25. aprila
pri podpisanem ravnateljstvu.
C. kr. ravnateljstvo umetno-obrtne strokovne šole
v Ljubljani, 18. maroaf1909.
a!
Zaradi popolne opustitve trgovine
se prodaja vse blago pod tvorniško ceno.
Glace in drage raznovrstne rokavice sa dame, gospode in otroke; kravata, srajce za gospode, nogavice itd. Galanterijsko blago. — Kirnrgične potrebščine: trebušne obveze, klini pasovi, ravnodrialci itd.
M. Schubert, prej Silina S Kasch
Židovske ulice štev. 5.
901
152/pr.
1124-3
is
Pri deželnem Odboru kranjskem je oddati sledeče službe:
1. mesto računskega uradnika
[I. plačilnem razredn, ki je glede prejemkov enak IX činovnemu raz
državnih uradnikov;
2. mesto računskega uradnika
plačilnem razredu, ki je enak X. činovnemu razredu drž. uradnikov.
3. mesto pisarniškega adjunkta
l> plačilnem razredu, ki je eaak IX. činovnemu razredu drž. uradnikov.
Prosilci za službo pod 1 in 2 morajo dokazati, da so dovršili kako fojo šolo, da so prebili izpit iz državnega raČunoslovja ter da so že več "lažbovali v kakem računskem uradu.
Prosilci za službo pod 3 morajo dokazati, da so dovršili srednjo šolo |ii so povsem izvežbani v pisarniških poslih.
Tozadevne prošnje, katerim se morajo priložiti krstni in domovinski šolska in druga izpričevala ter dokaz u znanju obeh deželnih jezikov,
je predložiti do 6. aprila 1909
iiisanemm deželnemu odboru.
i odbor kranjski v Ljubljani
dne 15. maroa 1909.
Ivan Jax in sm
v lifnbl|ul
Dunajska oesta št. 17
priporočata svoj > bogato zalogo
voznih kolos.
o o
šivalni stroji
Brezplačni koral za vezezje v hlsL
Pisalni stroji .ADLER'.
hiš,
Več majhnih In velikih
med   katerimi   so tudi
tri dobro vpeljano
gostilne,
ae prav pod ugodnimi pogoji pi
Natančna pojasnila se dobe v restavraciji pri „Zvetdl" v Spod. Sliki stev. 22 1145-3
Priporoča se
817 10
JI
(nasproti glavno pošte).
Lepe sobe za tujce
od 1 B 10 h oaprel.
Odda se t-cuAi
več mesečnih sob
— po nizki coni. ——tttt
■n ja
ss s. „ Jo®
a S.
£ "S
*i S)
u 2
T3 mm
OS
M >
-td rt)
2 c
"o
5 o .9 o.
TJ O ■ O °* £•
e* no
OD
O
KO
03 O
>*/• m m «55
o s a
h B
1— a"
ao
o o -C 5 o
S
S «
5-        «  • ^
J* h
© O
"d
08
ca o
OD
00 _Q
04 9
00
Ipristni kranjski lanenooljnati f irnež
Oljnate barve
v posodicah po 72, 1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorec.
faki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za poče.
Steklarski klej
(kit) priznano In strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej K jKlavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
219—21
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jlMf Jfouptmann
v fjubljani.
Prva kranjska tonru ol|n.tlh barv, Hrn.i.v, laka. tai staklarakaaa kls|a.
Zahtevajte cenike 1
Modni salon
za damske klobuke
Ozmec & Vičič
fjnbljana, Šelenburgove ulice
hotel „fr\ JHaliću" naspoti glavne pošte.
priporoča svojo 1186—2
besato zaloso darosklh klooakoo.
pozor kolessrji!
Z/A
Edino znstopstuo n Kranjsko
za prava 860-9
Puchova kolesa
Puch-.Special' K 150
i
„Curier"-kolo K 115 \
Najbolj, pnevmatike Relthofferleve \
Najnovejši šivalni stroji od l
66 K naprej. &
Za preknpovalce ista cena, kakor h
—          v tovarni. -
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar In trgovec v Ljubljani.
