TRST, sobota 10. januarja 1959 Leto XV. - Št. 9 (4163) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 94-631 — Postni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 dir. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: založništvo OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-3/5 - — - -- ■ - ■- -- ... — . ... -- - ■ Iz Egipta je ministrski predsednik dopotoval v Grčijo Včeraj in danes med Fanfani jem m Atenah grškimi razgovori državniki V zvezi z vprašanjem javnih uslužbencev zahteva CGIL pred sejo vlade še en sestanek med predstavniki vlade in sindikatov ■ Nekateri krogi KD skušajo zvrniti odgovornost za položaj v stranki na faktorje izven stranke same (Od našega dopisnika) ATENE, 9. — Ministrski predsednik in zunanji minister Amintore Fanfani je danes prispel na letališče Hellenikon, ki je oddaljeno od Aten 12 km, ob 17.12 po krajevnem času. Pričakali so ga ministrski predsednik Karamanlis, zunanji minister Averof, člani vlade, italijanski veleposlanik Caruso ter člani diplomatskega zbora. «Mislim, da noben človek ne more priti v Grčijo, je dejal Fanfani ob prihodu, brez globoke ganjenosti. V tem primeru pa se ganjenosti pridružuje še tast, ki mi jo je izkazal Predsednik italijanske republike, ko mi je naložil, da ga predstavljam pri grški 'ladi. To povabilo grške vlade bam bo omogočilo pretresti •kupna vprašanja ter spet potrditi že tako živo italijansko-grško prijateljstvo.« Fanfani se je v spremstvu tdpeljal v vilo Maksimos, ki Je določena za odlične goste. Kmalu nato je opravil Fanfani protokolarne obiske pri Predsedniku grške vlade Ka-ramanlisu ter zunanjem ministru Averofu. Ta obisk se Je zavlekel čez normalni protokolarni čas in Karamanlis J* novinarjem povedal, da so s ^Fanfanijem že govorili o Krško-italijanskem stališču do arabskega sveta. Jutri dopoldne se bodo razgovori nadaljevali, zaključili pa se bodo Popoldne, nakar bo izdano nradno poročilo. Danes zvečer je italijansko Veleposlaništvo prireailo ve-Cfcrjo na čast Fanfaniju, ki so Se je poleg članov grške vlade udeležili tudi diplomatski Predstavniki ter odlične aten-Kke osebnosti. Jutri pa bo Predsednik italijanske vlade P® kosilu gost kralja Pavla, 'bedtem ko bo zvečer priredil slavnostno večerjo predsednik vlade Karamanlis. KlM, 9. — Danes je tajništvo lGil, objavilo besedilo pisma, 1 ga je včeraj poslalo predsedstvu vlade ter zakladnemu ministru z odgovorom na vlad-predloge za ekonomsko izboljšanje javnih uslužbencev. v tem pismu navaja CGIL ?Y°je protipredloge, ki so v bistvu sledeči: povišek dru- z*bskih doklad za vse osebje 'J službi in v pokoju naj se avigne na 2000 lir, in sicer z datumom od L januarja 1959; ohranitev družinskih doklad ?a otroke nad 21 letom do 24 eta, če so študenti univerze; Premična lestvica naj se naganja na ugotovitve ISTAT o Zlvljenjskih stroških« in ne ° icenah v potrošnji«. „ ,(eS nadaljnjih zahtev po-avlja CGIL tudi zahtevo, da zajamči razširjenje ukre-?°v. ki bodo sprejeti za dr-shiik* uslužbence tudi na u-Užbence krajevnih gn poldr-JJVbih ustanov. Pismo CGIL r aaključuje z zahtevo za v sestanek med vlado in •'»mi sindikati pred sejo vlade, ki bo 15. januarja, da «se še enkrat poskusi najti sporazum«. Danes sta se sestali tudi tajništvi CISL in UIL ter tudi sami poslali odgovor vladi. Tudi ta odgovor se v bistvu ne razlikuje od odgovora CGIL. Medtem ko so še parlamentarne počitnice, ko se niti vlada pogosto ne sestaja in ko je predsednik vlade ter istočasno tajnik KD odsoten, se skuša v okviru same KD najti neko «razčiščenje» in okrog tega razčiščevanja se tudi v Rimu vrti skoraj vsa politična aktivnost. Vlogo nekakega arbitra je to pot prevzel predsednik parlamentarne skupine Gui, ki sprejema vidnejše predstavnike struj v KD ter se z njimi pogovarja kot kak mandatar za sestavo nove vlade. Ali dela vse to na lastno pest ali v soglasju s Fanfanije-vim namestnikom Rumorjem ali po naročilu Fanfanija samega, preden je odšel na pot v Egipt in Grčijo? To končno za kronološki opis dogodkov niti ni važno. Gui je danes sprejel Sulla, Carmina de Martina in Pello. Prvi je eden od voditeljev leve skupine «baze», medtem ko pripadata ostala dva desnici. Toda medtem ko je De Martino predstavnik zgolj desnice v stranki, pa je Pel-la predstavnik tako zvane ekonomske desnice, ki ima dobre zveze s Confindustrio in ki ga imajo za prijatelja tudi monarhisti in fašisti. Gui se je s prvima dvema razgo-varjal r vsakim po tri četrt ure, medtem ko je razgovor s Pello trajal poldrugo uro, kar pomeni, da je le-ta slej ko prej zelo pomembna osebnost. In medtem ko je nastopila republikanska stranka, demo-kristjanska levica in socialdemokrati z zahtevo, naj se KD bolj izjasni in naj začne končno voditi politiko, pri kateri ji ne bi bilo .treba biti tako zelo žal, če bi se ji kak drobec na desni odkrušil, pa se že v odgovornih krogih KD kaže hotenje, da bi prevrgli krivdo za sedanji položaj na faktorje izven stranke. Tako se v neki noti, ki se ji pozna, da je navdihnjena po tajništvu KD, trdi, med drugim, da je tudi republikanska stranka kriva sedanjega položaja, ko ni hotela vstopiti v vlado ter je odložila odločitev do kongresa, na kongre- su pa zopet ni hotela sprejeti odločitve v tem smislu. Na ta način se ni mogla u-trditi demokratska koalicija levega centra. Na stanje v sami KD pa vpliva tudi položaj v socialdemokratski stranki. Ta sicer sodeluje v vladi, vendar čaka na kongres PSI, da sprejme eventualno kake nove sklepe. Ko KD skuša tako zvrniti odgovornost za položaj v lastni stranki na republikance in celo na socialdemokrate, pozablja na delovanje lastnih »prostih strelcev« v parlamentu: le-ti se namreč gotovo ne ozirajo na republikance in socialdemokrate. Republikanski kongres je v bistvu samo potrdil stališče, ki so ga republikanci zavzeli že tedaj, ko je Fanfani sestavljal vlado in so oni sklenili, da bodo izven vlade na pozicijah kritične avtonomije. Vodstvo PSI pa je imelo danes zadnji sestanek pred začetkom kongresa. Uredilo je neka tehnična vprašanja ter sklenilo, da bo kongres otvoril podpredsednik senata Tebaldi. Kongres se bo zaključi; v nedeljo 18. t. m. popoldne z glasovanjem o političnih dokumentih. Nenni se je v razgovoru z novinarji zavračal trditve, da bi se v predkongresni borbi posluževal svojega imena in ugleda v korist avtonomistične struje. Napovedal je tudi, da bo poglobil vprašanje odnosov med katoličani jn socialisti v okviru zgodovinske perspektive demokratskega razvoja v Italiji. Na kongres PSI so povabljeni predstavniki KD, KPI, PSDI, PRI in PLI. Tujim strankam niso poslali vabil, če pa pridejo predstavniki socialističnih strank, bodo dobrodošli. Pričakuje se vsekakor udeležba Aneurina Bevana. RIM, 9. — Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Hammarskjoeld se je danes med povratkom v New York ustavil na rimskem letališču, kjer ga je sprejel ravnatelj UNESCO Veronese. Po ustoličenju De Gaulla Alžirija spet v ospredju Prihodnji četrtek bo Debre obrazložil skupščini svoj program PARIZ, 9. — Novi predsednik francoske vlade Michel Debre bo jutri zjutraj predstavil člane svoje vlade predsedniku republike De Gaullu. Verjetno bo svojo vlado predstavil skupščini prihodnji četrtek 15. januarja. Čeprav nova ustava tega ne določa, ker člane vlade neposredno imenuje predsednik republike na predlog ministrskega predsednika, bo ceremonija v skupščini zavzela obli,ko in-vestiture. Debre namerava namreč obrazložiti skupščini svoj politični program in zahtevati glasovanje o odobritvi. Politični opazovalci so mnenja, da misli Debre tako ravnati iz dveh vzrokov; v prvi vrsti bi želel še bolj okrepiti svoj prestiž in oblast. Na drugi strani pa namerava razjasniti notranji politični položaj. Kakor ugotavlja list «France Soir«, ni bil prehod iz četrte v peto republiko izvršen v i-dealnih pogojih, vsaj kar se tiče razdelitve ministrstev. »Ministri in parlamentarci,« piše list, «so stopili v novi režim, ne da bi v celoti izstopili iz starega. Nadaljujejo se namreč spori v zvezi z razdelitvijo ministrskih mest in drugi spori.« Opazovalci se sprašujejo, ali bo Debrejev program ki mu je ustvaril podlago sam De Gaulle, vseboval novcsti, t. j. ali bo odprl nove možnosti glede prihodnje akcije vlade. Vsekakor je skupščina sklicana za prihodnji četrtek, samo da se izicče o programu ministrskega predsednika, in ne da ga diskutira ali pa da ga spremeni. Takoj zatem se bodo njena vrata zaprla in se bodo spet odprla šele proti koncu aprila, ko se bo začelo redno parlamentarno zasedanje. Ce se sedaj ne predvideva redno parlamentarno delovanje, bodo skupine in stranke, ki so zastopane v skupščini, verjetno vplivale na splošno orientacijo političnih zadev. Tako se je danes prvič sestala skupina 67 »alžirskih« poslancev, ki so sporočili, da bodo zahtevali »celotno spojitev« Alžirije z metropolo. V tem smislu zahtevajo, naj «se napravi ostal'» kakor je izjavil De Gaulle. S tem se je znova vnela polemika o bodočem položaju Alžirije, v katero so posegli tudi bivši bojevniki v Alžiriji, ki pravijo, da »mir ne bo mogoč, dokler ne bodo vsi uporniki ubiti, ujeti ali integrirani«. Na mah je torej glavno vprašanje, ki tare Francijo, prišlo spet v ospredje, kakor je vedno bilo v ospredju tudi pod četrto republiko. um ia n m m m iiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiHiiitliiiilliiiiititiiiMiiiiMiti iiiii iiiiiiiiiiMilillllliiiiiililiHliiliniiiiiiaiiiiiiiitiii m iiiimiiitiii iiiii 1111111111 u n miiii m m miKii m iiiiiimu || d um n,|, |fl || iiiiiimii Eisenhovverjeva poslanica kongresu o stanju v državi Povečanje izdatkov za oboroževanje v škodo socialne dejavnosti v ZDA Predsednik pravi, da bodo ZDA delale za mir s položaja moči - 60 odstotkov zveznih izdatkov v vojaške namene - Napoved petletnega ali desetletnega načrta, «da se dosežejo nekateri smotri* WASHINGTON, 9. — Predsednik Eisenhower je danes prebral v kongresu svojo poslanico o stanju v državi. Med drugim pravi, da skušajo ZDA preprečiti vsakršno vojno kjer koli, s tem da vzdržujejo močno in hkrati elastično obrambno silo. Dalje zahteva, naj ZDA še dalje izpolnjujejo svoje obveznosti do svojih prekomorskih zaveznikov, ter podporo politike zdravega gospodarstva in preprečitve inflacije. V delu spomenice, ki govori o zunanji politiki, pravi Eisenhower, da bodo ZDA ostale močne in budne pri iskanju svojega glavnega mednarodnega smotra: /pravičen mir, v katerem naj se zajamčijo prr-vice vseh svobodnih narodov.« Glavne točke spomenice so: I. ZDA bodo še dalje delale za mir s stališča moči. «Gre za težavno nalogo, ker komunistične države ne izpolnjujejo pogodb, ki so jih podpisa.- "niiiiiiiiiiiunmiinniiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiitMiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiaf Nova spomenica SZ o Berlinu izročena Washingtonu in Parizu Mikojan je baje predlagal sestanek Eisenhoiver-IIruščev - «Daily IIerald» predlaga, naj bi Mikojana povabili v London ni"^ASHlNGTON, 9. — Držav- va,„0Jan .5- januarja, ko se je temu ar^a* z Dullesom, izročil jj^eparima je potrdil, da je emu Vftrial 0 mU spomenico o Berlinu in daj ep?oiji, Predstavnik je do-navli sPomenica samo po-šče o * ?nano sovjetsko stali-kroaih aadevah, v poučenih menici Prav*j°. da je ton spo-soviet.u lj vljuden« kakor i- SKa nota od 27. novem- br ra. Pa^d5avnik državnega de-le„ n.aja Je izjavil, da bo Dul-ko ,sestanku z Mikojanom, m v it ta vrnil okoli 19. t. svoio ,a.shington, obrazložil 8Pomenfa glede sovjetske Cm v‘Ce- Predstavnik ni ^a S!r.llIpi8anjflne- da' i za]Yodn°nemškega lista, Predla oni v spomenici ščevn~ sestanek med Hru- hai Kisenhovverjem ki Mm bl1 sPomludi. Detrmtl8" j* Pr'*el danes iz hodim v Chicago. Pred od-lu u: v Chicago je na kosi- na a„vtS° ga Priredili njemu , da se SZ ne vi i ^P0Vedati sv°ji zahte-n» naL„ .1? aahodnega Berli-*Za n? ^ svobodno mesto. «so izJavil Mikojan, pr0L Logl 0 Berlinu že kom- z«hodnih č*?redlagamo umika nato a 6t' zato da bi jih Berhn • druge *ete. njegov •? svobodno mesto in zaJamčen m b° mednarodno Zahtevaio’ v*Tr-l°Vski P°tniki viiii Vcasih za svoje bla-Za kat° Ce_noV kakor je cena, t«da v °4 Ka mi-slijo prodati;; • v tem — ^Zate takega rac 'jo, na1? J? ^tjkoj.an izrazil že- pnmeru ga računa.« nai i.. nia7.il ze- vale z~ .ZrK SZ sodelo-dalje izjavil01 Hmir. Mikojan je bo "v nritV3_;?.a upa, Poveča?«lk°ohjil’ ,edm'J' letih Ril °dstotkol^ je dodal Miko- jan, je začela tako velike napore za izboljšanje, da ti napori lahko samo koristijo miru« Izrekel je tudi zadovoljstvo s prisrčnim sprejemom v avtomobilskih tovarnah v Detroitu in je pripomnil: «Vse ostrosti hladne vojne niso zatemnile src ameriških državljanov. Ce ne bi bilo razlike v jeziku, bi lahko pozabil, da nisem v neki sovjetski tovarni«. Pozneje je na letališču izjavil, da sinočnjih protisovjetskih demonstracij ne ocenjuje v smislu, da te tolmačijo čustva ameriškega ljudstva a-li prebivalstva Detroita. Dodal je: »Bili ste zelo vljudni. Ko bodo Američani prišli v Rusijo, upamo, da jim bomo povrnili z enako vljudnostjo«. V svojem hotelu v Chicagu je Mikojan odgovoril na nekatera vprašanja časnikarjev. Izjavil je med drugim: »Nočemo hladne vojne, ne vojne. Toda če nam bo vsiljena, i-mamo vse potrebno za odgovor«. Na neko drugo vprašanje je Mikojan odgovoril: »Gotovo, da bodo ZDA nekega dne postale socialistična država, to-du za to je potreben čas. Sicer pa je odločitev v rokah Američanov«. O sovjetsko - ameriških odnosih je Mikojan izjavil; »Veter je še hladen, toda kmalu bomo imeli pomlad«. Dodal je: «Nezaupanje med nami je treba odpraviti in ni nobenega vprašanja, ki se 7. medsebojno dobro voljo ne bi moglo rešiti«. Izjavil je, da je izmenjava obiskovalcev med obema državama važna, in je izrekel zadovoljstvo zaradi razumevanja, ki ga je našel v ZDA Londonski list «Daily Ex-press« predlaga, naj bi Miko-jun obiskal Veliko Britanijo med svojim povratkom v domovino. «Ce hoče trgovinsko izmenjavo,« piše list, «je to dežela zanj. Mi imamo velike možnosti za trgovino. Mikojan bi moral neposredno presojati.« Laburistični «Daily Herald« piše da se zdi, da Hruščev zelo želi pogajanja na najvišji stopnji in da si Mikojan prizadeva za sestanek Hruščev-Eisenhovver. List pravi zatem, da bi morale zahodne države predlagati pogajanja na najvišji stopnji o poljskem načrtu za neatomsko področje v Evropi. PARIZ, 9. