PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne M 4 Alt* OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1830. ■•H«, Dk. «. IHT. at Um pmt «Mk» « Chàt—, II- kr th« Act ul Cmi»h o« «. lUi CHICAGO, ILL., 7. OKTOBRA (October 7), 1942. ''ubliMhêd Weekly at 2301 S. Lawndslt Ave. ...LETO—VOL. XXXVII. Joief Stalin im W.ndell Willkie Moskva prijema zaveznike, ker ne izpolnijo obljub PREMIER STALIN ODKRITO IZJAVIL, DA JE SOVJETSKA UNIJA Z DOSEDANJO ZAVEZNIŠKO TAKTIKO V VOJNI PROTI NEMČIJI ZELO NEZADOVOLJNA Žita in kruha v izobilju, a vzlic temu gineva od glada milijone ljudi Letošnji pridelek žito v Zed državah |e eden največjih v zgodovini. Tudi vseh drugih živil se je pridelalo več ko druga leta Klavne zivme nismo imeli v tej deželi še nikdar toliko kakor sedaj! Zelo velik pridelek žita ima tudi Kanada in Argentina. Zed. države imajo v zalogah še milijone bušljev pšenice in drugega Žita iz prejšnjih let Lejošnji pridelek znaša .okrog 982 milijonov bušljev. Ko bo vojne konec, Zed države obetajo priti osvobojenim deželam na pomoč tudi z živili. Grčiji so poslali nedavno iz Kanade pod pokroviteljstvom Rdečega križa pet nedaljnih ladii žita. Vsa Grčija je obubožana in strada. Tisoče ljudi je že umrlo vsled glada Stradajoči Španiji pomaga z žitom Argentina Sovjetska unija je v tej vojni izgubila vse svoje glavne žitnice in tujezemski novinarji poročajo, da bo to zimo gladovalo in prezebalo v nji milijone ljudi. Glad domu je vsepovsod v opustošem Evropi. Le v Nemčiji se hvalijo, da so odmerki hrane zvišani. !n vendar je žita na svetu toliko, da dežele, ki ga imajo, ne vedo kam z njim. Glad izgine, kadar bodo iztrebljeni vzroki za vojne, impenjalizem in kapitalizem, in se človeštvo odloči za vzajemnost namesto za oboroževanje, pokol/a in rušenja. Konvencija A. F. L. se pričela 5. oktobra v Torontu, Kanada Zadnji pondeljek se je pričela v Torontu v Kanadi 62. redna konvencija Ameriške delavske federacije, ki se s mati a sa vodilno unijsko gibanje v tej deieli. Ima pet in pol milijona članov, ali več ko kdaj prej, vzlic temu, da jih ima približno toliko tudi CIO, ki je v bistvu novo unijsko gibanje. Na tej konvenciji AFL je Odredbe, ki naj ustavijo višanje cen in inflacijo ROOSEVELT UVERJEN, DA BO EKONOMSKO ŽIVLJENJE TE DEŽELE S PRAVILNIMI VLADNIMI REGULACIJAMI STABILIZIRANO VZLIC .VOJNI IN VOJNIM IZDATKOM 7. Ko^e na Delavski praznik teplemtjra naslovil Roose- veliko razpravljanja tudi o po- velt koiijresu ultimatum, da litičnih zaievah. Tradicija u- naj do 1. oktobra spravi sku- nij v starih ¿asih j« bila, ne se paj zakon z odredbami za pre- . ... . . . ume ¿a vati v politiko, nego le prečenje draginj« in inflacije, njemu z wtere' Svarila pred inflacijo Rooievelt je pred inflacijo dolgo svaril, a ker je kongres cincal in so se razni bloki v glasovati ob volitvah sa "pri-1 ¿o se nekateri poslanci in se-jatelje" in proti sovražnikom | natorji zelo spotikali nad nje-unij. jgovo "arogantnostjo", a pre- A sedaj je država udeleže- j vidnejši iti razsodnei*» "-med na že v toliko področjih, da njih pa so rekli» da predsednik stare tradicije tudi v unijah resno misli in če hoče kongres več ne drže. Država odloča o ohraniti svojo veljavo, naj se zavarovalninah, določa mezde, naloge resnično loti. odločuje o cenah, in ne bo dol-1 0 , . k . .. . .... ro. ko bo tudi deUvoc podvr-1 ^"«J ***** U b,l° žen njenim regulacijam doma in pri delu skoro toliko kakor ' vojak Ako bi se AFL in CIO, pa se inije železničarjev, združile v «noto, in se odločile tudi za samostojno politično akcijo, bi bil to za bodoči razvoj te dežele zgodovinski korak v tej dežela Kongres je svojo nalogo dokončal z zamudo dveh dni, namreč 2. oktobra. Dan pozneje — 3. oktobra je predsednik Rooaevelt že izdal svoj proglas, ki posega s svojimi dale-kosežnimi odredbami na podlagi načrta, ki ga je sprejel Ml VpraJanje "druge fronte", ki se je dolgo obravnavalo le v časopisju In na shodih v pomoč Ru%iji, je sedaj položeno direktno one, ki so jo ob- ljubili. Elastično besedilo Ko je bil komisar vnanjih zadev Molotov na obisku pri Churchillu m Rooseveltu v Washingtonu, so dali v svet. skupno izjavo o soglasnosti med safbo in o potrebi ustanovitve druge fronte v letu 1942. Leto 1942 pa se približava h koncu in druge fronte ni še nikjer, razen kolikor jo je v Egiptu. Drugače se Rusija bori z Nemčijo še vedno osamljena, zavezniki pa ji pomagajo le 5materijalno in z bojnimi ladjami pri spremljanju tovora. čimbolj je minulo poletje hemška armada pritiskala na Stalingrad in proti kavkaškim oljnim poljanam, bolj so v Sovjetski ' Uniji pričakovali saj nekaj razbremenitve g pomočjo zavezniške invazije na kontinent. Ker je ni bilo in je nejevolja vsled tega bolj in bolj rasla, so nekateri v Londonu in VVa^hingtonu začeli pojasnjevati, da besedilo Churchillove-Rooseveltove izjave v Moskvi očividno (napačno tolmačija. Izjava je namreč po njihovem mnenju taka, da se jo lahko tolmači tako, kot da je druga fronta obljubljena že v tem letu, ali pa obratno, da bi ,e potrebna v tem letu, toda se jo ustanovi, kadar mogoče. Vrh te-tfa je bila napisana tudi za Hitlerja, ne samo za zavezniško javnost, češ, da se ga s pretnjo z drugo fronto drži v živčni napetosti in del njegove armade mora biti vsled te-Ka strahu vedno v krajih, kjer ne lahko pojavijo zaveznike armade. Sumaišaaja, ki postanejo lahko nevarna Ne samo, da ni ie nič znakov o kaki veliki drugi fronti v Evropi, nego so se pojavili Klasovi merodajnih politikov v Angliji, da je o nji lahko govoriti, težje pa jo ustanoviti. Kažejo na zavezniški vpad v francosko pristaniško mesto liieppe, k! je trajal devet ur in ?e ponesrečeno končal. V napadu so bils udeležene večinoma kanadske čete, ki so iz-bubile v bitkah z Nemci 65 od- stotkov svojega moštva in skoro vso opremo. Da-li je bil tisti napad na Dioppe res resno podvizat je. oziroma poskus za invazijo na kontinent, vedo le v vrhovnem poveljstvu angleške in ameriške vojne sile. Vsekakor v Rusiji z angleškimi m ameriškimi pojasnili niso zadovoljni. Vrh tega se širi tam in v zavezniških deželah sum — ki ga podpihuje tudi Hitlerjeva, propaganda, da zavezniki niso še nebenkrat imeli resnega namena pomagati Rusiji. * Tak sum je lahko upravičiti zato, ker jih je bilo res mnogo v Angliji in v Zed. državah, ki so takoj po nemškem napadu na Rusijo lansko leto izrazili radost in pa željo, da bi bila premagana, ali pa izrazili veselo misel, da bo najboljše za svet, ako se Nemčija rn Rusija medsebojno izčrpate in tako postanete obe brezmočni. Katoliški tisk proti Rusiji List Catholic Herald v Angliji pripoveduje čitateljem, da četudi gre 'zaveznikom" na vzhodni fronti izredno slabo, bo koncem konca morda četo blagoslov za svet, če bo Rusija premagana. Slično mišljenje preveva več ali manj v vseh vodilnih katoliških krogih, do-čim irska duhovščina s primatom na čelu govori in piše proti Rusiji še bolj sovražno in napada na vso moč tudi Anglijo, Zed. državam pa očita, da kr- (Nadaljevanje na 5. strani.) PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU ssssssseeeeeeeeeeesseeessseeeasssssasasssseaaaasasaes jo Hkler tudi ho£e v "nemški življenjski prostor". Vse te delajo za Nemčijo, toda ne zastonj, kakor mora Francija in drug? okupirane dežele. Predsednik Roosevelt je V newyorski volilni kampanji in-dorsiral . za go ve merskega kandidata demokrata i. Laval se boji uporov m poštenih politikov. Zadnji teden j* pognal v ječo bivšega premisrja in parlamentarca Edouarda Herriota. Tako ima v zaporu že tri premierje. Her-riot je bil voditelj radikalne socialistične stranke, ki je sli» čila La Follettovi progresivni .4 rank i v Wisconsin u. Laval o-beta Franciji "socializem", a socialiste, komuniste in pro-gresivce pa goni v zapor. V Zed. državah se zdaj dobiva z dovoljenjem, ali pa na odmerke, sladkor, avtne obroče in avte, bicikle, gasolin, ku-rivno olje in obuvala iz gumija. Dalje se prodaja po odmerkih že tudi kavo in meso. Drugo leto, ako ne že prihodnjo zimo, bodo v distribuciji potrebščin nastale še mnoge druge restrikcije. Paul Joseph Goebbels, ki je Hitlerjev minister propagalnde, je 1. oktobra naslovil nevtralnim deielam svarilo, da naj ne pričakujejo od Nemčije pogrnjene mize, kadar bo vojne konec, ksr je ne bodo zaslužile. Nemčija bo nagradila le tiste dežele, ki Ji pomagajo v tej vojni, ne pa takih, ki žanjejo koristi vsled svoje "nevtralnosti". Nevtralne deižele, ki jih ima Goebbels na piki, so švedska, Švica, Irska, ftpanija in Portugalska. In pa Tutfija, ki Prej ali slej bo organizirano kongres, v življenje vsakega delavstvo do takega ukrepa I prebivalca te dežele, moralo priti, ako hoče dobroI Vse se bo moralo ravnati po določbah in dekretih novega gospodarskega urada, ki se imenuje "Office of Economic Štabi lization". sebi in deželi v splošnem. # -- Francija svoj poraz drago plačuje > Francoska vlada je plačala dosedaj Nemčiji za vzdrlava-nje neaaike okupacijske armade že blizu štiri miJijarde dolarjev. Velika pomoč z živili Zed. države izdajo povprečno vsak dan pet milijonov dolarjev za iivila, s katerimi J. t zalagajo zavezniške dežele. Benmetta, kar je marsikoga -- presenetilo. Roosevelt se je Tragedija Francije prizadeval, da bi demokratska stranka v državi New York nominirala za governeixkega kandidata Jamesa M. Meada, ne pa Bennetta, ki je reakcio-nar in po mnenju naprednjakov nevreden governerske službe. Delavska stranka v New Yor-ku je obljubila agitirati za Meada, ako bi bil nominiran, a zmagal je na demokratski konvenciji Farleyjev kandidat Bennett, vsled Česar je delavska stranka sklenila iti samostojno v kampanjo. Njen gu-vernerski kandidat je Dean Alfange, politik grškega poko-lenja in nič kaj posebno znan. Liberalci ¡pravijo, da ni nobena stranka nominirala za govern erekega kandidata človeka, ki bi bil vreden glasov pro-gresivcev. Politika je v Ameriki pač še vedno le kupčija. Na Grškem se upirajo kmetje in pobijajo italijanske vojake. Italijani vračaja s pobi- (Nadaljevanje na 5. strani.) Vlada y Vichy ju je po premirju z Nemčijo ponudila Hitlerju prst, a on hoče celo roko. Laval jo je pripravljen dati. Prizadevanja ameriških diplomatov, da bi Francija