Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25« lir
DEMOKRACIJA
Leto XI. - Štev. 44
Trst - Gorica, 1. novembra 1957
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Pregled treh let
26. aktobra 1954 je zopet zaplapolala italijanska trobojnica koč - simbol Italije na tržaškem Velikem trgu. Na podlagi londonskega sporazuma od 5. oktobra o-nega leta sta si Italija in Jugoslavija razdelili upravo Svobodnega, tržaškega o-zemlja, tako da je v glavnem prišla cona A pod italijansko in cona B pod jugoslovansko civilno upravo.
Londonski sporazum je spremljal poseben statut, s katerim sta. Italija in Jugoslavija prevzeli nasproti drugorodnim manjšinam svečane obveze. Med temi obvezami so bile pomembne in dalekosežne demokratične določbe:
prepoved, pod kaznijo, vsakega hujskanja in vzpodbujanja k narodnostni in raismi nuržnji ter sovraštvu;
popolna, enakopravnost narodnostnih manjšin z ostalimi državljani na vseh področjih javnega in zasebnega življenja;
jamstvo države za ohranitev narodnostnega značaja jugoslovanske etnične skupine v coni A in italijanske etnične skupine v coni B; s tem sta se državi obvezali, da manjšin ne bosta raznarodovali;
zajamčena enakopravnost pri sprejemanju u javne službe;
svoboden gospodarski razvoj s pravico do prispevkov iz javnih fondov;
vrnitev, slovenskih kulturnih (nairod-nih) domov;
pratvica do svobodne uporabe materinega jezika v osebnih in uradnih odnosih^ z upravnimi in sodnijskimi oblastmi ter• pn-avica, da se prošnje rešujejo v jeziku prosilca;
napisi na javnih poslopjih, ulicah in krajih tudi v jeziku etnične manjšine, če-je v onem delu Trsta odnosno v dotični občini vsaj 25 odstotkov prebivalstva, ki pripada narodnostni manjšini;
prepoved spreminjanja delokroga u-pravnih področij (občin) Z namenom, da se oškoduje narodnostna sestava dotične-ga področja.
Tako naj bi bil londonski sporazum s posebnim statutom mejnik med preteklostjo in bodočnostjo v razmerju obeh tu živečih narodnosti. Bil naj bi začetek noti e dobe mirnega sožitja, razumevanja in medsebojnega spoštovanja med Italijani in Slovenci odnosno Hrvati in Srbi. Omogočil naj bi lojalno sodelovanje med obema narodnostima, ki sta od pam-tiveka delili dobro in zlo na tej obmejni zemlji, kjer se stikata latinski in slovanski svet. In prav spravljivi duh londonskih dogovorov — ki so s svojimi tajnimi klavlulami najtežje prizadeti prav demokratične Slovence Tržaškega ozemlja — je imel biti porok za trajen mir med Italijani in Jugoslovani.
Od tega časa so minula tri leta. Ali je bilo vse to izpolnjeno? Izvzemši zidanje enega kulturnega doma (pod >kontrolo e-ne same stranke) in. izvzemši kar smo že pred letom 1954 imeli in uživali, nam ni londonski sporazum prinesel nobene nove pravice. Sporazum sploh še ni bil uradno objavljen; mešana komisija, ki naj bi skrbela za točno izvajanje sporazuma, se je šele letos prvič sestala.
Na strani velikega števila naših sose-
dov italijanskega jezika je doletel sporazum na oster odpor. Med njimi je še dosti prenapetih duhov, ki a anahronističnimi predsodki preteklosti odrekajo Slovencem pravice, ki nam gredo ne le po londonskem sporazumu, ampak tudi pa
■	vseh demokratskih načelih in po sami u-stavi italijanske republike. Ti krogi so doslej zavirali uresničenje sporazuma ce-
lo	v stvareh, v katerih je v samem Rimu prevladalo sprravljivejše mnenje.
Vkljub temu smo še vedno prepričani, da bo v demokratični Italiji končno le zmagalo mnenje onih razgledanih, širokogrudnih-, pravih demokratov, ki vidijo veličino in bodočnost države v pravičnosti do njenih -bmejnih narodnostnih manjšin v duhu londonskega sporazuma in evropske skupnosti.
Tudi na gospodarskem področju smo Tržačani v teh treh letih doživeli marsi-kateto razočaranje.. Mnoge obljii.be niso bile uresničene, in marsikatero pričakovanje Tržačanov, med katerimi zavzema prvo vrsto carine prosta cona, je ostalo samo želja. Izreden gospodarsko-geograf-ski položaj Trsta zahteva uresničitev proste cone, ki bo Trst in Tržačane kot sre-dotežna in ne sredobežna sila še bolj priklenila na državno skupnost. To prepričanje mora konično prodreti tudi v rimskih vladnih krogih in pri zelenih mizah velike finance in industrije, kajti le s prosto cono in zadostno trgovinsko mornarico bo Trst lahko konkuriral severnim pristaniščem, pa tudi Reki in pritegnil v svoje pristanišče srednjeevropski trgovinski promet.
Zahod združuje svoje sile
V obrambo svobode, demokracije in kulturnih tradicij svojih narodov
Ko so prve dni tega meseca C vjeti s satelitom' .pokazali, kaj zmorejo njihovi znanstveniki in so to začeli izkoriščati z novimi grožnjami in zahtevami, so mnogi menili, da je nastopil trenutek, ko se .bodo Združene države Amerike potegnile vase. Atlantski zavezniki naj bi ostali prepuščeni bolj ali manj svoji usedi.
iPo -tej sodbi je namreč jasno, da je zdaj v svetu možem samo en velik spopad, med Sovjetsko .zve-zo in Združenimi državami 'Slednje si pa tega- ne želijo, ker se zavedajo, da bi takšna vojna nujno -bila- atomska vojna. Za razliko od prvih dveh svetovnih vojn, bi v njej trpela ■tudi ameriška celina, saj so Sovjeti povedali, -da imajo medcelinske rakete, in prav umetni satelit, ki kroži okoli zemlje, dokazuje verodostojnost njihovih izjav. In ker se Združene države ne morejo izpostaviti nevarnosti, da bi bile proti svoji volji in ;za tuje koristi potegnjene v vojni spopad, naj bi postopoma likvidirale vse svoje zavezniške obveznosti
v	.raznih delih sveta. Omejile naj bi se, da branijo sebe, zavedajoč se, da tudi Sovjetska zveza ne bo tvegala atomske, vojne zato, da vsili svoj sistem ameriški celini. Obdana od dveh oceanov, naj bi Amerika živela svoje življenje, na vseh kopninah, ki se širijo okrog Sovjetske zveze, na5 se pa ljudje in narodi .znajdejo ter rešijo kakor vedo in znajo.
Ta razlaga pa je bila preenositavna, da bi bila resnična. Tudi če bi vzeli v po-
štev samo sebične interese: Združenih držav in se ne toi ozirali na velik idealizem, ■ki so ga njeni ljudje že nekajkrat pokazali, bi videli, da malo prej omenjeno sklepanje ne more držati. Kakor stojč stvari danes, je ozemlje Združenih držav za Sovjetsko zvezo ranljivo samo z medcelinskimi vodenimi izstrelki. Ti so o-.gromni, dragi, glede zadetkov -zelo malo ■točni, ne more se jih izdelovati v velikih količinah. Na drugi strani pa oborožene sile Združenih držav lahko sprožijo povračilni napad ,na o-zemlje Sovjetske zveze iiz večje bližine, in to prav zahvaljujoč -se svojim oporiščem in zaveznikom, ki jih imajo ob samih sovjetskih mejah. S teh točk lahko zadenejo posamezna življenjska in produkcijska središča Sovjetske zveze že z veliko manjšimi, cenejšimi in zaradi tega- v veliko večji količini razpoložljivimi raketnimi izstrelki. Prednost tega položaja je na dlani, in nenormalen bi bil tisti ameriški poveljnik ali politik, ki bi. ga. v sedanjem trenutku lahkomiselno žrtvoval ter s tern zapravil. ■Poleg tega je treba tudi upoštevati število prebivalstva in gospodarsko moč sedanjega komunističnega sveta-. Ce ju primerjamo z zadevnimi podatki za Združene države, je zopet na dlani, da si A-merika ne more privoščiti tega, da bi se odrekla svojim prekomorskim zaveznikom.
Nalašč smo navedli samo dva naj-rea-lističnejša in najsebičnejša razloga, kaj
Kremeljsko oblastniško prerivanje
v
Totalitarizem na razpotju - Kaj je pred nami: Hruščeva ali Zukova diktatura?
V	današnjem že itak dovolj nemirnem ■svetu se prav gotovo nihče ne more pritožiti, da ne bi prav Sovjetska zveia zadnja leta skrbela za največje senzacije. Komaj so poleti spravili na varno »pro-tipartijsko skupino«" Starih partijcev in prvoborcev komunizma, Molotova, Ma-lenkova in Kaganoviča, so 4. oktobra zopet obrnili pozornost nase z izstrelitvijo umetnega satelita, in kakor da se jim neznansko mudi, ali da jim še to ni dovolj, so po pičlih treh tednih že poslali v svet novico, da so dovčerajšnjemu prvaku, ■trikratnemu narodnemu heroju in -slavljenemu vojskovodji maršalu Zukovu spodnesli stolček.
Javno mnenje vsega sveta je tej novici takoj pripisalo izredno važnost, čeprav jo je -moskovski radio objavil v svojih poročilih kot štirinajsto, torej malo po-memhno vest. Tudi sovjetski tisk, predvsem partijsko glasilo »Pravda« jo je prinesla na eni svojih zadnjih strani. Vse to seveda po ukazu in načrtno, da se ne bi lastni državljani morda prestrašili.
Posebno značilno je, da je maršala Zukova doletela ta usoda komaj par ur potem, ko se je vrnil s svojega obiska v Jugoslaviji in Albaniji. Videti je, kakor da bi ga Hruščev samo prevejano poslal na »sveži izrak«, medtem ko mu je v odsot-
Še vedno ugrabitve
Ugrabljanje ljudi, ki imajo drugačne politične nazore kot razni totalitarci, je posebno žalostno poglavje tega povojnega časa. Kolikim podobnim dogodkom smo bili priča v prvih povojnih letih v -našem Trstu l Saj je tudi prvi glavni u-rednik »Demokracije« postal žrtev takšnega zločinskega in podlega posega totalitarnih plačancev ali zaslepljencev.
Medtem ko so se pri nas glede tega ■razmere nekako normalizirale, se pa v nekaterih mestih, ki so blizu železne zavese, ta praksa še vedno nadaljuje. Posebno iiz Beri ima in z Dunaja prihajajo kaj pogosto vesti e novih ugrabitvah, s katerimi skušajo komunistični oblastniki ■spraviti s poti razne delavne politične begunce. 'Incidenti običajno nimajo diplomatskih posledic, ker je oblastem -težko dokazati, da so storitedji prav agenti te ali one sosednje države. Včasih pa le zberejo potrebne dokaze imi potem ne ostane samo pri pisanju ,po časopisih.
Tako je te dni dunajska vlada vložila v Pragi odločen protest, ker so komunistični agenti na avstrijskem ozemlju aretirali in nato odpeljali čez mejo dva češkoslovaška politična .begunca. To naj bi se dogodilo 18. septembra, ko je praški radio sporočil, da sta bila begunca aretirana v trenutku, ko sta skuišala skrivaj priti na češkoslovaško ozemlje z namenom, da organizirata vohunsko mrežo.
Dejansko pa sta se dogodka razvijala drugače. Enega izmed političnih beguncev je speljal češkoslovaški provokater, ki se je sam izdajal za. antikomunista, v neko gostilno, kjer mu je nato nasul v
kozarec prašek močnega uspavalnega sredstva. Begunec je takoj zaspal. Ker sta oba .gosta precej pila ni bilo 'takar-jem prav nič sumljivo, da sta. pristopila k mizi še dva druga lepo oblečena gosta in sta provokaterju prijazno pomagala spraviti dozdevno od vinjenosti zdelanega moža v avto. Avstrijske oblasti so kasneje ugotovile, da sta' bila tudi (ta dva molža češkoslovaška agenta in da se je evto z vso naglico odpeljal k Donavi, ■kjer je na nekem maio obiskovanem mestu. čakal motorni čoln1. Nanj so prenesli spečega begunca in ga tako odpeljali v C eškos lova ško.
Avstrijska nota pravi, da predstavlja ugrabitev beguncev in sploh delovanje češkoslovaške tajne vohunske organizacije na avstirjskih tleh težko kršitev obstoječega mednarodnega prava, česaT Avstrija ne more trpeti.
Jufloslovansko-italijansko gospodarsko sodelovanje
V	okviru gospodarskega, sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo so najmočnejša italijanska podjetja ustanovila posebno posvetovalno organizacijo, ki s jo nazvala »Italconsulta«. Zdaj .so napovedali, da bo odposlanstvo te organizacije sredi novembra obiskalo Jugoslavijo. Odposlanstvo bo vodil inž. Peccei, namen obiska pa je, da bi italijanski gospodarski tal tehnični strokovnjaki proučili še neizrabljene možnosti sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi .industrijskimi podjetji, kakor tudi pri izkoriščanju rudnih .bogastev Jugoslavije.
nosti iztrgal iiz rok poveljstvo nad vojsko, ki je bilo glavni Zukov adut. Ce maršal danes o tem razmišlja, potem mora najbrž krepko preklinjati svojo polir tično naivnost.