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je Sovjetska zveza v novi spomenici francoski vladi »spremenila« ton svojih predlogov o Berlinu. Dodal je, da se SZ trudi, da bi «razpršila vtis ultimata«, ki so ga ustvarili njeni predlogi o ukinitvi okupacijskega statuta v Berlinu. Novo sovjetsko spomenico je izročil generalu De Gaullu sovjetski poslanik Vinogradov, ko se je v sredo razgovarjal z njim. Predstavnik je dodal, da se sicer opaža sprememba tona v primeri s prejšnjimi notami, vendar pa je še vedno velika razlika, kar se tiče glavnih vprašanj, za katera gre. Izjavil je zatem da se sovjetska vlada posvetuje neposredno z londonsko in wa-shingtonsko vlado o tem vprašanju in da še vedno čaka na sovjetske odgovore na zahodne note od 31. decembra, ki zavračajo sovjetske predloge in v katerih zahodne države izrekajo pripravljenost razpravljati vprašanje nemške združitve v celoti ter vprašanja evropske varnosti in razorožitve. V Londonu je britansko zunanje ministrstvo sporočilo, da niso dobili nobene nove note o Berlinu. Predstavnik je izjavil, da ne ve, ali noto pričakujejo. le, kar dokazuje prav vprašanje Berlina«, Kljub temu bodo ZDA povečale svoje napore in predlagale perfekcioni-ranje mehanizma OZN in drugih mednarodnih organizmov, ki skrbijo za uveljavljanje zakonitosti v svetu. 2. »Da se prepreči vojna, morajo ZDA imeti močno in hkrati elastično obrambno silo«. Napredovanje na vojaškem in znanstvenem področju je zelo zadovoljivo. Spomenica omenja zatem velike rezultate, ki jih je dosegla Sovjetska zveza, in dodaja, da ameriški znanstveniki delaio na tem področju še večje napore, za kar so potrebni novi veliki izdatki. Približno 60 odstotkov celotnega zveznega proračuna za leto 1959 bo u-porabljenih za obrambo. Posebno važnost imajo medcelinske rakete »Atlas« in balistični program in gradiiev a-tomskih podmornic. Predsednik svari kongres pred »prenaglim kopičenjem velikih zalog orožja« in pravi, da je potrebno sistematično pripravljati načrte za vojaške izdatke in brez prestanka zamenjati zastarelo in neuporabno orožje z novim. »Naš smoter je, pravi predsednik, poskrbeti za razumno obrambo. Nadaljnji smoter bo povečati učinkovitost te obrambe in pri tem preprečiti vsako razsipanje«. Prihodnji proračun bo določal za oborožene sile, za komisijo za atomsko energijo in za vojaško pomoč tujini izdatke 47 milijard dolarjev. Glede skupne varnosti zahodnih držav pravi predsednik, da bo morala vsaka od 50 držav, ki pri tem sodelujejo, «prispevati po svojih močeh«. ZiDA skušajo s svoje strani najti nova sredstva, da bo njih priipevek učinkovitejši. 3. Predsednik predlaga ohranitev programov za pomoč tujini; poziva kongres, naj odobri predvideno zvišanje ameriške udeležbe v denarnem skladu in mednarodni banki; omenja, da se ZDA pogajajo o ustanovitvi medameriškega finančnega sklada, ter napoveduje, da bo pozneje predložil kongresu program za spodbujanje investicije privatnih ameriških kapitalov v tujini. 4. V delu spomenice, ki je posvečena notranji politiki, poudarja predsednik potrebo močnega gospodautva. V ta namen je potrebno voditi previdno politiko in preprečiti nevarnost inflacije, ki bi lahko nastala z zvišanjem cen in mezd in s primanjkljajem v proračunu. Nato izreka mnenje, da bi moralo prihodnje finančno leto prinesti največjo blaginjo v ameriški zgodovini. V kratkem bo predložil kongresu proračun za leto 1959 -1980, ki bo uravnovešen in ki naj upošteva realno stanje; zahteval bo od kongresa, naj mu dovoli izvajanje pravice veta, ne samo proti celotnim osnutkom zakona (kakor je predvideno (St^ij), pač pa tudi samo proti nekaterim do-lozbam osnutka zakona: predlagal bo novo zakonodajo o kmetijstvu, ki naj omogoči zmanjšanje izdatkov vlade za pomoč kmetijstvu; v vladi bo v kratkem ustanovil stalno skupino, ki bo proučevala vprašanja stalnosti cen. Zatem pravi predsednik, da se bo trudil «zm,anjšati nekatere dejavnosti vlade«, in bo namesto tega zaupal privatni pobudi te dejavnosti. Novi o-snutek proračuna pa predvideva zvišanje izdatkov v kulturne in znanstvene namene in modernizacijo mest. Ustanovil bo stalno komisijo, ki bo imela nalogo proučiti položaj o življenjski ravni, zdravstveni položaj in izobrazbo ameriškega ljudstva. ki se (»talno množi, tako da je potrebno določiti nekatere »narodne smotre«, ki jih bo treba doseči v petih ali desetih letih. 5. Predsednik obvešča, da bo predložil kongresu ntkatere osnutke zakona, ki naj odpravijo korupcijo v amoriških delavskih sindikatih in ki naj o-mogočijo novo napredovanje, kar se tiče državljanskih pravic. Glede Berlina pravi predsednik, da imajo ZDA dolž nost »braniti svobodo tega mesta«, dodaja pa, da bo njegova vlada še dalje iskala take sporazume, ki naj rešijo to vprašanje in draga važna vprašanja. Zatem sporoča predsednik, da je pozval dvostrankarski odbor, naj revidira programe o vojaški pomoči tujini, m izreka upanje, da bodo sedanja pogajanja o razorožitvi privedla do takih rezultatov, ki naj omogočijo zmanjšanje vojaških bremen ZDA. Vedno bolj jasne zahteve prebivalcev Belgijskega Konga LEOPOLDVILLE, 9. — Devet afriških županov v Leo-poldvillu (deseti, Kasavubu, je aretiran) je poslalo kralju Baldovinu ter ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri izjavljajo, da jih prebivalstvo sili, naj zaradi stanja v Leopoldvillu prosijo, da se takoj pošlje v Leopoldville posebna parlamentarna komisija, sestavljena iz vseh belgijskih strank. Komisija naj izvede preiskavo ter odloči, kdo je odgovoren za zadnje dogodke ter za politično nezadovoljstvo, ki vlada že več let v deželi. V svoji brzojavki pravijo župani tudi, da prebivalstvo zahteva takojšnjo izpustitev Kasavubuja, ki naj takoj zopet prevzame svoje funkcije. Razen tega naj se tudi izpuste člani odbora organizacije Abako. To prebivalstvo je odločeno, da maščuje stotine svojih ustreljenih, če njegovim zahtevam ne bo ugodeno, pravi brzojavka. Isti župani so poslali gene-neralnemu guvernerju resolucijo, v kateri zlasti zahtevajo: točno poročilo o žrtvah incidentov; uvedbo občinske u-pravne politike po zahtevah županov; takojšnjo ukinitev vojaške zasedbe mesta; voja- Javorški poudarja ugoden razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo Drago Kunc o kitajski varianti makartizma in o izredni važnosti Mikojanovega obiska v ZDA (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Danes je dopotoval v Rim novi jugoslovanski veleposlanik v Italiji Mihajlo Javorški. V svoji izjavi pred odhodom v Rim je Javorški, ki je bil pred tem veleposlanik v Bruslju, izrazil svoje zadovoljstvo, da bo na novem službenem mestu tolmačil želje in napore svoje vlade po nadaljnji poglobitvi prijateljskih odnosov in dobrega sosednega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Javorški je ugotovil ugod ni razvoj jugoslovansko-ita-lijanskih odnosov v zadnjih letih posebno na gospodarskem področju in izrazil prepričanje, da bodo težave, ki ovirajo tesnejše gospodarsko sodelovanje, v kratkem odstranjene. «V dvostranskih odnosih med Jugoslavijo in Italijo so še nekatera odprta vprašanja, ki so po mojem mnenju dozorela za rešitev,« je poudaril Javorški in izrazil upanje, da bo bodoča doba obeležena z obojestranskimi iskrenimi napori, da se končno odstranijo preostale ovire v medsebojnih odnosih. »Politika aktivne koeksistence, ki je osnovno načelo mednarodne politike Jugoslavije, kakor tudi dosedanji rezultati v ju-goslovansko-italijanskih odnosih, obojestranski interesi in dobra volja omogočajo, da se odnosi med Jugoslavijo in Italijo še nadalje poglabljajo ne glede na različen družbeni sistem in ne glede na dejstvo, da pogledi Jugoslavije in Italije v raznih zunanjepolitičnih vprašanjih niso enaki. To je ne le v interesu obeh držav, temveč bo prispevalo k izboljšanju mednarodnih odnosov sploh in miroljubnemu 'sodelovanju v svetu.« Drago Kunc, zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve je ocenil na današnji tiskovni konferenci pisanje tiska nekaterih držav »socialističnega tabora« v zvezi s potovanjem predsednika republike maršala Tita kot napad in žalitev ne le Jugoslavije temveč tudi narodov in voditeljev držav, ki jih Tito obiskuje. «Del svetovnega tiska, je izjavil Kunc, je pravilno uvidel pravi cilj obiska predsednika Tita nekaterim državam Azije in Afrike, in sicer utrditev že obstoječih prijateljskih odnosov na vseh področjih in izmenjave misli o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih krepitve miroljubne in neodvisne politike izvenblo-kovsfci’,1 držav, razširitve splošnega mednarodnega, utrditev načel Bandunga in zagotovitev miru na osnovi premagovanja sedanje blokovske razdelitve sveta.« Trditve in ugibanja tiska nekaterih držav »socialističnega tabora«, da so ti obiski usmerjeni proti nekaterim državam in da imajo za cilj ustvarjanje tretje sile in podobno, so zlonamerni. Narodi držav, ki jih obiskuje maršal Tito, vedo, kakšni so smotri jugoslovanske zunanje politike v razvoju prijateljskega in vsestranskega sodelovanja z vsemi državami Azije in Afrike. Zato pisanje kitajskega, alban skega, bolgarskega in tiska nekaterih drugih držav «so cialističnega tabora«, globoko žali ne le Jugoslaviio temveč narode in voditelje držav, katerih gost je maršal Tito. »Poročilo o razgovorih Tito in Sukamo je najbolj zgovoren odgovor na te napade,« je nadaljeval Kunc. «Zato se ni čuditi, zakaj so to sporočilo in mnoga druga stališča in akcije jugoslovanske vlade namerno skrili in zamolčali javnosti držav, v katerih so ti napadi izvršeni. To kaže, da nosilci teh napadov v bistvu ne podpirajo idej stvarne, miroljubne koeksistence, ki so prikazane v sporočilu, temveč nastopajo s pozicijami, ki so globoko protisocialistične in v nasprotju z interesi miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.« Zastopnikom tiska nekaterih vzhodnoevropskih držav je bilo očitno neprijetno, ko je Drago Kunc odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje obisk Mi. kojana v Združenih ameriških ške oblasti naj župane obvestijo, preden kaj ukrenejo glede občin; skrajšanje policijske ure. Resolucija tudi trdi, da bi bilo mogoče zadnjim incidentom se izogniti, in da je sedanja mirnost samo navidezna. Uporaba orožja ni primerna za utrditev prijateljstva med Belgijo in Kongom; sicer pa od pretekle nedelje ljudstvo vedno manj verjame v tako prijateljstvo. V resoluciji je rečeno, da župani obsojajo plenjenje in tatvine, so pa odločno na strani zakonitih zahtev prebivalstva Konga, da dobi svojo neodvisnost in socialno pravico brez rasne diskriminacije. Ako njihovim zahtevam ne bo kmalu ugodeno, potem ne bodo več sodelovali z evropskimi oblastmi in bodo mogoče tudi odložili svoje funkcije Nacionalno ginanje Konga je danes objavilo izjavo, v kateri zatrjuje, da morajo A-fričani prevzeti nadzorstvo nad svojimi zadevami. V poslanici, naslovljeni na ljudstvo Konga, pa poziva izvršni odbor tega gibanja, naj se prebivalstvo vzdrži vseh nasilnih dejanj. Nadaljevanje razgovorov Tita v Kangunu RANGUN, 9 — Tu so se danes nadaljevali burmansko-jueoslovanski razgovori, katerih so se poleg predsednika Tita in predsednika burmanske vlade Ne Vina udeležili še ostali člani obeh delegacij. V razgovorih je prišla jasno do izraza obojestranska želja, da se izkoristijo vse možnosti za poglobitev vsestranskega, posebno gospodarskega sodelovanja. V političnih razgovorih je prišla do izraza enakost pogledov v važnih mednarodnih vpra»šanjih in o naporih za krepitev svetovnega miru. •iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii Več kot J00 smrtnih žrtev v španski vasi Zrušil se je jez hidrocentrale pri nekem jezeru in vodovje je vas preplavilo in porušilo državah. Izjavil je, da Jugoslavija meni, da medsebojni obiski in izmenjava misli u-glednih državnikov raznih držav, posebno tistih z različno družbeno ureditvijo, lahko koristno služijo boljšemu razumevanju, krepitvi zaupanja med državami in stvari miru v svetu sploh. »Mi pričakujemo,« je izjavil Kunc, »da bo take pozitivne rezultate dal tudi o-bisk podpredsednika Mikojana v Združenih ameriških državah, kar bi bilo izrednega pomena za nadaljnji razvoj in splošno stanje mednarodnih odnosov.« Izstrelitev kozmične rakete v Sovjetski zvezi je Kunc o-cenil kot velikanski uspeh sovjetskih znanstvenikov in dejal, da je zgodovinskega pomena, ker kaže, kako daleč se je povzpela človeška moč nad prirodo in ki zahteva nove odločne napore za ureditev odnosov med državami, da zavladata trajni mir in mednarodno sodelovanje. »Ta dogodek,« je poudaril Kunc, »kaže, da je vprašanje izkoriščanja vesolja v miroljubne namene postalo sodobno vprašanje.« V zvezi z nadaljevanjem dela konference o prenehanju jedrskih eksplozij in s prekinitvijo konference o preprečitvi izhenadnega napada je Kunc izjavil, da je obžalovati, če so se razgovori o preprečitvi iznenadnega napada prekinili, ker ni bilo moč napredovati, in je dodal, da je potrebno nadaljevati napore. Kar se pa tiče konference za prenehanje jedrskih eksplozij, je očitno, da gre za napredek, ki ga je treba utrditi. Napad Envera Hodže ob prihodu albanske državno-partij-slte delegacije v vzhodni Berlin je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve ocenil za globoko protisocialističnega in v nasprotju z in- liniiiiillllllililililillillllllllliiillllllltllililililiimililiiilliiiiiillllllllllillllllllltlllllillllllllllMlll Začetek pogajanj med ZAR in Anglijo \ngletka delegacija pride prihodnji teden v Kairo - Naser sprejel bonnskega poslanika Erhard napovedal obisk v Kairu KAIRO, 9. — Ministrstvo za idarstvo ZAR Kaisuni pa je iz-gospodarstvo ZAR je danes javil: «Ne verjamem, da bi javilo, da je Velika Britanija | bil še kak spor med obema Itritrnliln ir lien/litnir nomeAnili 4 nJ 1______ teresi miru in mednarodnega sodelovanja. Dodal je, da Jugoslavija meni, da je tudi vzhodnonemška vlada odgovorna za napade uradnih zastopnikov tujih držav na njenem ozemlju. Kitajski časopis #Huntsi« je nedavno v protijugoslovanskem članku med drugim nastopil s trditvijo, da Jugoslavija glede Formoze zastopa stališče ameriških imperialistov. Ta članek so ponatisnili številni listi drugih držav »socialističnega tabora«. Te trditve je Drago Kunc označil kot nepošteno metodo in lažnivo prikazovanje dejstev z namenom, da se ustvarijo umetni argumenti za nadaljevanje in povečanje gonje proti Jugoslaviji. Kunc je dejal, da je jugoslovansko stališče glede Formoze in obalnih otokov dobro znano ne le iz nastopa jugoslovanskega zastopnika v Združenih narodih, temveč tudi iz uradnih izjav na tiskovnih konferencah«. Za sedanje pisanje kitajskega tiska, je dodal Kunc, je značilno tudi to, da se je iz raznih računov in z namenom dezinformacij? in kompromitiranja izenačilo s pisanjem najbolj reakcionarnih zahodnih listov. Tudi dopisnik kitajske agencije «Nova Kitajska« v Beogradu se je po mnenju Kunca v zadnjem času spustil na pravi lov na »kapitalistične pojave« v Jugoslaviji, na lov, ki je podoben lovu na »srednjeveške čarovnice«. Rezultati tega lova predstavljajo svojevrstno »varianto makartizma,« je izjavil Kunc. Pisanje pariškega «Le Monde«, britanskega «Manchester Guardian« in nekaterih grških listov, češ da je Tito med sestankom z Naserjem dal pobudo za ukrepe proti komunističnim aktivistom v ZAR, je Kunc ocenil kot absurdna in izzivalna ugibanja. Sporazum med Vzhodno Nemčijo in ZAR o konzularnih predstavništvih je notranja zadeva teh dveh držav, je dejal Kunc. «Sicer pa smo mi bili vedno načelno za normalizacijo odnosov med državami.