_
Št. 7242.
1 » —3
Volitveni razpis.
V zmislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo letošnje dopolnilne volitve v občinski svet vršile v veliki dvorani „Mestnega doma" na Cesarja Jož&fa trga št. 2 in da bode volil:
dne 19. aprila: dne 21. aprila: dne 23. aprila:
III. volilni razred, II. volilni razred, I. volilni razred
in sioer III. volilni razred od osmih dopoldne do dveh popoldne, I. in II. volilni razred pa cd osmih do dvanajstih dopoldne
Drugi in tretji razred boata volila v dveh Oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilni upravičenci od A —L, ki bodo imeli dohod na volišče iz Strelište ulice, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod cd strani mestne ledenice.
če bi bilo treba ožje volitve, vršila 8e bode za III. volilni razred dne 20. aprila t. 1., za II. volilni rszred dne 22. aprila t. I, za I volilni rezrei pa dne 24 aprila t. 1., ravnotam ter v istih urah kot prrotna volitev.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastepni gg. občinski svetovalci :
a) iz III. volilnega razreda: Franc Bergant, Alojzij Lonček, Ivan Pavaek;
b) iz II volilnega razreda: J aro mir Hsnus, Karel Maver, Iv. Šnbic; c i iz I voli nega razreda: Ivan Knez, ur. Ivan Orazen, Iv Plan ta n, Ivan Vela o vrh
Odložil je mandat občinskega svetovalca dr. Karel vitez Bleiw,ris-
Trsteniski.
Voliti bo torej v III. volilnem razredu tri občinske svetovaloe, in sieer vse za dobo treh let; v II. volilnem razredu tri občinske svetovalec tudi za dobo treh let; v I. volilnem razredu pa pet občinskih svetovaloev, štiri na dobo treh, enega pa na dobo dveh let — veega skupaj torej 11 obČ. svetovaloev.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 16. maroa 1909.
Sedal vsaka obleka Iz blaga za ser 4 K ceneje!
Obleka za gospodo mesto 12 K, stane sedaj 8 K; — obleka za dečko mesto 10 K, stane sedaj 6 K; — kostum za otroke mesto  7 K, stane sedaj ,5 K; — kostum pralen za otroke
mesto 2 K, stane sedaj 1 K. 1169—3
Knstumi za dame 8 K ceneje!
Kostum za dame mesto 16 K, stane sedaj 8 K; — (opisa za
damo mesto 8 K, stane sedaj 4 K-
„AngleSko skladišče oblek**
O. Bernatovlć y IJflDlJMl, HeStBl trg JlW. i
BSSSSSSSJB]
3270
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi Cirila in Metoda I
sv.
Slljuet.fi V iff^fTfl i-A "** m za w» ® 0SDiek 24 v
AIUVCIIUI trMKlBnh edlnole lunft Rebrom „ v prid družbi Jv. cmu in Metoda.
Ustanovljena teta 1854.
Prva žomaca slovenska pivovarna
G. AUERieih
Teleleo itev. 210.
dedičev
L Ljubljana  Volfove ulice štev. 12 Ljubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno
marčno p
v sodcih in steklenicah.
Le
vešč ▼se lesne stroke kakor tudi poslovanja pri žagah, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, si Seli premeniti sedanjo sinili o. 1195 2 Podudbe na upr«vništvo »Slovenskega Na'oda«.