ostala "nevtralna", so se ponesrečila. Sicer pa ni več samostojna, ker se je tudi njena vlada v Vichvju udinjala Berlinu toliko, da ne bi mogla nazaj. Nacizem jo potiska vase bolj in bolj. Nov "ekonomski car" Za načelnika omenjenemu uradu, ali za "ekonomskega carja", kakor ga nazivajo časopisi, je Roosevelt imenoval člana vrhovnega sodišča Jamesa F. Byrnesa. V delavskih kroigih on ni kaj dosti priljubljen, bolj zadovoljen pa je z njim "farmski blok". Roosevelt ima vanj popolno zaupanje in je uverjen, da je on za tako velikansko nalogo, kakor je uravnoveše-nje ameriškega gospodarstva, prava oseba. si posameznih slojev, namesto v korist splošnosti, je uvidel, da bo moral v položaj odločno poseči, ako se hoče deželo obvarovati pred katastrofalno inflacijo, ki bi vrgla vse ameriško gospodarstva s tira in med ljudstvom pa povzročila zmedo in krizo. Nesreča namreč je, da v sistemu, ki obratuje s stališča profita, ni mogoče ustaviti pohlepa «po profitih in izžemanja drugače kot z vladno kontrolo narodne ekonomije. Zato je bilo kongresu tako težko sprejeti kaj koristnega, ker je skoro vsak poslanec imel v uvidu one, ki iz vojne lahko napravijo čimveč dobička, pa bile to velike korporacije, prekupci z živili itd. Bili pa so si zelo soglasni, da je treba unijam stopiti na prste in delavcem "zamrzniti" plače in prepovedati z viša vanj a mezde. Prvi marec "strop" sa cene Bistvo novega zakona in pa nalog« "ekonomskega carja" je, da cene in mezde ne smejo višje kakor so bile 1. marca to leto. Seveda je tudi veliko izjemnih odredb, a glavni namen je, da se višanju cen blagu ter višanju plač delavcem kot tudi ravnateljem napravi konec. Ljudje so zadovoljni s tem ukrepom. Seveda ne vsi. Vsekakor ne tisti, ki jim bi "svo- (Nadaljevanje na 5. strani.) Izolacij je konec član vrhovnega sodišča Fe-ttx Frankfurter je nedavno v nekem govoru dejal, da ne bo mogla nobena drŽava živeti v izolaciji, ali se ogibati odgovornosti za razmere po svetu. Zato je apeliral na ameriške politike, da naj na izolacijo pozabijo in gledajo svet s svobodnimi očmi ter priznajo, da nismo dežela, ki se jo lahko ogradi, nego le delec na zemeljski obli. Zadružništvo v Zed. državah dobro napreduje Prve dni oktobra se je vršil v Mtnneapoliau trinajsti kongres ameriškega zadružništva, na katerem so bile zastopane zadruge štiridesetih držav a-meriške unije tn štiri kanadske provinčfe. Prišlo je blizu tisoč delegatov, lu so zastopali dva in pol milijona ameriških družin. včlanjenih v zadrugah. Gost kongresa je bil predstavnik angleškega zadružništva Neil C. Beaton, ki je poudarjal važnost , sodelovanja človeka s človekom, kraja s krajem, dežele s deželo in to je zadružništvo) Naloga zadrug je, da zgrade na svetu demokratično kooperativno družbo, je dejal Beaton, in če- stital ameriškemu zadružnemu gibanju na naglem napredovanju. Najjačje zadruge v Ameriki imajo farmarji. Med delavci je zadružništvo močno v Minnesoti. pa tudi v Wiaconsi-nu, ki v mnogih drugih krajih. Razne zadružne zveze posedujejo tudi prodajalno blaga na debelo, tovarne, in farmarji pa velike zadružne žitnice. mline, sirarne, mlekarne in sa-družne gaaolinske postaje. Marsikje so privatna vele-podjetja skušala zadruge uničiti s pocenitvijo blaga tolflto, da so ga prodajale cenejše kot jih je stalo, misleč, ko bo za-druga propadla, bo izguba na- domeščena s podražitvijo in z iznebljenjem konkurence. Pa so farmarji in delavci trik privatnih družb zapopadli in vztrajali. Privatni kupčevalci so uvideli, da kooperativ ne bodo mogli zbiti na tla, in da kjer obstoje, jim ne bo več mogoče izžemati ljudi. Dva m pol milijona družin v zadrugah je mnogo, ako se pomisli, kako trnjevo pot so imele v teluna s privatnimi družbami. A zadružniki » tem številom niso zadovoljni in delujejo, da pridobe v kooperative nadaljne milijone družin, kar se jim bo posrečilo. O tem so bili na konvenciji v Minneapo-lisu vsi prepričani. 1 Angleški delegat, ki je socialist, je poudarjal, da je med zadružniki potreben tudi zadružni duh. To pomeni socialistični nazor sodelovanja v skupno dobro, namesto da bi vsakdo mislil samo nase in na svoje koristi, kar je nazor kapitalistične ideologije. Predsednik, ki je otvoril ta zadružni kongres, je dejal, da je ameriško zadružništvo ¿ta pohodu. To je resnica. Smotre-nega zadružništva je vesel vsak napreden delavec in vsak farmar, ki sam obdeluje svojo zemljo. Letošnji kongres v Minneapolisu je bil vsem v vzpodbudo. " Kako lahko pomagamo Proletarcu k večjim dohodkom? Veliki ameriški dnevniki in magazini so bili letos zelo v skrbeh, ker so se bali, da bodo avtne in razne druge kompanije prenehale oglašati. Oglasi so jim glavni vir. Toda dogodilo se je, da vse te družbe, čeprav produciraio samo za vlado, oglašajo dalje, mnoge celo bolj kot prej, ko so svoje izdelke ponujale publiki. To delajo v namenu, da pomagajo časopisju, ki brani sistem izkoriščanja in napada delavske organizacije. Nekdo v vladi je korporacijam in posameznikom sapretil, da izdatkov za oglase ne bodo smeli odšteti od vsote, od katere bodo morali plačati dohodninski davek, kar je spet povzročilo skrbi upravam časopisov. ki so imele doslej milijone dolarjev'dohodkov na oglasih. Pritisnili so na vlado, naj določno pove, kaj misli, in je izjavila, da se izdatke za oglašanje sme odšteti pri sestavljanju poročila za dohodninski davek. Veliko časopisje je torej oteto in bo vzdrževano kakor doslej. Mnogi dnevniki in magazini so zvišali tudi naročnino. Njihov problem je rešen. 0 Proletarcu tega ne moremo reči. Oglasov ima malo, naročnina je enakq, a stroški so večji. Dohodke mu torej moramo gvišati. Samo dva glavna vira imamo: naročnin* in pa prispevke v tiskovni sklad. Ako s Proletarcem soglašate in želite, da ga ohranimo, mu lahko pomagate s pridobitvijo novega naročnika, in pa če ob priložnostih zberete v družbi riekaj kvodrov v njegov tiskovni sklad. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDQ/* * ladaja Jufoilevanik« Delavska Tiskovna Drnába, Chicago, I IL GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drlavab *a celo leto $3.00; ga pol leta f 1.76; sa četrt leta $1.0«. Inozemstvo: sa celo lota sa pol leta f?00. ——---Tgfp ' i ■»'«> " mm . Vsi rokopisi in oglssi morajo biti v našem uradu n§ j potne je do pondeljka popoldne za priobčitev v steroid tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Ksubliabad 1906. Editor__________________ Business Manager___________________ ......Frank Zaits .Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Yesr S3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.(0; Six Months $2.00. PROLETAREC 24U1 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone) ROCKWELL 2864 • Roosevelt dognal, da delavci res delajo, kongres pa besediei JOSKO OVEN: RAZGOVORI Koliko krika je bilo v zveznem kongresu, po radiu in v časopisju, kako delavci »zanemarjajo svojo nalogo v tej vojni in ovirajo armadd, ker zapravljajo čas s stavkami, s prerekanji med sabo, z jurisdikcijskimi spori, in odirajo davkoplačevalce, ker zahtevajo, da so plačani za nadure "čas in pol" in z dvojno mezdo ob nedeljah in praznikih. Reakcionarni kongresniki obeh strank so pohvali v zbor-nici predloge proti organiziranim delavcem in za razveljavlje-nje zakonov, ki ščitijo garače pred brezvestnimi delodajalci. Bili bi sprejeti, ako se ne bi unije AFL, CIO, železničarske bratovščine in unijske zveze posameznih strok toliko prizadevale, da preprečijo udarce na delavce in njihpve pridobitve, a še vzlic temu ne bi bile ustavile navaja proti njim, če ne bi imeli na svoji strani predsednika Roosevelta in nekaj članov njegove administracije. Sicer je predsednika včasi tudi že minevala po-?npežljivost, ko voditeljev OIO m AFL ni mogel pripraviti v iskrena pogajanja za spravo in v združenje, in ko so mu toliko pripovedovali o stavkah tu in Um, o graftarjih, ki pod krinko unionizma gulijo delavce v vladnih projektih in ubranijo upo-slitev vsakemu, ki no£e pipeti "davlu". Ljudje v Washingtonu, D. C., poznajo tovarne kvečjemu iz slik. Le malo je tam takih, ki bi kdaj garali v njih. Ni jih med poslanci in senatorji, ne med birokracijo in drugim uredništvom. Tudi med senatorji in kongresniki iz "farmskega bloka" je redko dobiti koga, ki bi Jcdaj delal na farmi. Imajo jih, pač, a delali so in se delajo na njih zanje drugi. Pa je Roosevelt nekaj dni po delavskem prazniku šel na v.e£ ko osem tisoč milj dolgo pot, da pogleda v tovarne, ladjedelnice na zapadu in medpotoma v vojaška taborišča.. Nekateri menijo, da je bilo njegovo potovanje tajno. Se predno je odšel na turo, je o njegovem načrtu obvestil njegov tajnik časnikarje, uprave radijskih omrežij in npvinske agencije, kaj je predsednikov načrt, in njegovo željo, fla se o njegovem potovanju nič ne piše, ne razpravlja ali poroča po radiu, dokler se ne vrne. Tako je prišel v vsako tovarno, v vsako vež-oališče, nepričakovano. Le višji javni uradniki in ravnatelji tovarne so bili v naprej obveiščeni, z željo, da naj molče, ker hoče predsednik dobiti vtise ne da bi vzbujal pokornost. Ob povratku je dejal, da so pritožbe in graje proti ameriškim delavcem, — češ, da ne pospešujejo produkcije, iz trte zvite. Ni jih delavcev, ki bi mogli delati hitrejše m boljše, kak^r naši, je ugotovil. t Pri tem je namignil, da o kongresnikih ne more trditi tega. S predlogo za preprečen je inflacije ter draginje, ki bi jo lahko »prejeli v treh dneh, se ukvarjajo in pričkajo nad tri tedne. Sovražniki unij, socialnih reform in drugih ljudstvu koristnih ustanov s predsednikovimi ugotovitvami niso zadovoljni, in en poslanec ga je v zbornici celo napadel, da '^zanemarja dolžnost ^predsednika »n igra politiko". (Poslanec je s tem namignil, da se je predsednik podal na pot v kampanjske namene v pomoč njemu ljubih kandidatov, ki se potegujejo za mandate, in novembra bodo volitve. Predsednik je pred časnikarji »javil, da ni govoril z nikomur o kampanji, in ne s kongTesniki, katerim to leto poteče mandat, nego le iz nekaterimi governerji, drugače pa večinoma s častniki in vojaki, največ pa a delavci in delovodjami ter ravnatelji. Bilo bi dobro, če bi šli tudi kon^resniki, uredniki kapitalističnih