Maršala Zukova je nasledil na položaju obrambnega ministra maršal Malinov-ski, politično malo važna osebnost. Maršal Malinovski se je boril pri Stalingradu (ter je bil po drugi svetovni vojni pr-
vi	sovjetski poveljnik y Romuniji. Tudi on je član centralnega odbora komunistične partije ter ne velja za prijatelja Zukova.
Domneve
Takoj po odstavitvi Zukova so se začele širiti najrazličnejše domneve. V glavnem bi jih lahko razdelili v tri skupine. Eni, med njimi posebno -komunistični tisk, so trdili, da je maršalu Zukovu namenjen nov in višji položaj. Ti so vedeli povedati, da .bo sedanji predsednik Sovjetske zveze, Vorošilov, zaradi starosti odstopil. N.a položaju, ki je enakovreden položaju predsednika republike, naj bi ga nasledil sedanji predsednik vlade, Bulganin. Na Bniigantaovo mesto naj bi nato prišel Zukov, ki je moral pa pred tem seveda odložiti vojno ministrstvo. Imenovanje za predsednika vlade naj bi sledilo ob priliki bližnjega zasedanja Vrhovnega sovjeta, ki se zbere 6. novembra. S tem bi zaslužni vojskovodja dobil veliko priznanje, ki bi imelo še poseben simbolični pomen, ker bi časovno sovpadalo » proslavami 40. obletnice oktobrske revolucije.
Drugi so prerokovali nekakšno srednjo rešitev. Dejali so, <Ja je. Zukov pač postal preveč popularen in premočan, zato ga je Hruščev postavil, nekako politično »na hladno«. Vzel mu je oblast nad oboroženimi silami, ne .bo ga pa odstranil iz centralnega Politbiroja. Tam naj bi Zukov še vedno imel besedo in morda naj bi ga tudi imenovali za nekakšnega »posebnega poslanika«, n. pr. za .razgovore s predsednikom Eisenhowerjem.
Tretji pa so trdili, da je Hruščev dobesedno vrgel Zukova. Zato naj bi slednjemu v ibodoče morda zaupali samo kak-šme manj važne naloge In v vprašanju, naj toi bilo tudi njegovo članstvo v o-srednjem odboru KP. Z likvidacijo Zukova naj bi se Hruščev dokončno rešil najnevarnejšega tekmeca, vodilni partijci kot celota pa naj toi še enkrat pokazali in zagotovili nadoblast stranke nad vsem javnim življenjem in ustanovami Sovjetske zveze.
Kakor je bilo to zadnje tolmačenje malo verjetno v prvem trenutku, ko je svet še imel pred očmi dovčerajšnjo vlogo in položaj maršale Zukova, toliko bolj verjetno postaja v nadaljnjem razvoju dogajanja, čeprav “ o končni usodi Zukova še ne more izreči zadnje besede.
■Glede tega ie najpoučnejše pregledati ■nedeljske, ponedeljkove in torkove številke raznih komunističnih listov. Od sigurnega povišanja Zukova, kakor so ga soglasno oznanjali v nedeljo, so komunistična glasila v ponedeljek že prehajala k opreznejšim ugibanjem. Sledil je torek,
ko so že vedela povedati, da se maršalu ;ne obeta nobeno povišanje, temveč, da je odletel zaradi tega, ker ni bil dovolj pokoren partiji.
Te zaključke jim ie narekovalo tudi pisanje moskovske »Pravde«, ki je zopet začela na široko oznanjati jaotrebo partijske discipline in poudarjati vodilno vlogo partije. Ker ni zdaj nobenega drugega vzroka, da bi .»Pravda« objavljala1 te leninistične nauke, so si pač čitatelji in opazovalci bili edini v tem, da so besede lista namenjene slučaju Zukova.
Tako je glasilo danske komunistične partije »Land of Folk« napisalo, da naj toi Zukova obtožili, da je ustvaril okoli sebe kult osebnosti in da je gojil diktatorske načrte. Med drugim naj bi bil odstavil nekega generala, ker ni hotel razobesiti njegove slike. Pritožbe proti maršalu, ki je skušal postaviti sebe in vojsko nad komunistično partijo, naj bi obravnavali na številnih sestankih partijskih celic ' armadi po vsej Sovjetski zvezi.
Tudi glasilo britanske KP, »Daily Wor-ker«, je v torek pisalo, da Zukova v glavnem obtožujejo, da je zaviral delo organizaciji KP v sovjetskih oboroženih silah. Se pred zadnjo sejo Centralnega komiteja, na kateri so sprejeli sklepe proti skupini Molotova, Malenkova in Kaganoviča, naj bi partijski voditelji protestirali .proiti vojaškim voditeljem in proti samemu maršalu Zukovu. Upali pa so, da se bo stališče maršala Zukova spremenilo, ko bo postal član partijskega prezidi-ja. Toda partijske organizacije so naletele na še večje težave in načelnik političnega odseka v vojski je pozval Centralni komite, naj nekaj ukrene. In tako so, medtem ko je bil Zukov v Jugoslaviji in Albaniji, imeli po vsej Sovjetski zvezi sestanke komunističnih celic oboroženih sil, ki so bile obveščene, da bo prezidij Vrhovnega sovjeta odstavil Zukova kot obrambnega ministra. Konec prejšnjega tedna naj bi bilo takšno zborovanje v moskovskem garnizonu in na njem je govoril sam Hruščev, ki je razložil, zakaj je .bil takšen ukrep potreben.
Kakor vidimo iz pisanja njihovega tiska so se komunisti komaj po treh dneh nekako .začeli loviti iz zmede. To so storili, kakor verno, skladno z direktivami iz Moskve. Dokler pa teh direktiv ni bilo, niso vedeli, kaj maj rečejo. Zukova so v trenutku, ko je že padel, še vedno slavili. Žalosten znak, kako malo znajo, kako malo smejo misliti in še bolj, kako malo .štejejo v tej veliki borbi med njihovimi voditelji, ki se sami postavljajo in odstavljajo.
Po zadnjih vesteh izgleda, da Hrušče-v" runda iz odstavljenim maršalom ni končala tudi s porazom Zukova, pač pa, da je bil Hruščev primoran sprejeti kompromis. Pravijo tudi, da je Tito imel svoje prste vmes in da ima pri odstavitvi vojnega ministra nekaj zaslug. Vse to pa so samo ugibanja, in že bližnja bodočnost bo pokazala, kakšna diktatura, čaka ruski narod po 7. novembru: partijska ali, vojaška. Ruski narod pa. je že si.t diktatur vseh vrst.
taki v politiki nedvomno štejejo in jim nihče ne more oporekati. Prav .tako' pa. bi .nam tudi drugi, plemenitejši in prav ■tako važni skupni smotri, kot je obramba svobode, demokracije skupnih kulturnih izročil, dokazali, da. je neumestna vsaka .bojazen pred nastopom nekakšnega novega ameriškega izolacioniema.
Svet je danes pos.tail premajhen, da bi katerakoli država lahko vodila samo politiko lastne koristi, brez ozira na potrebe im želje ostalih. Prepričani o tem, smo že pretekli teden pripisali potovanju bri-.tainskega premierja Mac Millana v Wa-shingiton velik pomen. Napovedali smo, da bo na sestanku med njim in predsednikom Eisenhovverjem nujno sklenjena poglobitev sodelovanja in razširitev povezave zahodnega sveta.
To se je tudi zgodilo. Zaključno poročilo o angloameriških razgovorih poudarja medsebojno odvisnost držav svobodnega sveta in potrebo po vizporeditvi njihovih razpoložljivih virov za cilje skupne obrambe. V tem naj bi tudi v bodoče pripadala glavna vloga atlantskemu zavezništvu. Eisenhower in Mac Millani sta sklenila, da bosta njuni državi združile svoje jedrske vire in dognanja. Sodelovanje njunih tehnikov in znanstvenikov bosta vodili ter vzporejali dve komisiji, od katerih bo ena pripravila načrte in priporočila iza .sodelovanje na jedrskem področju, druga pa na področju vojaške obrambe in zlasti raketnih izstrelkov ter drugih balističnih naprav. Oba državnika sta tudi ukazala svojim strokovnjakom, da morajo delo teh dveh skupin voditi v skladu, z vodilnim načelom sestanka, t. j., da morajo ugotoviti, kako naj obe državi bolje služita svobodnemu svetu.
Tako je bilo na wa.shtaigtonskem sestanku poudarjeno načelo skupnosti svobodnega sveta. Glede tega je še posebno -značilno, da je pri. zaključnem delu konference sodeloval tudi generalni tajnik Atlantske zveze, .belgijski minister Spaak, znani pobomik zahodne vzajemnosti. Se večje zagotovilo za resnično poživitev naporov in poglobitev sodelovanja svobodnih narodov pa lahko vidimo v napovedi, da bo decembrskemu, zasedanju A-tlants-kega sveta v Parizu prisostvoval sam predsednik Eisenhower, udeležili pa ■naj -bi ,ga predsedniki vlad vseh držav-članic. Na tem zasedanju se .bodo sklepi o angloameriškem sodelovanju razširili na vse atlantsko izavezništvo in isto naj toi veljalo tudi glede izjave o medsebojni odvisnosti.
Hruščev in njegovi svetovalci, ki so .mislili, cta. bodo svobodne narode z grožnjami preplašili in razcepili, so torej dosegli prav nasprotno. ;Zahod povezuje .svoje sile in se pripravlja, da bo še u-■spešnejše kot doslej skrbel za svojo varnost in mir v svetu1.
Washingtonska izjava prinaša končno nekaj tolažbe tudi narodom, ki žive na drugi strani železnega zastora. Pravi namreč, da zatiranje svobode v Vzhodni Evropi ograža mednarodno zaupanje in pomeni trajno krivico ter nevarnost. 'Iz tega sledi, da se Ibodo svobodni narodi, če hočejo vzpostaviti pravico, obvarovati mir in odstraniti nevarnost, ki mu grozi, pač morali zavzeti .za odpravo sedanjega stanja v Vzhodni Evropi.
Poadižje in Trst
Med Italijo in Avstrijo je blo v zadnjih letih že nekajkrat napeto ozračje zaradi razmer v Gornjem Poadižju, oziroma Južni Tirolski, kakor pravijo tej pokrajini Avstrijci. Potem ko so razni politiki že nekajkrat izjavili, da »neko juž-iDotirolsko vprašanje sploh ne obstaja, ker tamkajšnja nemška manjšina že v> polni meri tiživa vse mogoče pravice, smo pa pretekli teden zvedeli, da pripravljajo za začetek prihodnjega leta poseben sestanek med zunanjima • inistroma Italije in Avstrije, na katerem bodo še enkrat skušali razvozlati prav ta gordijski vozel.
iNa italijanski strani sicer že vnaprej poudarjajo, da ostaja njihovo stališče takšno, kot je toilo doslej. Italijanska vlada je in bo zvesta duhu in določilom pariškega sporazuma, s katerim sta svoje-časno 'De Gasperi in Gruber uredila juž-notirolsko vprašanje. Izven teh obveznosti pa ne namerava razpravljati. Vendar ostaja dejstvo, da bodo razpravljali vsaj ■v okviru teh obveznosti, torej o tem, ali se sporazum dejairasko in vsestransko izvaja. Vprašanje je torej odprto. Kakor večkrat slišimo se pripadniki nemške manjšine v Gornjem Poadižju pritožujejo, da jih oblasti zapostavljajo in izigravajo, in verjetno je, da bo avstrijska vlada te njihove ugovore podprla.
Oba zunanja ministra 'bosta poleg tega razgovarjala tudi o nekem drugem vprašanju, ki zanima posebno Tržačane. Gre namreč ,za izboljšanje prometnih 'vez med Trstom in Avstrijo. To naj bi izved-
li	v okviru splošne Poživitve italijansko-avstrijskega gospodarskega sodelovanja in blagovne izmenjave.
VESTI z GORIŠKEGA
0 notranjem položaju
Politično strankarsko življenje postaja v Italiji zaradi bližajočih se volitev iz dneva v dan živahnejše in nestrpne j še. Stranke se pripravljajo na volilni boj, in monarhist, neapeljski bogataš Lauro je menda že sklenil volilni dogovor z mi-sovci, to je s tako imenovanimi novimi fašisti.
iSaragatovi	socialisti	so. zborovali v
Milanu	in	pokazali, da	so razcepljeni v
štiri veje. Saragat je sicer prejel večino glasov,	a	ne	absolutno	večino. Nepričakovano	se	je	to zigodilo	in zdaj mora ra-
čunati z ostalimi tremi vejami svoje stranke, 'kar pomeinii, da ne bo mogel zlahka več stopiti v vlado s tako imenovanimi sredinskimi strankami, niti ne sam •odločati o pogojih zedinjenja vseh italijanskih socialistov.
Po zaključnem milanskem zborovanju mu je Nenni zagodel, da pomeni zaključek tega zborovanja ‘nagrobni kamen socialističnega zedinjenja, in sicer po krivdi Saragata samega,
iSaragait je reagiral na Nennijevo trditev in se zopet skliceval na Nennijevo povezavo s komunisti kot opravičilo za nesoglasje z njim in za zedinjenje socialistov, ki ga ni in .ga zlahka tudi ne more biti.
Togliatti je vrgel na dan misel nekake »ljudske fronte« za prihodnje volitve, ito-da odmev je slab in celo ničen. Zdaj je prišla še vest o odstavitvi Zukova z mesta sovjetskega vojnega ministra, ki je spravila italijanske komuniste v zadrego in pred neznanko.
'Neznanko predstavljajo za prihodnje volitve italijanski liberalci in novi fašisti ali misovci. Prvi so že delj časa živahno na pripravljanju za volilni nastop, drugim je pa vlada sama prišla morda nehote na pomoč s prenosom Mussolinijevih ostankov v Predappio. Po tem dogodku so namreč misovci dvignili glavo in zaporedoma romajo na Mussolinijev grob. To bi utegnilo ojačiti njihove glasove pri prihodnjih volitvah.
