Dva predloga iz Murgel
Najnovejši del Murgel zahodno od Mokrške ceste počasi dobiva dokončno obliko. Stojijo že vse hiše, več kot polovica jih je vseljenih, komu-nalci urejajo poti in okolico. Prebivalci uživajo v mirnem naselju, kjer je motorni promet odrinjen skoraj od vseh hiš. Ima pa takšna ureditev seveda tudi nekaj slabih strani. Ena med njimi je tale:
Urediti del Mokrške ulice in okolico vrtca
Celotno naselje Murgel je podolgem razdeljeno na dve polovici z osrednjo zelenico. V najnovej-šem delu naselja je ta zelenica še popolnoma neurejena in je čez njo onemogočen kakršenkoli normalni prehod, še posebno v tem blatnem in vlažnem obdobju. Pa tudi, ko bo ta zelenica ure-jena, prehod čez njo ne bo mogoč, saj ni videti, da bi bile čez njo speljane kakšne urejene poti. To pomanjkljivost občutijo prebivalci južnega dela naselja, ki morajo na svoji poti do mestnega avtobusa izbirati tned blatnimi čevlji ali občutno daljšo potjo. Najbolj pa se jezijo starši otrok, ki morajo svoje malčke vcnliti v vrtec, ki leži na drugi strani te zelenice in ne morejo z njimi čez blato. Zato morajo naokrog po dosti daljši poti po prav tako blatni Mokrški ulici. Prebivalci zadnje-ga niza hiš iz ulice Pod lipami imajo čez zelenico do vrtca le slabih petdeset metrov, vendar mora-jo, če hočejo do vrtca po urejeni poti, opraviti takšno potovanje: najprej dobrih sto metrov proč od vrtca do Ceste v murglah, po tej cesti sto metrov do Mokrške ceste, po njej dvesto metrov in še sto metrov do vrtca. Namesto petdeset me-trov torej kar pol kilometra! In še ta pot je slaba, jeseni in pozitni obupno blatna, predvsem Mokr-ška cesta in dostop z nje do vrtca. Skrajen čas je, da se s končno ureditvijo Murgel uredita tudi Mokrška cesta in okolica vrtca. Čimprej pa je treba vsaj v podaljšku ulice Pod lipami čez zeleni-co urediti tlakovano pot za peke in kolesarje.
Del pločnika za kolesarje!
Tem slednjim je namenjen tudi drugi predlog. Zaradi znanih vzrokov je kolesaijev zmeraj več. Razdalja od Murgel do centra mesta je kot nalašč za kolesarjenje, saj je za pešačenje predolga, avtobus je pa zaradi ovinkov počasen. Po Mur-glah je kolesarjenje kar prijetno, vendar je marsi-komu bolj pri roki Cesta v Mestni log. Ta je pa postala v zadnjem času precej prometna, saj je zaradi rastoče industrijske cone za Koprsko ulico na njej veliko tovomjakov, ki so zaradi svoje širine glavni sovražniki kolesarjev. Cesta je preozka, da bi na njej zarisali posebno kolesarsko stezo. Predlagam naslednjo rešitev: Od Koprske ceste proti mestu teče po desni strani Ceste v Mestni log širok pločnik. Pešcev je na njem sora-zmerno malo (in jih bo z dokončno ureditvijo Murgel še manj), ker raje hodijo po urejenih potkah znotraj naselja. Zato bi lahko polovico pločnika namenili kolesarjem, kot je to ponekod v Ljubljani že urejeno. Od Mokrške ceste dalje proti mestu sta pločnika na obeh straneh, vendar je desni pločnik (gledano proti mestu) makadam-ski, poraščen s travo in popolnoma brez pešcev, ki raje uporabljajo levega, asfaltiranega. Ta pločnik, ki teče do gasilskega doma, bi lahko v celoti namenili kolesarjem, le očistiti bi ga bilo treba trave in grmovja, ki na njem poganjata. Od gasil-skega doma do Riharjeve ceste ni na desni strani Ceste v Mestni log ničesar, razen neurejene zele-nice, ki bi ji brez škode odrezali tista dva metra, kolikor bi potrebovali kolesarji. V bistvu bi bilo treba samo izkrčiti rušo, navoziti malo peska in utrditi stezo, ki bi lahko ostala makadamska. Na vsetn odseku od Koprske ceste do gasilskega do-ma pa je treba samo znižati robove pločnikov v križiščih in ponekod očistiti pločnike. Ob Riharje-vi cesti je kolesarska steza že urejena, od tu do središča mesta pa je skozi stari del Trnovega in dalje ob Ljubljanici dovolj mimih ulic za kole-sarje.
KAZIMIR RAPOŠA