in tudi nekaterih ''delavstvu prijaznih listov" pogledati V tovarne, ne samo pogledati, nego saj kak teden dni tudi delati v njih, pa bi kaj kmahi poznali, kako delavci "zanemarjajo" svoje dolžnosti v jeklarnah, v municijski in v vsake sorte drugih Industrijah, v katerih se vsak dan izmučijo pri žurjenju, da bo produkcija večja in večja. In za delavce pa bi bilo dobro spoznati da je nesmiselno glasovati samo za "prijatelje unij", kajti v volilnih bojih so vsi prijatelji (delavskih glasov). Boljše je imeti v zakonodajah delavske — to je ljudske zastopnike — kakor pa "prijatelje", ki Že takoj po volitvah nehajo biti prijatelji in postanejo znova zastopniki privatnih interesov. * ♦ * Ne«reče n* ¿elesnicab. bodisi «a vsbodu. uptdu ali jugu. m sedaj pogosto dogajajo. Precej potnikov jm bilo «bitih. Gornje je del potaiške«a vlaka ieloanico Baltimore and Ohio, lu »a jo zaletel v tovorni vlak. Oblast jo dognala, da sa ja ta nesreča dogodila v s led nepasaosti strojevodja. Nad 20 potnikov je bilo ubitih in veliko ranjenih. * Ko to pišem — v soboto 3. ¡oktobra, se tftalingrad brani i pred strahovitim nemškim na-i valom že štirideset dni. Nemško topništvo in neprestana bombardiranja z nemških letal je meri.) skoro do kraj» porušilo. YenJar pa Stalingrad vz-I lic svojim razvalinam še vedno j stoji v svoji nepremagljivi o-brambi. * Zastonj je metaf von Bock tisoče in tisoče nemških, ru-munakih in finskih žrtev, da vzamejo to takozvano nevtrje-no mesto. Dvakrat je nemški radio klical svoje poslušalce, naj bodo pfipravljeni na veliko novici iz firerjevega glavnega tana ... Ali npvic ni bilo. Sta-lir.grad ni bil Pariz in ne Singa-pore. Tu je bila delavska armada, katera je branila svojo zemljo. Svet strmi in gileda vpraŠujoi, kako da ni preje razumel te čudne dežele! Saj »o vendar govorili preroki, kateri &o bili vgttgavedni — da rusko !jud.lwl J« bil !>riti*k ** državni so se v rumunski vladi dogodi- department, da •• bi Karlu do- le nove spremembe in dežela je padla popolnoma pod Hitlerjev vpliv. Ker je imel Kari v Rumuniji veliko sovražnikov, so s c€r?1 7n Hitlerjevim posredovanjem za- tGlikfni, htevali od španske vlade, da naj Karla vrne, da se bo zagovarjal vsled "nerednosti" v državni blagajni. Za kralja Karla so se,pri španski vladi .potegnili mnogi nu W. H. Stonem^p, dalo mar sikomu, ki gleda v bodočnost sa boljši povojni syet — nekaj, za kar se bo lahko Čutil, da se je vredno boriti proti ne samo v Egiptu ter v Franciji, ampak "Right here in good old Blighty." Novice '* I* noš I i teden je bil polmnovic. ravno 1 "druge fronte" (o-pouarjam čitatelje, katere zanima. na članek Bruce Blivena v New Republic, "Mr. Churches Untotal War.") Ampak Ruski relif M^th. Ogrin iz North Chica-ga je poslal za njih kooperativo petnajst dolarjev za ruski relif. Bratom delavcem pri tej kooperativi iskrena hvala. Darovala je tudi Josephine Prežel iz Clarendon Hillsa ep dolar. John Tancek iz Girarda, O., je podal vsoto $3.50. Prispevala sta jo Anton Pišler, Cortland. O., $2.50, in John Krašovec. Girard, O., $1.00. Upam, da se vas de veliko oglasi. Zadnji teden je gostovala tu par dni Ljudmila Pa v ličen ko, slovito rusko dekle, katera je "otficiel-no" spravila "na drugi svet" 309 nemških fašistov. Nahajala se je v tej deželi kot zastopnica ruske mladine na mednarodnem mladinskem kongresu. V Chicago jo je povabil mestni župan. Njen nastop je vsem u-gajal. Dejala je, da ko hitro mogoče odpotuje nazaj v Rusijo in na bojno fronto. O Kitajski bom nadaljeval v prihodnji številki. Tole mi ne gre vglàvo? volilo priseliti se v New York Willkiejev obisk v Moskvi in pa jako močan, so bili protesti aretacija šUrina jati h ameriških proti temu triku in takim bor- državljanov v neokupirani triumf demokracije da je moral ubežni Kari ostati v Mehiki. Toda še ne miruje. Svojemu giban>u še načeljuje jn deluje, da se po amagi zaveznikov vrne na rumunski prestol.4 1 (Dalje prihodnjič.) Franciji, katere sta Doriot in L§val izročila nacijem. Dalje Angleška okupacija Madagaskarja, ter precej ameriških zmag na Pacifiku. In največja novica izmed vspb je pa — junaški odpor ruskin armad. Med novice menda tudi spa- Kalu> to, da se med sa vezniki Italijo toliko impušča is krivde sa poke!ja v Evropi in se *jo|j bmkml Mar nista obe vladi in oni, ki jima sluitjo, enako tolovajski 7 v a- m mi POVESTNI DEL — POSMEH VLADIMIR RIJAVEC (Nadaljevanje in konec.) , naprej korakali mimo;—sami Vlada je padla?--Dikta-i o^**1'«<>benega znanca. Novi — ~ ■ nebi izpustila zastavo in »e povesila, ... v tem trenotku mu je bilo vseeno, kaj »e bo zgodilo z njim.---Tisoč rok ga je Zlorabilo, ga potisnilo na kolega, na cesto. Veletok je zlo-mrl oviro, ki »e mu je postavila na pot in ga za hip zadržala. Težki okovani čevlji moških, pa otroški In ženski so gazili po ture ni več?—«Zato so ga torej 0°*>rttZ1' «Jti^ij«. —- pomikali. Lahko bi si bil mi- *tan .^'i; • mi0ŽJe slil: pomilostitev je vedno znak in iene * otroci. Tudi zastava preloma ... Ga je pomilostil ** Je « ~ veter Diktator, da bi se *e trenotek. Je nJue*0V,° ■"»,»?•, „____________________________ dva, obdržal na krmilu. — ali da ** * me*k* P0^4»1" I» »«- Stanku, ko je zadnjii iepeUl: »o ga pom ¡lastili novi vodniki,! cu' *at mat1' ko Je bU e,8t0| "In želja je meso poetala — ... kakšni? Končno vseeno: no- ¡"f V Ti--— Bodočnoat naša, svobode beden mu ne bo vrnil izgublje- mu £ (>^Ul ,n? člove" polna . . nih let . . . Pač! Ob nečem bi ^v^^ __ jih mogel pozabiti, mu niti ne , * ter 2 aru**m' t bi bilo žal zanje: če so prišli na 'Bodočn^t naia .svobode C| 7anAa\m- povišje tisti, ki se je nekoč bo- k P*11» • • • — ¿meglilo se mu je J\dVile ZgUUUVIll ril z njimi,... ki je sanjal z nji- j Pred <*mi- ,SI*uti» je kandela- mi o lepi bodočnosti, svobode i * z P°kril p0jnj množica ga je potegnila s sabo. , . ... ... — "Glej, vse sem mu odpustil Vlada je padla! - Dikta- „ in kaj napravU? ^ _ ture ni vec i j Izdal me je 5ina ker gem rtluži| Ni je več! - Ulice so se raz- mislip ki jo gedaj oznanja . .. širile, se uravnale, postale zi- Sedaj jo oznanja,.... kdaj se je boril zanjo? . .. Ah, bodočnost naša, svobode polna .. /M A 1v f > _ TV <■•«Jr líft - " VMT . ' J^L« jü^Éyg - ske laži (Po Wcodovem spisu »bral L V.) vahnejše, ljudstvo jih je napolnilo. Obrazi so se praznično bleščali, — nič niso bili v skla- , . . . . ,. . . . . , Ko je odmaknil roke, se je du z delovnim, ^lekarn«, tet- -Kk ^ je ilovek kimi okovanim, ievlj . »robinu viaoko dvj , za.Htavo ter pel. rokami. Toda izgledih «> pr»z---,znenada je ziujuti, v nično ter zadovoljni in v ulicah je brenčala kot v maju pred čebel jnakom, ko' topli solnčni žarki prineso & sabo življenje... ali vsaj željo po življenju, po delu. Diktature ni več! Prelom je Seneka ni bil na pol krščanski rimski filozof, ampak grabežljiv skopuh, ki je ob smrti zapustil premoženja za okrog tri milijarde dolarjev. Sotesko Termopile, poznano iz i junaške bitke in iz izdajstva Bfijalta, ni branilo 300 voja- 9v: Pfr, ¿i ^ Ž JU ., J. V^^Ct JL{T^ 'Ur?M* A v Aireriik« »oUk« mladi»« j« mobilizirana aa zbira rja «taraga telesa, rasnih drugih kovin, in »iaraga gu- irija. Gornja j« »lika is Chicaga, kjer so na naki vogal raneali otroci sbrana starina, da »a jih odpelje v livarna. POBIJANJA IN POŽIGANJA V SLOVENSKIH KRAJIH bi ieljo, kakršna ga je^ oMU | jih je b"° ^n*jm""j takrút pred štirimi leti: da bi skočil k očetu in ga stisnil za Ko je stopil Ludvik XVI., "Da le ne bi bilo res! Saj ni verjetno! in v vaeh listih čita-mo eno in isto, kaj počno Nem- goltanec. da ne bi nikoli veí ^^^^kÜííílS d £ J^^ V. n8fih 1krojih " 1 ni držal pogumno, kakor uidejo) Tako ^ menij0 lJudje in prišla beseda iz njegovih ust,... pa čeprav očetovih,—ali ¡bi mu vsaj iztrgal izastavo iz umaza- obrnil pozornost vseh nase — j nih ri>k> ki niso vredne nositi vsak mu je posvetil del svojih j0 Siso vredne! — Kaj name- zgodovinarji; klical je na P<>- ¡¿uet s kakim na- drijan' ni ni.koli Ži?e,.V ^^ pa je le res. . . - i -------* ravu- nacuna spei s KaKim na kakor prayi Zjfodovina. Ta __ Bcrovnica, eno gospodarsko poslopje. 11. Približno v istem času so zažgali nekaj poslotpij v Zg. Slivnici in Podgorici, občtna Šmarje pri Ljubljani. 12. V krajih Osredek in Re-fuljak, v Logaškem okraju so zažgali nekaj gospodarskih po- 23. V vasi "Cesta pri Dobre-poljah, dve hiši. 24. Gcrelo je ti^li v občini Stari tr? pri Rakeku.« 25. Aprila 1942. v vasi Brezovo pri Višnji fc<)ri: 4 gospodarjem, gospodarska poslopja. 26. V nek vasi pri Žalni (v darmerijski postaji tudi še o-stale tri, ker so se bali, da bi jim tudi ti ne pobegnili. Društvo "Venera" slavi svojo tridesetletnico Milwaukee, Wi*. — Društvo št. 192 SNPJ, v tej naselbini ztiano pod imenom "Venera", bo imelo slavno.t tridesetletnice v nedeljo 18. oktoibra v dvorani K.-P., West National Ave. in 20. cesta. Popoldne — pričetek ob 2. — ibo spored in zvečer zabava. Nastopil bo pevski zbor mladinskih krožkov, solisti na instrumente in v petju, in tudi brez govorov ne bo, to se razume. To društvo je za napredek v »voji jednoti, v splošni javnosti, in v sodelovanju s kulturnimi društvi, Prosvetno matico, v pomožnih akcijah in za druge koristne ctvari že veliko storilo inn bo p j tej svoji poti tudi nadaljevalo. Zasluži pa, da dobi na tem svojem slavju čimvečji poaet. Torej pridite dne 18. oktobra popoldne na jubilejno slavnost Vem ere! 4 F'/ijatelj društva Venere in njegovil^ članic. Seja kluba št. 27 JSZ bo 9. oktobra Cleveland, O. — Ta petek, dne 9. oktobra zvečer bo imel klub št. 27 JSZ svojo redno se- jo. Dolžnost vsega članstva je, vasi Plešivca), gospodarska po-, da se sej udeležuje in deluje v slopja in kozolci. korist in napredek delavstva. 27. Meseca marca 1942. ne- Pestimo predsodke in jezo ko hišo v Trnovem. drugim, mi pa pojdimo naprej tl .,.L ff , , , , . bratsko in složno, ako hočemo Dr. Miha Krek, ki je pod- uspehe p^ ^ ko b?^o* I ^Jf^T^ I «mlrtoi poslopji.) j* starega kraja pismo o la^ih ! O^Tti se 13. 5. 4. 