« B. B. privolila v ureditev nerešenih angleško-egiptovskih finančnih vprašanj in je o tem obvestila predsednika Mednarodno banke Blacka. Tudi predstavnik Forcign Officea v Londonu je sporočil, da se bodo angleško-egiptov-ska finančna pogajanja nadaljevala v Kairu prihodnji teden. Del britanske delegacije je že odpotoval v Kairo. Voditelj delegacije Dennis Ri-ckett pa bo odpotoval iz Londona jutri. Predstavnik Fo-reign Officea je izjavil, da se bodo v Kairu pogajali samo o individualnih zahtevah v zvezi z zaplembo in podržav-ljenjem angleškega imetja kakor tudi o deblokadi egiptovskih pologov v šterlingih v Londonu. Predstavnik je dodal, da je britansko stališče do egiptovskih zahtev o vojni odškodnini nespremenjeno. Velika Britanija ni prevzela nobene odgovornosti glede te škode. Predsednik Mednarodne banke Black je na tiskovni konferenci v Kairu izjavil: »Dosegli smo podlago za sporazum, ki je na obeh straneh sprejemljiv; s te podlage bosta obe strani nadaljevali pogajanja.« Minister za gospo- MADRID, 9. •— Grozna nesreča se je pripetila v španski pokrajini Zamora. Zaradi močnega deževja — tako se domneva — se je zrušil jez hidrocentrale pri jezeru Sa-nabria in ogromne količine vode so pridrvele na majhno, kakih 5 km oddaljeno vas Rivadelago. Nesreča se je pripetila v zelo zgodnjih jutranjih urah, tako rekoč še ponoči, in zato so bile posledice še hujše. Po vesteh, ki so prišle iz oddaljene vasi, je voda zrušila razen ene vse hiše v vasi, s cerkvijo vred. Koliko človeških žrtev je nesreča zahtevala, še ni mogoče reči, toda po poročilu, ki je prišlo v večernih urah v Madrid, so reševalci našli do tedaj 117. trupel. Se pozneje pa je španska agencija EFE javila, da gre število mrtvih pri nesreči v Rivade-lagu najbrž čez 150. Nekateri preživeli se še o-klepajo ostankov zidov in njih reševanje ni prav lahko. Voda je ponekod dosegla 5 metrov višine. «»------- Huda nesrea pri Bocnu BOČEN, 9. — V Dolini Sa-rentino blizu kraja Pino je prišlo do eksplozije v predo- ru, ki pripada neki hidrocen-trali in kjer je neka mina predčasno eksplodirala. Najprej se je mislilo, da je 6 delavcev samo ranjenih, toda skupina reševalcev je iz ruševin potegnila tri mrtve. Dva ranjena delavca pa so pripeljali v bolnišnico v Bočen. ŽENEVA, 9. — Delegati SZ, ZDA in Velike Britanije so danes nadaljevali razgovore o ustavitvi jedrskih poizkusov in predvsem o {etrtem členu sovjetskega osnutka sporazuma, ki določa število opazovalnih postaj na ozemlju treh držav podpisnic. Prihodnja seja bo v ponedeljek. stranema. Sedaj se bomo raz-gcvarjali o podrobnostih.« Na vprašanje, ali je obnovitev pogajanj uvod v obnovitev di-plomatskin odnosov, je minister odgovoril: «Mislim, da se je dosegla podlaga za normalizacijo odnosov med našima dvema državama.« Po mnenju finančnih krogov v Kairu bo ZAR plačala Veliki Britaniji 20 - 25 milijonov šterlingov, t. j. razliko med vrednostjo nacionaliziranega britanskega imetja in zneskom, ki ga je Kairo zahteval za vejno odškodnino. «A1 Ahbar« piše, da bo Velika Britanija sprostila 50 milijonov šterlingov in se bo obvezala, da v dveh letih sprosti drugih 27 milijonov. List »Al Sab« piše, da bo sporazum podpisan 15. januarja. Kar se tiče razgovorov Naserja z Grotewohlom, pa so včeraj objavili uradno izjavo, ki ne omenja sporazuma o uvedbi konzularnih predstavništev. Nocoj je Naser sprejel za-hodnonemškega poslanika v Kairu. Jutri bo poslanik odpotoval v Bonn, da poroča von Brentanu. V Bonnu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da Grotewoh-love izjave o konzularnih predstavništvih ne odgovarjajo resnici. Zahodnonemški minister za gospodarstvo Erhard pa je izjavil, da bo obiskal Kairo, kakor je bilo napovedano, kljub napetosti, ki je nastala med Bonnom in Kairom. *»------- Spomenica Pankowa o Berlinu BERLIN, 9. — Vzhodnonemška vlada je objavila danes spomenico o Berlinu. Pomočnik zunanjega ministra Otto Winzer je popoldne sporočil vsebino spomenice, ki ima i ad 30 strani. Spomenica ne vsebuje novih elementov in je spopolnitev note, ki jo je ta teden poslala vzhodnonemška vlada v Moskvo kot odgovor na sovjetsko noto od 27. novembra. Spomenica pravi, da Vzhodna Nemčija ne bi mogla dovoliti, da bi promet med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo služil »za prevažanje obrekovalnega propagandnega materiala, eksplozivnih snovi in drugih predmetov za zabotažna dejanja preti Vzhodni Nemčiji in drugim državam«. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,3, najnižja 3,7, zračni tlak 1003, rahlo raste, veter 9 km na uro jugovz hodnik, vlaga 40 odst,, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinj«. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 10. januarja Gregor Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 8.09 in zatone ob 18.29. Jutri, NEDELJA, 11. januarja Pavlin Ogorčenje vseh antifašistov zaradi oskrunitve bazoviškega spomenika Predstavniki partizanov in antifašistov bodo zaprosili za sprejem pri dr. Palamari Tolmačili mu bodo stališče in ogorčenje vseh demokratičnih in antifašističnih množic - Še nobenega uradnega sporočila kvesture Po mestu in okolici so ljudje včeraj ogorčeno komentirali provokacijo fašističnih zločincev, ki so ponovno o-skrunili spomenik bazoviških žrtev. Nesramnost in drznost teh ljudi je presegla vse meje, saj so oskrunili spomenik, ki predstavlja simbol naše borbe proti fašističnim zatiralcem, simbol borbe za osvoboditev izpod fašističnega jarma. S tem da so fašisti narisali na spomenik bazoviških žrtev znak oziroma simbol fašizma, onega fašizma, katerega predstavniki so umorili štiri borce za svobodo, so naši ljudje — Slovenci in Italijani — ki so bili združeni v antifašistični borbi, sprejeli kot udarec, ki hudo boli in ki zahteva, da poseže vmes roka pravice ter končno izsledi zločince, ki skušajo s takimi dejanji vzbuditi narodnostno mržnjo in u-stvariti pogoje za nestrpnost in nerede. V zvezi s ponovno oskrunitvijo spomenika bazoviških Junakov so se včeraj sestali na skupni seji predstavniki Združenja bivših političnih preganjancev. Zveze partizanov za Tržaško ozemlje in Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Na seji so obsodili vandalsko skrunitev simbola skupne antifašistične borbe ter sklenili, da bodo predstavniki omenjenih organizacij zaprosili za sprejem pri vladnem generalnem komisarju dr. Palamari, da mu obrazložijo stališče in ogorčen vseh tržaških demokratičnih in antifašističnih množic. Na seji so tudi sklenili, da povabijo k sodelovanju v tej akciji in za izvedbo nadaljnjih ukrepov tudi predstavnike ANPl in drugih krajevnih antifašističnih organizacij. Včeraj se je sestal tudi tržaški pokrajinski odbor Italijanskega vsedržavnega združenja antifašističnih političnih preganjancev e bila začaano odložena, ker bo svetovalec Senigaglia o tem prpdložil interpelacijo, o kateri bo občinski svet razpravljal in sklepal. Sicer pa je treba povedati, da so prejšnji občinski sveti vedno odobrili brezplačne vozne iikaz-nice za občinske svetovalce. Nato i« odbornik za ekonoma! inž. Soaccini odgovoril na vprašanje dr. Agneletta glede povezave Proseka in Kontovela z mestno telefonsko mrežo. Izjavil je, da so bila dela, za katera je občina svoj čas nakazala 10.000.000 lir, že začeta. Na Proseku bodo zgradili malo telefonsko centralo ter položili telefonski kabel med Prosekom in Križem Toda dela so bila začasno ustavljena, ker je pro-seški župnik preklical dovoljenje. ki je bilo svoj čas dano, da namestijo telefonsko centralo v nekem župniškem prostoru. Proseški župnik je Dred nedavnim priporočal občini, naj bi centralo namestili v drugem poslopju, ki je last nekega Pertota. Zato je občinski ekonomat takoj naročil tehničnemu uradu, naj se zanima za nove prostore. Dela za namestitev telefonske centrale se ne bodo mogla nadaljevati, dokler ne bodo uredili vse formalnosti glede novih prostorov. Glede priporočila, da bi prepleskali prostore slovenske osnovne šole v Križu, je isti odbornik izjavil, da je naročil tehničnemu uradu, naj se zanima za stvar. Odbornik za javna dela Gep pi pa je zagotovil, da bodo novi občinski prostori, ki jih gradijo za staro občinsko palačo, dograjeni najkasneje do prve polovice letošnjega maja. Kdaj se bodo občinski U' radi vselili v nove prostore, pa ni mogel povedati, ker je to odvisno tudi od ekonoma-ta, ki mora poskrbeti za opremo. Na vprašanje komunističnega svetovalca Tonela glede ureditve Trga Goldoni je odbornik Geppi pokazal svetovalcem osnovni načrt tehnič nega urada, ki predvideva ih pffivi bodo imeli šest ali sedem vho dov in se bodo v podzemlju križali drug z drugim. Na ta način bodo povezani med se- razlogov. Odbornik pa je naj-1 dolžnost vseh da se zanimao prej pojasnil, da klinika za jo za zaposlitev delavcev. De-novorojenčke ne spada v pri-1 jal je, da vlada nekaterih podjetjih velika zaskrbljenost zaradi nameravanih odpustov v bližnji prihodnosti. Glede zaposlitve pri SELAD pa je odbornik zagotovil, da bo župan posredoval pri vladnem komisarju. Svetovalci dr. Dekleva Muslin, Fincherle in Borghese so predložili županu pismeno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se o vprašanju nameravane nadomestitve sedanjih tramvajskih prog s trolejbusi oziroma avtobusi razpravlja v občinskem svetu. Svetovalci menijo, da bi bila ta nadomestitev zelo draga za občinsko podjetje Acegat in da je treba zato temeljito proučiti celotno vprašanje prav zaradi denarnih težav občine. Svetovalec Pincherle pa je poslal županu pismo stanovalcev zgornjega dela Drevoreda XX. septembra, ki se pritožujejo proti odlaganju materiala porušenih hiš v starem mestu. Zupan je zagotovil, da je sporočil tehničnemu uradu, naj ta material odstranijo. Zatem so bili izvoljeni pregledniki občinskih obračunov za leta 1955 1956 in 1957. Pred koncem pa je odbornik za javna dela prečital svoje poročilo o finančnem načrtu za leto 1959-1960. O tem bomo pisali posebej. «»------- Obvestilo vozačem ki potujejo v Francijo Uradni list francoske republike je včeraj objavil dekret na podlagi katerega bo od 1. aprila dalje v Franciji obvezno zavarovanje za vse avtomobiliste, motoriste in skuteri-ste. Ta obveznost se tiče tudi tujcev, ki bodo morali imeti mecnarodno zavarovalno polico, ki bo veljala tudi v Franciji, ali pa bodo morali zavarovati svoja vozila na carinskem uradu ob prihodu v Francijo. HIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIMIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIMIIHMMIHIIIMIIIIIIIIII Pik mn FIOM ravnateljstvu CRDA Zahteva po izplačilu produkcijske nagrade FIOM predlaga sindikatu kovinarjev CISL skupno akcijo stojnost občine, ampak prefekture. Izrazil pa je mnenje, da bi bilo dobro, da bi bila klinika združena z otroško bolnišnico. To svoje stališče je utemeljil s tem, da ima otroška bolnišnica nove prostore, medtem ko je po njegovem mnenju klinika novorojenčkov v starih in neprimernih prostorih. Glede osebja, ki je sedaj zaposleno v kliniki, je zagotovil, da bodo del tega osebja zaposlili v glavni bolnišnici, starejše uslužbence pa upokojili. Zatem je dr. Pecorari odgovoril tudi na Pincherlejevo vprašanje glede pomanjkanja cepiva proti poliomielitisu. Povedal je sicer, •da je Trst do sedaj dobil sorazmerno več cepiva kot Rim. Toda svetovajac Pincherle se ni zadovoljil " t ‘ odbornikovimi odgovori. Najprej je izrazil zaskrbljenost za tehnično osebje, ki je zaposleno v kliniki. Gre za 60 oseb, ki jim grozi, da bodo zgubile delo. Dejal je, da v otroški bolnišnici »Burlo-Garofalo« nočejo sprejeti laičnega tehničnega osebja, ker so tam zaposlene samo nune. Tudi glede cepiva proti poliomielitisu ga odgovor ni zadovoljil, ker je menil, da je v mestu že nastala zmeda glede prodaje različnih vrst cepiva. O tem bomo obširneje poročali jutri, ker nam bo dr. Pin-chevle dal bolj podrobne podatke. Odbornik za delo in socialno skrbstvo dr. Gasparo je odgovoril na vprašanje svetovalca CHlabne o blokiranju odpustov z nela v zimskih mesecih in o večji zaposlitvi brezposelnih pri SELAD. Za odbornika bi vsako blokiranje odpustov z dela «povzročilo ško do mestnemu gospodarstvu, ker bi preveč obremenilo pod jetja». Sicer pa je skušal dokazati, da občinska uprava ni pristojna zahtevati kaj takega, češ da mora o tem sklepati parlament. Ta neprepričljiv odgovor ni zadovoljil svetovalca, ki je poudaril, da je Sinoči je bila na županstvu \ Nabrežini redna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, na kateri so najprej razpravljali o razpisu natečajev za občinske nameščence. Pristojne oblasti so namreč o-dobrile razširitev načrta stale-ia za občinske uslužbence in tako so sklenili razpisati natečaj za eno uradniško mesto ter za dve mesti otroških vrtnaric. V tej zvezi so tudi deloma spremenili občinski pravilnik o nameščanju občinskih uslužbencev, in sicer oni člen, ki zadeva nameščanje otroških vrtnafic, ki bodo odslej morale imeti ustrezno šolsko izobrazbo. V drugi točki dnevnega reda se je začela razprava o prošnji, ki jo je občinski u-pravi naslovilo avtobusno podjetje «La Carsica«. To podjetje namreč vzdržuje urbanistično progo Devin - Nabrežina, in sedaj je lastnik podjetja prosil občino, da mu za vzdrževanje te proge, ki je pasivna, da primeren prispevek. Toda po krajši razpravi so občinski svetovalci sklenili, da bodo o tem vprašanju razpravljali na seji, ki bo posvečena obravnavi občinskega proračuna za tekoče leto. Končno je občinski svet, ki se bo sestal spet prihodnji petek ob 18. uri, soglasno o-dobril naslednjo resolucijo; Občinski svet občine Devin-Nabrežina zbran na redni seji jesenskega zasedanja dne 9. januarja 1959 poudarja nujnost, da se čimprej ustanovi avtonomna dežela s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina, kot je to tudi predvideno v italijanski ustavi in kot bi to bilo v skladu s splošnim interesom dežele kot take ter s specifičnimi interesi naše pokrajine še posebej. Postavlja zahtevo, da se v posebnem statutu upoštevajo ter uzakone naslednja načela; 1. Trst' naj postane glavno mesto dežele; 2. Skladno z zahtevami prebivalstva porde- nonskega okoliša naj se usta- na, gospodarska in upravna avtonomija s čim širšim delokrogom; 4. Mesto Trst in o-kolica naj se skladno z njunimi posebnimi potrebami in funkcijami proglasita za integralno prosto cono;. 