PROBLEMATIKA IZRABE POSLOVNIH PROSTOROV
Neracionalna uporaba kazi podobo občine
V  občlnl so pred kratkim Izdelali analizo stanja na področ]u Izrabe poslovnih prosto-rov. Glede na lego občine v glavnem mestii Slovenlje je tudl pritisk na poslovne prostore v nje) Izjemno velik. V anallzi pa ugotavljajo, da ima družbenopolitlčna skupnost na izrabo teh prostorov premalo vpliva. Nedorečenost predplsov in njihovo poman|kl|ivo Izvajanje tta poglavltna vzroka za takšno stan|e. Pa tudl Izraba poslovnlh prostorov In njen vpllv na družbenogospodarski in prostorski razvoj občine nlsta dovolj opredeljena v planskih dokumentlh, prav tako pa tudi ne v prostorsko Izvedbenih aktfh.
V  občini je 3.726 poslovnih prostorov v sta-novanjskih in poslovnih stavbah s skupno povr-šino 1.100.620 m2. Občina pa razpolaga le s skladom splošnega Ijudskega premoženja, to je približno 1.000 poslovnih prostorov.
Pomembna značilnost stanja na tem področ-ju je postopno spreminjanje stanovanjskega sklada v poslovni in s tem izgubljanje stano-vanjskih površin. Poleg tega pa so tisti, ki so za posamezne poslovne prostore pridobili upo-rabno pravico, pa jih za svojo dejavnost ne uporabljajo trajno, prenesli to pravico, oziroma prostore zelo drago prodali. Sami pa so jih dobili za zelo nizko odškodnino ali pa celo brez nje.
S prenosom poslovnih prostorov in poslov-nih stavb v starih mestnih jedrih se tudi bistve-no zmanjšuje družbeni vpliv na racionalno na-mensko rabo teh prostorov. V občini je zato vse več poslovnih prostorov, ki jih uporabljajo tisti, ki giede na naravo dela v to okolje ne sodijo. Ena od posledic je tudi vse večje nesorazmerje med številom zaposlenih v občini in številom prebivalcev občine. Ni odveč povedati, da se v občini zato tudi močno spreminjajo bivalni in delovni pogoji, kar pa vpliva na razvoj občine in na število problemov s katerimi se mora ubada-
ti. Eno najbolj perečih je vprašanje prometa in parkirnih prostorov.
Kioski stojnice, gostinski vrtovi in podobno kot podaljški lokalov v pritličjih stavb pa tudi kot samostojni objekti brez povezave s poslov-nim prostorom rastejo zadnje čase kot gobe po dežju in kazijo podobno naše občine.
Vse to kaže na neracionalno izrabo poslov-nih prostorov, ki bo imela, če se bo tako nada-Ijevala, več negativnih kot pozitivnih posledic. Zato je komite za urejanje prostora izdelal tudi predlog ukrepov, ki naj bi pripeljali do smoter-nejše izrabe poslovnih prostorov.
Izraba naj bi bila predvsem selektivna. Na-jemnine za te prostore so odločno prenizke, zato je treba zagotoviti takšen način oblikova-nja najemnin, ki bo zagotavljal enostavno in razširjeno reprodukcijo in s tem tudi usposab-Ijanje, posodobitev in prenovo poslovnih pro-storov. Občina naj bi delno zajemala tudi mest-no rento. V odloke bi bilo treba vnesti možnost spremmebe poslovnih prostorov nazaj v stano-vanjske. Odlok o poslovnih prostorih je treba novelirati in pri tem upoštevati vse vidike izrabe in vpliva te izrabe na kakovost bivalnega in delovnega okolja, kulturno dediščino in značaj posameznega območja. Dolgoročni in srednje-ročni dokumenti morajo vsebovati usmeritve razvoja poslovnih prostorov.
To mora biti zapisano tudi v prostorsko iz-vedbenih aktih. Upoštevati je treba značaj po-sameznega dela občine, v stari Ljubljani razvi-jati dejavnosti, ki bodo ustrezale njeni bodoči vlogi v celotnem mestu, ohranjati je treba njeno kulturno zgodovinsko stavbno dediščino, razvi-jati turistično ponudbo ter omogočiti razvoj dominantne dejavnosti v posameznem predelu.
Vsekakor bo treba čimprej stopiti na prste neracionalni izrabi poslovnih prostorov in za-varovati podobo občine in njene kulturno zgo-dovinske dediščine.                              Jurij Popov