Proti
4577 10
kašlju
in
hVIpa^OSti jemljite
dr. Sedlitzkega
gaaaeinabe
limbove bonbone
v vrefiicah po 30 vin
V rjnbljant jih prodaja
J. BUZOLLINI in lekarnar J MAYR
A. Lukič
Pred škofijo 19
S      Oi" «0»S) FOf tt»
najmodernejšo konfekcijo obleke
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
Mfldna trgovina $a dame modna trgovina $a gospode ! modni salon $a damske klobuke
Se nahaja sedaj
fflagdić, £ j ubij a mi
Se nahaja sedaj
v hotelu pri „)Y(aliču", nasproti glavne pošte
Vajene
za pekovko obrt
so sprejme takoj pri Frani denu, Gradišće st  10 v LJnbl
MiJaj
naznanja si. p. n. občinstvu, 856—13     nahaja njegova
vrtnarij!
na Karlovski cesti št
cvetlični ;al
pa pod Trančo
lidelov&nie šopkov, vence* Okusno delo la zmerne ceni
:: Zunanjo naročila točno
Izvrstnega vipavskega vina,
lastnega pridelka, is reblanega grozdja po novem sistemu, zanesljivo Čisto , napravljenega, Imam oddati.  —  Gospodje, ki bodite sami vino v Vipavo kupovat, oglasite se radi poskušaje v moji hiši v Vipavi it. 44f tik graščine, i drugi pa zahtevajte pismeno vzorce. — Manj kot 1 sod (15 hektolitrov) se ) ne oddaja. — Cene po dogovoru. 998 6 I
Franc Dolenc, posestnik, LJubljana, Stori trg fteo. 1.
Podjetje betonskih stavb 45,8161
Brstje Seraualll & Pontello i
Slomškove ulice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška'dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidno In strokovnjasko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.
Zastopnik svodov patent „Tninl". ———
H, Volk
v Šoštanju, Štajersko
3(emična
pralnico
urejena s najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča sa snsienje 1032    vsakovrstnih oblak itd. 3
Sprejemslnioa sa LJubljano pri
I. Masnicu
krolaća, Mlkloiićeva oesta št. 10.
Sa debelo In drobno po nizkih
JSnMMSSHSiSMPSHBS*
Za
sezono
pomladansko in letno
velikanska zaloga
narejenih oblek
In modernega blaga za naročila po meri.
Priznano fina postrežba.    *m *     Stalne, najnižje cene.
A. KUNC, Ljubljana
■ n«m uohviv iu urvvilV        umi^iu. i
■ cenah priporočani svojo bogato H ' zaloteno H
trgovino
z galanterijskim In oseh vrst kramarskim blagom 354 In pleteninami 3
Devocionalije
in vse vrste blago za boija pota.
Tvornlika zalogo kroni, glavnikov.
finim Skof
.■. Ernaat Jevnlkarjev naslednik .".
Dnoosko c, v bili gostilne & 6*
#//A. Vivod-Mozeti
s 0
Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljan
& S priporoča oenjenim damam 2S21-
vsakovrstne modele po znano najnižjih cenah.
Popravila klobukov Izvršuj« lino lo ceno.       .s *Jt§*
S\3.ixsiaajSL  naredila  tečno-       >^J^V 'J
Podružnica v 3(ran|n.     S *ffi/^r
Največja narodna
KONFEKCIJA
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
Kristofič-Bučsr
v 1..jii(>ljiaiif. kitari trg" •*» 28
priporoča
krasne T" . ~T   I"" Z?.  " —"
solil, volni In dragom modnom blagu
najnovejša modna krila, kostume, delne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevr&tno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, p laičke, pariške modrce, nogavice, rokavice, lopice  In druge pletenine. — Fine zavra tulce naramnice, ovratnike, srajce ln drago perilo ia gospode. S \|
Zunanja naroČila se izvršujejo takoj In točno. S
Cene radi male režije brez konkurence. /
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
1067 4
ao priporoča slavnemu občlnsttn
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni.
Naročila se sprejemajo pri    aamsssssssssssssssssssssssssssssssssn »JOSIP TURK ■-■
FRANC   VIDALIJU      .jgjeasnnnonBnnnnnonnBnunn^^ lastnik prvega slovenskega
Prešernove ulice, Ljubljana.    ntnsnnnnnnnsBHasnnnnjs^ pogrebnega zavoda.
I x«ia jatell la »dre veraJ  nrealnlk B a a t o Pastoslessiek.
Lastnina ln tlak »Narodne tiiktne*