t Amerikanski Slovenec .... ............................ ............ .......................................................... Lisi za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jedno te. ŠTEVILKA 65. JOLIET, ILLINOIS, 2. SEPTEMBRA 1913. LETNIK XXII. POLOŽAJ V MEHIKI NEIZPREMENJEN. Državni tajnik Bryan odpotoval iz Washingtona na predavanje v Maryland. JOHN LIND SE ŠE POGAJA, In upati je, da bo mehikansko vprašanje rešeno brez vojne. Washington, D. C., 1. sept. — Skoro do odhoda svojega vlaka, s katerim se je mislil odpeljati na neko predavanje v Maryland, je ostal državni tajnik Bryan v državnem departmentu. Ko .je stopal v svoj avtomobil, je izjavil, da so dospela samo poročila o izselitvi ameriških državljanov iz južnega dela Mehike. Washington, D. C., 29. avg. — Predsednik Wilson je zapustil zavezno glavno mesto danes pozno popoludne in sel ?odal v svoje letovišče v Cor-nishu, N. H., da se odpočine nekaj dni v krogu svoje obitelji. Še vedno upa na ugoden izid svojih prizade v v svr-ho zopetne naprave miru v Mehiki. Malo pred odhodom predsednikovim so dospela še od ameriškega opravil-nika v Mehiki poročila, ki so slikala splošni položaj v Mehiki kot izpodbu-den, dasi niso kazala na očividne napredke v pogajanju. Vsebina Jeh poročil je bila, ki je g. Wilsona napotila k “izpregi”. Vzroka za neposredno bojazen po splošnem mišljenju v vladnih krogih ni nobenega. Kratka zastaja v diplo-matičnem dogovarjanju utegne, kakor mislijo, koristiti -obema strankama. G. Lindu je spet dano dalekosežno pooblastilo, kakor se naznanja nocoj. Po lastnem preudarku ima odločiti o tem, ali je koristno, čakati v Vera Cruzu na daljni razvoj položaja, ali se vrniti v Mexico City. Glede končne odločitve o tem ni dospelo do pozne ure v državni department še nobeno poročilo. G. Bryan misli, da ostane bivši guverner Lind vsaj še čez noč v Vera Cruzu. Predno se je predsednik končno ve- ljavno odločil, odpotovati v Cornish, je še podrobno govoril o položaju s člani svoje vlade in ukrenil vse, da se omogoči njegov takojšnji povratek v Washington. Washington, D. C., 29. avg. — U-pravni uradniki si belijo glave nad najnovejšo brzojavko Johna Linda, v kateri izjavlja, da je pretehtal svoj načrt, iti takoj spet v glavno mesto mehikansko, in se odločil, da ostane še nekaj dni na licu mesta, v Veta Cruzu. Posebnemu odposlancu je bilo dano na izvoljo, pričeti zopetna pogajanja s Huerto ali njegovim zastopnikom, in niti dvomili niso tukaj o tem, da se povrne danes zarana s prvim vlakom v glavno mesto. John Lind ne omenja nobenih podrobnosti o svojem načrtu. “Imperator” v nevarnosti ognja. New York, 28. avg. — Nevaren o-genj je nastal davi na krovu ''Imperatora", največje prekomorske ladje, ko je bila zasidrana pri Hobokenu. Drugi častnik se je zadušil v gostem dimu, ki se je kmalu razvil. Ob 8. uri je bil ogenj po velikem trudu v toliko omejen, da je bila vsaka nevarnost odstranjena. Za časa požara se je nahajalo poleg moštva 1131 medkrovnih potnikov na krovu. Drugi častnik, Karl H. Gobrecht, je poveljeval pri gašenju, katerega se ie udeleževalo vse moštvo, a naenkrat ga je zagrnil gost oblak dima, da ni mogel najti poti nazaj na prosto. Čez dobro uro so ga našli kot mrliča. Strah in groza sta spreletela med-krovne potnike, ko so se vsled hrupa vzbudili in so zagledali svit plamenov. Za silo-oblečeni so hiteli na krov in potem na pristanišče. Tekom dopoldneva jih je priselitveno oblastvo spra vilo na Ellis Island. Ko je bil ogenj pogašen, je nudila druga kajuta malo vabljiv vtis. Stene in stropi so bili po dimu začrneli