Republikanci so v polemiki z vladno politiko in sploh z demokrščani, katerim očitajo, da so postali klerikalci in da vodijo pravo klerikalno politiko. Tako je republikanski poslanec Camamgi podal v zbornici podrobne podatke o dogodkih v nekem mesto pokrajine Lazio, kjer da so se pošteni demokrščani morali umakniti, tudi na pritisk samega škofa, pred nekim bivšim drznim in že večkrat kazensko obsojenim fašistom. Poleg tega, da je vlada pokazala temu kraju posebno nenavadno naklonjenost * izrednimi finančnimi dajatvami za javna dela. in da je prefekt izdal posebno dovoljenje, da so smeli iz .tamkajšnjih voda naloviti jegulje in ribe iza pojedino ministrom, ko so te javne naprave otvorilL In drugo! Vlada se je na očitke sicer branila, toda .zelo klavrno, in nekateri .ugledni italijanski listi se na podatke poslanca Caman-gija še vedno sklicujejo.
■Demokrščani se seveda tudi pripravljajo na volitve in si prizadevajo odnesti absolutno večino glasov, da ibodo po vzgledu nemške Adenauerjeve krščanske demokracije lahko sami vladali.
Zaradi tega je glavni tajnik te stranke, Fanfani, odšel v Alemčijo, da bi se na licu mesita poučil o načinu propagande, ki so se je nemški krščanski demokratje
poslužili., da so prišli do takega uspeha.
Izgleda pa., da ni našel kakih posebnosti, da .bi jih lahko prenesel v Italijo in z njimi prepričal volivce. V bistvu gre za tri dejstva., ki razlikujejo položaj in pogoje zmage dveh sorodnih političnih strank, da ne govorimo o manchester-skem liberalizmu nemškega ministra Er-'harda, ki uspešno vodi nemško gospodarsko politiko.
Ta tri dejstva so: razpolaganje s surovinami v Nemčiji in pomanjkanje teh v Italiji.; obilje izkušenihe tehnikov v Nemčiji in pomanjkanje takih v Italiji; 'zaskrbljenost v Italiji za zaposlitev velikega števila delavcev.
»Vendar — je dejal Fanfani — predstavlja spoštovanje človeške osebnosti in izasefane iniciative v shemi svobode in demokracije stično točko vseh krščansko -demokratskih strank.«
Le da se Slovenci v Italiji ne moremo povsem strinjati s to Fanfanijevo trditvijo, ko nam vlada noče dati pravičnega šolskega zakona in pravične jezikovne zaščite ter smo izpostavljeni očitni krivici, ko se ne smemo posluževati svojega materinega jezika v javnih uradih. Kje je torej doma spoštovanje človeške osebnosti v shemi svobode in demokracije?!.,.
Šole v Gorici zaprte
Z županovim odlokom so bile zaradi znane bolezni vse .šole v Gorici zaprte od ponedeljka 28. do četrtka 31. oktobra. Zapora pa .traja .zaradi .praznikov do vključno 4, novembra.
Prispeoek Šteuerianu za elektriko
'Pretekli teden ^e prišla vesela vest iz Rima, da je pristojno ministrstvo odobri-
lo	prispevek štirih milijonov lir štever-janski. občini za ‘napeljavo električne luči v kraje, .kjer je še ni.
Pri tem pridejo v poštev .zlasti Jazbine in nekateri zaselki. Po tolikem potrpežljivem čakanju in nenehnem prizadevanju števerjanske občinske uprave, ;ki je stalno zahtevala rešitev tega vprašanja in prosila pomoč, je pomoč končno prišla.
S tem odpadejo vsi očitki, da se občinska uprava ne zanima za blagodati ljudstva in da zanemarja .njegove potrebe.
Občinska uprava pa ne more sama denarja kovati, in če naloži kaj več davka, nastane hrušč in trušč ter .zamera prizadetih, zlasti najbogatejših. Obdavčevanje naj ho vedno pravično in primerno, država pa naj se spomni tudi na male kmetske občine in jim pomaga. Vsem hkrati seveda niti ona ne more pomagati, ker nima velikih zmožnosti hkrati, da bi tudi hkrati vse potrebe tisočerih občin krila.
'Tudi vodovod pride v Steverja«. na prizadevanje občinskega sveta in s po-i močjo države!,..
Novi va! beguncev iz Titovine
Zadnje čase prihaja' v Italijo vedno večje število beguncev, skoro samih mladeničev, podvrženih vojaški obveznosti.
V	kraja Vieste in Rodi Gargan,ico je v soboto 26. oktobra prijadralo 12 beguncev, na goriško področje jih je v dveh dneh prišlo pa nad dvajset.'
Izjavljajo, da se bojijo vojne in da ne marajo služiti v komunistični vojski.
Besede in dejanja
Komunistično glasilo »Soča« od 26. oktobra. t.1. je prinesla člančič iz Stever-jana, v katerem se .zaletava v »liparsko Delavsko zvezo«, češ da ne pomaga kolonom pri njihovih težnjah po osamosvojitvi. Nasprotno, da je prav tisti,, ki bi moral iti omenjenemu kolonu najbolj na roko pri osamosvojitvi, to preprečil in sam kupil dotično premoženje, čeprav se ne more reči, da je to storil iz potrebe.
K temu- precej neumnemu izpadu komunističnega tednika proti »liparski Delavski zvezi« bi, potem, ko smo o zadevi poizvedovali, pripomnili tole: kolon tistega premoženja ni hotel kupiti pod e-nakimi pogoji, kot so ga vzeli njegovi sorodniki.
;Da je to dejstvo živa resnica, priča izjava prodajalke, ki pravi, da. je omenjene nepremičnine prodala drugim šele potem, ko ji j kolon P. A. bil izjavil istega dne zjutraj, da ne mor“ plačati zahtevane vsote.
Kupci pa so te nepremičnine kupili,, ker jih potrebujejo in ker so te bile nekoč last njihove družine. Tak je namreč bil dogovor, ko je njihova družina morala nekoč pod pritiskom potrebe to kmetiji« prodati.
Ce bi oni tega ne kupili, ko je lastnica naglo prodajala, bi bil kupil lahko kdo drugi. To se samo po sebi razume!
»Delavska zveza« se v zasebne zadeve ne vmešava in želi vsem kolonom in malim posestnikom ter sploh vsem poljedelcem, da si opomorejo. 'Nima. pa denarja, da bi, zlasti kolonom, mogla priti na po-, moč. Tovariši okoli »Soče« pa so svoje-
S seje goriškega občinskega speta
V	petek zvečer 25. oktobra se je vršila seja goriškega občinskega sveta, na kateri so najprej razpravljali in odobrili pravilnik za nagrado najboljšemu .gojencu iz zavoda »Oddone Lenassi« -v spomin pok. prof. Di Gianantonia ter naročilo na razne obvezne in neobvezne revije pretežno upravnega značaja.
Nato je svet pri zaprtih vratih razpravljal o imenovanju, ing. Rigonata, sima znanega industrialca likerjev, za. tehničnega vodjo občinskih podjetij plina, vode in elektrike.
Ko je šlo iza .glasovanje, so opozicijski svetovalci, med temi dr. Sfiligoj in g. Šuligoj, zapustili sejno dvorano, .ker niso hoteli glasovati in s svojo prisotnostjo v dvorani dati zakonito število dveh tretjin svetovalcev. Po pravilniku morata namreč .biti prisotni dve tretjini vseh izvoljenih svetovalcev, .sice.r se imenovanje, za katero je šlo, ne more izvršiti.
‘Ostali pa so v sejni dvorani in se s tem glasovanja udeležili, poleg demokr-ščanskih še itrije misovski in dva slovenska svetovalca. Tako je svet imenovanje inž. Rigonata izglasoval s 26 glasovi proti enemu. Ce ibi le še en svetovalec manjkal v dvorani, bi se imenovanje ne moglo izvršiti, ker ne bi bili prisotni dve tretjini vseh svetovalcev.
* * *
K temu dogodku dajemo sledečo pripombo. Imenovanje tehničnega vodje o-
NIA. POLJU — V splošnem na polju ob sedanjem času ni posebnih nujnih del. Nadaljujemo z rigolanjem, t. j. s pripravo zemlje za nove vinograde ali sadovnjake. Skrben kmetovalec si ibo že sedaj naročil potrebne cepljenke trt in sadike sadnih dreves. Priporočamo, naj ,se pri izbiri teh sadik ne gleda preveč na ceno in naj se izbere prvovrstne sadike, čeprav je cena nekoliko višja. Pri zasaditvi prvovrstnih, t. j. .zdravih in dobro razvitih sadik smo gotovi, da se bodo te dobro razrastle in nam zato .tudi prej obrodile. Qb slabem vremenu bomo pripravljali v gozdu potreben les za oporo trtam. Ob prostem času čistimo polja., zlasti ob mejah, vsega nepotrebnega grmičevja in morda celo robide. Skrben kmetovalec vidi rad svoj vinograd prav tako čist in urejen, kakor ve svoj dom.
NA NJIVI — Nadaljujemo s setvijo pšenice. O tem smo že obširno pisali in priporočamo, da se ravna po teh navodilih, kdor hoče doseči velik donos. Pri nas v Italiji, kjer se je še pred par leti moralo uvažati po več milijonov stotov pšenice, potrebne «a prehrano prebivalstva, se je sedaj dosegla nadprodukcija, tako da bomo žito lahko izvažali. Tak velikanski uspeh je bil mogoč prav zaradi uvajanja posebne tehnike pri setvi pšenice. Globoko oranje s traktorji, vestno izrav-nanje zemlje s posebno pažnjo na odtok vode, izdatna gnojitev z vsemi potrebni mi umetnimi gnojili in, končno, še uporaba preizkušenih, izbranih semen, vse to je omogočilo, da so se dosegli zelo visoki hektarski donosi. Tako tehniko v pridelovanju pšenice je v zadnjem času začela uvajati naša sosedna Jugoslavija, katera je v ta namen nabavila v Italiji potrebna izbrana pšenična semena in tudi dobila, vsa potrebna navodila in pojasnitve, Dosegli so že do 70 stotov na hektar.
NA DOMU — Topli dnevi so bili zelo dobrodošli za vretje mošta. Ob sedanjem času se še vedno vrši tako imenovano tiho vretje. Vsekakor sode lahko napolnimo, toda ne smemo jih zamašiti, ampak samo pokrijemo odprtino z žakljički iz gostega platna, ki jih napolnimo s peskom.
iZlasti v živinskih hlevih se sedaj v pozni jeseni nabirajo muhe; uničujemo jih, ker so prenašalke raznih okužb. V ta namen nastavimo trakce, kateri so nalašč pripravljeni za lovljenje muh. Ob toplem vremenu pustimo živino na pašo, da se razgiba in naužije svežega .zraku.
Košnjake moramo od časa do časa o-čistiti vse nesnage in primerno razkužiti, kar dosežemo najlaže s tem, da natrosimo na tla apnenega prahu,, in stene poškropimo z apnenim beležem. Kdor hoče, da mu kokoši izležejo čim več jajc, jih mora krmiti predvsem z obilo beljakovin. Največ teh vsebuje ribja moka. Pri kmetijskih konzorcijih p» dobimo v prodaji hranilne zmesi za razne vrste perutnine in tako tudi .za kokoši jajčarice. Take zmesi vsebujejo vse perutnini potrebne snovi.
Dobra cena novemu vinu
Novo briško vino plačujejo kupci na debelo od 80 do 100 lir liter. To je dober znak, da krize ne bo. Le škoda, da ni vina, kolikor ga je bilo lani.
Zanima kmete!
V	nekaterih krajih Lombardije opažajo že nekaj časa sem, da proti večeru pokrije travnike neka tančica povsem podobna gosti pajčevini, ki proti jutru zopet izgine. Strokovnjaki opazujejo ta čudni pojav in ga skušajo proučiti, a.li ni morda, kmetijstvu škodljiv.
menjenih občinskih podjetij vode, plima in. elektrike se more izvršiti na dva nta-čina: ali z državnim natečajem ali pa z neposrednim imenovanjem. V prvem slučaju se natečaja lahko udeležijo vsi državljani, severnjaki, sredinci in južnjaki.
V	drugem pa se imenovanje osredotoči na eno samo osebo in je zato potrebna soglasnost vsega upravnega odbora omenjenih podjetij ter nato še glas občinskega sveta z dvetretjinsko udeležbo vseh svetovalcev.
Pri osebi g. ing. Rigonata nimamo nobenih pripomb, ker ga več kat toliko ne poznamo, o njem pravijo samo lepo in ga hvalijo. Nam gre v prvi vrsti za načelo, in sicer, da se natečaja morejo udeležiti vsi državljani, severnjaki, sredinci in južnjaki ter tudi državljani različnega jezika. Po načinu neposrednega imenovanja pa ne bo Slovenec v Gorici, naj bo še tako vešč in zmožen, že samo zaradi njegove jezikovne pripadnosti nikoli ih menovan.
Na drugi strani pa naj pripomnimo še sledeče: razni krogi, zlasti demokrščan-ski so pridno agitirali za imenovanje ing. Rigonata, češ da natečaj, če se razpiše, utegne' zmagati kak južnjak.
Ta je pa res lepa in tudi pomembna: južnjaka nekateri italijanski krogi v Gorici ne marajo, trdijo pa, da Italija seže od tu do konca Sicilije. Ko pa gre za Slovenca, ga takoj izobčijo in si raje izberejo slehernega južnjaka. Ne samo, ampak proti pravicam Slovencev trdijo, da je država v nevarnosti.