1942. (Velika ne- k^zensklh ekspedicijah v Slo- m| zavzamemo za te naloge, veniJI- j drugi se tudi ne bodo. Ce nalo- Laška kolona je krenila zgo- j Re zajiemarimo, bo to za delav- ce pejreza van i do gležn jev ki je zap¡8IÜ' da b! ^ ¿ center v New Yorku. Vzd^ , 5' d o ko le n -Lvr^--*" zUA*« ¿k>Vek' ^ ra jugoslovanska zamej- ¿elja) so zažgali h i^ posostni-tio Kolen,—uo \ratu--- bu kamenje kri- k " en ., bodi naiin Pobila ia je ud»ril 8 >>uAkillim ltoPi" ^r po kratki borb. s par- delati pot k ZMUvi... 0* ne Jža čei> v tem znamenju bo«, ^¿L Oevtokrat ^ um po ««»vi- da ne bi ubeial fzan. zaigah nekaj hSv M o- drutr». vzel mu jo bo! Naj je ,mMal. ni bil t.kAen gvetnik SS^iLiS^2TSL!! ^ozi okno. krču m sosednjih krajih. Sest zdelo, da mu ljudstvo polglasno odgovarja. — 4\ . . In želja je meso postala--&tiri leta sem žrtvoval, štiri leta so mi vzeli,--a postalo je meso, --ni mi jih Žal--" vsaj danes ne maže, vsaj danes naj jo pusti pri miru. zmagal, ni bil taJcšen kakor piše o njem zgodovina. John Krebel. dobe podatki šele več mesecev po storjenih fašističnih zloči- naj jo pusti pri miru, - vsaj L^U je namreč svojo ženo, ene- ^ d b . ---------------- ^------- danes, ko je prvič zaplapolala I ^ dvt ^ ^ojih ^¡nav in Ie. Zt^il v^l^ ril tru in ubili 10 domačinov, ker *** , .Z|0CI. 14. V soboto, dne 4. 4. 1942. ^zwaov je bilo ubitih a pa- JIC Tih «o neko vas pri St. Pe- tudl vei *alijanskih vo- j. ... .. .. o--------- - - , priebčuje. Večinoma so resnic sredi tolike množice----prv« | po število sorodnikov. ina Marsikatero je morda po- so Partizani ubili laškega čast- oznanila misel, ki ji je prelom Kolumb nipoeUvil nobenega motoma ali že kak^0 na kak >a_ nika in podčastnika, prinesel življenje. Vsaj danes in «e po krivici govori o im napaino predstavljeno. 15. V mesecu apriJu 1942. n jAiCU"- ¿e\ O večini tolovajstev nacij- «o zažgali v žužemberku fro- Za sabo je zaslišal petje. n^e. Toda danes naj jo nosijo nafpravil arhitekt Bruneleski, skih in rabijev ,»a stilno Smrke. Najprej je en sam glas zapla-1roke da bi prisilil kntike k molku, ,oh ne izvemo p^atke o 16. V noči od 10. na 11. a-,___ , . . . val nad glavami, potem se mu Ciste roke, ne očetove!! — ker so ga vpraševali, kako misli vseh bo zbrati Me ^ prila 1942. so v Trebelnem, ob- fzaPor.e- Zene " f,® T v jih je pridružilo še par, ... pa Zadnjič se je pognal naprej m podpreti kupolo florentinske zave2niški zmagi. Ce pa Hitler čina Trebelno, okrai Krško f'n,4ral1 l .va5eh nka ^^ -: -.1. .... „i; vtriuKil T a H ffuCT '/»¿tavs oo in U.i.J.aU __I i • »t ___a _ ___i vi __ >1 lltenU llU. Naslednjega dne so zažgali Spodnje in Gornje Golo, Škri-Ije, 2^a*potok, Visoko Sušo, O-•olnik, Purkace in Ustje. Vse moško prebivalstvo nad 16 leti je bilo odvedeno v ljubljanske še in še. dokler ni pela vsa uli-1 zgrabil za drog. Zastava se je katedrale, ca in se je pesem odbijala od zidov ter silila skozi . okna. Stanko je btt pozabil na vse, kar je mislil še malo poprej in v neskončno dolgih štirih letih, pozabil na mater, na Marinko, — na očeta. Pel je z drugimi, — nekaj ga je sililo in se ni mogel upirati tako močno je bilo in globoko. Sredi množice je zavihrala zastava. Ob pogledu nanjo so se mu orosile oči... Koliko let je čakal na ta trenotek in sa- najlepšega. Očeta pa je protivljenje osvestHo, mu vrnilo pogum. Saj ni sam — Nova misel mu je prešinila možgane ; krepkeje je stisnil drog, ga dvignil više. "Dol s fašistom!" — Med ljudstvom je završalo. 4Te bo kdaj bolelo oče, kar ostane gospodar Evrope, potem zdaj Novo mesto, eno hišo, v nikoli, ker bo uničil nase ljudi kateri je zgorela gospodinja in in podatke o njih. še nekaj poslopij (hiša in pet Sledeče je nadaljno poročilo zidanic). JIC o divjanju fašistov po slo- 17. Dne 20. 4. 1942. na Pri- venakth krajih: stavi pri Stični: dve gospodar- 1. Dne 26. 10. 1941. so za- ski Poslopji. njal o njem... m sedaj je za-plapolala velika in lepa sredi polne ulice!! — 4— Kličejo ji, pozdravljajo jc!--Koliko let je čakal na ta trenotek, sedaj je prišel in je pozabljeno, kar je bilo! Novo življenje se začenja! ! Veletok ga je vlekei s sabo, — komaj, komaj se mu je posrečilo oprijeti se kandelabra in se zaustaviti. Tisoči pa so ke povesila, pesem za trenutek u-1 Safo ni skočila v morje radi tihnila. Oče se je okrenil. pregrešne ljubezni. Zgodbe o "Sin ..so zajecljale nje- njenem življenju so lai. Bila je gove oči, v katere je planil to ženska čistega značaja in strah, — sinove jeklenosive m mati mnogih otrok, brez usmiljenja pa so ga pre- Tudi grozoviti Neron ni bil baílale, nekaj ukazovale, za- tak. kakor ga opisuje zgodovi- # htevale,. .. toda kaj? - Po- na. Njegove matere niso ubiH ¿«ali ltalijani v vasi Sap, okraj koro za izdajstvo? - Hladno ** «| g* ga je zagomazelo po hrbtu ¡«ral na harfo ki ne a«^goeh, ^ A¡ ko,¿lec dvojnik 2 SUnko ni »»pustil droga. Pre- kajti gosli so se pojavile sole ^^ Tronio)u Fran-s rsal je mnnranje množice ki nekaj sto let^eje Da je o- ^^ j, ni bilo všeč, da jo je nekdo peva ^požar Troje, ko jc^ gorel delk¡ Ur Nacetu ko_ fa£ ^ TaciuT i^od Petronfá! ^ R pride1' tem ko so .gospodarska poslop- Arbitra, ki sta bila njegova so- K, o oíf in tftJt . Ja ZRorela. vražnika. 2 Dn€ 26' 10* 1941' v vaín 19- l9ie«* dne v stWJni Kraljica Elizabeta Angleška R*zne 26. 10. 1941. v vasi Skrbcu, vse posestvo. Po oceni zabila, da je kraljica in dama. Tlake, ista občina: Tonetu Bila je zadirčna ženska, prete- Francu, kozolec dvojnik, oropala je komornike in jih šči- dje in vozove, ter Strajnarju pala Antonu, kozolec dvojnik. dvicarske zveze ni ustanovil 4. Dne 27. 10. 1941. v vasi Vitjem Teli. Tudi ni sestrelil ja- Mali vrh, ista občina: Strešku, bolka iz glave svojega sina. kczolca dvojnika in Praprotni- Njegovega imena ni najti sploh ku ter Mahetu Alojziju, hišo. občinske k emisije znaša šJcoda 1,300,000 lir. Hrastu Edvardu, p. d. Lovretovo: gospodarska poslopja, a hišo in inventar so poškodovali (sin in oče sta pobegnila med hoetarje, oče je Klar okrog 50 let.) Posestvo, imenovano po domače Sušeč, v tozadevnih starih arhivih. ( 5. V noči od 3. na 4. 1942. J« popolnoma pogorelo (fant cenik PROLETARCU 2301 S Lawndale Ave., Chicago CANKARJEV GLASNIK Septemberska Številka Cankarjevega glasntka, mesečnika za leposlovje in pouk, ima sledečo vsebino: Btbin Kristan: Bodoči svet (uvodnik), Ivan Zor man: Pohvala carju Lazarju (pesnitev z uvodom V, Katka Zupančič: uplju 16 kozolcev. 6. Meseca marca 1942. v občini Ig in fcelimlje, okraj Ljjbljan^-okolica 168 hiš in gospodarskih poslopij. 813 ljudi je črtalo bre& strehe. 7. Dne 21. in 22. 1942. v občini Velike La*če in sicer: v krajih Senta, Krvava peč, O-aredek, Sekerišče, Ravnik: 70 hfl in gospodarskih poslopij. 8. Dne 21. in 24. 3. 1942. v Malem in Velikem Lipoglavu, cbčina Dobrunje: 20 poslopij (hiš, hlevov, «kednjov in kozolcev). 9. Dne 3., 4. in 8. 3. 1942. v p«lanin (nadaljevanje novele). ■ II ■ ■ I M^j Cankarjev glasnik stane tri do- Koreni in Samotorici: 10 poalo- larje na leto, posamezna številka pa 30c, Naslov: Cankarjev glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. pij (hiš in gospodarskih pošlo-pij). Kraja spadata v občino Horjul. 10. V vasi Zavili, občina je odšel v hosto). 21. Istega dne v Mleščevem: gostilno Kos (sin pobegnil v hosto) : vsa gospodarska poslopja so zgorela, na hiši pk podstrešje. Po domače Peček: zgorelo go^odarsko poslopje 19 ena hrAa, medtem ko je ena hiša ostala nepoškodovana. Pri vseh navedenih pod številkami 17. do 21. so vzeli vse: denar, živino, slanino, žito in vse drugo. Ljudem je ostalo le to, kar so imeli na sebi. Na ponovna posredovanja stiškega o-pata dr. Kastelica, so nato vrnili živino, «troje in vozove, do-čim je od žita in krompirja dobil nazaj vsak komaj eno četrti-00. denarja in zlatnine pa niso dobili na za j. 22. V mesecu aprilu 1942. *o v Grosupljem zažgali Kosovo žago, vredno 1,000,000 lir. Matene itd. Dne 19. maja so prispeli laiki vojaki zvečer v Sodražico in začeli iskati partizane. Narod je bil v velikem strahu pred grozečimi nasilnostmi. Lahi so najprej ulbili mladeniča, ki je poskušal «bežati, ko jih je zagledal. Aretirali so štiri druge in jih odvedli ha žandarmerij-sko postajo v Sodražici, kjer so jih strahovito pretepli. Medtem ko so jih tepla, so jih laški podleži prisilili, da drže roke v zrak. Eden od aretiranih je porabil ugoden trenotek, ter ves v krvi zbežal. Lahi so ga zasledovali s pomočjo lovskega p*a in ga ubili z ročnimi grana- TISKOVNI FOND PROLETARCA XV. IZKAZ Ckic**», III. še od piknika 14. junija $5.68; Mirko Kuhel $2; Ignac Uli 70c, skupaj $«.38. Hibbirf, Mini*. Jacob Podlipnik $1. M t. Harris, Colo. Afiton Dolinar $1.00. C lov» land, O. "Naprej" št. B SNPJ $5.00. Akron-Borberton-Gifard, O. Po $1: Leo Brejrar. Antonia Moie in John Bogatay; po 50c j Neimenovan, Ar\ton tug in France» Jug (slednja v War-renu), skupaj $4.50. (Poalal Anton Zornik.) Arm«. Kant. Po 50c: John Kunstelj (Arcadia) in John Jenčtt (Yale), skupaj $1. (Poslal Anton Shubr.) Cleveland, O. August Kuinik $1; Frank Ipavec 50c, sk-upaj $1\50. (Poslal John Krebel.) Ohio. Neimenovan $10.00. (Iiroiil Frank Zaitz.) Girard, O. John Tancek $2; Matt Tuseck $1; Chas. Bogatay 25c, skupaj $3.25. (Iiročil Frank ZaiU.) Strabane, P«. Klub 118 JSZ $25. (Poslal John Terčelj.) Waukefan, III. Andrew Moiek $1. £kupaj $61.63, prejftnji ixkaz tami. Ubili so potem na žan- $774.62, skupaj $836.25.N STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION. ETC.. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, Itlt. off Prolotarec, published weekly at Chicago, III., October 1st, 1942. State of Illinois, County of Cook, at. Btfora me, a notary public, in and for the state and county aforeaaid, personally appeared Chas. Pogoralec, who, having bean duly »worn according to law, deposes and say» that he is the business manager of tha Proletare« and that tha following is to the beat of hia knowledge and belief a true statement of the ownership, management, etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912, embodied in stction 411, Postal Laws and Regulationa, printed on the reverse of this form, to-wit: 1. That the namfea and addresses of the publisher, editor, managing editor and busineas managers, are: Publisher: Jugoslav Workman's Publishing Company Inc., 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.; editor Frank Zaits, 2S42 S. Hamlin Ave.; managing editor, Frank ZaiU, 2642 S. Hamlin Ave.; business manacer\ Chas. Pogorelec, 2321 S. Avers Ava. 2. That the owners are: Jugoslav Workmen1» Publ. Co. Inc., 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111., Jugoslav Socialist Federation, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.; Philip Godina. 