in po vodi pokvarjeni, preproge in dragoceno pohištvo je bilo naravnost u-ničeno. Napravljeno skupno škodo cenijo nad $50,000. Skoro vse ladijske zaloge so bile pokončane, a vkljub ognju bode parnik odplul vsoboto * dopolnilne, ker bo dotedaj vsa škoda popravljena. OGROMNO DELO DOKONČANO. Zadnja razstrelba z dinamitom na pacifiškem koncu Panamskega prekopa. BIL JE PREKRASEN PR ZOR. Na tisoče gledavcev pri zgodovinsko znamenitem dogodku. Panama, 31. avg. — Zadnja barikada ali zagraja na pacifiškem koncu Panamskega prekopa je bila danes odstranjena z dinamitom. Bil je veleza-nimiv prizor, ki je nudil 1500 gledav-cem mal pojem o strašnem učinku raz-nesil, ki so se rabila pri gradnji prekopa. Točno ob 9. uri 30 minut dopoludne je bila napravljena električna zveza. V naslednjem trenotku so sfrčale, kakor od nevidne moči gnane, ogromne mno žine zemlje in kamenja visoko v zrak. V bližnjih .gorah je gromoviti šum eksplozije stoterokrat odmeval. Razstrelba je bila ena največjih, ki se je kdaj izvršila v prekopovem pasu. Vsebovala je približno 44,800 funtov dinamita. Naboj je bil razdeljen v globočini kacih 30 čevljev na 541 razstrelnih lukenj. Napravil je zevajočo odprtino v jezu, ki je doslej zadrževal vodo pacifiškega oceana. Za časa razstrel-be je bila oseka in zato ni bila takoj napravljena zveza. Enako zanimivo je bilo, bržko se je pričela popoludne plima, počasno naraščanje vodovja, ki je doseglo ob 1. uri 35 minut višino odprtine. Neki delavec je napravil z lopato urez, skozi katerega je pričela voda odtekati najprej po kapljah. Eno uro pozneje je lomastil šumeč, 400 čevljev širok vodopad v doslej zaprti del kanala. Prodaja šolske zemlje v Oklahomi. Gtiymon, Oklahoma, 28. avg. — Prodaja šolske zemlje v okrajih Cimarron in Texas, ki se je imela vršiti že pred nekaj časom, je bila končno določena. Prve prodaje se bodo vršile v okraju Cimarron, kjer bo 285,376 akrov na procaj. Ta prodaja se prične dne 22. septembra in se bo nadaljevala do dne 10. oktobra. Dne 13. oktobra se bo dalo na prodaj 182,874 akrov v Texis county, najprej v Guymonu, in nadaljevalo do dne 29. oktobra. Štirinajst občin v severozapadnem koncu okraja Cimarron, ki obsega skupaj, kacih 150,-O00 akiov, je izločenih od prodaje, ker vsebujejo rudninske zaklade. Po prodajnih pogojih se mora 5 odstotkov kupne cene plačati v gotovini in v nobenem slučaju ne bo začetno plačilo manj nego $50. Prebitek se razdeli v štirideset 'enakih doplačil, ki se bodo odrajtovala vsako leto, dokler ne bo ves znesek plačan. Na prodaj ponujana zemlja je neobdelana. Da se zaščitijo morebitni katoliški kupci pred »jeparji, se je ustanovil v mestu Guymon popraševalni in svetovalni urad (bureau of information and advise) in sicer pod imenom “The Catholic Farm and Home Bureau”. Ta urad je prejel blagoslov in potrdilo od škofa oklahomskega. Ustanovitelji in uradniki so zanesljivi katoličani. Zastopniki urada bodo navzoči v Boise City y okraju Cimarron in v Guymonu v J okraju Texas med pettedensko prodajo. Ko bo državna šolska zemlja prodana, bode urad še nadalje posloval, da bo vodil in nadzoroval katoliško naseljevanje v tem delu Oklahome.. Za vsa podrobna obvestila se je obrniti na: The Catholic Farm and Home Bureau, Guymon, Oklahoma. Posojilo za štrajkarje v Mich. Springfield, 111., 29. avg. — Štrajku-joči rudarji: v bakrenem okrožju mich-iganskenu člani zveze “Western Federation of Miners”, utegnejo dobiti posojilo v znesku $100,000 od “United Mine Workers of Illinois”. Prošnjo na illinoiški izvrševalni odbor so danes ložili Charles Moyer, predsednik, in J. H. Mahoney, tajnik zapadne federacije, ter John H. Walker, bivši pred-ednik illinoiške organizacije. Jamska družba toži unijo. Belleville, 111., 29. avg.