5. V posebnem statutu naj se jasno, v celoti in neokrnjeno zaščitijo pravice slovenske narodne manjšine, kot je to bilo v splošnem že storjeno v republiški ustavi in v raznih mednarodnih dogovorih. Ta občinski svet se s tem obrača na vse pristojne čini-telje, da vprašanje deželne avtonomije Furlanije - Julijske krajine skrbno in resno prou-če ter da ga v najkrajšem času rešijo. Peki zahtevajo obnovitev pogodbe Izvršni odbor nacionalnega sindikata pekovskih delavcev (CGIL) se je sestal v četrtek skupaj z nacionalnim tajništvom Italijanske federacije delavcev živilske industrije (FILIA) in je razpravljal o sindikalnem sporu v zvezi z obnovo nacionalne delovne pogodbe, ki je zapadla v juliju preteklega leta. Razpravljali so tudi o priznanju premične lestvice in zvišanju draginj-ske doklade. V uradnem poročilu o sestanku se ugotavlja, da so sklenili razširiti protestno akcijo in proglasiti nacionalno stavko kategorije, ker združenje delodajalcev noče popustiti. Datum stavke in njeno trajanje bosta določila tajništvo FILIA in nacionalnega sindikata pekovskih delavcev. OBVESTILO BREZPOSELNIM PEKOM Vsi upokojenci brezposelni ali bolni pekovski delavci so vabljeni, da prevzamejo na sindikalnem sedežu v Ul. Pon-dares 8 izredno pomoč, ki jo bo razdelil odbor za pomoč pekom v ponedeljek v uradnih urah. novi posebna pordenonska pokrajina; 3. Posameznim pokrajinam naj se zagotovi finanč- IIHIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllimilllllllllllHllIllUHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIV Čudno ravnanje registrskega urada Čeprav je mož od Sv. Bride prodal radioaparat ob razmejitvi v Miljskih hribih, je moral tostran plačati pristojbino ( PISMA UREDNIŠTVU ) Prejeli smo: Spoštovano uredništvo Pri. morskega dnevnika! Ko se je včeraj moja hčerka vrnila iz šole, mi je pripovedovala, da je morala plačati avtobus, čeprav ima pravico do tedenske vozjie 'karte kot vsi drugi učenci iz Gabrovca, ki hodijo v šolo v mesto. Ali gospodje pri «La Carsica« potrebujejo še par vinarjev od naših revnih učencev? Jim ni dovolj, da so pravkar povišali na splošno ceno na vsa prevozna sredstva? Vsi pri podjetju dobro vedo, da učenci niso, mogli_ vzeti tedenske karte v ponedeljek, ker so bili še na počitnicah. Kljub protestom učencev so sprevodniki zahtevali plačilo vozne karte do mesta. Občan iz zgoniške občine «»------------- Izvolitev tajnika tržaške federacije PSI Tiskovni urad tržaške federacije PSI sporoča; V sredo 7. t. m. se je sestal vodstveni odbor ,ki je bil izvoljen na nedavnem kongresu tržaške federacije. Na sestanku je vodstveni odbor imenoval za političnega tajnika tovariša prof. Paola Medanija. Potem so izvolili izvršni odbor, ki ga bodo sestavljali: prof. Elio Apih, Paolo Arba-nassi, Pino Enzmann, Elio Lu-ches, Aristide Robba in Rodol-fo Ughi. Izvršni odbor je na svoji prvi seji 9. t. m. koop-tiral kot člana tovariša dr. Bruna Pincherla. «»------ Plačevanje prometne takse Izterjevalni urad za plačilo prometne takse bo do 15. t.m. .uradoval v prostorih uprave tržaškega velesejma v Drevoredu Ippodromo. Članom tržaškega avtomobilskega kluba pa bodo za plačilo prometne takse na razpolago uradi omenjenega kluba v Ulici Co-roneo 31. Po naročilu pa bodo poskrbeli za plačilo prometne takse, seveda proti primernemu doplačilu, uradi na Trgu Duca dfcgli Abruzzi. Vsi omenjeni uradi za plačilo prometne takse uradujejo od 9. do 12.30 rn od 16.30 do 17.30 C RADIO Tajništvo FIOM-CGIL je vče- . CRDA in se prično razgovori raj poslalo direkciji CRDA | ki naj bi uredili to vorašanje pismo, v katerem ponovno boj zunanji pločniki Ulice Sil- j j,eno vio Pellico, Korza, Ulice Mae katerem poudarja, da imajo delavci teh podjetij CRDA pravico do letne produkcijske nagrade. V prvem delu pisma tajništvo FIOM-CGIL ugotavlja da je brez vsake osnove trditev direkcije, češ da se ne bo raz-govarjala s FIOM-CGIL o tej nagradi, ker je zadevni sporazum podpisala druga sindikalna organizacija. Tajništvo FIOM-CGIL ugotavlja, da pripada proizvodna nagrada vsem delavcem brez razlike in torej vsem pa naj so vpisani v to ali ono sindikalno organizacijo ali tudi če niso vpisani v no zini in srednja ploščad Trga Goldoni. Dejal je ^di, tehnični urad pripravlja vse potrebno, da ne bodo dela za gradnjo podzemeljskih pločnikov ovirala prometa. Glede posebnih lop pri trolejbusni in tramvajski postaji na Trgu Goldoni je odbornik dejal, da bo možno zgraditi samo eno lopo, in sicer proti notranji strani trga. Odbornik za zdravstvo in higieno dr. Pecorari pa je odgovoril na vprašanje dr. Pin-cherleja, o združitvi klinike novorojenčkov z otroško bolnišnico »Burlo Garofalos. Dr. Pincherle je v svojem vprašanju predlagal, naj občvnsk Glede produkcijske nagrade same pa tajništvo ugotavlja, da ni mogoče utemeljevati sklepa, da letos ne bodo izplačali te nagrade, češ da so ladjedelnice slabo zaposlene in da imajo preveč delovne sile. Upoštevati je treba, da so delavci prejemali v preteklih letih vnaprej določeno vsoto kot nagrado in te vsote niso izračunali na osnovi odstotkov zaposlitve in da so torej prejemali znatno manj kot bi jun pripadalo, in so kljub temu s svojo pridnostjo bistveno prispevali k povečanju proizvod-nje. Iz teh razlogov Je FIOM CGIL v pismu ponovila zahte svet "zavrne" U načrt lz prak- I vo. da se sestaneta obe sindi-tičnih in tudi zdravstvenih I kalni organizaciji z direkcijo Poleg tega je tajništvo FIOM-CGIL poslalo pismeno vabilo drugi sindikalni organizaciji, da pride do sestanka tajništev in da se sporazume za enoten nastop, saj se bliža datum, ko bi morala direkcija izplačati produkcijsko nagrado. ZAPRTA ULICA Županstvo sporoča, da bo zaradi del od danes naprej promet težkih tovornikov in avtobusov po Ulici Glulia navzdol preusmerjen po Ulici Kandler — Ul. Colonia — Ul. Volta in Ul. Marconi. Zaradi tega bo po Ulici Marconi dovoljena enosmerna vožnja, in sicer v smeri Ulice Volta — Ulica Rossetti. Prosečan se je ranil z žago V prvih popoldanskih urah so morali sprejeti, in sicer s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh 49-letnega Friderika Lukšo s Proseka št. 146, ki je imel precejšnjo rano na palcu leve roke. Lukša, ki se je pripeljal v bolnišnico z delodajalčevim avtomobilom, je izjavil, dr je bil zaposlen pri gradnji hiše na Vrdeli in da se je tu ranil s krožno žago, katero je rabil za žaganje deske. Te dni nam je Josip Kre-vatin od Sv. Bride v Miljskih hribih, ki zdaj stanuje pri svojih sorodnikih v Miljah, povedal, kako je imel opravka in sitnosti zaradi svojega radijskega aparata. Kre-vatin je ob novi razmejitvi po londonskem sporazumu o-stal na jugoslovanskem področju, ker je njegovo naselje prišlo pod jugoslovansko u-pravo. Tam je ostal do leta 1956, ko se je preselil v Milje. Prej pa je prodal kuhinjsko pohištvo in radijski aparat; s tem je izročil kupcu tudi radijsko knjižico. Zelo je bil presenečen, ko je 23. februarja 1957 dobil od registrskega urada poziv, naj v roku 30 dni plača 9.240 lir, od katerih 5.000 za radijsko naročnino za leti 1955-56, 1.700 lir za državne takse ter 2.540 lir kot doplačilo zaradi zamujenega plačila naročnine. Krevatin je plačal omenjeno vsoto, poleg tega pa je plačal še 2.100 lir za radijsko naročnino prvega polletja 1957 in tisoč 314 lir globe. Skupno je torej plačal 12.654 lir, čeprav ni imel več radijskega aparata. Pred nekaj dnevi, in sicer 30. decembra pa je ponovno dobil poziv od registrskega urada, naj se nemudoma javi zaradi plačila radij-ake takse. Krevatin se je odzval vabilu in na omenjenem uradu vprašal, koliko mora še plačati, da bo zadeva končno urejena. Uradnica mu je odgovorila, da bodo zadevo sporočili pristojnemu ministrstvu in jo uredili. Krevatin pa je odgovoril, da hoče plačati, ker namerava tudi on prijaviti vso zadevo ministrstvu. Tedaj je uradnica odšla v drugo sobo in ko se je vrnila je Kre-vatinu rekla, da je zadeva u-rejena in je raztrgala pOziv-rico. Krevatin pa je zahteval pozivnico, ker hoče na vsak način sporočili vso zadevo v Rim Tako nam je povedal Krevatin in nam pokazal potrdila o plačilu naročnine in takse. Vsekakor se nam zdi stvar čudna, ker bi vse te komplikacije odpadle in Krevatinu ne bi bilo treba plačevati radijske naročnine niti drugih taks in glob, če bi registrski urad, oziroma oddelek za radijske naročnine ob novi razmejitvi črtal iz seznama radijske naročnike na ozemlju ki je pripadlo pod jugoslovansko upravo. Zaradi tega Krevatinu tudi ni bilo treba javiti registrskemu uradu, da nima več radijskega apaiata, ko se je preselil na tržaško področje, ker ga je prodal na ozemlju, ki spHda pod jugoslovansko upravo. —«»—- Nesreči na delu Dva ali celo tr' mesece se bo moral 39-letni Giordano Gandusio iz Ul. Mazzini v Miljah zadržati na ortopedskem oddelku, kjer si bo zdravil zlom obeh nog. Zloma pa sta posledica nezgode na delu, ki se mu je pripetila v jutranjih urah v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je bil zaposlen. Mož je delal pri neki veliki jekleni plo-plošči, a ta mu je iznenada padla na nogi in ga prisilila, da se je odpravil z ladjedel-niškim rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Nekaj ur kasneje pa so morali nujno sprejeti, pa čeprav le s prognozo okrevanja v 10 dneh na II kirurškem oddelku, 24-letnega Neria Gruberja iz Ul. Tagliada v Miljah, ki se je ravno tako ponesrečil in sicer v ladjedelnici Felszegi v Miljah. Gruberja je spremil v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Rdečega križa njegov delovni tovariš Mario Cossi iz Zindisa pri Miljah. Ta je povedal, da je bil ponesrečenec zaposlen pri gradnji nove ladje ter da je okoli 11.30 padel iz podpalubja v vodni hranilnik, ki je pet metrov niže. Pri padcu si je ladjedelni-ški delavec ranil na glavi in se odrgnil po rokah in ramenih. Ker pa je imel tudi lažji možganski pretres, so ga morali zdravniki nemudoma spre-eti v bolnišnici. Tat v cerkvi PolicijsKi organi so prijavili sodnim oblastem 25-letne-ga Carla Lanierija iz Andro-na del Pane, ki je 3. t. m. ukradel izza jaslic v cerkvi Pri jezuitih magnetofon. Magnetofon so našli v zastavljalnici in tako je prišlo tudi na dan ime zastavljavca, ki je zaslužil 20.000 lir. Ukradeni predmet so vrnili župniku, Lanierija pa, ki je bil v treh letih bivanja v Avstraliji petkrat obsojen zaradi tatvine in prevare, zaradi česar so ga poslali domov, so prijavili sodišču pod obtožbo tatvine. Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji VSF. NAROČNIKE NA NAS LIST V JUGOSLAVIJI vljudno prosimo, da do 20. januarja 1959 nakažejo naročnino za leto 1959. Po možnosti vplačajte vsaj za pol leta vnaprej, da nam tako prihranite -delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali NAROČNINA MORA BITI PLAČANA VSAJ DVA MF. SF.CA VNAPREJ. — LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM. Naročnino nakazujte na «ADIT» Drž. zal. Slovenije — Ljubljana —: tek. rač. pri Komunalni banki štev 600-70/3 - 375. Celoletna naročnina znaša din 3.000, mesečna din 250 SOBOTA, 10. januarja 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... življenja in usode: «Amire Ma-1-ra-ux»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester David Rose; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Polke Johanna Straussa; 15.00 Maynard Fergu-son in njegov orkester; 15.20 Kavarniški koncert; 16.00 Novelist tedna: Italijanski pisatelj1 Roberto Bracco in njegova «Mala tatica«; 16.20 Makedonske in srbske narodne pesmi in plesi; 16.45 Wil-liams Vaughan: Fantazija za sama godala na neko temo Thomasa Tallisa; 17.00 Plesna čajanka, 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše: «Jakec pametnjakec«, dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Lojze Zupan, za radio pa priredila Lea Pertotova; nato pojeta Majda Sepe in Jelka Cvete-žar z orkestrom Franca Russa; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 18.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 »Mož s cvetko v ustih«, enodejanka, ki jo je napisal Luigi Pirandello; nato melodije iz filmov in revij; 22.00 Roussel: Simfonija št. 4 v A-du-ru, op. 53; 22.20 Dino Olivieri in njegov orkester; 22.45 Nočne melodije; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 11.30 Simfonična glasba: 12.10 Tretja stran; 19.05 Pojejo furlanski pevski zbori; 19.30 Zgodovina in legenda med ulicami in trgi; 19.40 Igra ansambel Russo; 21.00 »Pesem vigilije«, radijska igra. II. PROGRAM 10.00 Spored na ploščah; 16.00 Ttetja stran; 17.00 Popoldan v Nevv Yorku; 21.00 Bellini: »Čapu-let: in Montecchi«, opera. RADIO KOPER 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30 Kulturni obzornik; 14.40 J. Offenbach: ((Pariške veselosti«; 15.20 Grupa Dalmatincev bo prepevala dalmatinske narodne; 15.40 - 17.00 Prenos RL; 17.00 Pojejo Little Richard, Jo Stafford, Platters, Doris Da.v in Frankie Laine; 17.30 Glasbeni variete; 18.10 Nemški in slovanski plesi; 18.30 Kitajska glasba; 13.50 Spored na ploščah; 19.30-22 15 Prenos RL; 22 15 Plesna glasba. SLOVENIJA 8.05 Mladina poje; 8.30 Dela Carla Marie Webra; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Orgli ce; 9.30 Komorni intermezzo; 9 45 Lepe melodije: 10.10 Iz opernega sveta- 11.00 Pesmi iz tujih dežel; 11.20’Od melodije do melodije; 11.45 Pionirski tednik; 12.00 Emil Adamič: 3 turkestanske ljubavne pesmi; 12.15 Kmečka univerza; 12.25 Hammond orgle v rjtmu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Koroške narodne pesmi; 13.50 25 minut z jugoslovanskimi skladatelji; 14.15 Športna reportaža; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes: Peter Jereb: 16.30 Igrajo veliki zabavni orkestri; 17.10 Kaj bo prihodnji- teden na • sporedu; 17.25 Drobne skladbe velikih mojstrov- 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15’ Venec domačih napevov: 16.45 Okno v svet: Ceylon; 20-00 Pokaži, kaj znaš; 21.00 Zvoki za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Popevke in melodije. TELEVIZIJA 14.00 Šolski tečaj; 15.10 Evrovi-ziia: športna oddaja; 17 00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.50 Pouk francoščine; 19 10 Pisma TV; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Bakhus v zadrugi; 20.30 Poročila; 21.00 Muslchiere; 22.00 «Očetje In sinovi«, nato poročila. RTV JUGOSLAVIJA 18.00 Mladinska oddaja (Beograd); 2000 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Zabavna oddaja (Zagreb); 21.30 Kratka glasbena oddaja (Zagreb). Padec kolesarja Zaradi dežja se je na žavelj-ski cesti udrl plaz, ki je delno oviral promet. Državna u-stanova za vzdrževanje cest ANAS je seveda poslala takoj na kraj delavce, da bi spravili s ceste ovire. Med delavci je bil tudi 47-letni Mario Bonazza od Sv. M. M. Sp Ta je moral po orodje in ker se mu je mudilo, se je usedel na kolo. Toda daleč ni prišel, ker se mu je zlomil pt-dal, kar je povzročilo, da je izgubil ravnotežje in padel na tla. Padel pa je tako nerodno, da si je zlomil levo lopatico, zaradi česar ni bilo drugega izhoda, kot se odpraviti z zasebnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga morali sprejeti na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 30 ali 30 dneh. Dekle zaužilo preveč tablet Ni izključeno, da je 21-letna Marinella Schiavolirt iz Ulice Doda nepremišljeno zaužila preveliko dozo tablet, ki ji je zdravnik predpisal zn zdravljenje neke bolezni. Dejstvo je, da se je dekle med delom v uradih Selada v Ul, Revol-tella včeraj počutilo slabo, za radi česar je odšlo na posta; jo za prvo pomoč Rdečega kri ža nu Trg V Veneto. Tu pa je padlo v nezavest. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki poslali na IV zdravniški oddelek, kjer bodo z analizami skušali ugotoviti vzrok njene slabosti. Dekle, ki bo verjetno okrevalo v 4 ali v najslabšem primeru v H dneh, je odločno zrnlkalo, da bi hotelo izvršiti samomor. SNE v Trstu vljudno vabi na iv. GLEDALIŠKI PLES 10. januarja 1939 v vseh prostorih doma na stadionu « P r v i maj« pri Sv. Ivanu začetek ob 21. uri igra orkester »VESELI VETER« Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 8.1. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 61-792 in eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. SNG v TRSTU V nedeljo 11. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU GIGI Igra v dveh dejanjih, dramatizirala ANITA LOOS do noveli pisateljice COLETTE OLEDALlSČA ) 24. in 25. januarja 1959 KVINTET BRATOV AVSENIK V TRSTU PRVI PLES DIJAŠKE MATICE bo v soboto 17. t.m. miti n miiiii lamu mi mi iiiiHiiiiiiiaiiaiiiiiit it iiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiitiiaiiiiiiiii mm [od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. januarja se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 9. POROČILI SO SE: železničar Luclano Milanovieh in bolničarka Bruna Barazzutti, geometer Massimo Lalovich in gospodinja Mirella Buna, uradnik Luigi Celli m gospodinja Laurisa Lugriani, mehanik strugar Mario Ferfoglia in šivilja Licia Perotti, mizar En-rteo Ierissevioh ln baristka Vit-toria Olivadotl, krojač Serglo Foz-zer ln prodajalka Renata Piemon. te, brivec Giuseppe La Porta in šivilja Marcella Pettorosso-Zule-tirh, učitelj Guido Porro in učiteljica Anna Maria Lanza, mornariški podoficir Gennaro Braca-ie in prodajalka Edda Indellcato. UMRLI SO: 82-letna Anna Co-darin vd. Chermaz, 72-letna Gio-vanna Olivetto vd. Meton, 80-let-na Eufemia Loj por. Zoppolato, 75-letna Gemma Ferfoglia por. Kropp, 3-letni Massimo D'Orten-zl. 71-1 etn a Rosa Bastlanetto vd. Cagnato, 80-letna Anna Schlplzza vd, Va.scotto, 72-letni Giusto Ho-nazza, 78-letni Vladimlro Marini, 53-letnl Mario Pangos in 2 meseca star Alberto Suban. k «------ NOČNA SLUŽBA LEKARN v Januarju INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9; Vernari, Trg Valmau-ra; Vielmettt, Borzni trg 12: dr. Mlani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. IJIIIINKA PIIOSV kTT) Pevski zbor Prosek - Kontovel prične z rednimi pevskimi vajami v torek 13. t. m. ob 2030. ' l>Alt«VI in rKIN»>KVKIi Gabrijel Miheli daruje 5.000 lir za Dijaško Matico Josip Lavrenčič daruje 500 lit za Dijaško Ma. tico. Valute Milan Kun Zlati funt 5.950,— 6.150,— Marengo 4.500 — 4.650,— Dolar . . . 622 — 624,— Frank franc. 120 — 124.— Frank Švicar 143.50 145.50 Sterluig 1.725.— 1.750,— Dinar 70 — 73 — SlUng , 23.75 24.25 Zlato . . . 710 — 712.— Zah. n. marka 148.— 149.— TEATRO NUOVO Danes ob 20.45: Shakespeare: ((Ukročena trmoglavka«. Izven abonmaja. Veljajo popusti ENAL. Jutri ob 16.30 ponovitev. VERDI Danes ob 20,30: Verdi: sMac-beth«. Premiera; abonma A za parter in lože in B za galerije. V glavnih vlogah nastopajo: Tino Gobbi, Shakeh Vartenissian, A. Armaloro in L. Gaetani. Dirigira Arturo Basile. Jutri oto 17.: «Umor v katedrali« ob isti zasedbi. Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo, se prične danes prodaja vstopnic za jutrišnjo. ( KINO ) Excetsior. 15.00: «Dunkerque»> John Mills, Robert Urqukart, Ray Jakons. Fenice. 15.00: ((.Običajni neznanci« (I soliti ignoti). Dobra volja Ih kriminalna kronika. V. Gassman, M Mastroianni, Totč. Nazionaic. 16.00: «U,por v Fort Laramie«, John Dehner, GregS Palmer, Frances Helm. (Vestern v technicolor. ArcObaJeno, 16.00: «Das Maedchett Rosemarie« (Dekle Rosemarie)-Cinična, grabežljiva, neusmiljč" na... Rosemarie. Nadja Till*r> Peter Van Eyek C. Raddatz. Niso veljavne legitimacije. FiUh je mladoletnim prepovedan. Supercinema. 15.30: «Okrog svet* v 80 dneh«, David Nlven. Filodrammatico. 16.00: «Dracul*> krvoses«, P. Cushing m Chrt-stopher Lee. Mladoletnim strogo prepovedano. Grattacielo. 13.30: »Strast pod bresti«, s. Loren in A. PerkinS-Mladini prepovedano Cristallo. 15.45: ((Mornarji, ženske In nezgode«, Maurlzio Arena, Ugo Tognazzl, Abbe Lane. Capilol. 16.00; «Kruh, ljubezen Jb Andaluzija«. Technicolor. V. D* Sica, Carmen Sevilla. Asfra Roiano. 16.00: «Cow Boy»> Glenn Ford. Cinemascope, teeto-nlcolor. Alabarda. 16.00; »Drevo žlvlj*" nja«, E. Taylor, M. Cllft. Albebaran. 16.00: «Lovci». Technicolor, cinemascope. Robeo Mitchum May Britt. Ariston. 16.00: «Korzar zelene*8 otoka«, Burt Lancaster. Techn1' color. . Aurora. 16.30: »Izziv« (La sfk**” R. Schiafflno, J Suarez. Dve nagradi na beneškem festivalu Garibaldi. 16.30: «Vnukinja bella«, Tina Pica, P. De FlUF po, S.vlvia Košema, R. Salv* tori. D. Pal-umbo Ideale 16.00: «Totf> v Parizu«- Sylvla Koscin-a, Tot6. „ Impero. 16.30: «4. pešadljski«, /': Schneider. Technicolor. Zadn) dan. Italla. 16.00: »Stlrl ženske čaj,* jo«, P Nevvmarvn, J. Simmon* Prepovedano mladoletnim. Moderno. 16.00: ((Osvobojenil ruzalem«, Sylvia Koscina, Gl*1 na Maria Canale, Rick B»h glia, Francisco Rabb. Cinem sco-pe, technicolor. r S. Marco. 16.00: »Kroka-rji žel' n« ceste« Technicolor. Pav n e Ob 21. TV. ,, Savona 16.00: »Pragozd zločl»*fl Mladoletnim VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem nuj-prevladujoče) višje, v 3 pomaranče; »tarocchi« . . . , (trdeče#.......... »more« «svetle» !........ limone , . . . . mandarini I. . mandarini II. . jabolka: ((nbhondanza« I. «abbondanza» II, »de izia« 1. . . »delizia« II. . . . «imperntori» I. «imperatori» II. hruške .......... hruškice .... zelje .......... cvetača z listi ohrovt .......... cikorija......... repni vršički . , čebula .......... koromač .... razna solata . . krompir .... zeleni radič . . rdeči radič . . zelena.......... r nnČB Večina « prevlad, ceni 94 176 12y 71 118 118 112 118 112 50 59 53 76 106 94 94 165 106 59 88 71 strol« jo'1 M. Vlady prepovedano. Vlale. 16.00: «Bandlt Cord«, - y Mc Crea, G. Talbott Sto divščln. Technicolor. Vittorlo Veneto. 15.30, 17.30, ls,% 22.00: «Komlsar Malgret«, Gabin, Annle Girardot. UPr «8 svetuje, da si ogledate flirp,,e. začetka. Mladoletnim preP°Y dano, .j., Belvedere. 15 30; «Moby D‘c G. Peck. Technicolor. -pJ, Marconi. 16 00: »Ljubezen rižu«, Romy Schneider. Mi* ročni"* 41 53 24 35 71 118 47 71 47 71 24 41 35 153 106 35 53 47 85 82 59 53 94 35 65 . 82 250 100 . 27 51 36 . 112 500 150 . 125 350 175 82 150 106 . ion 910 ISO ' ....... ! h po (v. sloipcg). 59 24 29 24 35 30 35 41 29 94 59 53 29 59 59 35 29 82 35 53 letnim prepovedano. Massimo. 16.00: «Osveta porn-£>r. Brovvna«, R. Calhoun, B. u 'and Novo cine. 16.00: »Zenske, KPy8 in denar« Dan DallejR Charlsse. Ob 21 TV. -jr Odeon. 15.30: »Slssl, mlada r p rlca«. Druga zgodba. Tee cc>lor. , uiD» Radio. 16.00: »Banditov P°irg|. Cinemascope, technicolor, «• natra. MILJE Europa: »Poletne zgodbe«, M-strolanni, Sylvla Koscina, chele Morgan. Homa: »Princesa Slssl«, Verdi »Grešniki Iz Peyton»» Volta: »Ana iz Brook!yna». MALI OGLASI r MANUFAKTURNA IN KONfS* CIJSKA trgovina v bližini Roma se proda, telefonirati 31 ZAPOSLITEV dobita dva vajenca, 14-15-letna, v avton1 r.lčnl delavnici ali elektr*vtO»||jl sp (Lrsko združenje, U. L 8, tel, 37 808. PRED BLIŽNJIM KONGRESOM PSI Opravljati svoje delo Krščansko demokracijo prepustiti njeni usodi Poslednja številka tednika *Il Mondo» prinaša nc. u-vodnem mestu članek Adolfe. Battaglie, v katerem avtor bistro analizira položaj socializma v Italiji in prihaja v bistvu do pravilnega zaključka o tem, kakšna bi morala biti politična vloga italijanske socialistične stranke. Iz tega članka povzemamo zaključke. Od leta 1919 do danes je zgodovina italijanskega socializma zgodovina skromnih socialnih uspehov in precejšnjih političnih porazov: Socializem je neposredno odgovoren za razpad italijanske liberalne države v letu 1919—22; nosi največjo odgovornost za krizo wei-marske republike, ki se je leta 1933 končala s prihodom Hitlerja na oblast; neslavno je končal leta 1940 v Franciji, ko je bilo treba braniti tretjo republiko proti Petainu; po voini je vodil dolga leta desničarsko politiko, ki ni rešila glavnih vprašanj, in je izročil Francijo pučistom 13. maja; precejšnje poraze je doživel tako v Nemčiji, kjer ni v stanju nuditi Adenauerju resne politične alternative, kakor v Italiji, kjer mu v trinajstih letih nikakor ni u-spelo postaviti se po robu napredovanju krščanske demokracije. Objektivno bi torej bilanca ne mogla biti bolj negativna; kljub temu Pa — in to očitno ni slu-čaj — je socializem nujna postavka v politični borbi Žapadne Evrope. Demokratično upanje, ki ga vsebuje, je še vedno živo, in če ima kriza evropskih demokracij danes kakšen demokratičen izhod, predstavljajo ta izhod samo socialistične stranke. Ali se v italijanskem socializmu obeta nekaj novega ali gremo naproti nekemu novemu političnemu porazu? Smisel socialističnega kongresa v Neaplju je očitno ves v tem. Pri tem ni važna toliko zmaga te ali cme struje, važno je vedeti, če se PSI zaveda bistva dileme, ki izhaja iz dolge vrste njegovih strateških neuspehov. Mnogo se je spremenilo v socialistični stranki, spremenila se je predvsem «levi-ca». Sedanja levica ni toliko filokomunistična, kolikor maksimalistična, to je abstraktna. Proti Nenniju stoli na stališču «razredne alternative*, ki ji ni moč pridati niti najmanjšega elementa politične konkretnosti in vel javnosti,, ker jo ka-*i ideološki shematizem in lnžirevolucionarni duh nje-*uh avtorjev. Razredna alternativa seveda ni ljudska Ironta pod komunističnim ^cdstvom: gre za alternative krščanski demokraciji, to J* za stališče, ki ohranja tu-m avtonomnost PSI in ki uopušča kritiko KPI. Tako r° nekateri voditelji levice °dili o vprašanju delavske ■°ntrole klasično ideološko {j°Utiko proti komunistom; ST,tem pa pozabljajo, da pečejo sindikaliste iz to-pMti skoro brez odpora, da ne uspe organizirati Uspehom neke stavke v dr-«wnem merilu in skratka, ?a imamo namesto delavske '■ontrole nad podjetji, vsak uan v večji meri kontrolo tp -til nad delavcem. Pri , m je treba še omeniti, da njihova zamisel razredne t mtnosti in »socialističnega J^ora* nujno vodila PSI v i drejen položaj v odnosih KPI. , Nobenega frontizma, torej, J t? Je korak naprej celot- ... Toda ostaja maksi-dedna bolezen so-v“rma, in vprav tu je ne-l, n°Rt za nov poraz italijanskega socializma. m?0« ^nigi plati pa ima- maksfmnreko dmg0 vrst0 rim llzma -pred kate-tom se mora PSI paziti, in Vi m <;maksimal-governati-d» ’ namreč tendenca, piorto na Pulitične probleme L a v zvezl 2 oblastjo, to za kar Je tipično okraciJ°- In tu tako imenovanim ',alvu imenovanim loe:f ol?1 v levo»- T°da naša psi ni v (.em «odprt- „ ampak v tem, da se Ju» tlcnf' P0'itiko demokra-, ove, ki gre danes 2, J, , akozi odločno opoji Ih r^anski demokraci-Jutri iFia F° mogla morda Kn t tsk°zi sporazum z iočenn ^vJiPčneje, z neko dole, ,0 KD To pomeni, da k>nnan*H?avrnlu tak° ™-e]tP,aiistično tezo razredne z&tive, kakor tudi teče iiF v lev°l kuor ho- P°2abHaartVa odprtJe v,lev0-žen z vn danes ni mo-, noben sporazum KbihT"‘k\v- ■ • . Tako se mladi Eskim uči veslati in nestrpno čaka na dan, ko bo imel svoj kajak Kako bi okoličanske podzidnice mogli izkoristiti za sadjerejo Ko sem se vračal Iz Abru-cov, kjer sem prebil svoje prisilno letovanje, sem se seznanil v vlaku s sadjerejcem, ki je imel svoje nasade v neposredni bližini Ferrare. Bil je tudi on med tistimi nesrečniki, ki so okusili fašistično božanje in zato ni bilo nič čudnega, če sva postala po kratkem pomenku že dobra prijatelja. Naravnost prosil me je, naj se med potjo ustavim, da si o-gledam očetove nasade. Mudilo se mi je domov, a ker me je zanimalo videti to, o čemer sva se ves čas menila, sem se odločil za kratko prekinitev svoje vožnje. Nasad je bil nepregleden s svojimi tisoči breskev, ki niso vzbujale v meni posebnega zanimanja, ker sem imel še prej priliko, da sem hodil po takih nasadih v bližini Verone. Dojmili pa so me poševni kordoni hrušk, ki jih do takrat še nisem videl in niti čital o takem načinu saditve. Ko sem omenil temu sadjarju, da se mi tak način saditve ne zdi posebno donosen, ker je bilo na vsakem kordonu pod 2 kg hrušk, sem dobil odgovor, da je bilo tisto leto eno izmed najslabših, kajti tudi breskve so dale komaj eno tretjino v primeri z drugimi leti. Seveda sem takoj menjal svoje mnenje in ta illiliifitHiiiliiiiiiiiiiiliiiitifiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiliiiliiiniltitiiiilliliiiiiiiiiiiiiititnilfllliiiiifiiiiiiiiititiiliiitiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiniiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiftiiiilliiiitfiifiiMiiiiiiiiiiiilliiiiiliiillliiliitlliliiiiiiiitiiiiiiiii TEŽNJA PO SVOBODI IN NEODVISNOSTI JE HUDO NALEZLJIVA... Črnci iz Konga so Belgijcem h valežni hočejo pa biti gospodarji svoje dežele Če je Belgija tako bogata, se ima veliko zahvaliti bogastvu Konga, ki je najbogatejša dežela vse črne celine - Vloga misijonarjev, ki pa odpoveduje Da ie želja po svobodi in neodvisnosti hudo nalezljiva, so končno morali priznati tudi Belgijci, ki v svojih kolonijah doslej še niso imeli o-pravka z večjimi problemi. 3. t.m. bi morali v Leopoldvil-lu govoriti na zborovanju trije delegati pripadniki nacionalističnega gibanja Abako, ki so se bili udeležili ((črnskega kongresa« v Akri. Belgijske oblasti v prestolnici Belgijskega Konga pa so to zborovanje prepovedale in prišlo je do velikih demonstracij, pri katerih je bilo ranjenih 100 črncev in 20 belcev. Neredi so se naslednje dni ponovili in prišlo je tudi do streljanja, do mrtvih. Po zadnjih po-ročilih je bilo v številnih neredih, do katerih je v zvezi s tem prišlo v Leopoldvillu | nikom Shin Kaolove. pred Kdaj si boste tudi vi omislili tako šminkanje ustnic? napravo za in drugih mestih Belgijskega Konga, 42 mrtvih in 257 ranjenih. 123 oseb je še vedno v bolnišnicah. Belgijske policijske oblasti so začele s hudimi represalijami in pozaprle so številne vidnejše pristaše političnega gibanja Abako. Glavnemu voditelju tega gibanja Kasavubi pa je uspelo umakniti se iz Leopoldvilla. Sicer pa spada to v dnevne dogodke in preidimo raje na opis dežele, kjer se to dogaja, in razmer v njej. Belgijski Kongo je velikanska dežela. Meri 2.350.000 kv. km površine in šteje 18 milijonov prebivalcev. Belgijski Kongo predstavlja 12. del afriške celine in je po površini 77-krat večji od Belgije. Na 18 milijonov prebivalcev živi tu komaj 100.000 belcev. Polovico dežele predstavljajo še neprehodne ali slabo prehodne džungle. Izliv reke Kongo je odkril portugalski pomorščak Diego Cao leta 1482, toda vse do srede preteklega stoletja je Belgijski Kongo ostal neopredeljeno državno področje, ki je služilo le kot lovišče sužnjev, kjer so Holandci, Angleži in Američani lovili mlade ljudi in jih kot sužnje odvažali čez Atlantik. V notranjost te džungle sta se »predrznila« še-le Livingstone in Stanley. L. 1885 pa je bil Kongo proglašen za ((svobodno državo«, za njenega vladarja pa je bil proglašen belgijski kralj Leopold II. To bi naj bila nekakšna ((personalna unija«, ki pa je zdržala le do 1908, ko je Belgija sporazum prekinila in Kongo je tudi formalno postal kolonija. Ce je danes Belgija tako bogata, se ima zahvaliti predvsem Kongu, ker je Kongo dežela redkih rud. Belgijci dobe v Kongu 751 odst, vse svetovne proizvodnje kobalta. V zadnjem času so tu našli tudi uran — surovino za atomsko energijo. Kongo daje 50 odst', vse svetovne proizvodnje urana in to s samim rud- kratkim pa so odkrili še nov in bogatejši rudnik urana. 