Taki igri naij Slovenci inkoli ne nasedajo!...
Nenavadno sporačilo
21. oktobra je lovec Paolo Lamia iz kraja Petrosino v Siciliji ustrelil ptico selivko, ki je. na nogi nosila mali kovina-sti obroček, v katerem je bil skrit papirček, noseč sporočilo italijanskih vojnih .ujetnikov v severni Rusiji s pozivom, naj najditelj listka sporoči vsemu svetu njihovo usodo.
'Sporočilo pravi, da ;e bilo zaman poslanih že mnogo sporočil in da gre za tri sito italijanskih vojakov, nahajajočih se ob Severnem tečaju, kjer že trinajst ‘let delajo v rudnikih, kakor sužnji. Svojih* imen da ne morejo napisati in da umirajo kot psi. »Mama, če nisi že mrtva, bi .ti imel mnogo povedati. Bolje bi bilo, da me nisi rodila. Pozdravi zdravnika lz1 Treviisa, Italija. Upamo! Bog nas reši. Sa-lora, Furlanija, Verona, Padova, Rovigo.«
Zdravnik iz Trevisa utegne biti tisti dr. Regi.nato, ki se je pred nekaj leti vrnil iz ruškega ujetništva. Poklicali so ga v Rim, da je pregledal sporočilo. Izjavil je, de gre gotovo za pravo sporočilo, ki ga je vzeti resno v poštev in kaj ukreniti za tiste reveže. Le škoda, da niso dali tudi svojih imen.
Nagrajeni vrtnarji in sadjarji
V	uradih pokrajinske federacije neposrednih pridelovalcev v Gorici so razdelili kmetijske nagrade sledečim pridelovalcem:
Vrtnarstvo. Diplomo I. r. so prejeli: Mario 'Drossi, Dionizij Pavlin, Lojze Pod-beršič in Josip Vecchfetti, vsi iz Gorice; Andrej Brajnik Sante Brajnik, Vladimir .Zavadlav, vsi iz Standreža; Franc Flore-nin in Josip Petejan iz Sovodenj.
Diplomo II. r. so perje!i: Josip Marušič in Gvido Hvalič iz Gorice; Emil Bri-sco, Peter Budal, Franc Devetak, Mirko
Gulin, Leopold Lutman, Peter Lutman, Emil Marušič, Pavla Melli, Fridrih Ma-roni, Josip ^anut, Stanislav Nardin, Josip Pavletič in Andrej Pavlin, vsi iz Standreža; Ivam/ Petejan in Dominik Tomšič iz Sovodenj.
Diplomo III. r. so prejeli: Mirko Hmeljak, Edvin Kovic, Anton Mužič, Fran Novak, Fran Pelicon, Anton Tomšič, Ivan Tomšič, Peter Tomšič in Josip Vižintin, vsi iz Sovodenj; Ivan Lutman, Josip Zavadlav in Viljem Zavadlav, vsi iz Stant-dreža.
Sadjarstvo. Diplomo I. r. so prejeli: Anton Stekar, Valerišče. Diplomo II. r. so prejeli: Danilo Makuc iz Standreža.
Dva bokala goriškega županstva in Provincialne uprave sta bila izročena, sekcijama neposrednih obdelovalcev v Standrežu in Sovodnjah.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
časno z vso silo preprečevali, da bi se briški kmetje osamosvojili po zelo ugodnih pogojih in cenah. Z besedami so takrat naše .uboge kolone potegnili za nos. Danes bi jih zope.t z besedami radi opravičevali in zagovarjali!...
Upnikom partizanskih dajatev
Mnoge stranke iz naših krajev ,so na podlagi zakona štev. 517 od 19. IV. 1948 prijavile Finančni intendanei svoje terjatve, izvirajoče iz dajatev jugoslovanskim partizanom in partizanskim oblastem za časa .zadnje vojne, ,i.n sicer v blagu in denarju.
Finančna intendanca pa ni mogla vzeti .takih prijav v poštev za morebitno odškodnino, ker zakon štev. 517 od 19. IV. 1948 izrecno zahteva, da morajo prizadeti dokazati, da so njihove dajatve severno od itako. imenovane »gotske črte« bile odobrene od strani italijanskega Korpusa prostovoljcev za svobodo (Corpo Volon-■tari delta Liberta).
Klj.ub temu se take dajatve lahko smatrajo kot vojna škoda, ker so — hočeš -nočeš — stranke bile vendarle vsaj moralno pod pritiskom razmer prisiljene dati, kar so partizani prosili ali zahtevali. Tako bi vse slične prijave prišle v poštev .za odškodovanje na podlagi zakona štev. 968 od 27. XII. 1953. Zato pa je povsem nesmiselno in neumestno pritoževati se proti finančnemu odloku, ki zavrača zahtevo po izplačilu terjatve na podlagi zakona štev. 517 od 19. IV. 1948. Stranke naj raje .zahtevajo odškodnino na podlagi izakona štev. 968 od 27. XI‘I. 1953, to je na podlagi vojnoodškodninskega zakona. Ta zakon pa ne odškoduje .tudi danega ali vzetega .denarja v gotovini, ampak samo druge predmete.
Svetujemo torej, naj tisti, ki so se že pritožili, ker jim odškodnine na podlagi zakona štev. 517 od leta 1948 Finančna in-tendanca ni nakazala, svojo pritožbo u-maknejo, in za dano ali vzeto blago raje zahtevajo odškodnino po zakonu štev. 968 od 27. XII. 1953. Denar pa, ki so ga stranke dale partizanom ali osvobodilnim odborom (v bistvu gre v naših krajih za tak denar!), je izgubljen, če jim ga ne povrnejo jugoslovanske oblasti.
Obvestilo beguncem
V	četrtek, dne 7. novembra bo ob treh pop. delitev živeža beguncem od abecedne črke A do L vključene. Ostali bodo prejeli živež v soboto,- ne 9. novembra ob 9. uri predp.
Marijan Kom jame
Prepovedano zborovanje
protifašistov v Rimu
Protifašisti so določili zborovanje v Rimu za 20. oktober, toda pristojna vladna oblast ni dala dovoljenja ‘baje zaradi varnostnih razlogov in tudi' iz razloga bolezni (»ašiatica«). Teh razlogov izgleda, da Zolijeva vlada nima, ko gre za. zahajanje fašistov v Predappio na obisk Mussolinijevega groba... V vrstah demo-krščanov je velikansko število bivših fašistov, tudi voditeljev. Izgleda, da se demokrščani na vse mogoče načine laskajo misovcem (novim fašistom) zaradi pomoči, ki jo ibodio verjetno rabili, da, sestavijo novo vlado, če na prihodnjih volitvah ne odnesejo absolutne večine.
NOVICE IZ SLOVENIJE
ITALIJANSKI INDUSTRIALCI
V	JUGOSLAVIJO 18. novembra obišče Jugoslavijo odposlanstvo italijanskega industrijskega kompleksa »Italconsult«, kamor jih vabijo jugoslovanske oblasti, da se pomenijo za morebitno .sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih industrij.
IZVOZ MARMORJA
•Do koca meseca oktobra so izvozili iz Jugoslavije raznega kresilnega marmorja, v vrednosti 100 milijon, din, kar je 30 odstotkov več kot lani. Jugoslavija bi lahko izvozila v tujino mnogo večje' količine krasilnega marmorja, vsaj trikrat ali štirikrat toliko, če bi bila delovna zmogljivost večja. Pri tem pa je treba še omeniti, da so naprave v kamnolomih že zastarele in nepripravne za večjo in boljšo proizvodnjo.
PRIDELEK GROZDJA V BRDIH
O količini pridelka grozdja v Brdih smo že poročali, zato povemo sedaj nekaj o odkupu in o vinski klet L Vinska klet ni še v celoti dograjena. Končali šo le podzemski del, ki lahko sprejme 120 vagonov vina (en vagon 10.000 litrov). Znano pa je, da 'bo klet sprejela, ko bo v celoti dograjena, kar 450 vagonov vina ali več kakor znaša pridelek vseh Brd.
Do 15. oktobra je klet odkupila že 50 vagonov mošta. Ker je v kleti malo prostora in tol ves odkupljeni mošt v njej ne našel prostora, odvažajo sproti vino v notranjost države.
Pridelek je na splošno' manjši kot lami, kakovost grozdja pa je boljša. Tako vsebuje mošt .rebule od 18 do 25 stopinj sladkorja, tokajec od 20 do 23 stop. in merlot okoli 22 stopinj. Odkupne cene pa so bile v začetku od 70 do 75 din za liter rebule, iza tokajec od 105 do 115 in za merlot do 125 din za liter. Nove cene pa so iza približno 20 din višje. Tako je razvidno, da so v Jugoslaviji odkupne cene vinu skoro dvakratne kot v Italiji, in to
še v dinarjih. Ce se' vrnemo k pridelku, naj omenimo, da je ita za 25 odstotkov manjši, od lanskega^ Najbolje .so obrodili novi, mladi vinogradi. Ti so ponekod da-
li	do 130 stotov malvazije na ha, ko pa je navadno pridelek največ 90 stotov.
VZPODBUDA K VEČJI PROIZVODNJI PŠENICE IN KORUZE
Zveza kmetijsko-gospodarskih zbornic je že lani razpisala visoke nagrade kmetom, ki ibodo na svojih poljih dosegli, rekordne pridelke pšenice in koruze. Vlada hoče na ta način vzpodbuditi kmete k ■delu, ker bi drugače pridelali le toliko, .kolikor bi zadostovalo za lastno preživljanje. Vzrok temu so bili seveda visoki davki in omejena prosta trgovina. Z razpisom nagrad za. rekordne pridelke torej- hočejo nekako prisiliti kmete do večjega'veselja. k delu in do želje, da pridela več kakor potrebuje za svojo rabo. Ker je lanski razpis nagrad dal lepe u-spehe; so nagrade razpisali tudi letos. Kot pridelek se računa dejansko pridobljena količina zrnja a 14 odst. vlage., ne glede na. izgube zaradi morebitnih elementarnih nezgod.
SMRTNA KOSA
Pred kratkim je v Ločniku pri Gorici umrla gospa Pintar, mati Pintarjeve družine iz Podsabotina, ki se je po vojni preselila v Ločnik.
V	Gorici je umrl pa g. Anton Simčič, doma iz Gonjač v Brdih, ki se je po vojni tudi preselil v Gorico.
21. oktobra je nenadoma umrla 27-let-na Felicita Hlede iz Ločnika, Mocchetta 8. 'Ko se je zgodaj tistega dne vozila s kolesom proti Podgori, kjer je delala v predilnici, ji je postalo slabo. Padla je na tla in ostala mrtva.
Vsem
žaije.
prizadetim družinam maše so-
MOŽ IZ KUMROVCA
Po sledovih Titovega pokolenja in življenja
Rimski proces stoletja
Dunajski tednik »Die Furche« prir našo, v številki z dne 19. okt. izpod peresa rojenega Zagrebčana nekaj zanimivosti o novih sledovih Titovega porekla in njegovega življenja. Naše čitatelje bodo ugotavljanja Titovega rojaka gotovo zanimala. S temi podatki pa bomo postregli tudi našim titovcem in komunistom, ki jim mora biti pestra zgodovina njihovega krušnega očeta gotovo pri srcu. — Titov rojak pripoveduje:
Leta 1948 sem obiskal Kumrovec tura dni Titov rojstni kr op. ur.), tipično hrvaško kmečko vasico. Kmet Kraljič nam je .razkazoval vaške »zanimivosti«. Tudi hišo, v kateri je bil rojen maršal. (Hiša je 1. 1892 dejansko pripadata' Brozovi družini. V tej družini je bil po župnijskih matičnih knjigah meseca maja 1892 rojen Sin Josip.)
V	veliki sobi v pritličju je stal velik ročni mlin za mletev koruze. Tak, kakršne so .uporabljali hrvaški kmetje v preteklosti, in Kraljič nam je dejal: »Tu je moral Tito mleti . .. takrat mu je bilo komaj deset let . . . naravnost smešno je bilo gledati, kako se je mali, ubogi bu-•bec mučil. . . Kako smo- se mu takrat .smejali. . .«
»Kaj tudi vi, gospod Kraljič?« sem ga pobaral.
»Zakaj pa ne . . .? Jaz in tudi vsi o-stali . . .«
'Dobro uro kasneje, k smo sedeli v gostilni, sem ga nepričakovano vprašal, kdaj je bil pravzaprav .rojen. »1907,« je dejal, ne da bi pomislil.
Preden sem zapustil Kumrovec, sem se r-azgovarjal še s/ tremi starimi kmeti. Potrdili so, da je Josip Broz zapustil vas, ko je bil še zelo mlad — največ šestnajst ali sedemnajst let. »Bil je vojak in kasneje je bil menda v Rusiji. Kot vojni u-je.tnik . . .«
»Kdaj pa ste ga spet videli?«
»Ob koncu leta 1945 . . . takrat je bil že maršal.«
»In prej iga ni bilo nikoli v vasi? Pred drugo svetovno vojno?«
»Ne — prav gotovo ne. Kumrovec je majhna vas — gotovo bi ga bili opazili . . .«
Na moja nadaljnja vprašanja niso več -odgovarjali.
Nerodni režiserji
Ko sem se zvečer vračal v Zagreb, .sem med potjo razmišljal predvsem o dveh vprašanjih:
Komični prizor z mletvijo, o katerem ■je govoril Kraljič, se je dogajal, recimo leta 1902. Kraljič se tega točno ni. mogel več spominjati. Lahko se je to dogajalo itudi leta 1903 ali 1905. Vendar je bil Kraljič rojen šele leta 1907.