—“Boyd Coal and Coke Co.” v Sparti, 111., je podala v tukajšnjem okrožnem sodišču ob-veznostno tožbo proti zvezi “United Mine Workers of Illinois” v svrho, da jo poskusi prisiliti k plačilu za namišljeno škodo, ki jo baje ima omenjena družba vsled nekega štrajka. Slučaj bodo z zanimanjem zasledo-ali premogokopi in posestniki premogovnikov v državi, ker je tožba nekaj novega. Junija meseca 1912 je neki strojnik popustil delo, ker so rudnik zaprli vsled povodnji. Ko so spet pričeli delati v jami, je strojnik prosil za zopetni sprejem. Njegova prošnja je bila odbita. Stvar je bila predložena pred skupno sejo zastopnikov ope-ratorskih in rudarskih. Dogovoriti se niso mogli. Tožbenica trdi, da rudarji niso hoteli predložiti slučaja razsodišču. Vsled vsega tega je bil razglašen štrajk februarja meseca 1913, in odtedaj se ni nič delalo v jami. Štrajkarji dobivajo štrajkovne podpore od tistega časa. Obveznostna tožba prosi sodišče, da naj ukaže, predložiti prepir razsodišču, imenuje razsodnike, ugotovi znesek škode, provzročene jami vsled zaprtja, in ukaže uniji, plačati škodo iz unij-skega sklada. Tožba je naperjena proti Josipu Pope, predsedniku, in /sem drugim državnim uradnikom zveze “United Mine Workers of America”. Boj vsled starega spora. Indiana Harbor, Ind., 28. avg. — Star, prepir izza bivanja v gorovju na Rumunskem je bil izbojevan do konca danes v tem mestu, in pet moških u-mira za ranitvami z nožem. Ranjeni so John Campeau, Samuel Metes, Joseph Serbu, Samuel Braza in Nicholas. Georges. Bitka se je vršila na cesti rumunske naselbine. Skoro vsi prebivavci tega dela mesta so inostranci, razun enega ali dveh Američanov, in vpitje jih je zvabilo na cesto, kjer so gledali borbo. Strelno orožje se ni rabilo. Bojevav-ci so se spoprijemali in zabadali drug drugega s svojimi dolgimi noži. Drugi so bili morda resno ranjeni, ker so morali tovariši odnesti več nego enega, ko so se borci umaknili z bojišča, zapustivši pet obležalih na cesti. Indijska poroka. London, 25. avg. — Dve najmogočnejših vladarskih rodovin v'Indiji, ki sta se dolgo sovražili, sta si podali danes roko v spravo. Princesinja India, hči edinka vladajočega madiarahjaha Gaepvara iz Breda, je bila poročena s princem Jitendro, sinom madiarahjaha iz Koč-Behara. Sijajna poroka je bila' čisto zaseben prigodek in se je obhajala v nekem hotelu po hinduškem obredu. Uradna poroka po angleških zakonih je bila izvršena poprej. Oče in brat mlade soproge sta v Združenih Državah dobro znana, kot bivša dijaka vseučilišča Harvard. PREMIČNE SLIKE DELAVSKEGA DNE, KAKOR SE PONAVLJAJO PRED TISOČERNIKI V VSAKEM VELIKEM MESTU V DEŽELI. Po vsej deželi se je obhajal včeraj Delavski dan. Prizori, kakršni so naslikani tukaj, so se ponavljali, morda z večjimi števili in večjo zanimivostjo. Vsako leto se izpopolnjujejo parade Delavskega dne. Pred nedavnimi leti so biti samo mali pocestni obhodi delavpev v njihovih navadnih oblekah, z nekaterimi prapori. Danes sc vrše velike parade na polvojaški način, unijski delavci so uniformirani in vozovi okrašeni. \ ečina izmed 2,000,000 članov unij, katere so v zvezi z American Federation of Labor, je korakala včeraj ponosno in trdno za načelo in pravico. OGROMNO IZSELJEVANJE, Avstro-ogrska vlada v skrbeh zaradi izseljevanja vojaščini zavezanih fantov. PORAZ AVSTRIJSKE POLITIKE. Pri rešitvi balkanskih vprašanj najbolj poražena Avstrija. Dunaj, 31. avg. -— V prvi polovici