75 odst. industrijskih diamantov prav tako prihaja iz Konga. Kongo daje tudi četrtino svetovne proizvodnje bakra. Kongo daje veliko železne rude, premoga in še marsičesa. Nadalje daje Kongo na leto 20.000 ton kave, 100.000 ton bombaža, 170.000 ton kokosovega olja, 16.000 ton kavčuka, 2000 ton kakaa in še veliko, veliko drugega. Res je, vse to bogastvo bi se brez kapitala ne moglo izkoriščati in sredstva so dali Belgijci. Res je tudi, da so Belgijci zgradili tod veliko bolnišnic in šol, več kot v vsej ostali črni Afriki. Belgijcem priznavajo, da so se bolje obnašali kot katera koli kolonialistična država, ker so tudi prvi ukinili suženjstvo in tako ponižujočo segregacijo, ki je še danes v veljavi v Južnoafriški uniji in tudi drugod. Vse to je treba Belgiji priznati, toda ti elementi so bili pomembni do pred 50 leti. Danes to ni dovolj. Ta odnos do črncev je veljal do tedaj, dokler si črnci Belgijskega Konga niso formirali svoje lastne nacionalnosti, Belgijcem so črnci sicer hvaležni, toda k bogastvu Konga je pripomogla tudi njihova delovna sila, več kot belgijski kapital. Poleg tega je Kongo njihov in želja po nacionalni svobodi in neodvisnosti — smo že rekli — je tako nalezljiva, da se je z njo «okužil» pretežni del prebivalstva. Belgijci tega nekako nočejo razumeti. Zato vse do decembra 1957 niso v Kongu izvedli volitev niti za občinske svete. Končno so pristali na občinske volitve v glavnih treh mestih; Leopoldvillu, E-lizabethvillu in JadotviPu. In še tu so bile volitve hudo pri-, krojene, ker je volilno pravico imel le vsak tretji črnec. V Leopoldvillu je tako od 350 tisoč črncev imelo volilno pra. vico komaj 48.000 oseb. Sloviti pisatelj Bernard TOfjO BELGIJSKI KONGO ItOPOlDVULE 1ER/H4 „Taras Bulba“ ponovno na platnu Znani režiser Robert Al-drich je pred dnevi prispel v Rim, da bi dokončal razgovore v zvezi z nekim svojim novim filmom, ki 9“ pripravlja že pet let. Gre za znanega Gogoljevega eTarasa Bulbo«, ki je že bil na platnu. Ko so italijanski filmski producenti zvedeli, da se je Atdrich že dogovoril z neko jugoslovansko tn neko nemško filmsko družbo za snemanje tega filma, so pohiteli in hollywoodski režiser je pristal, da bi tudi njih vključil v produkcijo tega filma, vendar ie ni dokončno dogovorjeno, v kolikšni meri. Režiser Robert Aldrich je hotel ta film izdelati za Carla Pontijo, ki je že pred leti kupil avtorsko pravico za ponovno snemanje tTarasa Bulbes, toda kaže, da se je bil Pont i premislil in Aldrich je od njega odkupil avtorsko pravico. Glavno vlogo Gogoljevega junaka bo igral An-thong Quinn. O tem Aldrich pravi; »Toro * Bulbo sem jaz sam. Je to osebnost, ki jo globoko čutim in občudujem. Ce bi mi določeni razlooi tega ne preprečevali, bi vlogo Tarasa Bulbe i-gral sam, tako pa je poverjena Anthonpju Quinnu.» Isti režiser namerava v bližnji bodočnosti spraviti na platno tudi znano delo Ronalda Duncana *The Ca-lyst», ki je na Angleškem vzbudila toliko zanimanja, ker ga je oblast prepovedala, češ da je preveč »škandalozno«. Aldrich sicer ne ve, kako bo o tem odločal Hollyu>ood, ker gre dejansko za kočljivo zadevo meščanske morale. Sicer pa bomo o tem spregovorili kdaj pozneje, ko bo zadeva bolj aktualna. Marija Kohn v Kalijo? Zaorebška umetnica Marija Kohn, ki se je močno uveljavila v filmu «Suoje-ga telesa gospodar« in ki je pred dnevi končala svojo vlogo v filmu Pierra Majh-rovskega «Noči in jutra«, je izjavila, da bo v prihodnjem poletju iprala glavno vlogo v Fellinijevem filmu sil tacchinos v produkciji Dina De Laurentiisa. Razgovori med Marijo Kohn in De Lauren tiisom so sicer še v teku, vendar kaže, da bo ta sicer mlada, toda tako naglo uveljavljena gledališka in filmska umetnica na Laurentiisovo ponud- bo pristala. Njena vloga v Fellinijevem filmu bo glavna ženska vloga. Pogačicev «Sam» dokončan Vladimir Pogač ič, ki se je kot režiser uveljavil že z vrsto dobrih filmov, je te dni končal svoj najnovejši film sSamn, ki obravnava tematiko narodnoosvobodilne borbe. Glavne vloge v tem filmu so igrali Pavle Vujišič, Radmila Radovanovič, Milan Puzič, Nikola Simič in Severin Jelič. Yves Montand popotnik Yves Montand bo konec marca odšel na enoletno potovanje okoli sveta. Na svojem potovanju bo obiskal najprej Italijo, kjer je v pretekli pomladi v Rodu Garganicu z Gino Lollobri-gido igral Dassinov film ((Zakon«. Od tod bo Montand odpotoval v Izrael, v Južno Afriko, na Japonsko in preko ZDA nazaj v Veliko Britanijo, Belgijo, Holandsko, Španijo in Portu-galsko, skratka obkrožil bo ves svet. ČITATELJE, ki se želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK, prosimo, da kličejo telefonsko številko 37-338, t. j. upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20/111. — Lahko pa se obrnejo naravnost na vaškega razna-šalca. Opozarjamo, da prejemajo naročniki list ceneje in poleg tega prejemajo novi naročniki kot nagrado še lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/IU, tel. 37-33» Shaw je na račun kolonizaci- šolajo v Belgiji. Kar se pa ti- je zapisal zelo zanimivo zgodbico. v kateri igra glavno vlogo misijonar. Ta bi bila kot nalašč tudi za Belgijski Kongo, kajti , vsak sedmi Belgijec, ki živi v Kongu, je misijonar. Tolikšna množica katoliških misijonarjev je nujno imela svoj odmev, posebno ker i-rtajo te misijonarske skupnosti tu svoje kinematografe, šole, bolnišnice in razne druge socialne ustanove. Njihov vpliv je bil posebno močan pri črncih struje Bangalas. Ta struja je bila najboljša opora belgijskih oblasti, ki so šle na volitve pod geslom «s postopnim razvojem k samoupravi«. V tem smislu so tudi organizirali gibanje ((Afriška zavest«. V nasprotju z načrtom probelgijskih črncev Bangalas so črnci Bakongo nastopili z zahtevo po čimprejšnji neodvisnosti in po umiku Belgijcev iz Konga. Črnci Bakongo so naprednejši in bolje organizirani, odklanjajo misijonarje in se zbirajo v gibanju Abako. To gibanje se ne o-mejuje le na gelgijski Kongo, ampak se širi tudi v Portugalski in Francoski Kongo in i-ma v programu združitev vsega Konga v neodvisno državo. Pri postavljanju kandidatov za občinske svete v treh velikih mestih Belgijskega Konga so belgijske oblasti skušale črnce speljati, da bi glasovali za kandidate struje Bangalas. Volilni rezultati pa so Belgijce razočarali. Volitev se je udeležilo 85 odst. črncev, večina glasov pa je bila oddana kandidatom gibanja A-bako. V Leopoldvillu so črnci Bakongo od skupnih 170 dobili 137 mest. Podobno je bilo tudi v drugih dveh velikih mestih, tako da so v celoti Belgijcem nasprotni kandidati dobili 77 odst. mandatov. Iz tega so Belgijci mogli sklepati ne le to, da se nacionalna zavest črncev dviga, pač pa da tudi črnci struje Bangalas teže h gibanju Abako. Belgijska igra razdvajanja torej ni uspela. Zakaj? Gibanje Abako ima veliko argumentov v rokah. Čeprav Belgija trdi, da je segregacijo ukinila, segregacija vendarle obstaja, kajti črnec •ne more v vsak hotel in vsako restavracijo. Belec sme v trgovino, črnec pa dobi blago kar pri vratih. Pred tremi leti so prvič smeli tudi črnci v gimnazijo skupno z belci, toda v šolo so jih sprejeli le, če so imeli posebno potrdilo misijonarja. Iz tega sledi, da je dostop v srednjo šolo dovoljen le redkim izbrancem. O višjih šolah ni niti govora. Le redkim črncem, ki so pri belgijskih oblasteh dobro zapisani, je omogočeno, da se če zaslužka, je takole; na delu zasluži belec 30-krat več kot črnec. Nad milijon domačih črnskih delavcev, katerih mnogi imajo že visoko strokovnost, ne sme imeti svoje sindikalne organizacije. Pretepanje delavcev so sicer po drugi vojni ukinili, toda v vojski je pretepanje vojakov-črncev veljalo vse do pred mesecem dni. Poleg teh osnovnih diskriminacij je še vrsta drugih. Abako upravičeno protestira proti postopkom v javni upra, vi. Glavni župan treh glavnih mest je kljub volilnim izidom — Belgijec. Črnski župani, ki so bili na volitvah dejansko izvoljeni, so le figure. Generalni guverner je tem prepovedal javno nastopiti in zaradi tega so se načelniki in oh činski svetniki-črnci zbrali in zagrozili z ustreznimi protiukrepi. Vse to je privedlo do tega, da je 21. novembra lani pariški tednik »La Tribune des Nations« mogel iz Leopoldvilla poročati takole: «Ce pride sem nekdo, ki je bil tu pred meseci ali letom, bo takoj o-pazil veliko napetost, ki je nastala med črnci in Belgijci. Prej je bilo tu vzdušje sožitja ali vsaj ravnodušja. Od časa do časa je prišlo do manjšega spora, do eksplozije mrž-nje, vendar je v glavnem vladal mir in ni bilo nevarnosti, da bi prišlo do resnejših zapletov. Danes pa je povsem drugače. Danes vsi, od šoferja taksija do vratarja v hotelu, vsi imajo na ustih eno e-dino besedo; neodvisnost!« Prvi rezultat — neredi, ki smo jih omenili v začetku. zame novi način saditve hrušk me je izredno zanimal. V mislih sem imel takrat naše okoličanske podzidnice, ki so kakor nalašč ustvarjene za te vrste sajenja. To moje zanimanje se je še povečalo, ko sem bil v Repniču pri pokojnem Janezu Starešinovemu, ki mi je, potem ko smo naložili na voz vrečo rožnika, najboljšega krompirja na svetu, prinesel iz kašče dve hruški, ki sta tehtali približno en ]dl°gram-Bilo je to proti koncu februarja in šlo je za pozno zimsko vrsto. Ko sem vprašal Starešinovega, koliko kilogramov takih hrušk je pridelal tisto leto, mi je odgovoril, da ima samo eno drevo, ki mu je dalo približno 30 kilogramov. Ker sem i-mel v svojem življenju ved-no opravka z računi, so mi začele bloditi po glavi številke, ki so mi pravile, da bi Janez tisto leto z lahkoto izkupil s tisto zimsko vrsto približno današnjih 3000 lir, za kar bi bilo potrebno najmanj pet dreves s poletnimi hruškami. Računal sem, koliko prostora bi zavzelo 15 kordonov, ki bi dali v najslabši letini vsak po 2 kg hrušk in prišel sem do zaključka, da bi zadostoval prostor petih kvadratnih metrov. na katerem bi raslo komaj eno visoko drevo, ki bi dalo 30 kg hrušk šele po 15 letih. Sedaj pa na delo, ki je čisto preprosto in dostopno vsakemu začetniku. Vzemimo za primer, da imamo na razpolago podzidnico, ki meri v dolžino 10 metrov. Vsakih 60 centimetrov vsadimo enoletno hruškovo šibo. Kakor pri trti zabijemo na^ o-beh koncih po en močan kol, pri vsaki šibi pa tanjšega, za kar se lahko poslužujemo debelejšega trsa. Približno 30 cm nad zemljo nategnemo od prvega do drugega debelega kola debelejšo žico, nad to pa v enakih razdaljah drugih pet do šest vrst žice, kolikor nam pač dopušča višina podzidnice. Kakor pri trtah povežemo šibo, kol in prvo žico, od tu naprej pa upognemo ostanek šibe na 45 stopinj in ga privežemo k drugi višji žici. Ce ni druga žica od prve preveč oddaljena, bomo prišli s. šibo do kola, na katerem je pritrjena druga hruška in tam jo bomo skrajšali, tako da bo po rezu gledalo zadnje oko proti tlom in bo služilo v prihodnjem letu za podaljšek proti tretjemu kolu. Ko bo začela šiba spomladi poganjati, bomo osmulili vse poganjke, ki se bodo pokazali pod prvo žico, to je do mesta, kjer je šiba Upognjena, kar pa bo pognala u-pognjena šiba, bomo pustili, da zraste vsak poganjek približno 10 cm, ko ga bomo preščipnili. Ščipanje je bolj priporočljivo kakor rezanje, ker se pri takem načinu rana počasi zaceli, kar ovira novo poganjanje. Prišli smo tako do nekakega šopa, ki obkroža ves del upognjene šibe, ki bo v prihodnjem letu cvetela in rodila, medtem ko bo od zadnjega očesa naprej rastel poganjek, kateremu pustimo prosto pot in ga bomo v prihodnjem letu obravnavali, kakor smo delali s prvim delom, ko bomo tudi ta drugi del vrezali pri tretjem kolu, spet z zadnjim očesom proti tlom in skrbeli za poznejše ščipanje, dokler ne bomo dosegli višine podzidnice, za kar bomo rabili štiri do pet let. Cim višja je podzidnica, tem daljši bo naš poševni kordon in, umevno, tem več sadja bo na njem. Kaj predstavlja pravzaprav takšen način sajenja? Predvsem vzame poševni kordon malo prostora, saj smo na petih kvadratnih metrih vsadili kar 15 hrušk, ki nam bodo dale po nekaj letih 4 do 5 kg vsaka, , ako smo se odločili za debelejši sad. Ce imamo v hiši potreben prostor, kjer se bodo naše pozne hruške zmedile, se bomo zatekli k zimskim vrstam in če jih bomo spra- — Iščete izhod? To bi rad vedel tudi jaz; iščem ga namreč že 15 let, vili na trg januarja ali februarja, nam ne bo težko iz-kupiti po 100 lir ta kg, kar bi nam vrglo 6000 lir, ako bi nam vsaka hruška rodila štiri kg. Sedaj pa svinčnik v roke in računajmo, koliko bi nam prinesla dvakrat tako dolga podzidnica in koliko bi izkupili iz desetih pod-zidnic, pri čemer bi lahko nadaljevali delo s trto, da Bi se v zimskem času z njenim pridelkom malo ogreli. Pri taki vrsti sajenja je tudi omogočeno stalno pregledovanje. Lahko ti je iztakniti v lesu črva in bolezen na listju, saj imaš vse pred seboj in ti ni treba lestve. Burja, ki je za naše zdravje tako dober prijatelj, nam dela pri visokem drevju nepopisno škodo, kajti večkrat se pripeti, da je pod drevesom več sadja kakor na drevesu, kar je pri poševnem kordonu, če ne popolnoma izključeno, pa vsaj močno o-mejeno. Tudi škropljenje je lažje kakor pri visokem drevju. Kako pa naj ravnamo, da bomo imeli zdravo sadje? Po naši okolici se posveča škropljenju vse premalo pa*-nje, zato pa konča polovica pridelka v prašičjem hlevu, če je ta pri hiši. Kordon, ki ni nič drugega kakor drevo, potrebuje dvakratno zimsko škropljenje, ki se mora ponoviti enkrat tik pred cvetjem in enkrat takoj po cvetu. S tem pa še ni končano, kajti vsakikrat, ko vidimo v sadovnjaku metulje, se moramo zateči k škropilnici in to posebno pri kasnih zimskih vrstah, tudi če smo zgodnje vrste že zdavnaj pojedli. Kdor rabi sadje za domačo mizo, si bo izbral take vrste hrušk, da bodo otroci grizli skozi vse poletje, jesen in celo zimo, kdor pa misli na dobičkanosno sadjarstvo, se bo odločil za poznojesenske vrste, ki pridejo naravnost z drevesa na trg, bolje pa se bo odrezal tisti, ki ima doma potreben prostor, da se mu hruške zmedijo in da pridejo na trg, ko sadja primanjkuje. Kordon rabi sadike cep- ljene na kutini, vendar je potrebna prvovrstna zemlja, da lahko uspevata dve zelo priporočljivi vrsti, ki sta William in Clergeau. Bolje je, da sta ti dve vrsti cepljeni na divjaku. Za poševne kordone pridejo predvsem v poštev tiste vrste, ki imajo goste členke ali oči. Med zgodnje vrste spadajo Maddalena verde, William in naša pet rovka. Dobre jesenske vrste so; Luise d'Avran-ches. maslenka Clergeau in Hardg, Duchesse d’Angou-leme in Roosevelt, medtem ko so priporočljive zimske vrste Esperen, Dečana d’in-verno in Passa Crassana. Dobra je tudi maslenka Har-de npont. R P. «»------- Lea Padovani v Londonu Lea Padovani, ki se je t vlogo Serafine tako uveljavila v «Tetovirani roži« Tennesseeja Williamsa, bo z i-stim celom nastopila v prihodnjih dneh tudi pred londonskim občinstvom HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Premislite dobro, preden boste spremenili svoje dosedanje metode. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Proti večeru prijetno srečanje, toda položaju boste kos. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne varčujte z napori, bodite drzni in dosegli boste svoj namen. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ohranili boste v lepem spominu večer, ki ga boste prebili v prijetni družbi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ugoden dan za začetek razgovorov. Bolje je, da odložite potovanje, ki ga imate v načrtu, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na vidiku je prijetna zabava. Glede zdravja ne bodite v skrbeh. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) N*, dovoljujte si oddiha, če nočete Aoživeti razočaranja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22, 11.) Neki nesporazum med prijatelji ne bo imel nobenih posledic. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pri izdatkih je potrebna večja previdnost. Najavljeno pismo bo izostalo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zabava, ki jo nameravate prirediti, bo potekla brezhibno. VODNAR (od 212. 1. do 19. 2.) Prejeli boste vest, ki va« bo napolnila z veseljem in zadoščenjem. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Utrdili boste čustvene odnose in obeta se vam sr«««. — 4 — 10. januarja 1959 Goriško-beneški dnevnik Oddelek za umetna v Podgori vlakna Zahteva se izplačilo proizvodne nagrade 7. januarja je poslala Delavska zbornica v Gorici pismo zvezi industrijcev, v katerem zahteva pričetek pogajanj za izplačilo proizvodne nagrade in doklade za škodljiva dela za delavce v oddelku za umetna vlakna v podgorski tekstilni tovarni. Pismo se glasi; «V skladu s členom J kolektivne delovne pogodbe zahtevamo sestanek z ravnateljstvom Cotonificio Triestino, da se določi višina in izplačilo proizvodne nagrade za leto 1959. Poleg Vega organizacija zahteva pravično uveljavljanje kvalifikacij in izplačilo doklade za škodljiva dela. V nedeljo zaprta urada ACI v Gorici in Tržiču Urada avtomobilskih klubov v Gorici in v Tržiču bosta ▼ nedeljo zaprta, čeprav je bilo prvotno sporočeno, da bosta odprta. Sindikalno gibanje pokrajinskih uslužbencev Protestirajo p zdravniških pregled Novo prakso je uvedlo generalno ravnateljstvo INADEL Notranja komisija pokrajinske psihiatrične bolnišnice iz Gorice je poslala generalnemu ravnateljstvu INADEL v Rim ter v vednost pokrajinskemu uradu INADEL in trem sindikalnim organizacijam sledeče pismo: »Uslužbenci pokrajinske u-prave v Gorici, ki ne stanujejo na področju gorvške občine, so imeli izredno skupščino skupno s člani notranje komisije in proučili postopek generalnega ravnateljstva INA DEL, ki jim s 1. januarjem odvzema neposredno pomoč, do katere so imeli pravico že od same ustanovitve in ki se mora smatrati že za pridobljeno pravico (diritto acquisi-to)». Zakon namreč pravi, da »se morajo uslužbenci zavedati, da zdravniki iz pokrajinskega središča ne bodo mogli opravljati zdravniških pregledov pacientov na domu«. •NMiaiiiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniitiiiiiMiiiiiMiiiiiii Kadar mladeniči prehitro dozorijo za lumparije Dve leti zapora zaradi izsiljevanja Na dve leti_ en mesec in I deracije Silvina Poletta nazna-dvajset dni zapt ra ter na pla-' nil sodnim oblastem zaradi čilo 30.000 lir kazni so včeraj obsodili 21-letnega Vittoria Carmeninija iz San Buono (Chieti). Carmenini je lani 4. novembra spoznal v Bologni 53-letnega industrialca Pompea Tomata iz Mariana, ki je takrat, vsaj tako je on izjavil, hotel dobiti veselo žensko za en večer. Tomat in Carmenini sta šla iz mestnega središča in kar na lepem, tako vsaj izjavlja Tomat, je ta spremenil svoje mnenje, izročil mladeniču 1000 lir in se hotel vrniti v hotel. Mladenič pa izjavlja, da je imel Tomat čisto drugačne namene, kot iti na obisk h kaki ženski. Carmenini je tedaj tako prestrašil Tomata, da mu je ta izročil denarnico s 17.000 lirami in osebno izkaznico ter mu obljubil, da mu naslednjega dne izroči še 25.000 lir. Naslednjega dne mu je res izročil denar in Carmenini mu je vrnil osebno izkaznico. Nekaj dni pozneje je policija v Bologni ukazala Carme-niniju da se moča vrniti v rojstno vas, a ta je prišel v Mariano 11. novembra in zahteval od Tomata nadaljnjih 75.000 lir, sicer da pove vse družini. Tomat mu je izročil samo 25.000 lir, ga peljal v neko gostilno, dejal, naj tam prenoči in da mu ostalo izroči naslednje jutro. V resnici pa je šel k orožnikom, ki so Carmeninija prijeli in ga zaprli. Včeraj je tako bil mladi Carmenini obsojen na dve hudi leti zapora. IZPRED SODISCA Potctto oproščen kazni Lan; 26. novembra je gori-ška federacija KPI dala nalepiti po mestu in pokrajini 250 lepakov z naslovom «An-che ,11 Giorno’ contro le basi di missili in Italia« z objavo novice, dn bo italijanska vlada dobila od Amerike rakete, ki jih bo namestila, med drugim tudi v Vzhodnih Alpah in v Karniji. Novico je objavna demokrščanska agencija »Ita-lia, in so jo povzeli številni i-talijanski časopisi, med katerimi tudi fanfanijevski *I1 Giorno«. Politični urad gori.ške kvesture Je takratnega tajnika fe- širjenja novic, ki utegnejo o-grožati javni red. Poletto je bil za slični lepak naznanjen sodnim oblastem že tri tedne prej in v decembru za prvi letak tudi obsojen na 4000 lir globe. Včeraj pa so goriški sodniki, po proučitvi številnih objav v časopisju razsodili, da ne utegne širjenje teh lepakov ogrožati javnega reda in so Poletta oprostili, ker dejanje ni kaznivo. Kmalu nato so oprostili z i-sto razsodbo tajnika komunistične sekcije v Gradiški Ada Furlana. Dva požara Ob 3. zjutraj so goriški gasilci odšli v Vetrihovo stavbo v Ulici Lantieri, kjer je nastal požar v podstrešju. Na srečo so gasilci kmalu pogasili. Škoda znaša 10.000 lir. Popoldne pa je nastal požar zaradi saj v dimniku v stavbi v Ulici Mazzini 19, last Giovannija Depicolzuana. Škoda znaša tu 20.000 lir. Uslužbenci zahtevajo, da se spoštuje pravica do neposredne pomoči tudi vnaprej, da-siravno brez zdravniškega pregleda na domu; protestirajo proti ukrepu osrednjega vodstva INADEL, ker se s tem slabšajo pogoji zdravljenja u-službencev, ter pooblaščajo sindikalne organizacije, da poskrbijo za rešitev spora. Delavska zbornica v Gorici je takoj pisala vsedržavni federaciji krajevnih ustanov in bolnišnic, naj posreduje pri komisiji INADEL, da se u-streže zahtevam uslužbencev goriške umobolnice. «»•■— , V Tržiču bodo tudi letos priredili Cantado Odkar je šla po vodi zamisel o proslavljanju Bele dame, nimamo v Gorici primerne pustne prireditve, ki bi bila originalna in tipično go-riška obenem. Zato se bomo morali zadovoljiti s plesi, ki jih bo precej, ki pa v glavnem ne bodo za nas. Zaradi tega bi bilo zaželeno, da bi se čimprej pričelo misliti na organizacijo kake plesne prireditve v Prosvetni dvorani. Pust bo 10. februarja, zaradi tega bo treba pohiteti. V Tržiču so se pokazali bolj vztrajni. Tudi letos se pripravljajo na svojo Cantado, ki bo v zvezi s povorko alegoričnih voz. Predvidevajo, da bo sodelovalo kakih deset domačih vozov, nekateri pa bodo prišli od zunhj in bodo nastopili v povorki izven kon-kurence_ ——«»------ Število prebivalstva se v Doberdobu manjša V preteklem letu se je število prebivalstva doberdobske občine zmanjšalo za 28 ljudi, in sicer za 26 moških in dve ženski. 31. decembra 1957 je bilo na področju občine 1.498 prebivalcev, in sicer 779 moških in 719 žensk. V letu 1958 se je rodilo 26 otrok (7 dečkov in kar 19 deklic), umrlo je 11 moških in tri ženske. Priselilo se je 45 moških in žensk, izselilo pa 67 moških in 25 žensk. Upoštevajoč te podatke je bilo 31. decembra 1958 v doberdobski občini tisoč 470 prebivalcev — 753 moških in 717 žensk. Seja sovodenjskega občinskega sveta Včeraj zvečer je bila seja .sovodenjskega občinskega sve ta, na kateri so razpravljal o štirih točkah obsegajočem dnevnem redu. in sicer dveh resolucijah, ki se nanašata na ustanovitev avtonom ne dežele Furlanija - Julijska krajina in na spremembo meja sodnih okolišev z zahtevo, da se sovodenjska občina priključi goriški sodniji, ter o najemnini za lov in nabavi opreme za otroški vrtec Rupi. Sončen, čeprav nekoliko mrzel dan Včeraj smo imeli v Gorici enega izmed tistih sončnih zimskih dni, ki so kot zelenica sredi puščave. Opoldne je bilo na soncu kar prijetno toplo, čeprav so vrhovi na Trnovski planoti pokriti s snegom. Tudi burja, ki je predvčerajšnjim pošteno zavijala okoli vogalov, se je včeraj skoraj popolnoma pomirila. Skratka, bil je lep dan, zaradi katerih so našim krajem nadeli naziv sončna Goriška. Zemeljski plaz pokril delavca Včeraj popoldne okrog 14. ure je 24-letnega delavca Gian- earla Zorzija iz Ul. Cascino 2 pokril zemeljski plaz, ko je kopal temelje za bodoče naselje IACP pri Pevmi. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obvezali. (t»----- Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Rascel Marine«, Rascel. VERDI. 17.00; «Dunquerque», J. Mills in R. Attenborough, metroscope. VITTORIA. 16. in 20.15; »Deset božjih zapovedi«, vista-vision v barvah. CENTRALE. 17.00: »Močni ne jočejo«, J. Whitmore in S. Mineo; mladoletnim prepovedan vstop. MODERNO. 17.00: «Saga Ko-mančev« DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Pontini e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 9 stopinj ob 16. uri, najnižjo pa 1,6 stopinje ob 8. uri zjutraj. Pred 15. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Težka srečanja za zasledovalce vodilnega Milana in Fiorentine Cnajstorice na repu bodo tudi tokrat ostale brez točk? Čeprav ima A liga italijanskega nogometnega prvenstva že povsem jasen zunanji izraz, pa nam vsako novo kolo vendarle še zastavlja zagonetke in vprašanja na katere je kaj težko dati vsaj približno točen odgovor. Stava na favorite se je namreč že večkrat pokazala za zgrešeno, pa naj so okoliščine še tako močno govorile v njihov prid. Kdo more na primer jamčiti, da bo Milan po jutrišnjem 15. kolu prvenstva še vedno sam v vodstvu ne glede na to, da igra na domačem terenu, njegov direktni zasledovalec Fio-rentina pa na tuiem? In ven- Totocalcio št. 19 Bari-Inter X 2 1 Bologna- Alessandria 1 Lazio-Genoa 1 Milan-Padova 1 Napoli-Udinese 1 Sampdoria-Roma 1 Spal-Lanerossi 1 X T. Torino-Fiorentina 2 Triestina-Juventus X 2 Catania-Atalanta X 2 Reggiana-Simm. Monza 1 X Arezzo-Marsala 1 X 2 Catanzaro-Siracusa 1 Verona-Cagliari IX Treviso-Siena 1 Z nastopom Skupnega evropskega triiiča in posnemajoč vzgled velikih konfekcijskih trgovin, ki razprodajo vse blago, da pričnejo » letom 1959 prodajati nove vzorce, prične FITASSI OOR1CA - CORSO VERDI, 38 I dune«, 10.1 z RAZPRODAJO limuiir ju . . . , . L!___ I vse lanske proizvodnje po POLOVIČNIH CENAH Ženska oblačila volneni športni plošči od 2.900 lir dolje plašči iz velourja » 7.900 » ženske obleke » 2,900 > toilleurs » 4.600 > POSKOK! I*rvi * volneni športni jopiči > 4.500 > » dar bi do logičnem predvidevanju Milan proti Padovi ne smel izgubiti, kakor bi ne smela izgubiti niti Fiorentina Turinu kjer bo gostovala proti istoimenski enajstorici. Seveda bi nas taka ugibanja zavedla predaleč, res pa je, da skriva tudi jutrišnje kolo pod seboj mnogo nevarnih čeri tako za najtežje križarke kot za krhke jadrnice, za katere je že malo močnejši sunek dovolj, da se zdrobijo. Računajoč z že nakazano možnostjo oz. verjetnostjo, da se vrstni red na strogem vrhu med Milanom in Fiorentino ne bi ,-mel spremeniti, pa je toliko večja in tudi realnejša možnost, da se bosta tako Milan kot Fiorentina odmaknila še za kako točko več svojima zasledovalcema Inter-ju in Romi, ki ju čakata težki borbi na tujih igriščih. V posebno breizglednem položaju se zdi Roma, ker je njen nasprotnik Sampdoria v iz vrstni formi, kar potrjujeta dve njeni zaporedni zmagi na domačem terenu proti Trie-stini in na tujem terenu proti Lanerossiju. Enojka v stavnem stolpcu za to tekmo je skoraj obvezna, kar pa nikakor ne velja za tekmo med Barijem in Interjem, v kateri je Inter sicer lahni favorit, v kateri pa ima tudi Bari lepe izglede na vsaj polovični če že ne popolni uspeh. Bari je namreč v Trstu pokazal, da zna zaigrati zelo dobro predvsem v obrambi in če bo Magnanini tako branil med domačimi drogovi kot je branil v Trstu, potem tudi Angellilove bombe najbrž ne bodo dosti zalegle. Po naših računih bi torej Sampdoria morala na lestvici preskočiti Romo in se vsaj pridružiti Interju. Toda obema se bo zelo verjetno pridružil tudi Napoli, ki bo v okrnjeni Udinese imel na svojem terenu precej šibkega na; sprotnika. Po žalostni izkušnji proti Fiorentini, ki ji je nasula kar 7 golov, bo Udinese skoraj gotovo igrala v Neaplju z verižno obrambo, da prepreči vsaj ponovno katastrofo če se že ne more izogniti porazu. In končno se lahko pridruži Interju, Sampdoriji in Na-poliju tudi Juventus, ki bo gostoval v Trstu. Za to tekmo so prognoze nekoliko bolj odprte, čeprav je Juventus vsekakor velik favorit. Ce bo Triestina imela srečen dan in če bo njen napad količkaj razpoložen, bi utegnila izvleči neodločen rezultat. Ker pa Juventus nikakor ne sme izgubljati točk če hoče obdržati stik z vrhom, bo seveda napel vse svoje sile, da zmaga, kar je mogoče skleipati že iz najavljene formacije, v kateri bo Charles prevzel mesto srednjega krilca v pretežno ofenzivni funkciji, kar bi moralo prodornemu Nicoleju in hitrima kriloma Stacchiniju in Stivanel-lu omogočiti večjo avtonomijo. Srečanje med Triestino in Juventusom pa je važno tudi za razplet na dnu lestvice. Računajoč z verjetnostjo, da bo Talmone Torino ostal brez točk. da bo izgubila Udinese, da bo skoraj gotovo tudi A-Jessandria morala pustiti obe točki v Bologni in da bo konč- no tudi Bari izvlekel iz srečanja z Interjem le težko kaj več kot eno točko, bi se Triestina z eventualno zmago krepko odmaknila od kritične cone, pa tudi z eno samo točko bi si precej pomagala. V primeru poraza pa bi še naprej ostala v vedno ožjem krogu brodolomcev prvenstva. Preostali dve tekmi zadevata sredino lestvice. Laziu se nudi lepa priložnost, da se nekoliko dvigne na škodo nezanesljive Genoe, Spalu pa, da na račun Lanerossija napravi še dva koraka više oz. dva koraka vstran od kritične cone, kateri se je za en korak odmaknil že prejšnjo nedeljo z zmago nad Torinom. Triestina jutri proti Juvenlusu Tortul ponovno izključen iz seznama 13 kandidatov Na desnem krilu spet Rigonat - Contisso in Puia rezervi Včeraj v večernih urah je trener Triestine Olivieri predložil v tajništvu kluba seznam 13 igralcev, ki pridejo v poštev za nedeljsko tekmo z Juventusom. Na seznamu so: Rumich, Brunazzi, Brach, Tulissi, Bernardin, Degrassi, Rigonat, Szoke, Bresolin, Rim-baldo, Santelli, Comisso. Puia Prvih 11 bo po vsej verjetnosti nastopilo, Comisso in Puia pa bosta ostala v rezervi do poslednjega trenutka pred tekmo. Na seznamu ni Masseija, kateremu so klubski zdravnik' predpisali počitek za določeno dobo, povsem nepričakovano pa je bil iz vrst kandidatov izključen Tortul, čeprav je na zadnjem treningu pokazal zadovoljivo formo in veliko požrtvovalnost. Njegova odsotnost bo Vsekakor znatno vplivala na učinkovitost prve vrste in predvsem na učinkovitost Breso-lina, tembolj ker Rigonat proti Bariju na mestu desnega krila ni zadovoljil. # * * Edera, ki nastopa v med-deželnem prvenstvu, je zaključila svoje priprave za nedeljsko tekmo v Tržiču s CRDA. Najavila je povratek Bernarda v moštvo. Edera je v zadnjih treh tekmah dosegla tri pozitivne rezultate in sicer eno zmago proti Schiu in dva neodločena rezultata, CRDA pa je v zadnji tekmi dosegla v Bocnu neodločen rezultat proti vodilnemu Bolzanu. miiiiiiiniiMiniHiMiiHiuiuiiiui»iNiiiiinHmuniiiiiMiiii;iiiiiiiiiiHiiMiiiniiiiiiHiiMiMiiiiii» Mednarodno žentko smučarsko tekmovanje v Grindevvaldu Američanki Pi osvoji^prvi m v smuku Od Italijank še enkrat najboljša Jerta Schir z 8. mestom GRINDEWALD, 9. — Današnji dan v Grindevvaldu Je prinesel veliko zmago ameriškima smučarkama Penny Pitou in Betsy Snite, ki sta se v smuku uvrstili na prvo oz. na drugo mesto. Vrstni red tekmovalk ie bil naslednji: 1. Penny Pitou (ZDA) 1’27”4, 2. Betsy Snite (ZDA) 1’28”2. 