To pa tudi ni tako hudo važno — važnejše je, da je Tito s šestnajstimi leti zapustil Kumrovec in se vrnil nazaj leta 1945, ko mu je*bilo 53 let, to je po odsotnosti polnih 37 let. Ce je res — in Dedijer to zatrjuje —, da se je Tito okrog leta 1925 vrnil iz Rusije na Hrvaško, potem je živ,el skoraj 12 let pri svojem prijatelju Velebitu v Zagrebu. V Zagrebu sta. 0 Velebitom prirejala številne izlete po okolici' — in nikoli nista zašla v Kumrovec. To je vsekakor čudno. To popolnoma .nasprotuje značaju hrvaškega kmečkega prebivalstva. Poleg tega sta v Kumrovcu takrat živela dva Brozova brata in številni sorodniki, ki so ga s hrepenenjem pričakovali posebno še zato, ker so povratniki iz Rusije leta 1918 pripovedovali, da je Josip Broz padel na bojišču leta 1916. 'Zakaj se je kmečki sin Josip Broz izogibal svojega rojstnega kraja?
Leta 1949 sem slučajno zašel v ljudsko množico, ki je poslušala nekatere govornike KP Hrvaške. Ker so me stisnili med množico, govornikov nisem mogel videti, dobro pa sem jih slišal. Ko sem prišel, je govoril nekdo, ki je dobro obvladoval hrvaški jezik, vendar z očitnim ukrajinsko-poljskim naglasom. Govoril je tako, kot ruski begunci, ki so po desetletnem prebivanju v Jugoslaviji tekoče govorili po hrvaško, vendar z mehko rusko izgovorjavo. Spraševal sem svojega soseda, kako se imenuje Rus, ki govori, in zvedel, da je govornik maršal. Kasneje sem ga večkrat poslušal, enkrat celo pri nekem sprejemu.1 Kadar Tito živahno razpravlja, mu pogosto zmanjka besed . . . včasih uporablja/ za manjkajočo besedo ruski izraz, navadno pa mu potrebno bese-
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
V	nedeljo 3. novembra ob 16. uri v Prosvetni dvorani »A. Sirk« v SV. KRI2U, v ponedeljek 4. novembra ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI, v torek 5. novembra ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU, v4 sredo 6. novembra ob 20.30 v (Prosv. dvorani no OPČINAH
NICOLA MAN Z ARI
NilSl LJUBI OTROCI
do zašepeče eden izmed zraven stoječih funkcionarjev. .
Partijci priznavajo, da Tito govori hrvaški z ruskim naglasom, pravijo pa, da. se to dogaja zato, ker je dolgo živel v Rusiji. Dedijer trdi, da je Tito zašel v rusko vojno ujetništvo, ko mu je bilo 24 let. S tridesetimi leti starosti se je spet, vrnil na Hrvaško. Potemtakem je bil v Rusiji vsega komaj šest let. Kolikokrat sem srečaval v življenju jugoslovanske kmete, ki so po trideset in več let živeli v Avstraliji ali v Rusiji. Vsi so gladko govorili svoj materin jezik •— brez tujega prizvoka . . .
Razpravljanja s tolmači
'Ob koncu leta 1949 sem spoznal bližnjega sorodnika nekdanjega hrvaškega komunističnega poglavarja Gorkiča, ki je Josipa Broza prvič srečal ob koincu leta 1933. Ta sorodnik mi je med drugim dejal: »Tedenske sestanke smo imeli na stanovanju nekega ‘tovariša na Pantov-čaku v Zagrebu. Po nekem takem sestanku mi je moj stric Gorkič, ki je bil takrat prvi tajnik CK, pripovedoval, da je prišel iz Moskve nov tovariš. Naslednjega dne smo spoznali Tita.«
Vprašal sem Gorkičevega sorodnika: »Ali je maršal Tito isti mož ,ki ste ga videli leta 1933?«
»A, vi mislite tako-, kot mnogi drugi, da je namreč pravi Tito padel pri Drvarju in da je njegovo mesto zavzel Rus? To so zgolj pripovedke. Takratni in današnji Tito je ista oseba.« Pri tem se je glasno smejal. »Takrat je bil še nekoliko sramežljiv.«
»Tito da bi. bil sramežljiv?«
»Seveda — to iz posebnih razlogov — boril se je z jezikom, in pri sejah smo
V1	neki litogralirani '»Kratki zgodovini KP Hrvaške«, ki je izšla 1. 1939 ali 1937, sem našel tudi tale stavek: ». . . . Tovariš Gorkič je ‘bil pri vsej dobri volji prešibak, da bi obdržal partijo na vajetih — •tako so se ustvarile frakcije ... Da bi Stalin likvidiral trockizem, je poslal tovariša Broza v Zagreb . . .«
Zakaj je Tito po svojem prihodu v Zagreb nastopal kot Hrvat, je lahko razumljivo. Edina KP, ki je obstajala v Jugoslaviji, je bila KP Hrvaške. Ce bi ji za poglavarja vsilili kakega Slovenca ali Snba, bi partija razpadla. Borba med Hrvati in Srbi je bita takrat na višku svoje razdivjanosti. Proti mečkemu sinu, iz Kumrovca pa ni moglo biti nobenih ugovarjanj.
Obstoja pa še ena verzija, kako je Tito postal Hrvat. Ta izvira' od Hebranga, ki je poginil v ječi in je nekaj mesecev vodil KP Hrvaške.
Po Hebrangu je Tito ukrajinski pustolovec, ki je leta 1914 stopil v Poljsko-ukrajinsko legijo, borečo se na strani Avstrije proti Rusiji. Med borbami na Karpatih je legija pripadala 13. zagrebškemu armadnemu ziboru — isti brigadi, kateri je spadal tudi zagrebški domači pešpolk. Po težkih borbah so Rusi brigado obkolili . . . Ker je bil vsak odpor za, man, se je brigadir odločil za predajo. V brigadi 'boreči se legionarji so se' upravičeno bali, da jih bodo Rusi postrelili kot izdajalce, zato so slekli svoje uniforme in se oblekli v uniforme padlih Hrvatov ter si prisvojili tudi legitimacijske medalje. Mrtve so pregmili s svojimi u-niformami in odšli kot avstrijski vojaki v rusko vojno ujetništvo. Ker je Tito slučajno oblekel ^uniformo v resnici padlega korporala Josipa Broza iz Kumrovca, se je preobrazil v hrvaškega kmeta iz Kumrovca . . . Hrvati niso legionarjev izdali Rusom. (To verzijo bi v ostalem lahko verificirali v arhivih 13. c. in k. zbora na Dunaju.)
Navedel bi lahko še dvoje dejstev: U-radno ima Tito dva brata — eden izmed obeh živi menda v 'Pragi, drugi pa v Zagrebu. Po posredovanju 'takratnega u-pravnika velepodjetja NA-MA v Zagrebu sem spoznal zagrebškega Titovega brata. Rojen je bil leta 1898 v Kumrovcu, in sicer od tistih staršev, ki si jih tudi Tito lasti. Mož ni imel nobenega poklica", živel je v razkošnem stanovanju v Trešnjevki in je bil strasten motociklist, Čeprav je bil Tito takrat enajstkrat v Zagrebu, ni nikoli obiskal svojega »brata«, niti ta njega. To je dokazano. Sosedi so mi; pripovedovali, da živi »brat« kot rentnik. 'Ko sem ga nekoč srečal v zagrebškem »Gradskem podrumu«, je bil precej pijan. Eden izmed njegovih prijateljev ie v šali pripomnil, da mora Tito za svojega brata mastno plačevati, nakar je Ivo Broz (to je njegovo pravo i-me) s smehom odgovoril: »Brat, praviš? 'Zaradi mene je lahko tudi brat, kdor pa želi uživati čast, da pripada družini Broz, mora 'za to plačati.«
„Sem Rus - ruskih staršev**
Tito ima iz prvega zakona z ineko Rusinjo sina. Žarko, ki od leta 1948 dalje stalno živi v Beogradu, je tam dobro znan. Ne stanuje z očetom, pač pa v elegantnem stanovanju v mestu in je nezaposlen. Rad pijančuje in se pretepa. Med vojno je bil častnik pod poveljstvom maršala Tolbuhina in je izgubil eno roko.
Ob nekem popivanju v hotelu »Maje-stic« v Beogradu mu je urednik, s kate-
imeli vedno tolmača. Dve leti je rabil, da se je za silo naučil našega jezika . . .«
Ker Tito tudi še danes govori po hrvaško s precej močnim ukrajinsko-polj-skim naglasom, lahko sklepamo, da je v svojem življenju govoril mnogo več po ukrajinsko ali po poljsko kot po hrvaško. Ce še upoštevamo izjavo Gorkičevega nečaka, ne ibo težko uganiti, da se je moral Tito naučiti hrvaškega jezika šele v zrelih letih. Ali je njegov materin jezik u-krajinščina ali poljščina, to trenutno ni važno vedeti.
Sedaj pač razumemo, zakaj pred vojno nikoli ni obiskal svojega rojstnega kraja Kumrovca. Ker je »materin jezik« le za silo obvladal, bi se mu vsak kmet v o-ibraz zasmejal, če bi zatrjeval, da je iz Kumrovca. Da se danes nad tem nihče ne posmehuje — zato ;e poskrbela tajna policija Udba.
Tudi Gorkič, netadanj1 prvi tajnik KP Hrvaške (ki so ga kasneje po izrecni želji Tita v Moskvi 'ustrelili), je Tite vedno označeval za Rusa. Ko se je Gorkič razhuril, je vedno govoril o Titu kot »Stalinovemu lakaju«, ki bi rad učil Hrvate, kaj jim je storiti. Na eni izmed zadnjih sej KP .v nekem zapuščenem skladišču tovarne usnja v Zagrebu je Gorkič dejal: »...čemu rabimo majorja Rdeče armade, saj vendar sami vemo, kaj nam je početi.«
Bela Kun, ki ie deloval skupno z Gorkičem in drugimi Hrvati v pisarni Kominterne, se je nekoč pošalil: »Kako velika je vendar Stalinova r č, da ruskega buržuja spremeni v hrvaškega kmeta.« (Iz pisma Gonkiča svojemu nečaku.) V ostalem pa mora tudi vzhodnonemški predsednik Pieck vedeti, 'kdo je Tito, saj je z njim delal v Kominterni več mesecev.
rim sta bila .prijatelja, dejal: »Pijančuješ kot pravi Srb . . . ,« nakar je Žarko ves ogorčen vrgel na mizo svoj ruski potmi list in razkačeno zavpil: »Kakšen Srb — jaz nisem Srb — sem Rus — Rus ruskih staršev . . .«
Nadaljnje indiskrecije o Titovem poreklu so razširjale po Titovem prelomu s Kremljem leta 1948 radijske postaje v Tirani, Bukarešti, Moskvi, Budimpešti in Pragi. Vse ite postaje so se zadovoljevale iz ugotavljanjem, da je Tito in njegov CK gangsterska banda . . . , da. so to capini .. . sleparji. . . ničvredneži itd. Prva je postavila kočljivo vprašanje Tiranat »Od kod prihaja ta capin vseh vrst prepričanja, ki se ie vsilil jugoslovanskim narodom?« — Ker je bil s tem led prebit, so zadevo 'zgrabili tudi ostali. Radio Bukarešta je jugoslovanskim poslušalcem pripovedoval, da »so nasedli pijanemu tujcu, Ukrajincu,« Moskva pa je dodala še nekaj pikantnih podrobnosti: »...ta na pol židovski iburžuj iz Odese, injegov oče je kot prodajalec kož sleparil ljudi .. . ta pustolovec s sedmimi potnimi listi . . .« itd.
Svetovnjak in rovtarji
Stalinu se nikoli ni, prilegala uniforma. V družbi je bil hudo neroden in strašno nespreten. Niti Molotov, niti Kagamo-vič, Mikojain ali Malenkov in niti Hru-ščev ne morejo tajiti svojega resničnega porekla . . . Srb Ramkovič se čuti zelo neprijetno, če mora nastopati v javnosti, •celo Djilas in Kardelj sta na .parketih ze-
lo	negotova.
Tito je kmečki sin. Uradno je bil ključavničar in železost-rugar. Uradno je dovršil štiri razrede- ljudske šole. Vsi njegovi prijatelji in tovariši poudarjajo njegov neomejen pohlep po razkošju, njegovo družabnost, njegov trden nastop in njegovo eleganco. »Celo na Dunaju in kasneje v 'Parizu,« piše Dedijer, »je Tito slovel po svoji eleganci pred vojno . . .« Njegov nastop mi nastop kmeta ali delavca, ki se je prikomolčil navzgor. Tito se obnaša kot človek s solidno vzgojo. Dobro igra na klavir, govori nemški in angleški in ve, kako se sprejemajo gosti. To so neznatne, psihološke in vendar zanimive podrobnosti, ki jih ni mogoče prezreti.
Ko je prispel v Beograd cesar Hailč Selasič, ga je »kmečki sim« Tito sprejel z veličastjem, ki je celo diplomatom godilo, medtem ko ostali niso mogli prikriti svojega porekla. Okameneli so od samega spoštovanja, jecljali po nekaj besed in plašno pogledovali Tita, ki jim je z ironičnim nasmehom predstavljal svojega »cesarskega 'brata«.