leta 1913. je naraslo izseljevanje iz Avstro-Ogrske v Združene Države in zlasti tudi v Kanado do še nedosežene višine. Položaj je baje predvsem z ozirom na to, da obračajo domovini hrbet mladi, vojaščini zavezani ljudje, tako resen, da se misli na poostritev sedanjih zakonitih omejitev in se državno vojno ministrstvo že bavi s tozadevnimi načrti. Tudi poljedelstvo se pritožuje v obeh državnih polovicah, da mu izseljevanje jemlje najboljše moči. Posebno Galicija in Bukovina, najvzhodnejši kronovini dvojne monarhije, trpita vsled izseljevanja. Dunaj, 28. avg. — Nenavadno pozornost vzbuja proti skupnemu ministru zunanjih stvari, grofu Berchtoldu, naperjen članek v “Neue Freie Presse” izpod peresa grofa Karolyija. Pisec graja zunanjo politiko grofa Berchtol-da najostreje in očita ministru nezadostno poučitev. V tem da tiči vzrok neprestanemu zapostavljanju monarhije. Grof Karolyi zaključuje z izjavo, da je utrpela Avstro-Ogrska pri reševanju balkanskih vprašanj najhujši poraz. Car in cesar^ Franc Jožef. Dunaj, 27. avg. — Tukajšnji ruski poslanik pl. Giers je imel pravkar av-dijenco pri cesarju Francu Jožefu v Ischlu. G. pl. Giers je prinesel vladarju vabilo carjevo k udeležbi na posvečenju ruske kapele v Lipskem, ki se bo vršilo povodom posvetitve tamošnjega spominka na bitko narodov proti Napoleonu dne 18. oktobra. Cesar je izkazal poslaniku posebno čast s tem, da mu je podelil veliki križec reda sv. Štefana. Italija in Avstrija. Dunaj, 27. avg. —• V poluradni izjavi poudarja “Fremdenblatt” veliko važnost odlikovanj in časti, izkazanih generalu Caneva, vrhovnemu poveljniku italijanske armade, kateri se mudi že nekaj dni tukaj. Italijanskega gosta so odlikovali cesar Franc Jožef, nadvojvoda - prestolonaslednik Franc Ferdinand ter načelniki vojaških in civilnih oblastev, kar baje kaže prisrčne, iskreno prijateljske odnošaje do Italije ter trdnost in neomajenost zveze. Odpust italijanskih podanikov. Dunaj, 28. avg. — Grof Berchtold se je posvetoval tukaj z ministrskim predsednikom grofom Stuergkhom in tržaškim namestnikom princem Ilo-henlohe-Schillingsfuerstom o nedavni odstavi italijanskih podanikov iz službenih mest v Trstu. Splošno se je o-značalo v Avstriji to postopanje za popolnoma zgrešeno baš v sedanjem trenotku, ko se je poudarjalo prijateljsko razmerje obeh dežel s takim naglasom in bi se moralo skrbno dalje gojiti. Neka izjava "Fremdenblattova” poudarja, da je oni korak utemeljen v državnih temelj/tih zakonih in čisto notranje upravno dejanje. V posebnih slučajih je bilo obljubljeno blagohotno postopanje. Nova elektrarna. Keokuk, la., 25. avg. — V zvezi z otvoritvijo nove elektrarne zasnovana štridnevna slavnost se je pričela danes z “guvernerskim dnem”. Mesto je z obiskalci že prenapolnjeno, dasi je bil današnji dan posvečen še vedno, v prvi vrsti pripravam. Guverner Edward F. Dunne jo dospel s svojim spremstvom ob 10. uri dopoludne v Hamilton, 111., kjer se nahaja illinoiški konec novozgrajenega ogromnega jeza, in je bil veden v bližnji park, v katerem je imel nagovor. Guverner je govoril predvsem o gospodarski važnosti razvoja vodne sile v onem delu mississippiške doline. Po kratki slavnosti je guverner nadaljeval svojo vožnjo na parniku “Illinois” v Fort Madison. Odondod se odpelje z vlakom v Colorado Springs, kjer se prične jutri guvernerska konferenca. Jutri popoludne bo govoril tukaj George E. Clarke, guverner Iowe. Poslopje se podrlo. Peterboro, Ont., 28. avg. — Štiri o-sebe so bile usmrčene in mnoge težko ranjene, ko se je davi podrlo poslovno poslopje •Čvrdke J. C. Turnbull