3211 So. Pulaski Rd., Chicago, 111.; Kristin« Turpin, 1804 So. «lat Ct., Cicero, 111.; Fred A. Vider, 2$06 So. Avers Ave., Chicago, 111.; Frank Zaita, 2542 So. Hamlin Ave., Chicago, 111.;' Executive Committee; Chaa. Pogorelec, 2321 So. Aver» Ave., Chicago, 111., Rxecwtive Secretary. 3. That tha known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cant or mora of total amount of bonda, mortgages, or other aecurities are: Nona. 4. That tha two, paragraphs next above, giving the names of tha owners, stockholders, and security holders, If any, contain not only the liat of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company, but also, in case» where the »tockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation the name of the person or corporation for whom such trustee ia acting, is given; also that the said two paragraphs contain statement» embracing affiant's full knowledge and balief as to the circumstances and conditions under which stockholders and aecurity holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securi-tie» in a capacity other than that of a bona fide owner; and thia affiant has no reaaon to believe that any other person, association or corporation has any interest, direct or indirect, iif tha stock, bonds, or other securities than as »o stated by him. CHAS. POGORBLBC, Busineas Managar. Sworn to and subscribed before me thia 30th day of September 1942. l>onald J. Lot rich, Notary Public. (My eemmiasion expires Feb. ft, 1945.) POROČILA IN RAZPRAVE • e J «MMN*» im KOMENTARJI Župan Frank Lautche bi storil zelo dobro potezo, če bi bil delc.ilral za zarito p ni ka na sestanku pri Elmerju Davisu Et-bina Kristana. Z njim bi slovenska delegacija napravila sijajem vtis. Kristana respek-tirajo radi njegovega znanja in širokega obzorja tudi Hrvati in Srbi in bi bil kaj dosegel v namen radi katerega je bil .*estanek sklican. Tako pa je bila stvar, kot že poročano na tem mestu v prejšnji številki, jako izjalovljena. Vinc. Cain-kar je porcčal v javnosti, da je Davifiu svetoval, da naj povabi na sestanek med drugimi tudi Etbina Kristana, toda je obveljalo Lovšeicvo priporočilo, škoda! Lepa prilika, pa je bila tako .slabo izrabljena. • V Chicagu se je vrst! minuli teden v hotelu Sherman "semenj" v korist ruskega relifa. Hotelska uprava je dala dvorane in veže v ta namen brezplačno na razpolago. Prireditelji so dobili od trgovin in tovarn vsakovrstnega blatga, ki so ga prispevale za ruski relif, sodelovali so pevski zbori, in izdana je bila knjižica, v katero so nabrali veliko oglasov, po 1500 stran. Pni večer je prišlo toliko ljudi, da je nastala v vseh prostorih gnječa, za mnogo sto oseb pa sploh ni bile več prostora in so morali oditi. Dela je bilo veliko in vršili so ga kolikor sploh mogoče dobro ob tolikšnem posetu. Pomagali so delati ne samo "navadni ljudje", ne/o mnogo u-čiteljic, zdravniki in odvetniki. Največ udeležencev je bilo židovskega porekla, a bilo je veliko tudi drugih. Odbor ruskega relifa vodi že več tednov kampanjo, da zbere v pomoč Rusiji najmanj šest milijonov dodarjev. Precej so na apele odbora prispevali tudi kapitalisti, toda vsakdo tzmed njih veliko manj kot pa so dali za kitajski in grški relif. In jim ni zameriti. Odvratno jim je podpirati državo, ki je odpravila kapitalizem in se boje, da mu bo po zmagi še bolj nevarna. i Slovenski uporniki imajo svoje posebno ime. Imenujejo jih "hostarje". Hrvatski so "partizani", enako črnogorski, ki se tudi bore pod vodstvom poveljstva osvobodilne fronte, Mihajlovicevi borci pa so 'letniki". (O vseh teh in njihovih namenih ter smotrih je bil članek v prejšnji številki.) Slovenski dnevniki v Ameriki imajo veliko naročnikov. Vsako leto koncem septembra morajo vsi dnevniki navesti poštnemu uradu v zapriseženi ¡ izjavi število* naročnikov in to !M>rc*ilo tudi objaviti. Največ naročnikov ima Prosveta/ nam-; ■rei povprečno }S,36#. Obliga-tna številka je všteta v tej povprečnosti. Na drugem mestu je Ameriška domovina, ki J« pc&i rtavedla,' da ima 8,400 naročnikov.' Ce se ni James Debevec pri štetju nič zmotil, se lahko ' upravičeno' ponaša, da ima njegov lfet res veliko cirkulacijo. Enakopravnost jih je navedla v svoji izjavi kar je tudi veliko, Amerikan-ski Slovenec 5.780 in Glas Naroda pa samo J od.* Včasi jih je v taJcih poročilih imel 12 tisoč in več. In jih je res imel. Glas Naroda si pred tremi desetletji dobil skoro v vsaki slovenski hiši. Leo Fiaherju so priredili v narodni dvorani v Chicagu dne 8. oktobra NARODNI banket. Leo je -bil včasi vroč komunist in pravi, da je še zmerom. On je gJavna glava pri Narodnem. glasniku v Pitfcs-burghu in v njegovi tiskarni. Pred par meseci se je hvalil, da je on prvi hrvatski narodni delavec, ki ga je pozvala ameriška viada v vojno skižbo, in dru^ovi v Pittsburghu so mu priredili sijajen banket. "Vlada" pa se je med tem premislila in Leo je ostal v "crvihi" in dalje v službi pri Glasniku. Banket v Chicagu so mu priredili v priznanje za njegovo petindvajsetletno "plodonosno delovanje na delavskem polju"*. Pisec ne soglaša z govorniki, ki so ga hvalili, želi pa Leotu. da bi bilo njegovo delo v radničkom pokretu saj v bodoče plodonosno. sli, da bo šlo spet cela vrsta talcrv \ Miirt In čimveč nedolžnih ljudi pobijejo Nemci in Italijani, toliko bolj kopni j poglavnikova "popularnost." Narodni Glasnik V PitUbur-fkfir pravi v Zapriseženem poročilu poŠti, da je edini lastnik j lista njegov urednik Anthony Minerich. Prvotno je bil posest hrvatske sekcije JSZ, nato po ločitvi od JSZ posest hrvatske komunstične organizacije, sedaj pa je "privatna svojina". Kajne, čuden razvoj! Slovanski kongres, ki je imel svoj prvi kongres v Detroitu, ima podružnice v večini tistih drfav, kjer so velike slovanske naselbine. Načeljujejo jim sa-mopostavljeni Voditelji in v a-meriški javnosti nastopajo "v tftfimif vseh ameriških Slova-Večinoma so sedaj ak- .N. S In v tej slednji, ko so ga zamenjali naciji za Hitlerja, je moral govoriti mnofcfci in ji je govoril kot sovražnik nacizma, e Priporočam knjige, med njimi Adamičeve, telim, da se bi vsi naro? 1 li na ta in na druge naše napredne liste. In zahvalim se vsem, ki so mi pomagali na agitaciji. Ako bom utegnil in zmogel, pridem Še na take obiske in se priporočam za sodelovanje. Posebno pa naj se ab tej priliki zahvalim za gostoljubnost. Ni ničesar bolj prijetnega, kot kadar kam prideš, da se počutiš kakor doma pri 'domačih. — Anton Zornik. JL- .»i KT* v* Mg* iti liîfJfefr tfjfgf M 1 Vladimir Maček ob porazu Jugoslavije ni, hotel bežati iz nje, dasi je bil član nove vla~j de. Pravili eo, da ga je "odre-: šitelj hrvatskega naroda" An- ¡ te Pavelič povabil v svojo <4vla- j do", a Maček ni hotel sprejeti! portfelja. Nato eo poročali, da ga rraa Pavelicev režim pod! policijskim nadzorstvom, in ¡ nedavno pa je prišla v svet vest, da je aretiran m poleg njega več drugih voditeljev bivše hrvatske seljačke stranke. "Poglavnik" Pavelič ima torej veliko težav. Med narodom ni dobil opere, ker mu je nemogoče s ki žiti ljudstvu svoje "odrešene domovine" in Hitlerju ter Mussoiiniju obenem. Tudi je vselej skrajno razkačen, kadar mu po telefonu sporoče, da je bil ta in ta višji nemiki uradnik, ali pa vojak v Zagrebu, ali kje drugje na Hrvatskem, iz zasede ubit. Kajti ob vsakem takem sporočilu vz tre peta ob pomi- c< i i PRI5TOPAJTE K - i/ y ». . » < O SLOVENSKI NARjDDNI PODPORNI JEDNOTI 5 USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA, DESET S ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ - I f • * NAKO&TE §1 PIVNIK 5 "PROSVETA'9- 5 Naročnina u Zdruiena driave (Uvea Chic»gm) I« Kanato M-00 K mm letoj $3 00 mm pol Uta; $1.50 mm im trt Utaj «a Chicago i« Clear* W $7.&0 mm eeU lata; $3.78 mm pol Utai «a Ummitv« 99.00 -t-:— , ' Naslov ro list in tojnütvo je: J 2057 So. Lawndale Avenue S I Chicago, Illinois r* nov tivni v politiki. V "imenu vseh Slovanov" iridorsirajo kandidate v kongres in v druge urade in jim obljubljajo glasove Slovanov. Slovanski kongre« je bil impozanten začetek in konec ob enem. Kartonista Jerso in Kelem, ki rišeta za Jugoslovanski informacijski center, mislita, da je Jugoslavija samo srbeka, in da'umirajo četniki in talci iz ljubezni do kralja. Upornike slikata edino v srbskih narodnih nošah, kar je morda prijetno «a oči "domačih", toda v širši javnosti taki kartuni bržkone ne napravijo kaj prida vtisa. William H. Stoneman, poročevalec čikaških Daily News, nastanjen v Londonu, piše v depeši z dne 29. sept, o zahtevah na angleško vlado, da naj ustavi katoliško glasilo Catholic Herald, ker je ure je van o v korist osišča. Posebno prijateljsko je napram Italiji. Sovjetsko Unijo napada kolikor le mere. Proti nacizmu, ki zatira katoličanstvo, zlasti med skivanskimi narodi, nima zle besede, ker sovraži komunizem kot največjo grdobijo na svetu. Veliko angleàkih katoličanov želi, da se bi izdajateljem lista Catholic Heralda stopilo na prste. Gospodarijo mu reakcionarji »ličnega tipa kot so kJerofašisti v Španiji in kakor so bili v Avstriji, pred no jo je pobasal Hitler. Vzrok, da Catholic H er ai d vzlic svojemu protizavezniškemu pisanju še ni bil ustavljen je, ker se vlada baje boji, da bi to napravilo med katoličani po svetu slab vtis, češ, poglejte, kako "demokratična" je Anglija, ki se boji celo eneffa katoliškega lista! Stoneman citira nekaj stavkov, da čitateljem ameriškega tiska pred oči tendenco katoliškega Heralda. ki pravi: . ."Zveza z Rusijo je morala Anglija skleniti iz potrebe, dasi s težkim srcem. Tovarisija s Sovjetsko Unijo je mučna tudi za premierja Churchilla, a položaj je pač tak, da si ne more pomagati. To, da smo šli v družbo iz Rusijo, je dalo oai&u sijajno priložnost za propagando proti nam... In morda katastrofa, ki je zadela zavezniško stvar na ruskih bojiščih, I koncem konca za nas ne bo