Ko je prišel Hruščev, je bilo drugače. Ukrajinski kmet je našel soglasje pri svojih tovariših-, ki so se kaj hitro odtajali, in sprejem je bil prisrčnejši kot je bilo politično predvideno. Samo Tito je ob-,strmel. Obnašal se ie tako, kot Metter-■nieh, ko je sprejemal -preglasne deputa-cije podložnikov. Njegovo poreklo in njegova vzgoja, vse to se je upiralo . . . Kakšno poreklo in kakšna vzgoja? Malega kmeta iz Kumrovca ali železostrugarja?
Dedijer omenja mnoge podrobnosti iz življenja svojega mojstra: V Ogulinu naj bi ga bili obsodili na sedem let ječe. Takratni srbski načelnik ne ve ničesar o tem procesu, tudi takratnemu sodnemu predstojniku ni ničesar 'znanega — sodnija je pogorela, In vsi spisi so bili uničeni. Tito naj bi bil zaposlen v nekem
Pred rimskim sodiščem poteka v tem času največji proces proti proizvajalcem, razpečevalcem in uživalcem mamil v vsej povojni dobi. -Skupno je obtoženih 34 o-seb, zapletenih v to umazano afero. Med n>'mi so pripadniki starega plemstva in nosači, nekdanj’ visoki fašistični hierar-ihi in šoferji, pripadniki najrazličnejših socialnih plasti, ki so se vsi pomešali v skupnem grehu.
Vsa -zadeva je pričela preteklega junija v »Victors baru«, razkošnem lokalu v bližini najlepše rimske ceste, Via- Veneito, ki je sestaja-lišče elegantnega sveta in tistih, ki se med to »elito« prištevajo. V tem lokalu sta- se nekega vročega popoldne sporekla dva obiskovalca. Nenadoma je eden izmed njiju drugemu zagnal na glavo -svojo aktovko in pri. tem zakričal: »Baraba, prodal si mi jedilno sodo!« Nihče se mi zmenil za to epizodo, le starejši gospod v nekem kotu je presenečeno pogledal. Ko sta se oba prepirljivca od-, stranila, je stari opazovalec poizvedoval pri natakarju, kdo sta kričača. »Poznam samo enega, to je Maks Mugnani.« Tihi obiskovalec je narahlo požvižgal sam s seboj. Nekdanjemu policijskemu uradniku, sedaj v pokoju, to ime ni bilo neznano. Kot specialistu oddelka za pobijanje •tihotapstva iz mamili je to ime marsikaj odkrivalo. Vsekakor je veljalo, da upokojenec svojim kolegom na policiji nekaj pove o pravkar doživljenem dogodku.
(Pretep v »Victors baru« je povzročil hišno preiskavo ne stanovanju Maksa Mugnanija. Policija je našla žepni notes s številnimi naslovi. Imena so -uradnike spravljala v nemajhno zadrego. Potrebna je bila skrajna opreznost, ker si pri takih zadevah neizkušeni gorečnež lahko osmodi prste... 2e čez nekaj dni pa se je zdela pretirana previdnost odveč. Javnost je ta časopisja z največjim presenečenjem izvedela, da. so bili aretirani oziroma, da so zbežali: knez Augus-to n’or-lonia, vojvoda Lodovioo delta Rovere,
mlinu. Takratni lastniki mlina so mrtvi.
George Bilainkim, angleški časnikar, ki ga je Tito sprejel in mu daroval podpisano fotografijo, je prepotoval vso Jugoslavijo, da bi nekje našel kakršenkoli dokaz o »preteklosti« maršala. Ničesar ni našel, ker je vojna prav tam »najhujše divjata«, kjer bi lahko našli pismene dokaze. Odpeljal se je v ‘Sremsko Mitrovi-co v kaznilnico in si je hotel ogledati celico, v kateri je bil Tito izaprt sedem let. Ravnatelj' kaznilnice mu je pojasnil, da nima pravice, da bi -tujcem razkazoval zaporne celice. »Prav,« je dejal Bilainkin, »potem mi dovolite, da p-ogledam vsaj v knjige. Ge je nekdo tu presedel sederp let, potem mora biti njegovo Ime nekje tudi zapisano.«
»Obrnite se na notranje ministrstvo v Beogradu,« je dejal uradnik hladno. Ko je Bilainkin spraševal na notranjem ministrstvu v Beogradu, so mu odgovorili, da kot Anglež lahko pregleda vse spise, na žalost pa je odgovorni uradnik na 'bolniškem dopustu, itd.
Tako ostaja odprto vprašanje: Kdo je Josip Broz, ki mu pravijo tudi Tito? Kdo je človek, ki je leta 1933 zlezel na površje iz p>op>olne mračnosti svoje preteklosti in ki vzbuja pozornost vsega sveta, človek, ki je a potoki krvi in s strašnim trpljenjem spisal najnovejšo zgodovino Jugoslavije?
G. V. Arko iz Rio Negro nam je z veliko zamudo, ki jo je povzročila pošta, •sporočil med drugim 'tudi tole:
V članku Avstralija in Antarktika piše Vaš avstralski dopisnik, da je Slovenec .Dinko Bertoncelj, kot član neke argentinske odprave, preplezal goro Dha-u-lagiri... Možno je, da 'boste nekega dne brali, da je Slovenec preživel zimo tudi ina Antarktiki.
V zvezi s tem poročilom Vas bo morda zanimalo, da je prav isti Bertoncelj, ki se je udeležil odprave na Dhaulagiiri (ter dosegel 7600 m — preplezal gore še ni nihče in je trenutno ta nep>alski vrh -naj-višji nedoseženi vrh sveta), verjetno tudi prvi Slovenec, ki prezimuje na Antarktiki.
Dinko je odpotoval z argentinsko znanstveno komisijo, ki sodeluje v mednarodnem geofizikalnem letu, na oporišče »General Belgrano«, ki leži na 77 stop. 55 min. južne širine in 38 stop. 53 min. zahodne dolžine, prav na -najjužnejšem koncu Weddellovega morja. Oporišče »General Belgrano« je postavljeno na »Shelfi-ceju«, torej na ledeniškem' oklepu, ki polzi z antarktične celine v morje. Deve-t-najstčlansko moštvo sestavljajo večinoma vojaki argentinske vojske, a med temi možm" ki preživljajo pravkar polarno zimo, sta tudi znanstvenik, glaciolog dr. Lisignoli in njegov pomočnik Dinko Bertoncelj.
IZ oporiščem je vzpostavljena radijska in brzojavne zveza. Vemo, da se trenutno vrti temperatura okrog 45 do 50 stopinj C. Kolibe so zasute px>d snegom, kajti polami viharji zravnajo vse v enotno belo površino. Kljub temu člani odprave vestno opravljajo vremenoslovsko službo.
Najbližji sosedje Argentincev, samo 30 km oddaljeni, so člani britanske »Com-monwealth Erpedition«, ki -bodo v pri-
markiz de Seta, knez Giuseppe Pignatel-
11	d’Aragona Cortes, znani igralec Carlo Croccolo. V škandal so bili zapleteni tudi 'zdravniki, osebje plemstva, uslužbenci neke nordijske letalske družbe, ki so mamita tihotapili iz Vzhoda1.
•Posebno zanimiva osebnost pa je ostal Maks Mugnani. Rojen je bil pred 60 leti v bližini Ferrare. Napredoval je za konzula fašistične milice. Pripadal je ožjemu krogu letalskega maršala Iitala Balba.
O Mugnaniju krožijo čudovite pripovedke. Med -njimi tudi tista, ki se je dogo-, dita spomladi 1940 v Rimu. Takrat je -bival v Rimu japonski zunanji minister Jo-sufce Ma-tsuoka kot Mussolinijev gost. Mugnani, ki je sijajni družabnik, je bil dodeljen japonski delegaciji, pri kateri si je hitro pridobil simpatije. Priredili so •bogato pojedino in pri tem so nosljali tudi kokain. Naslednje jutro bi moral delegacijo- sprejeti »dure«. Japonci in med njimi menda tudi sam zunanji minister pa so ležali pijani od mamita v hotelu. Vsa zadeva je prišla Mussoliniju na ušesa, in M-ugnani je moral v koinfinacijo v Severno Afriko.
Pustolovski beg
Junija 1944 so zavezniki vkorakali v večno mesto. V kartoteki konfinirancev na policijskem ravnateljstvu so osvoboditelji našli .tudi ime Maksa Mugnanija s pripombo -»tossicoma-ne« (kokainist). A-merlški policist ni bil dovolj vešč italijanščine in je ocenil fašističnega konzula za »tossioologa« (za specialista v mamilih), zato se je potrudil, dat »reši politično žrtev fašizma«. Zaupali so mu lekarno vojne (bolnišnice. Postavili so -tako kozla naj čuva zeljnih To s posledicami, ki si jih ni težko predstavljati. Z zopetno vzpostavitvijo reda v državi je Maks Mugnani izginil s površja zemlje.
Tako sedi Maks Mugnani, na klopi obtožencev pred sodiščem in čaka na obsodbo. Je to majhen, suh človek z visečimi rameni in p>os.rebrnjenim lasiščem, vendar .pa pri najboljšem razpoloženju. Edini obtoženec, ki zbija šale z zagovornikom in s karabinjerji. Poleg njega sedi iknez Giuseppe P ig na telit dAragona Cortes, bledikast mladenič z ameriško figuro, pripadnik ene izmed najstarejših neapeljskih plemiških družin. Maks mu ■px> domače pravi: »Pepito«. Knez ima 26 let in je bil rojen v Mehiki. Tu sedi še markiz Emanuele de Seta, mož drugačnega kova: polnokrvni športnik, znan in večkrat odlikovani pilot lovec. Se vedno pa svetski človek, ki uživa pri ženskem spolu občudovanje. Strup in preiskovalni zapor nista- zlomila njegovih sil.
iZ zaporom je v izvezi tudi kratka prekinitev ječe. -Zaradi obolelosti so ga. prepeljali na kliniko. Tam je hodnik na stranišče Izkoristil za preslepitev karabinjerjev in skrivnostno izginil. Tik pred tem ga je obiskala neka- dama v jahalni obleki. Domnevajo, da je to bita žena nekega .znanega rimskega časnikarja. Kasneje se je ognjeviti Sicilijanec sam prijavil policiji.
Kneza Augusla Torlonia ni med obtoženci. Drugorojeni sin kneza Andreja Torlonia je v -tujini. Avgust je nekdanji soprog filmske -igralke Marije Michi.
Potem so tu še manjše ribe, tihotapci in trgovci, ki jih obtožujejo tudi utaje prometnega davka. Italijanski" zakon zahteva namreč plačilo prometnega davka -tudi za prepovedano blago, s katerim se ne sme kupčevati.
■Nobeden izmed 17 obtožencev ne priznava krivde. Zakon iz teta 1954 pa je zelo strog.
hodnjem južnem poletju poskušali prečkati Antarktiko preko Južnega tečaja ih doseči novozelandske .postojanke ob Ros-sovem morju.
Opomba ur. — G. Arku se iskreno zahvaljujemo za zanimivo poročilo in ga prosimo, da se še večkrat spomni naših citat el jev, ki jih ne zanima samo usoda Slovencev po svetu, pač pa tudi vse, kar je v zvezi z znanostjo in napredkom.
Z balonom Z5
Dva -balonska letalca ameriške- vojne mornarice sta prejšnji teden v hermetično izaprti aluminijasti gondoli dosegla višino 25.600 m. Oba 'balonska letalca, 38-■letai Malcolm Ross in 44-letni Morton Le-wis, sta odletela .v bližini mesta Crosby in sta v višini 25.200 m preplula Severno Minnesoto in IV-isconsin. Končno sta pristala na nekem polju pri mestu Hermans-ville v državi Michigan.
Zastavna vrednost Zone
V	Liberiji, samostojni črnski drža-vi na afriški zahodni obali, obstaja menda na svetu edinstvena navada, da lahko mož zastavi svojo ženo za posojilo. Dobrodelne ustanove, kot so bolnišnice, hiralnice, otroški vrtci, šole itd., rade prevzemajo -za pol leta ali tudi celo leto zastavljen^ žene kot delavke za čiščenje ali kuhanje. 2ene imajo vso oskrbo, z njihovim zaslužkom pa odplačujejo posojilo, ki ga je najel mož. Običaj je zakonito urejen, zakoni pa tudi določa, da mož ne sme pred dvema -letoma p>onovno zastaviti žene, ki je odslužila dolg moža in tako postala svobodna. Zakon ne predvideva obratnega postopka v prid žene in torej žena ne more zastaviti svojega moža, če je najela posojilo.
Tito likvidator
Slovenec na Antarktiki
Tujski promet Sn aažg gospodarsko
Gradnja in obratovanje velehotela v luči zanimivih številk - „Hilton hotel“ za Trst?
Vi dahievi
Tujski promet se v današnjih atomskih časih ne omejuje več priložnostna izletništva po lastni državi in po sosednjih deželah, pač pa zavzema že medcelinski obseg. Posebno Američanom je ne samo njihova razsežna domovina, pač pa tudi ogromna celima postala pretesna, predomača. Klic starega sveta pa je po drugi svetovni vojni okrepil svoj glas tudi za- tiste milijone Američanov, ki so del medvojne dobe preživljali na evropski celini. V pretekli tujskoprometmi se-ziji je nad tri četrt milijona Američanov odšlo na izlete v Evropo. Ta prelivanja modernega sezijs-kega preseljevanja narodov nakazujejo znatno spremembo gospodarske strukture mnogih dežel, pokrajin in mest.
Tudi Trst — in o tem smo že večkrat poročali — se polagoma, zato pa vztrajno spreminja v privlačno tujskoprometno središče. Naše mesto se je v preteklosti zanimalo za prilive tujcev v glavnem kot pristaniško mesto z ugodnimi železniškimi povezavami z zaledjem. V tujskopro . metnem pogledu je bil Trst tranzitno prehajališče in le v manjšem obsegu tudi trgovsko in industrijsko za-drževališče pomorsko poslovnega sveta. Temu ustrezno se je razvijala v preteklosti tudi tržaška tujsko promet na industrija.