Co, med popravljanjem istega. Kacih sto delavcev, klerkov in otrok se je zvalilo doli z razvalinami vred. Drobtinice, Socialisti trdijo, da je za nje vera privatna stvar, da nikomur svojih pristašev ne branijo hoditi v cerkev, da njim je vseeno, če je človek veren ali brezveren. Mi vam pa lahko stokrat dokažemo, da vi lažete, vi hočete človeško družbo razkristjaniti, vi hočete vero iztrgati iz prs, še le popoln brezverec je ideal pravega socialista! * Poslušajmo, kaj pravijo v tem oziru generali socialistov. Karl Marx piše: “Vera je ponižanje človeške nature.” Bebel: “Mi želimo doseči v politiki republiko, v gospodarstvu socializem, v religiji ateizem — brezboštvo.” * Joseph Dietzgen (Philosophical Essays, Chicago 1906) piše: “Socializem in krščanstvo se tako razločujeta drug od drugega kakor noč in dan”. James Leatham piše v “Socialism and Character” 1. 1899: “Zdaj (ko je namreč veda tako napredovala, op. pis.) nam ni treba več smatrati Boga za vladarja sveta, kakor je to bilo tedaj, ko si še človek ni znal naravnim potom razlagati naturne pojave... zdaj v stvarstvu nima Bog več nobenega opravka.” * Vprašamo, ali se to pravi pustiti vero vsakogar pri miru? Ali niso ti stavki 'skrajno razžaljivi za dobrega kristjana? Pa še pravite, da je lahko tudi katoličan socialist? Vaši voditelji pa tako grdo žalijo verski čut katoličanov. Hinavci! * Kako si upate Zavrtnik & Co. trditi, da je vera privatna stvar, če pa vaši voditelji pravijo, da ni? Ali hočete vi pritlikavci več vedeti ko Bebel, Marks, in drugi? Kako si vi upate drugače učiti, ko ste vendar ponižni hlapci generalov vaših? * Vam povemo vzrok: Zavrtnik & Co. sleparite slovenske delavce, kajti, če bi jim povedali resnico o socializmu, bi vam nihče ne šel na limanice, bi ne mogli prešati tolarjev iz delavskega žepa, bi morali delati, a tako si pa z lažjo in blufanjem na lahki način služite beli kruh. Kakor hitro se bodo delavcu odprle oči, vas bo zapustil, vas bo brcnil na cesto, in tega se vi bojite. Zato pa le goljufajte, lažite, zavijajte, tajite, dokler se da, dokler so še taki delavci, ki vam verjamejo. * Čuje se, da bo Martin Luter, to se pravi Martin Kondež izdal velezani-mivo brošuro z napisom: “Kako sem obrekoval duhovnike, prosil odpuščanja in plačal njihove advokate, ker mi je smrdel ričet.” Dobivala se bo po dolarju pri uredništvu “Sv.” Sicer knjižica sama na sebi bi ne bila tako draga, pa Kondež mora nekaj profita napraviti, ker mu zadnje čase že precej slaba prede. 1 ^Illinois in Unija. Springfield, lik, 28. avg. — Pred nekaj časom imenovana komisija v pripravo stoletne proslave sprejetja države Illinois v severnoameriško državno zvezo je objavila danes začasen spored. Komisija predlaga, da priredi vsak okraj (county) vsaj v svojem upravnem sedežu večjo slavnost in da se priredi poleg tega splošna slavnost v Springfieldu. Obljubljena je udeležba zastopnikov zaveznih oblastev ter drugih držav in mest, kakor tudi društev in šol. Nameravana je- nadalje razstava v veliki meri, s katero se misli proslaviti razvoj države Illinois na vseh poljih, zlasti na polju odgoje, obrti in. delavskih razmer. Železniške nesreče. Washington, D. C., 28. avg. — Poškodovani tiri in pokvarjena oprema na vlakih so po danes objavljenem poročilu meddržavne trgovinske komisije v prvem četrtletju leta 1913. povzročili več nego 70 odstotkov vseh skokov s tira. Med to dobo je vsled železniških nezgod (skokov s tira in trčenj) 158 oseb storilo smrt, dočim je bilo- 3628 oseb bolj ali manj težko ranjenih. Proti enaki dobi prejšnjega leta pomeni to znaten ubitek. (109 