katastrofalna... Ako bi tajnik -vnanjih zadev Anthony Eden znal biti v ravnanju z Italijo previden, bi bržkone ne šla v vojno proti nam..." — To v glavnem pove, kakšen veter piha v katoliškem glasilu v Angliji. Kolonar A. J. Cum-ming* je pisal v londonskem News-Chronicle, da če kak pijanec • v Žganjarni zavpije "Heil, Hitler", ga nemudoma japio, omenjenemu časopisu pa se dopušča tepod kopa vati moralo angleškega ljudstva in pod maiko katoličanstva širiti HiHerjevo propagando. Sličen list v Ameriki je bil Cooighli-nov Social Justice, ki ga je pošta ustavila. A je še kakejra pol tuest« drugih takih katolikih publikacij v tej deželi, ki so urejevane enako kakor Catholic Herald v Angliji. V "Zajedntearu" z dne 30. aetft. je zapisnik seje gl. odbora Hrvatske Bratske Zajed-nice, v katerem je med drugim dolgo poročilo tistih odborni- V nekem obratnem mestu » Angliji ja nemiki Uta lac vrgel bombo na pío*, ji poru »en in dvajset «¿encev ubitih. Druge ao rešili. Gornje Je sdk* JI» > šolo. Velik ¿ml poslopja je bil v eks-iole po bombnem napadu. kov, ki so bili dne 12. sept. na j sestanku v uradu za vojne informacije, in pa razprava o njeitou. Poročilo se od Lokarje-vega v Enakopravnosti in A-meriški domovini precej razlikuje, ker se v njemu zelo na-■?Jaša spor med Srbi in spor med Hrvati, ter nesoglasja in boji Srbov proti Hrvatom in obratno. Vsled denuncijacij,, ki so jih pošiljali razboriteži' drug proti drugemu, se je vlada zelo pobrigala poizvedeti, kaj je ozadje spletk med njimi, in si oskrbela prevode nekaterih člankov in polemik iz hrvatskih in srbskih listov. Na -estanku pri Davku je bil tudi urednik hrvatskega komunističnega Tl^ta Minerich, ki je. kot pravi poročilo v Zajedničaru, obljubil pisati za spravo in prenehati s ¿Čuvanjem. Na seji odbora HBZ je padlo precej besed tudi radi nameravanega hrvatskega kongresa. Iz urada OWI. ki je oddelek «razne, vlade, je bilo sklicateljem rečeno, da jim bi tak kongres ne bil nič kaj po-všečen, ozirorha, da je boljše, ako se ga ne skliče. Pač čudna zmeda med hrvatskimi in drugimi jugoslovanskimi brati. Ivan Butkovič je na seji H. B. Z. dejal, da*je on in drugi odborniki Zajednice, ki so se Šli pokloniti jugoslovanskemu kralju v New Yo\k, izgubil "veliko prijateljev". To bi bil lahko vedel v naprej. Obisk so menda napravili hrvatskemu banu Subašičii na ljubo. * Dr. Jura j Kmjevic. ki je podpredsednik jugoslovanske vlade V Londonu, je v dnevniku Times (London) objavil vrsto zločinov, ki so jih izvršili Italijani v jugoslovanskih krajih in kritiziral angleški tisk. ki tgraja samo Nemčijo, dočim z molkom o Italiji dela vtis, kot da je — razen Mussolini-ja, nedolžna v stvari. Taki članki bi bili zelo potrebni tudi v ameriških angleških listih, drugače bodo o Italiji kmalu začeli kar prijateljsko pisati. Nekateri to že počno. H \ » j • Okrog 40 "odličnih Jugoslovanov" v New Yorku je imelo sestanek z republikanskim kandidatom za jrovernerja Thoma *om E. Deweyjem in mu zagotovili pomoč v njegovi kampanji. Bili so med njimi, kakor poroča Glas naroda, narodni v eljaki, uredniki jugoslovanskih listov in njihove že ne ter hčere. "Odlični" so vedno pri volji prilepiti se komur koli, ako si od tega obetajo služb, aH pa denarja za politične oglase. Bolgari nočejo ameriških šol Američani so vzdržavali v Bolgariji dve angleški šoli. Vlada ju je v začetku septembra zaprla. Ob enem uvaja v državne šole obligaten pouk v nemščini. Kadar želita kaj oglašati, spomnite« sa "Proletarca", Anton Zornik poroča o agitaciji in drugem Herminie, Pa. — Namenil sem se zopet nekoliko poročati v Proletarca v zvezi z mojim agitacijakim potovanjem v O-hio ter v Michigan. Z uspehom sem bil zadovoljen. Naročnine za Proletarca sem dobil okrog $75. Od te vsote odpade okrog polovica na nove naročnike. Prispevkov Jistu v podporo sem prejel v znesku $21. Polovica i te vsote je prispeval Peter Be-nediet v Detroitu. On ima močno vero v naše gibanje m rad pomaga. Tudi podpisani je prepričan, da se bo uresničilo. Naš program je pač najbolj prilagoden novim potrebam človeške družbe in je vsled tega logičen naslednik tega, kar je obsojeno propadu. Seveda, vsem ljudem se ne bo nikdar ustreglo, a glavni namen je ustvariti sistem, ki bo dad vsem narodom vsepovsod pri lož post za dostojno, življenje. Fašisti, ki pod krinko narod- i nega socializma, in pod drugimi gesli, obetajo ljudstvu odre-1 šenje iz današnjih razmer, bodo doigrali. Kjerkoli so imeli priložnost, so svoja obetanja jpremenili v krvolitja, rušenja, ¿ganjanja in v mučenja. Kdo iploh hoče tak sistem! To so dejstva, ki pojasnijo, čemu se narodi sedaj velike bolj brigajo za svoje vsakdanje probleme in za bodočnost kot pa so se nekoč. Sedanje skušnje jih uče, kako pogubno je, če prepuste vae vodstvo brezbrižno klikam in diktatorjem Upati je, da k% bo te vojne konec, bodo množice učitelje, ki jih navajajo v nov red, rajše poslušale kot eo jih dosedaj. Vsa svarila govornikov, da nam preti katastrofa, če se ne izne-bimo vzrokov za vojne, niso nič izdala. Sedaj ao posledice tu in ljudje vidijo — na samo vidijo nego tudi žrtvujejo in mnogo-kje vrh tega še silno trpe. Torej naj ne bo več posmehovanja v obraz onim, ki kličejo ljudstvo v pravo svobodo — v demokratični nov red, v katerem bo izkoriščanje odpravljeno in vsakemu dana prilika delati za izobilje, namesto za revščino. Naj tu omenim mimogrede naše piknike. Prirejalo se jih je včaej ne samo da ao se udeleženci zabavali, nego tudi da so potrošili nekaj čaea s poslušanjem govornikov. In Če bi sedaj na njih rad kaj povedaJ, te v naprej svare, da 'bodi kratek", češ, "ljudje dandanes nočejo poslušati 'spičev' in le škoduješ priredbi, če govoriš." Glavno je, da se napravi nekaj prebitka, ponekod pa se jim še to ne posreči in dobiček imajo le pivovarne In likerake družbe namesto društva in klubi. Zato znova poudarjam, da se bo «ljudstvo v tej vojni vzlic vsemu saj nekaj dobrega naučilo, in da bodo tudi kapitalisti spoznali, da je tiste dobe, v kateri so smeli delavce nemoteno izkoriščati, konec. Morali bodo popustiti in priznati, da so tudi delavci ljudje, ali pa bodo ob svoja bogastva popolnoma in bodo morali tudi oni v tovarne in rudnike, ali pa na farme. Samo obljubljati nebesa na zemlji in ob enem delavce potiskati v zemski pekel, to ne bo več šlo. a Na obisku in na agitaciji v Detroitu sem toprevidel, da je med našimi rojaki kot enako med drugimi ljudmi še veliko nesoglasja. A upam, da bodo polegla in se bodo bolj združeno oprijeli dela za organizacijo. Skušal sem tudi pridobiti nekaj "old timerjev" nazaj med naročnike Proletarca, pa nisem popolnoma uspel. A obljubili f?o, da pridejo spet v naše vrste. Seveda, obljuba nič ne zaleže, če se je ne iz\TŠi. Veliko je še zmerom debatiranja glede Rusije in komunizma. Spominjam se. ko je pokojni Eugene V. Debs na shodih ameriške delavce svaril, da se naj ne ukvarjajo s problemi, ki jih rešuje Rusija, nego se naj močno pobrigajo za svoje v tej deželi. In pokojni kongresnik Victor L. Berger je na vprašanje, če on priporoča ameriškim delavcem iti v Sovjetsko Rusijo, odgovarjal z "da", toda le, ako mislijo iti tam DELATI in se sprijazniti ob enem s slabšimi življenjskimi razmerami, kakor jih imamo povprečno tukaj. Če ste 35 let stari, potrpežljivi in voljni privaditi se novim razmeram v tuji deželi ter de4 Anton Shular, Arrna, ICans. 12 Frank Cvetan, Tire H»!, Pa. 10 Joseph C vel bar, Sharon, Pa. S C has. P eg ore lee, Chicego, 111 « John Teran, Ely, Minn. 6 Andrew Lekian, San Francisco, Calif. 6 Frank Zaits. Chicago, III. S Anton Tomšič, Oakland. Calif. 4 John Goriek, Springfield, 111. 4 John Bogatay, Girard. O. 4 Angela Zalts, Chicago. 111. 4 L. Barborich, Milwaukee, Wis. ' S Frank Barbič, Cleveland. O. 2 4 John Zornik. Detroit, Mich. 2 Air alia Oblak, Eliuabeth. N. J. 2 John Plschtar, Dearborn, Mich. 2 Frank Strah, Lawrence, Pa. 1 L. Werdinek. Thomas. W. Va. 1 i Sknpaj (4 tedne, od S. sept, do 3. okt.) |«1 naročnin, prejčnji iskas (4 trdne) 221 naročnin. ............................................. ZA LIČNE TISKOVINE , VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. ! I8s^8 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. j Tel. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ....."M*.............................»Ml*»" Na strminah nove krvave drame lMo,kvi zaveznike, ker ne (Nadaljevanje • I. strani.! Delovanja za demokratiziranje in federaliziranje Evrope; njeno upanje ta njeno pogreznjenje v barbarizem in zasužnjenje narodov izpolnijo obljub Kakor velikokrat v prošloeti, fataef* čuvaja. "Nikoli več I je zajeti in doumeti vao gro- 1 tako se tudi sedaj govori o ide- vojne!" je bil aoglaani klic te- zotno in veličastno anvpMtudo bji^demc-k rat i z iran ja in fede- danjega izmučenega, «hI \ «-.m»»* moralne rasti in moralnega; vihre razdejanega »veta. In «e- padanja ljuru- reVanže Wa eni. neodločnosti in &tvo narodov, v katerega so raliziranja Evrope. Za te cilje so delovali evropski demokrati in revolucionarji že dolgo. Zveza evropske demokracije je bila na primer sen že velikega italijanskega borca in misleca Mazzinija, ki je za časa Mett?micha in Svete Alijanse postavljal temelje federalhaci-ji evropskih držav in oznanjal načela novega človečanstva. Danes, dve »to let kasneje, potem ko je Evropa prebila svoj najslavnejši vek v orjaškem ja v smeri miru in bratskega delu, v orjaškem ustvarjanju i eožitja med uarodi tako brez ODREDBE, KI NAJ svobodoljubni narodi in sloji toliko verovali, ni razumelo iVDje zgodovinske nalege, oziroma so mu jo preprečili oni, ki so imeli oblast in svet tiščali v 'tare razmere in krivice. šijo 4$tiri Hvobodščine", ker so poslale svojo grmado na severno Irsko in jo s tem spremenili v okupirano deželo. O USTAVIJO VI¿ANJf: Hitlerju ne P^^fno- . CEN IN INFLACIJO In če so se dobili c?lo lju ■ Ije v zavezniških vladah, ki »o se vzradojtfli nemške invazije v Sovjetsko Unijo, je naravno, da je prav lahko zasejati dvom na kratko je dejal, da so zavezniki dolžni izvršiti svojo obljubo, in to čimprej in čimveč j i meri. To je fzelo 'nediplomatičen" jezik, je pa razumljiv ne samo šl r,/o 06 v5ak:,rdn: s. liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav dolžnost vsakega slovanskef* zavednega delavca agitirati za svoje glasilo | Proletareo A ko je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj mm sporoči pa bomo imenik radavolje popravili. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu ku. na vseh poljih misli, tehnike, kulture, v orjaških borbah za svobodo in socialne pravice človeka, se iz iate Italije, ki je dala svetu toliko renesančnih umav, dvigajo ljudje — kako ¡surova sila nad razumom in majhni moralno in duševno napram velikim sinovom svobodne Italije!—, ki oznanjajo in izvajajo narilje kot bistvo in b^de, napredka tako relativna, moralo življenja in Časa in na- tako brez globljih korenin, da silniške državne režime in nji- ¿o mogle ideje šovinizma in re-hov nasilni ekspanzijoniz?m vanže, osebnega absolutizma in kot smoter mednarodne Po nad sto letih silnega raz- i vladati? voja v svobodi in demokraciji,! Stara Evropa*— kam je za-tekom katerih so se sprostile ! bredla!? tolike prej neslutene človeške Razvojna faza naše dobe, ki energije in dvignili iz teme in 1 se je začela z demokracijo, se revanže Ha eni, .pletkarskega izigravanja na drugi ftrani, j**ejo štirje jezdeci apokaJipse. Za sijajem njene najvišje civilizacijske do- . «. , be se »zgrinja temna senca fa- v ^krenost obljti-b angleške m šizma, to je nasilja in vojne, ameriike vlade. ....... . .'jede in propasti. Ni žs prav za- wsiiwu krkuu« Ali je bilo delo enega stolet- bleHte,a' na na*m horizontu WJIk,# kr,tl*1™ zvezda demokracije in miru, in Ko je prišel v Moskvo na že se je današnji človek apet c*>isk Hooseveltov odposlanec vrnil v temno preteklost toposti Wendell Willkie, s pismom za in d os polije, orožja, oborože- Stalina, je bil skrajno hladno nih pohodov, invazij, ropa, ras- * * jfJYi1!*!?. dejanja. Izvirni greh demokratskega dela sveta je bil, da je dopustil in češče celo pomagal, da so se v osrčju Evrope ustanovili in u-1 ,/avezniki iSjnka, ali je bila zavest ljudstev tako slabotna, da je zado-• tavalo nekaj let besnega huj-k& nja najnižjih človeških in-tfnktov, da zmaga surovost in (Nadaljevanje s 1. gtran|., bctlno gospodarstvo" omogočilo napraviti stotisočake in milijone dobička nemoteno. A ko bo načelnik urada za ekonomsko stabilizacijo Byrne t kos težki nalogi in zamotanim gospodarskim vprašanja m, ter ljudskim potre ban pravičen, je Roosevelt dobil eno največjih bitk — bitko zoper Inflacijo. S tem bo veliko laglje vršiti CALIFORNIA. Fontanal Anton BUsU'h. Oakland Anton Tômiié. Lo» Angele.: Frank Novak. San Francisco: A. Lekfin. COLORADO. Created Battel Ant. Rlohodnik. Pueblo: Lndvig Yoxey. Waldenburg ia »kolicai Frank L. Tomšič. ILLINOIS. Chicagos Frank Blsjak, Joseph Oblak, Cha». Pogorele*, Peter Verbovnik, Frank ZaiU in John Rak. Cicero-Berwynt Kl*U»itia Turpin. udomačil in name*to hladnote tudi bitkc bojiščih in zma-i1-* Ofl..by, Anton Ddovich. ■ A n «ata. Im .. iilnrlniU I A a »__». I « ' ■ A...,. * I („U vsajemnoetjo narodov? In ali je bila privlačnost in moč socialnih idej, idej pravičnosti, svo- je nastala v vladnih krogih na- Katj v njjj1 pram njemu prisrčnost. Po- *_ vsod pa so vpraševali, kaj jn M , . "drugo fronto" tn kdaj neki PreiOjailje dOgOOKOV - uamreč Anglija trdili nedemokratski, po vsem Amerikjl _ >2polnijo svojo d O m a III DO SVBtU nojem bistvu nemrrni imperia- WillUie J# j ,W bil na fronti, videl opustošenja (Nadaljevanje s 1. strani.) in pomanjkanje, p» je dejal. j jf njem talcev. Grki pravijo, listini režimi. Mirovno Društva narodov je imelo ami- njihove narodne in j "Gleichichaltunge" Uko naglo mc.ji« pridobi»«« m da j * Busj* je ob- ¿imprej, kajti drug0 leto u J« na ta način kakor pa od lakote. Saiuki diktator Franco je il na pomo^f Hitlerju v Ru- spevau in uepesno »runu svo- ... Ivnrov^ii« A» ! ***** "prosto- iim ciliem l^v demokratski i , poveljniki izprevidijo, d* voljcev . S tem poslom se mu jim ciljem le *emo*ratsxi lzvedl Iva pa ^, Franciji, a 1 enem pospeševalo»demokrati- mwU u gieáe zacijo Evrope. Demokratske druge fronte ¿, naj se jo mirovne ustanove morejo pro- reJJ ko hitro wvewlj. spe v a ti m u?dgnT \<>t na prejšnja vprmianjp. Vr-ni ti s^ moramo k izvoru viegsp; k človeku, delati bolj na^njen^ kot n^ zakonih fakiizvaneg^ vro«i)Mxlai.Hkega avtomatizma. Iz te perspektive bomo mogli bo prazniti še tisto, kar je ostalo v kašcah in v štacunah. MONTANA. East Helena: Joseph kihe!!ch. Klein: Peter Yellar. Red Lodge: K. Ertnoinik. NEW JERSEY. 1 f */ ' Elizabeth: AmaUa Ohlal. NEW YORK. Gowanda. Jamos Drkleva. OHIO pach in Matt. M^nik. Akron-Kenmore-Barberton Mike Ko-Bridgeport la okulicat Joseph Snoy mi John Vitei. Cleveland: John K rebel, Anton Jan-' kovleh In Joseph Lever. Girard: John Kosin in John Bu«atay. Clencoe: Albitia KruvnnjH Li»bea-Pov«r Point: Jacob Dei Kant. Piaey Fork: Fiunl; Zavi.AniK. Warraa t Joseph Jež. PENNSYLVANIA. Ali^uippa: Geo. Smrekar. Bur got t »town Slovan: Joseph Kimi'l. Cambria la Somerset okrajr frank Cvetan. C rallen-Moon Ram Jennie Jernla. Janontbarg-Strobane: John Tel del j in Marko Tekave. Eaporti Jo*. ÜKt». Foren City: Anthony Draper Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminio: Anton Zornik. Imperial: Frank Aug'J it in. lohnst Own In okolica: An- "8n ilm• J»poJ»Mv aemokroisKe predno se odloiijo za ofenzivo.: ,„.„ti R.1Hiii, Torpi u,tl„,. na debelo neronizma _ ,adcst> {lucija In tej nelogičnosti je j Vsled tega je bil Willkie v ^kih bi išS^ CncT in večja duševna tema, še večje raVna\-esje v Evropi in da.,Je amatef; torej naj se D«^^, mu ^ zavezni- pohucno podivjanje, še groz- utraitj ravnovesje \ t.\Topi m xtjka y V0JMikke proberoe n v . ... , . n^ razdejanje: je morala lo- P-^ti razmah ,n zmago dipIomati,ne ,ade- £a " g»čno slediti samo nova svetov- nuierizm4. V€ A Willkie je povedal tOjdi te *o ^ že naveličale in ho- na vojna. I A druitvo narodov je mesto kar je mnlil; Ni rekel, da naj ¿ej0 dsmov. Eno iibija iz keosa današ-j tega uravnavalo toke sveta ta: se z invazijo takoj prične, ne- v Nemčiji tudi to zimo ne njih dni ja?no in zapovedujo- ko. da so avstrijski klerofašisti go čim bode zavezniški vrhov- prihodnje leto. ne bomo stra-če: v času. ko se rušijo neusmi- in hab burgovci uničili s po- ni štab pripravljen zanjo. In i dajif je rekel maršal Herman ljeno predsodki preteklosti, se močjo fašistične Italije avstrij-,pA da bo treba nekatere siliti Goerir?, ki je prvi za Hitler-rušijo obenem mnoge dogmati- sko republiko in s tem dodali v to, kar tudi ni bilo pregre- jem> Ce nam bo manjkalo žične predpostavke sedanjosti. | novo stopnico v zmedo in v oja- šno rečeno. vjj bomo dobili toliko več fte pred enim dobrim desetlet- čanje imperializma. Enak greh I Glede amaterstva je težko | i2 okupiranih dežel take "no- . - - ' jem je veljajo kot nezmotljivo je društvo narodov storilo 2 za- RrajV-i Willkleja ali kogarko- vice" pomenijo grozo povsod Nemčija zalaga Turčijo Farmarji V stiski za načelo, da « proti volji ljud- postavljanjem nemške demo- ker so si zave$piški vojaški kjer ropajo naciji in prete iz- Z orožjem M ' delavce •Hr» n« ic^čne republike in potem veščaki sami v navzkriiju z " ' - cincaio pred Hitlerjem ter stra- drugo fronto. V listih in ua hopetno popuščalo. Tako se je WISCONSIN . Milwaukee ia West All»: Louis Uar-1 Wiih.'" ' ' "" * Sheboygan: Frank Stih. Wlllard: Mike Rrultz. WYOMING. ICaaiaiarer ia okolicat Ant«»r Trntnik fn Jolin H. KrxisnUc. Rock Sprinaa: John J*-r»>h . . i • 1 • . «• shodih eni pripovetyjejo, da i^1v,tV vo^it*nan,Ti10vtl!f ni ! Spretnost nemške 'kulture' v civilni vojni v Španiji, v ja- vost, drugi pa, da je boljše po- r . - . , pon ki invaziji v Mandžurijo, čakati, da bo armada dovolj i v pOZigonjU slovenskih VOSJ in v italijanskem napadu na pripravljena za napad, kot pa, Jugoslovanski informacijsfi Etiopijo. Cemu so se potem dr- da se bi invazijo ri*kiralo in se center je dne 23. sept. objavil žavntki zapadnih velesil čudili, bi lahko končala z drugim sledeči nadaljni seznam go- 'trani, ako se bi bila pogodbe držala. Pa se ji zdi, da je zanjo najboljše, če je nevtralna. ______ _______ ________ _ A cborožuje se vendarle. če je šlo s slabšega na slabše? Dunkirkom aliTdrugim ^DieT renjskih va«i, ki so jih požgali j Je 2 "Jo P<>- Mar niso razumeli, da mora to pom Nemci do konca aprila t. 1. Kodbo m 30- Je bll° Dne 26. 9. 1941 so zažgali J«vUeno, da ji bo prodala za vas Rašico, občina Šmartno pod 1 tnnajst milijonov dolarjev mu-Smarno goro, okraj Ljubljana, *1,clJe v zameno za turški kro-okolica. Na Rašici je bilo 14 1 miJ-posestnikov. Zgorelo je vse: hi- !■ V zadnjih dveh letih se je izselilo iz farm v industrijo ^KM nad polovico delavcev v staro- biti že v vojni na zavezniški | ^ 0^ako nedeljo prvo in naj-itarejŠo jugoslovansko ra-i*o uro v Chicagu od 9 do 'J ure dopoldne, posto|(i WGES, 1360 kilocycles. 'orli jo Georqe Marchon A Yugoslav We< kiy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL OfcGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION . CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1830. Published Weekly et 2301 S*. Lawndale Am. CHICAGO, ILL., October 7, 194J. VOL. XXXVII. // THE "SECOND F RON J1 Recent stories from Moscow and Londpn renew the bitter debate— which feeds the Nazi propaganda machine with juicy chunks of raw material —over the question whether or not the Allies really promised a second front this year. The latest contribution comes from Raymond Daniell in England, who insists that Churchill and Roosevelt disagreed about the wording of the second-front statement issued after Molotov's visit to Washington. Churchill^ recording to Mr. Daniell, did not like the language of the statement; he thought it might be misinterpreted. The President thought otherwise; and it regained ss he wanted it. It» words should be recalled: "Full undcrsanding was reached with regard to the urgent task of creating a se:o»d front in Europe in 1942." Mr. Daniell report« that persons agitating for a second front "read into" this sentence "the promise of an invasion of the Continent this summer, while those less easily swayed by emotions analysed it possibly meaning that the Russians had been convinced tkat, urgent as tke need was, tke task was too great." The wording of the statement is queer and somewhat tricky, but anyone who can read into it the meaning italicised above rates a medal for imagination. It meant, if it meant anything, ihat a second front Was urgent and was in the making for 14M2. In any ase that is the way the Russians understood it; and so did ordinary pec pie in Britain and occupied Europe and America. Now, when the chance of a second front in 1942 appears less and less probable, a chill of disillusionment has erept through all these countries, particularly Russia. If Churchill and Roosevelt knew in June that a second front was ¡(impossible, or even unlikely, then the statement they gave out was indeed unfortunate, and the Prime Minister should have insisted on changes. The people of Stalingrad fighting in the ruins of their homes have firmly believed the Allies would attack this year in the west. If no attack is made they are not gojng to be much interested in subtle qualifications hidden in a phrase which was taken as a solemn pledge of action.