3 Hidle Hofheer (Avst.) 1’ 2f”2, 4. Madelaine Chamot-Berthod (Sv.) 1’29”2, 5. Daniele Telinge (Fr.) I’2»”4, 6. Marit Haraldsson (Norv.) 1’ 29”5, 7. Therese Leduc (Fr.) r30"2, 8. Ann Heggveit (Kan ) in Jerta Schir (It.) 1’30"4. 10. Carla Marchelli (It.), Annema-rie Waser (Sv.) in Sonia Speri (Nem.) 1’30”5, 31. Lisa Zecchini (It.) r33”6, 36 Giu-stina Demetz (It.) 1’37”9. 37 Pia R.va 2'03”7, 38. Julanda Schit ri3”7 Takoj po končanem tekmovanju je razsodišče pomaknilo Marchellijevo s prvotnega 10. na 12. mesto, potem pa je spet priznalo Marchellijevi isti čas kot Waserjevi in Sperlovi in s tčm seveda tudi 10. mesto. Riva in Jolanda Schir sta bili žrtvi težkih padcev. Pia Riva se je zaletela v drevo, vendar si ni povzročila večjih poškodb in je privozila do cilja. Američanka Pitou je osvojila prvo mesto tudi v alpski kombinaciji z 0.83 točke. Vrstni red ostalih: 2. Holherr (Avst.) 3.12, 3. Chamot-Berthod (Sv.) 3,17. 4. Waser (Sv.) 3,65, 5. Telinge (Fr.) 4,58, 6. Heggtveit (Kan ) 3,23, 7 Meggl (Nem.) 5,23, 8. Jerta Schir (It.) 5,34. 9. Carla Marchelli (It.) 5.61 TENIS Spanec Santana premagal v finalu Italijana Maggija MADRID, 9. — V finaiu posameznikov teniškega turnirja Real Madrida je Španec Santana premagal Italijana Antonia Maggija po hudi borbi v petih setih z rezultatom 3:6, 1:6, 6:0, 11:9, 6:1. imimiMimiiiiimiiiiiiuiiiiMiHiiiiiiiimiiliiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiimitiiimiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiHiHiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiitiHiimiimilll Po objavi programa «Tour de France 1959» Predvideno francosko moštvo najmočnejše v zadnjih 25 letih Prvič v istem državnem moštvu asi Anquetii, Riviere, Ceminiani in L. Bobet PARIZ, 9. — Ce bi se «Tour de France« začel jutri, bi Francija nastopila na njem z najmočnejšo ekipo v zadnjih 25 letih. Marcelu Bidotu je namreč uspelo v samih štirih dnevih zagotoviti si pristanek Geminianija, Riviera, Anqueti-la in Louisona Bobeta, to je praktično vseh vrhov francoskega profesionalnega športa. Anquetil je izrazil željo, da bi bil v državnem moštvu tudi njegov prijatelj Andre Dar. rigade. Geminiani bo Bidota verjetno spomnil na veliko vrednost Jeana Craczyka, zmagovalca po točkah na »Totiru« leta 1958. Mogoče bo tudi Bobet zahteval v moštvo vsaj enega svojega zvestega sovo-zača, ki bi lahko bil tudi njegov brat Jean, če se bo izkazal na prvih dirkah sezone. Poleg vseh teh pa Bidot prav gotovo ni pozabil tudi na Bauvina, Stablinskega, Mahe-ja, Forestiera, Privata, Grous-sarda in Pipelina. Nekateri menijo ,da bo francoski tehnični direktor sestavil moštvo, v katerem bodo poleg Bobeta, Riviera, Anquetila in Geminianija še Forestier, Darriga-de, J. Bpbet, Graczyck, Bauvin, Stablinski, Mahe in eden izmed trojice Privat, Groussard, Pipelin. Ce se bo to uresničilo, potem bi to moštvo bilo vsekakor najmočnejše od leta 1933, ko so oblekli državno majico na »Touru« Specierh, Leducq, Pelissier, Magne, Archambaud Lapebie, Le Greves in Le Calvez. Toda, ali se bodo Bidotovi načrti uresničili? Za sedaj je na primer znano, da je Anque-til izrekel svoj »da« le po precejšnjem oklevanju in da je končno pristal na sodelovanje le zato, ker ni mogel računati na lastno moštvo. Ni pa prikril želje, da bi imel Bobeta, Geminianija in Riviera raje za nasprotnike kot pa za moštvene tovariše. V bistvu je dal Anquetil razumeti, da bi mu bilo ljubše biti premagan po ostri borbi kot pa da bi se moral odpovedati borbi za zmago samo zaradi tega, ker bi si kateri od njegovih sovo-začev pridobil po naključju prednost in večje perspektive. Do začetka letošnje dirke po Franciji bi lahko iz takih in podobnih razlogov prišlo še do razbitja predvidene francoske formacije toda že sedaj je gotovo, da se bo Bidot z vsemi svojimi silami boril, da u-resniči načrt, ki ga goji že dolgo časa, da bi združil v eno moštvo vse najboljše kolesarje in da mu v tem prizadevanju vsi glavni kandidati niso odrekli načelnega sodelovanja. SMUČANJE DUNAJ, 9. — Olimpijski smučarski prvak Toni Sailer bo jutri odpotoval z letalom v Zuerich, kjer se bo predstavil komisiji mednarodne smučarske zveze za amaterstvo. SABLJANJE BUDIMPEŠTA, 9. — Organizacijski odbor svetovnega prvenstva v sabljanju, ki bo od 12. do 25. julija v Budimpešti, je doslej prejel prijave Belgije, Francije, Anglije, Italije, Švedske in Sovjetske zveze. SMUČARSKI SKOKI je zapadel v zadnjih dneh, se bo tekmovanje v smučarskih skokih za ((Trofejo Campari« ki bo v nedeljo popoldne lahko nemoteno vršilo. Razen najboljših italijanskih in za-hoononemških skakalcev je verjetno, da se bosta tekmovanja udeležili tudi državni moštvi Avstrije in Jugoslavije. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska tiskarski zavod ZTT - Trst Tudi Jugoslovani za «Trofejo Campari*? CORTINA D’AMPEZZO, 9. Zaradi obilnega snega, ki KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 18. t. m. ob 19.30 uri Universal barvni film: Čolne v morje JE FF CHANDLER JULIE ADAMS predvaja danes 10. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni film: ŽENSKA, KI JE PRIŠLA Z MORJA (La donna che venne dal mare) Igrajo: SANDRA MILO, VITTORIO DE SICA, PETER LYNN, FERDO GIMENEZ, ROSSELLA MONTI AND Rž GILL0IS 6. Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov «To je dober prostor,« je rekel Didieru. »Sicer je stalni prodajalec pred Notre-Dame-de-Lorette, a te ne more videti, če ostaneš lepo za cerkvijo, in odneseš mu vse tiste, ki gredo v metro.« Obrnila sta se in šla v nasprotno smer. Domenila sta se, da bo šel Pascal po papirje in jih bo dal nekaj Didieru. Ta ga bo čakal ob prehodu Panorama. Tam sta se tudi poslovila. Pascal je šel do številke 125. Lahko bi bil dobil zalogo v Ulici Croissant, a če bi zamenjal razdeljevalnico, bi se mu zdelo, da hoče bežati pred Memene. Za to pa ni bilo razloga. Še toliko bolj, ker bi lahko tudi spal v Ulici Palestro, če bo Didier tudi nocoj v njegovi sobi. Ko je stopil v razdeljevalnico, je zagledal Memene za žično mrežo, ko se je pogovarjala z nekim mladeničem, ki ga je videl samo v hrbet. Bil je Georges. Dobil je naročilo za vrsto fotografij, kakor Je sam predlagal in zato je tu začel svoje izdelovanje. Memene mu je dajala podatke glede na najbolj značilne osebe, ki Jih bo lahko srečal in on jo je vljudno poslušal, čakal je, da pridejo prodajalci in je bil trdno odločen, da jih bo sam izbiral po obrazu, ne pa po njihovih zgodbah Zgodbe si ljudje izmislijo, to Je uredniški posel. On pa je hotel slike, slike Od daleč mu je Memene pokazala Pascala in je bila kar razburjena ob misli, da ga bodo morda deli v časnik. Pascal je sedel na klop in se je držal pokonci, kakor je bila njegova navada. Georges je brž spoznal v njem enega izmed obeh kričavcev, ki ju je fotografiral pri mostu Alma in da bi ugodil Memene je šel na drugo stran mreže in se približal Pascalu, da bi ga še enkrat posnel. Ob poblisku flasha se je Pascal zdrznil. »Bi rad, da ti razbijem gobec?« je zakričal jezno. Pri poklicnem delu mora človek marsikatero požreti. Georges se pa tudi ne tepe. »To ti bo napravilo reklamo,« mu je dejal in ga pritisnil od druge strani. Pascal je skomignil z rameni. «Kar za klobuk si jo dam!« mu je vrgel zaničljivo. Ravno je premislil, da nič ne tvega, če ga kdo fotografira. On že ne. Zato je pa dobro, da Didiera ni z njim. Ni mogel vedeti, da se je na drugem filmu prav v tistem trenutku sušila glava njegovega tovariša, pripeta s ščipalko na vrvico v Georgesovem laboratoriju. VI. Dvakrat na dan sta se odslej shajala Pascal in Didier na prehodu Panorama, na tisti strani, kjer je Montmartre, in sicer zjutraj, brž ko je izšla prva izdaja, in okoli šestih za zadnjo. Razdelila sta si časnike. Didier je plačal svoj del, potem sta se ločila. Pascal je hitel z metrojem na svoje mesto k Almskemu mostu, Didier pa na kraj, ki sta ga določila že prejšnji večer. Večer sta prebila skupaj. Shajala sta se v Halles in sta kaj prigriznila na kakšni klopi ali pa v pivnici. Potem sta šla k vhodu v podzemsko železnico gledat načrt Pariza. Tam sta vsak večer določila kraj, kamor naj bi drugi dan šel Didier prodajat. Didier se ni hotel več ločiti od Pascala. Našel je pri njem prijateljstvo in tovariško toplino. To mu Je bilo dragocenejše kakor stvarne dobrine, ki se jim je že odpovedal in so se mu zdele z vsakim dnem bolj oddaljene in varljive. V resnici se je videlo, da je zadovoljen, in to ga je spremenilo. Nič več ni omahoval. Zdaj je večkrat vzdignil trepalnice raz oči, ki so se že nasmihale. Tudi v telo ni bil videti tako beden. Delal Je vtis pomirjenega človeka in iz vsega njegovega bitja, ki je bilo na prvi mah zoprno, je zdaj dihala nekakšna prikupnost. Dan za dnem je Pascal bolj opuščal svojo previdnost. Ne da bi si hotel priznati, je že veliko zaupal novemu prijatelju. Prepuščal mu je sobo, sam pa je hodil vsako noč sploh v Ulico Palestro. O Memene mu ni nikoli pripovedoval. Tudi o sebi ne kaj več. Kot posebno ugodnost si je dovolil, da pazi na Didiera, da ga posluša in celo da ga spodbuja, naj kar naprej pripoveduje svojo zgodbo. Sam pa se ni nikoli odprl. Njegova preteklost, njegove nesreče, tajnosti, vse to je bilo področje, ki se je vanj zaprl in nikomur ni dal blizu. Didiera je prenašal samo tako, da ga je držal daleč od sebe, od svoje notranjosti. O njem tudi Memene ni pripovedoval. Tudi pred njo je bila njegova notranjost zaprta. Plaval je od te do onega in ju puščal neznana drugega drugemu. Kljub vsemu in njima dvema je bil sam. Ta samotnost, v katero ga je bilo stisnilo, se mu je zdela edina dobrina, ki jo je mogel doseči, zato jo Je varoval kot punčico svojega očesa. Tudi Memene ni mogla nič povedati o njem. Ko je prihajal po časnike, ga zdaj ni gledala več tako vztrajno kakor pred njuno zvezo. Bala se je, da bi jo kdo opazil in hkrati, da bi spravila v nevarnost takšno rahlo stavbo svojega prijateljstva. Ko ga je obiskala v sobi, tudi z besedo ni namignila na njune poslovne odnose. Bila sta dva različna svetova, dve različni življenji. Čutila je, da bi se vse sesulo, če bi hotela to dvoje združiti. Kdor je vajen živeti v bedi, ve, da se različna življenja kakor dve vzporednici nikoli ne morejo stakniti. * * * Georges Je predejal vse mestne četrti, ko Je iskal zanimivih tipov. Pokazali so mu že skoraj vse pariške krlčavce, stare, bolehne, prismuknjene, blazne, take, ki so imeli namazan Jezik, in take, ki s. molčali, tiste, ki so jih sumili, da so policijski podrepniki, in tudi nekoga, ki je z mojstrsko roko izdeloval orodje za vlomilce. Vsako jutro je šel na stalno mesto prodajanja in od tam je načrtno obdeloval sosednje ulice in zasledoval prodajalce. Albertine ga je morala vsak večer drugje iskati. Ker je bila prosta ravno takrat, ko so časniki šli v prodajo, ji ni ostalo drugega, kakor da z Georgesom sodeluje. Pomagala mu ----------------------- — ... se aa,ala snsai ob prodajalcih, zdaj kot kupovalka, zdaj, ko se je z njim pogovarjala. Zadnje je prišlo prav njenemu prijatelju, ker jii je lahko ujel sredi stavka in v nepričakovani pozi. A kmalu se je naveličala. »še nimaš dovolj?« se je včasih jezila na Georgesa. «1; potem, komu je to podobno, če bom na dvajsetih različni! slikah? To bo dišalo po pretvarjanju.« Georges se ni vdajal kar tako. bož za 2vezo- Ljudje si bodo lahko mislili, recimo d iščeš kakšnega, ki se je zgubil.« Človek ničesar ne iznajde in Georges je moral kmalu ot čutiti to resnico, kakor jo je občutilo že toliko drugih pre njim. Zato je bil že naveličan svojega pasla. «To je živ dolgčas,« je dejal. «In še ne prene^tr, s i<>— praznimi marnjami. Takih reportaž kot tale je bilo že naj manj petdeset, sem trdno prepričan. Na srečo jih vsi pozabijc Vsi ljudje vse pozabijo. Časnik je že pozabljen, ko tiskaj' naslednjo številko.« »Ali je tudi z ljubeznijo tako?« je vprašala Albertine, ke Je hotela, da bi Georges ugovarjal. Pa ni odgovoril. Mignil je Aloertini, naj gleda. Bil Je njo v taksiju in se je pripravljal, da izs.jp. ... pokvečenega prodajalca, ki naj bi bi. tam okoli. Avto je sta na ovinku Ulice Manin, nasproti Buttes-Chaumont. Albertin se je ozrla v smer, kamor je kazal Georges. 5”? og,LaJ‘ P*rlta je stal prodajalec časnikov z zavojem pa pazduho. Ta gotovo ni bil pohabljenec, ki ga je Georges iška a *e Pekarn čudno. Nemirno se je ogledoval oko! sebe. Očitno je izbral najbolj samoten kraj, kjer se je ustavi Zdaj sunkovito zagrabi sveženj časnikov in ga zadega v odp1 tino kanala. Potem skoči v taksi, ki je vozil proti njemu, U naglo jx>ve vozaču naslov. i hIaKiri‘avec' ki P“ n> kričal, je bil Didier. A za Georgesi je Dll brezimni prodajalec in samo njegovo čudno vedenje g1 je po vsej pravici vznemirjalo. Videl ga je le od daleč in n mogel razločiti njegovih potez. Sicer bi bil morda prepozna v njem enega obeh prodajalcev, ki ju je fotografiral pri Altf skem mostu. (Nadaljevanje sledi)