na mrtvih in 1157 na ranjencih.) Druge nezgode so zahtevale vštevši železniške uslužbence 206 človeških žrtev in 17,194 na ponesrečencih. Potres. Alloa, Škocija, 28. avg. — Lahek potres je bil občutiti tukaj davi. Prebi-vavstvo se je silno prestrašilo, a ško-de ni bilo napravljene. Poslanik za Turčijo. ^ Washington, D. C., 28. avg. — Predsednik Wilson je imenoval danes Henry Morgenthaua iz New Yorka poslanikom za Turčijo. Tri dijakinje utonile. Lake Geneva, Wis., 28. ,avg. — Tri college-dijakinje šo utonile daniš in četrta je komaj utekla smrti v Y. M. C. A. kempu tukaj. Ponesrečenke so se vozile zvečer v čolnu, ki se je prekucnil. Amerikanski Slovenec Ustanovljen l. 1891. Prvi, največji in edini »lovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich Tajnik.............William Grahek .Bl&gajnik.............John Grahek Urednik............Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto...$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto............$3.00 Za Evropo za pol leta........$1.50 Za Evropo za četrt leta......$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj te pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. ©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦O*- * 2 \ Iz slovenskih naselbin, 2 Ž----------------=* ©♦♦©♦©•»©♦©♦©❖©♦©♦©♦©♦©♦©♦c Joliet, 111., 2. sept. — Te dni se vpisujejo šolarji v slovensko župnijsko šolo pri Sv. Jožefu. Novincev se je vpisalo 85. Danes v torek se vpisujejo oni, ki so že obiskovali lani šolo. Vseh učencev bo okoli 500. — Iz Willarda se nam poroča, da je tamošnji slovenski župnik g. Jak. Kalan zapustil Willard in sploh Ameriko in se preselil nazaj na Kranjsko. — V So. Chicagi so se Hrvatje ločili od dosedanje hrvatsko-slovenske župnije isv. Jurija in si ustanovili svojo lastno faro. V nedeljo, dne 31. avgusta, je poljski škof iz Chicage, Rt. Rev. Rhode, blagoslovil vogelni kamen nove hrvatske cerkve Srca Jezusovega, v kateri bo župnikova! Rev. Stepanovič. Slovesnosti se je udeležilo mnogo čč. gospodov, med njimi naš župnik, Rev. John Kranjec, ustanovitelj hrvatsko-slovenske župnije sv. Jurija v So. Chicagi. — Izobr. dr. “Slovenija’’ bo imelo v petek, dne 5. septembra, zvečer ob 8. uri v Jednotini dvorani svojo redno mesečno sejo, na katero se najnujneje vabijo vsi člani in članice. Kajti pričenja se nova sezona za društveno delovanje, in določiti je treba pevski in igralski program. Počivalo je društvo dovolj dolgo, sedaj mora s svežimi močmi spet na delo, na živahno in vztrajno delo, če hoče doseči še kaj uspehov in novih vencev slave. Brez pravega programa ne pridemo naprej, in da določimo program za delovanje v novi sezoni, pridite gotovo na petkovo sejo vsi cenj. člani in članice, kil imate resno voljo delati za nadaljnji procvit in prospeh “Slovenije”. Član, ki brez tehtnega vzroka ne pride na to sejo, se bo smatral za nevrednega, da bi Še nadalje pripadal društvu, kajti zanikarni in nemarni člani so samo o-vira in zapreka zdravemu razvoju društva. Isto velja tudi za vse članice. Zatorej pridite vsi in vse na sejo v petek, dne 5. sept., zvečer ob osmih — na veselo svidenje! —- Predsednik Jos. Zalar. Tajnik Steve Vertin ml. — Gdč. Anica Hočevar iz So. Chicage in gdč. Jennie Slabe iz Chicage sta bili par dni tukaj na obisku svoje prijateljice gdč. Elizabete Sekola. — G. Math. Grdina, sin g. Johna Grdine iz Clevelanda, O., ki je znan kot izvrsten glediški igravec, je prišel danes v soboto zjutraj na pardnevni obisk svojih tukajšnjih prijateljev. — Koncem zadnjega tedna se je mudil v našem mestu g. Mart. Shukle