(Po drugi svetovni vojni se je -tujsko prometna struktura našega mesta pričela vidno spreminjati. V današnji Trst prihaja po čisto pomors-kotrgovskih poslih •le manjšina tujcev tako iz Ita-li:e same, kot iz -Kritne. Večina turistov se v našem mestu zadržuje po neka; dni in nato pot nadaljuje. Stalno pa’ narašča število tistih tujcev, ki preživljajo ves svoj dopust v tržaški okolici, ob morju ali pa -tudi v samem mestu. Temu novemu pojavu tol morali v bodoče posvetiti vso pažnjo. Je to vprašanje, ki zadeva1 vse tržaško prebivalstvo brez izjeme.
Ne zamujajmo priložnosti
V Združenih državah obstoja družba »-Hilton hotel«, ki ima 32 hotelov, med temi po enega v Carigradu in Madridu, ki sta edina te družbe v Evropi. Družba prireja množične izlete po vsem svetu in ima v gradnji dva prekomornika, ki bosta prevažala vsak po 5000 potnikov čez Atlantik v enotnem razredu in s prevoznino 60 dolarjev med Ameriko in Evropo. Seveda se pri teh izletih poslužuje v prvi vrsti svojih lastnih hotelov. Prav tako je tudi jasno, da bo družba uživala: levji delež pri bodočih množičnih medcelinskih izletih. Predvideno je, da bosta o--ba prekomornika nastopila službo leta 1960. Zato se družba bavi z načrti znatnega povečanja števila hotelov po raznih evropskih središčih. Na Dunaju v 'tem času živahno razpravljajo o gradnji »Hilton hotela« na Dunaju. Pri tem strokovnjaki omenjajo gradnjo takega hotela tudi v Trstu.
V tem oziru je potrebno razmisliti tole:
Po načelih družbe skrbijo za gradnjo hotelov domači interesenti. V ta namen ustanovijo delniško -družbo. Hotel ostaja tako last domače družbe. Družba »Hilton .hotel1« pa je najemnik hotela. Na tem mestu bi bila morda umestna obrazložitev, kakšne -dohodke bi taka gradnja prinašala Tržačanom in tudi državi.
Modem velehotel te vrste razpolaga navadno s kakimi. 600 posteljami ali 350 sobami. Cena za dvoposteljno sobo in e-, no prenočišče -znaša po cenah drugih Hilton hotelih, ki veljajo tudi za naše mesto, 13 do 14 dolarjev (8400 do 9000 lir). To znaša letno samo na prenočninah 1,7 milijona dolarjev. Ce računamo samo 80 odstotkov uporabe posteljnega prostora Čoha e-di-na evropska- Hilton hotela sta bila v preteklem leto zasedena 90 do 98 odst., potem -znaša letni dohodek okrog 1,4 milijona dolarjev. Izkušnje hotelirjev nas poučujejo, da gostje porabijo za hrano nekaj več kot za- prenočnino. Tako lahko računamo na hrano novih 1,4 milijona dolarjev. Iste izkušnje -tudi pravijo, da porabijo gostje za pijačo nekako 50 odst. tega, kar porabijo za prehrano. To bi bilo okrog 700.000 dolarjev, in -nadaljnjih 20 odstotkov za druge izdatke. Torej nadaljnjih 300.000 dolarjev. Letni promet takega hotela bi potemtakem iznašal o-krog 3,8 milijona dolarjev, to je okrog 2 milijardi 400 milijonov lir.
Davki in davSCine
Projekt hotela predvideva enak orga-nlzatoričen očrt, kakršen velja za vse o-stale Hilton hotele. Kakor smo že v uvodu! povedali, izvrši gradnjo hotela domača družba, obratovanje pa je v rokah družbe Hilton, ki ima hotel v -najemu. O-foe družbi sta seveda podvrženi italijanskim davčnim predpisom. Država zahteva davke na premoženje (Ricch. mobile), družbeni davek, prometni in uslužbenski davek in še nekaj drugih davščin. Pri prometu okrog 2,4 milijarde lir bi država verjetno zahtevala kakih 150 milijonov lir od domače družbe in od najemnika kakih 320 milijonov lir. Seveda je
razvrstitev dav-kov pri obeh družbah različna.
K tem-u je -treba prišteti še občinske davščine. Po nekaterih kalkulacijah bi te davščine znašale za domačo -družbo kakih 75 milijonov lir, za najemnika pa o-krog 85 milijonov lir. Pri -tem nekatere manjše da-jatve -niso -upoštevane, ker jih ni mogoče predvideti vnaprej.
Skupno bi država prejemala letno po okrog 400 -milijonov na davkih, mesto pa okrog 225 milijonov. I-z gradnje in obratovanja hotela bi -lahko pričakovali 625 milijonov -lir letnih javnih dohodkov. Seveda bi to ne veljalo za prvo leto, pač pa za drugo ali tretje leto po otvoritvi hotela.
Izdatki -za prehrano v hotelu prihajajo seveda v ko-rist dobaviteljem -živil. Ce računamo, da od gornjih 1,4 milijonov -dolarjev (okrog 925 milijonov lir) za prehrano prejmejo dobavitelji 50 odstotkov -in da isto velja tudi za pijače (700.000 dolarjev ali 450 milijonov -lir), potem foi znašali letni dohodki zasebnega gospodarstva najmanj 675 milijono-v lir, da drugih izdatkov gostov niti ne omenjamo.
Šest milijard novih dohodkov
Inozemski gost pa ne živi samo v svojem hotelu, pač pa odhaja v mesto in- o-kolioo, nakupuje in obiskuje zabavišča. Kako visoki so -ti izdatki, je mogoče samo ■približno oceniti. V neki ameriški reviji so pred kratkim izračunali, da Američan, ki ^s-i lahko pri-vošči prekooceansko vožnjo, porabi v t-uji-ni izven hotela približno štirikrat -toli-ko kot porabi v 'hotelu. To pomeni, da bi pri letnem prometu
Jugoslovanska zunanja trgovina, ki se v zadnjih letih čedalje tesneje veže s Sovjetijo, se bo nedvomno po prekinitvi diplomatskih -odnosov z Zahodno Nemčijo še -bolj naslonila na Viz-hodno Evropo. Sovjeitija je -bila leta 1956 ena izmed najvažnejših- trgovskih partneric Jugoslavije. V jugoslovanskem izvozu- je -bila z 12,5 milijard dinarjev (13 odst.) na -tretjem mes-tu. Pred -njo s-ta bili samo še Zahodna Nemčija in Italija. Na jugoslovanskem uvozu pa so bili leta 1956 Sovjeti z 21 milijardami dinarjev (14,9 odst.) celo na drugem mestu, takoj za ZDA. ZDA so namreč več kot eno četrtino ce-loto-ega jugoslovanskega uvoznega volu--mena zavzemale v okvi-ru najrazličnejših podpornih akcij. Prav zato -tudi odpade -kar 70 odst. jugoslovanskega trgovskega primanjkljaja y -znesku 45,2 milijard din na blagovni promet z ZDA. Med jugoslovanskim dobavitelji Ce stala na tretjem mestu Zahodna -Nemčija. Njej so sledile: Italija, Velika Britanija, Avstrija, Francija, Češkoslovaška, Švica, Poljska in Madžarska.
iN države vzhodnega bloka je odpadlo v preteklem -letu 23 odstotkov -jugoslovanskega izvoza in 26 odst. uvoza. Več kot polovico vsega tega prometa je odpadlo na Sovjetijo. Jugoslovansko-sovjets-ka trgovina izkazuje v letih 1954 - 1956 stalno naraščanje. Jugoslovanski izvoz v Sovjetijo se je v tem času povečal od 439
RIMSKO PISMO
Italijansko sodobno politično življenje postavlja svoja težišča skoraj izključno v tajništva strank. Stranke same, -vlada ali parlament, vse to je pravzaprav v te,sni odvisnosti od -tajništev strank. Tajništva odločajo o vladi in tudi o parlamentarnih odločitvah.
Pod v-lada-viino pokojnega De Gaisperi-ja je težišče slonelo v glavnem na vladi, pri samem šefu, ki se je lahko naslanjal na leta 1948 doseženo absolutno večino in je s svojo nesporno avtoriteto prevladoval v Krščanski demokraciji. Parlamentu je De Gasperi priznava samo tolikšen vpliv, kakršnega- mu je napovedalo njegovo demokratično prepričanje.
Leta 1953 je -bilo konec absolutne večine in kmalu- zatem se je tudi De Gasperi poslovil s -tega sveta, To je -bila za stranko Izredno težka izguba-. Vajeti so tako prešle v roke -tajništev strank, ki -so tvorile koalicijo. Po razpustu koalicije je vlada ostala brez trdne večine in njen obstoj je spet v večjem obsegu odvisen od parlamenta-.
Sedanji razvoj ni več enoten. Od vseh vlad, ki so sledile De Gasperijevi, je padla samo Fanfanijeva vlada v odprtem parlamentarnem boju. To se pravi, padla je zato, ker ji je parlament odrekel zaupanje. Segnijev padec je posebne vrste in še ne docela razjasnjen. Pella in Scel-•ba sta prejemala zaupanje parlamenta
računu- prišlo med (Tržačane okrog 12 milijard lir -na leto.
Pri -tem seveda ne smemo pozabiti, -da bi v-si gos-tje,-ki bi- stanovali v -Hilton hotelu me bili- samo Američani, ki bi prihajali v naše'mesto z .taisti družbe Hilton. Mnogi bi obiskali verjetno Trs-t tudi izven te organizacije, - Tu-di na to vprašanje Odgovarjajo izkušnje obeh evropskih Hilton. hotelovr?50.-.65:.odstotkov vseh gostov' v Hiltom-hoteM-h',spada v okvir potovalnih prireditev.rte ameriške družbe. Gornjih 12 milijard: tir,, celotnega prometa -na Je-tp.bLpri.-previdni kalkulaciji prineslo 6 mili-idrd .lir, ki bi odpadle, če bi do gradnje Hilton .hptela v Trstu ne prišlo. Sest milijard lir je trikrat toliko, kolikor znaša, celotni obmejni -promet med Italijo in Jugoslavijo za Tržaško ozemlje in Goriško.	,
Vsekakor velja, da- bi o tem vprašanju razmišljali vsi, ki jim je pri srcu -blaginja. Trsta in. Tržačanov -ter pravočasno zainteresirali tiste kroge, ki o iem odlo-čejo. .	,	,,	‘,
Sprejem pri obč. upravitelju
dr. Mattucdju
Minuli teden je bil bivši občinski svetovalec dr. Josip Agne-letto sprejet od prefekturnega komisarja dr. Maifuccija, ki ga- je -dr. Agneletto pozdravil v imenu demokratičnih Slovencev in želel, da -bi -bilo njegovo delo v korist in blagor Trsta in -njegovega prebivalstva. Dr. Agne-letto je upravitelju tržaške o-bčine -med drugim -toplo priporočil kulturne in .gospodarske potrebe Slovencev s posebnim ozirom na našo okolico.
milijonov dinarjev (0,6 odst. celotnega iz- l voza) na 12.669 milijonov din (13 odst.). Na strani uvozov je bilo zaradi narašča- I jočih -sovjetskih -kreditov povečanje še | občutnejše.
Tudi jugoslovanska struktura izvoza v -Sovjetijo' se je v primerjavi s prejšnjimi ■leti bistveno spremenila. Leta 1954 so izvozili živine in mesa 36,3 odst., tobaka 28,8 odst. in kemičnih proizvodov 21,6 odst. Ti izvozi so se leta 1956 znatno skrčili, zato pa so -prvič pričeli izvažati v Sovjetijo neželezne kovine in rude. Ti izvozi -so dosegli polno -tretjino celotnega i-zvoznega vol-u-mena. Prvič so lansko le-t-o izvažali tudi izdelke plavžarske industrije, stroje in izdelke elektroindustrije. Nadalje je Jugoslavija izvozila v 'Sovjetijo tekstilije, usnje in konopljo (11,9 odstotkov), les i-n lesne izdelke (5,3 odst.), kakor tudi rastlinske izdelke (8,7 odst.).
'Prav tako pa- -se je -tudi strukt-ura jugoslovanskega u-voza iz Sovjetije znatno -spremenila. Predvsem z zelo pomembnimi uvozi pšenice -namesto -bombaža, ki ga j-e Jugoslavija uvažala iz Egipta. Medtem ito so leta 1954 predstavljala goriva celotni sovjetski izvoz v J-ugoslavijo, se j-e -ta uvoz lansko leto zmanjšal na eno tretjino. Uvoz pšenice, ki je leta- 1955 dosegel -komaj 3,6 odst., :e leta 1956 narasel ka-r -na 51,4 od-stot. Zato je uvoz bombaža zdrknil od 35,1 odst. ne 1,5 odst.
Ce ne upoštevamo splošnih težkoč pri
kadarkoli sta ga zahtevala. O padcu- obeh je odločalo strankino tajništvo. Gbe vladni krizi sta -bili tipično izvenparlamen-tar-ni krizi.
'Poučen je primer -zakonskega osnutka o -zemljiških pogodbah. To vprašanje je vladajoča stranka postavila kot načelno vprašanje in pri tem večkrat zavedla koalicijo v naj.res-ne;šo nevarnost. Sedaj pa je ministrski predsednik Zoli potrpežljivo izjavil, da postavlja zakonski osnutek v razsojanje parlamentu. Pa ne samo to,.'komunistični frakciji je -uspelo prvi člen zakonskega osnutka tako spremeniti, da je povsem izgubil prvotni smisel. Parlament je na ta način negotove temelje Zolijeve vlade izkoristil in odrinil ne samo vpliv vlade, pač pa tudi -vpliv vladajoče stranke.