—The Nation. LABOR MUST NOT BE PENALIZED BY FAULTY ADMINISTRTION American workers are placing twar work ahead of everything else and aro ready to sacrifice whenever sacrifice is necessary. Nothing we can do to help win the war is too much. It is not just, however, that compulsory manpower controls should be used to make up for faulty war production administration. For instance, workers should not be sent to a job only to find the plant closed for lack of materials. Workers should not be forced to keep jobs at substandard pay when this can be remedied by action through the War Labor Board. The lack of coordination between war agencies must not be allowed to penalize workers. We have one agency to deal with manpower problems, another with price problems (OPA), another rwith production problem* (WPB), another with wage« (War Labor Board). These problems are so closely related that an effort to deal with them separately may cauae great injustice. Migration due to bad labor conditions should be remedied by collective bargaining with recourse to the War Labor Board, not by compulsory manpower controls. With almost limitless powers in' government hands, dictatorship methods could destroy democracy and create a tyranny in the attempt to solve manpower problems. We must guard against this, remembering that resort to fottre shows bankruptcy of statesmanship.—From A. F. L Labor Monthly Survey. THE MARCH OF LABOR 6 * * study by imc ArtfitiCAM CoUHC*. os POSUC AFíAttS GOHCU**dlwat * la&ott relations am com- StOtRAftLY SMCDTMtR img closko &mof was a4 opeäafion • Best Way to Check Profiteering In Baltimore a 5-and-10-cent store marked up the price of a tube of toothpaste from 23 to 25 cents. A customer, familiar with the law, demanded a receipt, then haled the manager into court and promptly won a verdict of $50. The money went into the complainant's pocket, as provided by law. It is safe to say that verdict will do more to stop profiteering in Baltimore than the efforts of a dozen government inspectors. As a mater of fact, the law could be made self-enforcing if the authorities would encourage consumers to be on the alert. The suggestion that this would be "snooping" is downright nonsense. The detection and punishment of a merchant who is robbing his customers is a patriotic duty.—Labor. CAN ACCIDENTS LOSE A WAR? This is not an altogether rhetorical question. It is prompted by the hard fact that, since Pearl Harbor, induftrial accidents have cost the United States 29,800 lives—almost 30,000 workers killed in eigth months. Such accidents, further, have resulted in approximately 50,000,000 injuries, and they have cost us 293,000,000 man-days of work. In terms of money it is reckoned they have cost us $2,300,000,000. It is strange that we who more than any other people in the world believe a single human life to be infinitely precious, that we, who have built our whole society on the idea of the worth and the dignity of the human individual, should be notorious for our appalling automobile and industrial accidents. Oan we, now that war has placed a new premium on man power, continue in our callousness?—Steel Labor. WHAT THEY SAY? Gay Holcomb, former Chief of the Small Basinoss Bureau, Depsrt-moat of Justice "Right now Britain is producing two and a half times as much war material as we are. We ought to be producing twenty times as much as she is. We could be, if the thousands of small concerns in this country were not being given the runaround. The little business man has been the runt of the litter. People assume that if a business man is big enough he's got to be good. That's a misconception. The 'glamour boys' are their Wall Street lawyers have talked a lot, but they have made no sacrifices. The battle of production must be won by men with grease under their finger nails and 'know how' between their ears." Representative Carl Vinson, Chairman of the Naval Affairs Committee: "The battle of the Atlantic has de-finitely tsken a turn to the advantage of the United Nations. Ship sinking off America's Atlantic coast have almost ceased. When the new land front is launched in the west of Europe, it is sea power that will launch It. Sea power will transport the men and material needed to the point of attack. "To keep them glowing in an unbroken stream until the whole Axis edifice has crashed, America and the other United Nations must hava sea pewer in overwhelming strength, far leyond challenge by any force that Perlin, Rome and Tokyo can bring Cfrainst it. "We are now pushing our greatly cu£rr.inted program of naval construction with the utmost speed at our commsnd. When it is completed, and joins forces with the British and other allied navies, it will give the United Nations a more nearly global strength at ses thsn the world has ever seen, and sea power, wielded by ships and aircraft, is the anvil on which the decision in this global war is being hammered out.'* SAVE BILLIONS FOR THE RICH We have been reading a lot about the Ruml pay-as-you-go income tax plan. The newspapers have been so friendly to the scheme some of us were suspicious. Well, we weren't far wrong. The Treasury investigated the plan r7Vd it* general counsel, Randolph E. Paul, announce« that the proposal would benefit small taxpay-ers very little, but would save billions for the very wealthy. That slowed up the di+va for the Ruml pi in, (but It is being "rewamp-cd." So it would be well to keep an eye on it>—Labor. © _J|ST§K* UNIOM Resoao LOSING 'O* OS lT3 *OMfcM Mt*SKM*Eft3 TO CLi&MtS WHOOWV TMSM JOBS A3 CLtRKjS. R4CtPTÜ3T*Y, MCP rtACt WITH Ytx* O0M3C*NCt AMO «TO* roast tt sovifJG ma» 6*AftJN£ THIS LAAlL. It IS TOO* GOASANTK OS A UNK»-MADt MAT-1 \ut ecart fCft«x**o«i 11 is tmt duty os ev«*y mam woman. amo cmn.d to supfoat ooe a*m*d eoacts 9i *Mf>M6 BOKJfXS ho* of yt»ft wao is each WEEK INVESTID t«0 WAfcHoMUl witl help insor* v»cto*r a We Must Plan It "Planning" is a smear word in some vocabularies, but most of us will be glad to know that National Resources Planning Board is devoting thought to the problems of reconverting our economy to the needs of peace when »he war is won. One of the few absolute certainties about the postwar situation is that planning will be needed. Any government which demobilized the Army by giving each man $«0 and a ticket home, and demobilised war industry »»mply by closing the factories, would be guilty of gross negligence. The suggestion that service-men be trained for postwar jobs and that the conversion of industry proceed in orderly fashion should be regarded as merely the basis far a broad planning program. Unfotunately, we still have in this country some anachronistic elements which cry down any kind of socisU action as "regimentation." These elements told us that the war would bring total dictatorship and the most rigid "regimentation." Well, we are at war, and we know that united cooperative action behind a democratic government is vety different from the evil fancies conjured up by "regimentation." The same process which demolishes an external enemy can solve our domestic problems. The United States Chamber of Commerce es^mates that $5,000,000,-000 in dammed-up purchasing power will await the resumption of civilian manufacture after he war. Millions of houses must be built. Plants must be reconstmcted. The battle zones must be rehabilitsted, the world trade structure re-established, millions of people lifted from grinding poverty to economic opportunity. It is clear that the ideal of full employment will be within our grasp. But we shall never reach it if we depend on unplanned Individeul endeavor. Only a united social effort, as purposeful as that wnich goes into war, can assure attainment of that brave world which makes the war worth fighting.—The Chicago Sun. Th. re ia little the hen crows and —Italian Proverb pes*» In nd me < holism where cock is mute. DRAFT DODGERS ASSAILED BY SOLON Coagreaa continues to grumble over the granting of army and navy commissions to wealthy draft dodgers. The resentment of a good many members was voiced recently by Congressman John M. Coffee (Dent., Wash.). "The brass Data'," Coffee said, "to curry flavor with the wealthy families of the country, have handed out promiscuously commissions to pleasure-seeking off-springs of wealth. "How can we inspire soldiers or sailors to follow these playboys? A dissolute and dissipated life, marked by guzzling eocktsils and doing ths conga at 2 A. M. in flashy night clube Is not exactly the training ground to make tough officers to fight the most efficient military machine in the history of t)x world." Coffee's blast was provoked by the commissioning of Horace Dodge, Jr., who inherited a $40,000,000 fortune fr#m his father, one-time partner of Hanry Ford. Ypung Dodge owns a $1,500,000 yacht which costs $«000 a day to operate. He is well known in al| the high-life night spots. "Tfcs commissioning of Dodge/' said foffsi, "if the most egregious example of blundering on the part of Hie