iz San Francisca, Cah, ki je na potu v Pittsburgh, Pa., kot delegat društva J. S. K. J. Po končani konvencije se poda v staro domovino na obisk na Lokvico pri Metliki. Srečno pot in zdrav povratek! — “Salamonovi rudniki". Tako se imenuje povest, ki prične izhajati v prihodnji št. A. S. Spisal je “Salomonove rudnike” isti pisatelj, kakor “Rožo sveta”, slavni Anglež J. R. Haggard. Potemtakem si lahko mislite, da bo tudi nova povest velezanimiva. V tej povesti pisatelj s čudovito spret-nostnostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afrike ter ga seznanja najpreje s strašnimi težavami, s katerimi je zvezan prehod skozi puščavo črez gore, pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih ne pogine med potom, v deželo, kjer se nahajajo bajni rudniki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje dijamante in dragocenosti in kjer je dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol. Povest je pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in je izredno zanimiva, zato ne bo nič manj ugajala čitatelju kakor “Roža sveta”, ki je vzbujala splošno zanimanje. — Jolietski Zvezni kolodvor (Union station) stane železnice $304,988.07, nevštevši vrednost stavbišča, na katerem je zgrajen in ki je last železniške družbe Chicago & Alton. — Dne 12. septembra bo v Jolietu, prejkone v Auditoriumu, velik shod, ki ga sklicujejo supervisorji okraja Will in ki se bo na njem razpravljalo o gradnji dobrih okrajnih cest. — Opozarjamo cenj. čitateljstvo na Imenik knjig na zadnji strani te št. Shranite ga, da ga lahko rabite o priliki, ko zaželite kako knjigo. •—• Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Crnkovič Božo, Kocan Mihael, Mož Antonija. Chicago, 111., 28. avg. — Cenjeni g. urednik! Prosim za nekoliko prostora v neprecenljivem listu Am. Slovencu, ter priobčite zopet enkrat skromen dopis iz Chicage. Z delom gre še precej dobro; zaslužek je pa odvisen od prostora. Glede društev obstojimo tudi nekako dobro: imamo tri društva, spadajoča h K. S.. K. Jednoti, ter še druga tri, ki pa spadajo k raznim Jednotam. Društvo Marije Pomagaj K. S. K. Jednote napravi enkrat oktobra meseca veselico; podrobneje se bode že še poročalo, ker do tistikrat je še precej časa. V predzadnji številki Am. Sl. .-smo čitali dopis, ponatisnjen iz Ave Maria. Priobčila ga je žrtev teh podlih duš, socialistov. Obžalovanja vreden je mladenič, ki je Zabredel v gnezdo ru-dečkarjev, in ki je prišel v roke ničvredni ženski. Tukaj vidite, dragi rojaki, kako spolnujejo ti dobrotniki svoje obljube. Mar ni človek, ki so ga pahnili ti krvoloki v tako nesrečo, potreben tolažbe in podpore? Toda sam Mali piše, da ni bilo nikdar nobenega njegovih prijateljev (socialistov) blizu, temveč edina podpora in tolažba sta mu bila njegova prejšnja sovražnika, vera in duhovnik. Pa bodejo sedaj spet godli ti podleži in zmajevali z glavami, češ vsakdo je odvisen sam od sebe. Se celo pravijo: “Kaj je pa to ali ono storil, prav mu je!” Ah, kako ničvredni ljudje! Ko se pa lotijo'ti rudečkarji neizkušenega katoliškega mladeniča ali mladenke, ga (jo) pa ne izpustijo preje iz svojih krempljev, da ga (jo) imajo popolnoma v svoji oblasti, in da je popolnoma zrel za vsako ničvredno delo. Človeka zapeljati, to je edina njihova zasluga. Vedno se sliši: ta ali ta socialist mi je kriv te nesreče — nikdar pa: ta soc. mi je storil to dobro. Torej vsaj molčite o tistih vaših dobrodelnostih, ko že vsaki lOletni o-trok ve, da je vse laž in da le za svoj žep gledate. Sram vas bodi, ako sploh še veste, kaj je sram. Sem sicer le uboga ženska, ki