Ta vpliv bi bil lahko večji, če bi obe njegovi veji-, senat in poslanska 'zbornica, ne bili istega izvora in z istimi funkcijami. Dvotirnost, ki pa terja preosnpvo. (Nekateri politiki, med njimi- don Stu-rzo menijo, da bi -bilo ljudsko zastopstvo bolje zajamčeno, če bi se senat sestavljal z osebno volilno pravico.
»Kalija- je republika odvetnikov,« se večkrat čujejo ironične opazke. Treba pa je priznati, da prav visoka poklicna -kvalifikacija parlamentarcev omogoča vladi obširno sodelovanje poslancev in senatorjev pri zakonodajnem delu. Prav tako pa -iško nepretrgano sodelovanje dviga -ugled parlamentarnemu življenju. Od 590 skupnih poslancev jih je kar 411 takih, ki i-majo akademsko izobrazbo. Med njimi je 152 odvetnikov in 56 vseučiliških profesorjev.
Sestava parlamentarcev po poklicnih skupinah kaže, da- zastopstvo poklicnih interesov sploh- ne prihaja v poštev. Tudi med -komunisti in -socialisti -so pristni delavci in kmetje -le zelo redki. Poklicni interesi prihajajo do izraza po drugačnih poteh, kot .pa z izbiro kandidatov, seveda pa na prav tako učinkovit način.
V-itto-rio Vidali skrbi, po našem mestu, oziroma po zidovih naših cest in -ulic -za čim popolnejšo obveščenost Tržačanov o vseh svetovnih dogodkih, ki bi mogli preslepiti -še kakega prostodušnega prebivalca našega- ozemlja. Tako -nam je komunistični prvak pred- kratkim postregel z -barvnimi plakati, na katerih nam Vida-li -z nazorno prepričevalnos-tjo prikazuje, kako Američani branijo črncem vstop v državno šolo, na drugi strani pa se na moskovskem festivalu črnci in -be-lci bratsko objema-vajo. V Ameriki torej ogabno plemensko razlikovanje, v 'Sovjetij-i popolna enakopravnost!
Tovariš Viittorio Vidali -pa ima vedi^ j -sla-b spomin, kadar demagoška veščina : narekuje komunistično zavajanje mpožič: -v -zmc-to. Tako je tov. Vidali popoln<>n)i|.'. j pozabil o tem, kaj je tov. Hruščev posedal o plemenskem razlikovanju v Sovjf-:tiji na. XX. kongresu -boljševiške partije v Mos-kvii. Ta -govor pa je danes vendar^ dogma, in vsa-k, tudi začetniški aktivist ga- mora znati na izus-t, kaj šele- v-rhovni pog-lavar tržaških komunistov. Niki-ta je na -tem kongresu povedal namreč tole:
»Sovjetijo 2 uso pravico ocenjujejo kot vzor države številnih narodov, ker smo mi praktično zagotovili enakost in prijateljstvo vseh v naši veliki domovini živečih narodov. Zato so tem bolj monstruozna izvršena dejanja na spodbudo Stalina, ki predstavljajo surovo kršitev osnovnih leninističnih načel narodnostne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov z njihovih rodnih tal, vključno komunistov in komsomolcev; te deportacije ni določala nobena vojaška potreba. Tako je bila že koncem■ leta 1943, ko je bil izvršen dokončni predor na
■blagovnih -izmenjavah z v-zhodnimi državami, -se po jugoslovanskih -ugotovitvah pri tej .zunanjetrgovinski aktivnosti niso pokazale posebne -težkoče. Jugoslovani so -se pač pritoževali -na velike zamude pri dobavah strojev in -na -birokratsko -zadržanje monopolskih zunanjetrgovinskih družb. Prav tako je bilo pol-no pritožb pri ugotavljanju cen -za koks, manganovo rudo, surovo železo itd. Mnogi sovjetski izdelki, -kot n. pr. fero-voMram, fero-ti-tan, sintetični kavčuk, azbest in drugo, po jugoslovanskih ugotovitvah ni odgovarjalo po kakovosti naročilom.
Kaj se dogaja v pravoslavni občini?
V	odgovor na članek, ki je bil priobčen v zadnji »Demokraciji«, -smo- dobili obširni dopis, ki nam- je v marsičem razjasnil položaj v občini. P-redno objavimo ta dopi-s, bi želeli slišati tudi glas današnje -uprave ter tako nuditi javnemu mnenju objektivno sliko situacije: potrebno je -namreč slišati oba -zvona, predno izrečemo jasno in odkrito besedo.
TRŽAŠKI PREPIHI
Nacistični zavez liki komunistov
-Sovjeti in njihovi plačani služabniki na -Zahodu z našimi -titovci vred se kar slinijo, ko govorijo in- pišejo o egiptovskem diktatorju. Kemal A-bdel -Naser j-e ime, ki ima v res-nično demokratičnem svetu kaj sla-b prizvok. Njegov način i-gračkanja, napenjanja loka do samega izloma spominja prav v sirskem vprašanju le preveč jasno na njegove zatonele vzornike. Eden izmed velikih idolov e-giptovske-ga diktatorja — Hitler — je pognal človeštvo v največjo in najbolj krvavo vojno pustolovščino, kar jih' pozna svetovna zgodovina. Rane,* ki jih je ta pustolovec zadal sveto, še dolgo ne bodo zace-ljene.
Po -Naserjevem -ukazu so v Kairu vsa Hitlerjeva propagandna dela na novo izdali. Moderno — do danes še ne preveč slavno —- egiptovsko armado -urijo -bivši -nacistični častniki, v egiptovsko - izraelskem spopadu slovite »komandose smrti« so -zdresiral-i po vzorcih Hitlerjevih »oddelkov mrtvaških glav«. Vsemu- svetu je -znano, da urijo Hitlerjevi SS častniki e-igiptovske vojake -z uporabo sovjetskih topov, podmornic in »Mig« lovskih letal. Uniforma pa še ne ustvarja hrabrih vojakov. Nedvomno je tudi Naserju le pre- , dobro znano, da njegovi felahi niso 'rojeni -bojevniki. (Njihove skrbi niso nasičene s pohlepi po zavojevalnih vojnah. Rodovitna nilska dolina in napitnine, ki jih prinašajo tujci, to vsaj deloma teši -njihovo lakoto. Ne -»Mein Kampf«, pač pa »kruh je korenina življenja«, pravi egiptovski narodni pregovor.
Jugoslovanski vojaki so med vojno in -sedaj zopet po vojn-i našli dovolj priložnosti, da se prepričajo o socialnem življenju egiptovske države. Naivnež, ki -bi sodil, da se komunizem -bori za -boljše in človeka dostojnejše življenje, bi moral pričakovati, da bodo prav komunistične države in njihovi sopotniki z vso lo pobijali, če že -ne h-it-lerjevstva v Egiptu, pa vsaj s-tra-hotne socialne pogoje, v -katerih živi ogromna večina egiptovskega naroda. Pa ni tako. 'Sovjetov prav nič ne motijo hitlerjevski vojaški voditelji s sovjetskim orožjem. In spet lahko ponovimo: Gliha, vkup štriha!
PODPIRAJTE SP P |
bojiščih velike domovinske vojne v korist Sovjetske zveze, zapovedana in izvršena deportacija vseh Karačajcev z njihove rodne zemlje. Ob istem času, decembra 1943, je ista usoda zadela prebivalstvo avtonomne republike Kalmu-kov. Marca 1944 so bili vsi Čečeni in Inguši deportirani, njihova, avtonomna republika pa likvidirana, Aprjlfh 1944 so bili vsi Balkan z ozemlja Kajuprdin-sko-balkarske avtonomne republike, ,£e-portircmi. Republika pa je bila preimenovana v Avtonomno kabardinsko republiko. Ukrajinci so ušli podobni usodi samo zato, ker so bili preštevilni in ker ni bilo področij, kamor bi jih lahko poslali; v nasprotnem primeru bi jih ,bjl Stalin prav tako deponiral. Noben ,jh,arksist-leninist in niti človek z zdravo pxmnetjo ne bi mogel zapop/asti, kaka. je	bilo mogoče postavljati Za. odgo-
j . nttfžj.e	cele narode; vključno žene in	o-
;	trake,	starce in starke, komuniste	in
komsomolce za škodljiva delovanja,	in
mlad njimi izvajati množične reprresalije . in, jih zaradi sovražnega delovanja posameznikov in skupnn izročati pomanjkanju in. trpljenju.«
Tako je govoril Hri}ščex in razkril pred vsem svetom -nag-večj-i zločin pleme nskegn razlikovanje, kar ga pomni
■	svetov-na zgodovina. Tisti Vittorio Vida-li,, ki. je zločinskega Stalina proglašal za ge-, inija, -tisti se danes zgraža nad vsega obžalovanja in obsojanja vredno plemensko diskriminacijo nekaterih v južnih državah iZlDA. Ali ni ta Vida-lijev plakat cinični posmeh vsemu dostojnemu človeštvu? O -tem naj razmiš-ljujejo -tržaški komunisti i-n po -teh merilih naj presojajo -človeško ravnotežje svojega poglavarja. Tako, kot on misli o teh skrajno sramotnih .zadevah, tako bo sodil t-udi v zadevah, pri katerih -bodo prizadete kori-sti delovnega ljudstva, logika- je namreč samo ena.
Pri čitanju -tega odlomka HruščeVega govora bi si morda kdo mislil, da je Stalinov dedič vsaj v -tem pogledu morda boljši od svojega prednika. Pa bi se zmotil. Dobro -leto po teh Hnuščevih priznanjih je tajnik prezidija Vrhovnega sovjeta, Aleksander Gorkin, 11. februarja 1957 poročal o vladnih dekretih za »rehabilitacijo preseljenih -ljudstev«, s katerimi je bil zapovedan povratek nasilno deportiranih v njihova prvotna bivališča. Gorkin se je opravičeval s -težavami repatriacije-, s pomanjkanjem stanovanj v stari domovini in zlasti o potrebi delovnih moči na deportacijskih področjih. Pritoževal se je tudi o pomanjkanju denarja in se je -na vse kriplje -trudil, da bi vsa zadeva odšla- v pozabo. Povratka tudi niso utemeljevali s popravo krivice, pač pa ga označevali kot navaden upravni akt-Vse -to seveda za komunističnega poglavarja tržaških komunistov ni plemensko razlikovanje in tudi me rodomor, kajti pri komunistih se vsi njihovi zločini avtomatično spreminjajo v čednosti, vse resnične- čednosti, pa v zločin. Taka je komunistična dialektika-.
Vernih duš dan
Koliko svojih dragih in najdražjih. ima vsakdo od nas tam na onem svetu, Kako mil in drag nam je spomin na naše pokojne, na očete, matere, brate, sestre, dede in pradede, kako radi se spominjamo naših prrijateljev in dobrih znancevr ki jih ni več med nami. Vsem tem, ki so odšli s tega sveta, je posvečen en dan v letju, dan vseh Vernih duš.
Množice ljudi ptotujejo na pokopališča, nosijo cvetje im prižigajo lučke na. grobovih, kjer čakajo vstajenja njih nepozabljeni. Pravi prraznik mrtvih je ta dan in v hišah se prrižigajo oljnate svetilke, ki gore pokojnikom v spomin. Po stari navadi so te svetilke gorele od treh popoldne pn-aznika Vseh svetnikov do 11. ure ponoči drugega dne.
Praznik mrtvih ni samo dan spomina na svoje rajnke, umpxik nas tudi hote ali. nehote spominja na življenje po smrti in. na drugi svet. Zato je Vernih duš dan, ki se prravzaporav pričenja praznovati že na dam Vseh svetnikov, eden od onih praznikov, ki človeka najbolj dvigne nad materialno vsakdanjost tega sveta.
Kakor vsa pxwojn< leta, se tudi letos spominjamo ob prazniku Vernih duš činih milijonov, ki so med vojno piadli na bojnih pxdjanah, ali ki so kot politični pregnanci v tujem svetu prišli ob svoje življenje pod težo bede in ptomanjkamja, zlasti pa se spominjamo onih junakov, ki so kot borci za svobodo in človeško dostojanstvo padli pod tiranijo totalitarnih režimov.
Kakor pričakujejo verne duše vstajenja, tako pričakujejo živeči rodovi odrešenja in vstajenja z zmago dobrega nad: zlim in prravice nad krivico v blagor vsega človeštva.
f Mario Sila
Umrl je 28. oktobra znani -tržaški gledališki igralec Mario Sila, ki je v svoji-mladosti mnogo pripomogel k utrjevanju -slovenske narodne zavesti v našem mestu, -zlasti s -svojim odrskim delovanjem.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STHHISLHU PHULICK
spre j ema v svojem ambuletorlju v ulici R.ittmeye.r 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17-19 uto
Mladinski literarni natečaj
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA razpisuje, kot običajno, nagradni literarni natečaj. Najboljši prispevki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva nagrada 3.000, druga 2.000, tretja 1.000 lir in naslednje v obliki knjižnega daru.
Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10. novembrom t. -1. na naslov uprave »Demokracije«, -ul. S. Anasitasio 1-c - •'Trst.
Slov. prosvetna Matica - Trst
dveh milijard 400 milijonov -lir po tern
Preokret jugosl. zunanje trgooine
Itolijinski sodobni parlamentarizem