nima toliko razsodnosti o tej ali oni reči, vendar se mi studite v dnu duše, vi ničvredneži, kakor se morate studiti vsaki katoličanki. Najslabši banditje so boljši od vas, kajti če se kdo ponesreči od njihove družbe, ne odnehajo preje nje-| gc.vi tovariši, da mu pomorejo in ga rešijo. Kje imate pa vi kako tolažilo za reveža, ki ste ga 'sami pahnili v nesrečo? Sicer je boljše tako, toda vendar, kje je tista ljubezen, ki jo ob-ljubujete človeku, ko ga lovite v svoje mreže? Celo svoje življenje ste pripravljeni dati J.S. svojega sotrpina, baha. Sedaj vam je pa z Maletovim dopisom vržena docela krinka raz o-braz. Upam pa, da je dopis nesrečnega Malija marsikoga podučil, da se bode varoval slabih stanovanj, pred vsem pa bežal pred temi anarhisti, kajti ko se vcepi enkrat človeku misel, da ni Boga, večnosti, greha, potem je pa zmožen storiti vse, vse. Komu pa naj bolj verujemo, socialistu v salunu pred baro, ali duhovniku v cerkvi pred altarjem? Poslušajmo svojo vest in pamet, in gotovo ne bodemo zašli na napačna pota. H koncu dopisa pa pozdravljam vse katoliške rojakinje in rojake. Ti pa, cenjeni list, ščiti in brani zvesto katoliško vero, in ti želim mnogo mnogo novih naročnikov. , Naročnica. SOCIALIZEM V TEORIJI IN PRAKSI! Da spoznamo, kaki so. voditelji socialistov, bo dobro, ako našim čitateljem opišemo sledečo zgodbico: Bebel, patriarh in papež socialistov, ki je nedavno umrl, imel je veliko premoženje, katerega si pa ni prislužil z delom svojih rok, ampak dobil ga je iz hvaležnosti. Nekemu Kollmanu je pruska vlada prepovedala, , da ne sme nositi častniške ali oficirske uniforme. To je Kullmana silno bolelo, in obr- nil se je za pomoč na Bebla, ki je tedaj imel velik vpliv v državnem zboru. Bebel, dasiravno je bil kot socialist nasprotnik militarizma in protekcije, je glede Kollmana “pozabil” na svoje socialistično prepričanje in je res izposloval pri pruski vladi dovoljenje, da sme Kollman nosili uniformo častnika. Kollman se je skazal hvaležnega Beblu, prezrl je v Oporoki celo lastne stariše in je zapustil vse svoje premoženje Beblu v znesku 400,000 mark. To je kaj čedna svotica! Toda Koll-manovi sorodniki niso kar meni nič tebi nič pustili tega denarja, grozili so, da bodo potom sodnije razveljavili o-poroko in tako je bil Bebel prisiljen dati sorodnikom rajnega Kollmana 132,000 mark. Zdaj pa so prišli socialisti in so rekli, da imajo pravico do ostalega denarja in bili so prepričani, da bo Bebel, njihov učitelj in vzor, delil ž njimi to sladko potico. Toda Bebel drugače govori, drugače dela. Prisiljen in da se ne osramoti p’red svojimi “dragimi” sodrugi, položi v strankino blagajno 45,000 mark, a 200,-000 si je pridržal za se. Takoj je bil pri socialistih, ogenj v strehi. Grmeli so po časnikih na Bebla: “Kaj, ostali denar, pridržiš za se? Ali nisi ravno ti tisti, ki nas učiš splošno delitev premoženja? Kako to, da nam daješ tako malo, za se pa si pridržiš tako veliko? Kako se zlaga tvoje postopanje s tvojimi besedami?” Na to ščipanje sodrugov se Bebel od začetka ni oziral. Ko pa je videl, da vsi časopisi njegove stranke na Nemškem zahtevajo, da razdeli po bratovsko celo svoto, je odgovoril v svojem časopisu v jako zanimivem članku, ki je vreden, da opozorimo nanj naše socialiste. Najprej pribije Bebel, da teh 200,000 mark ne bo dal stranki, ampak si jih bo pridržal za se, ker on te svote ni dobil za svoje socialistično delo ampak kot privatna oseba. Socialistična stranka nima pri tem nobene zasluge, zato ji tudi ne da denarja. Nato pa piše dobesedno: “Jaz odklanjam smešno in bedasto razdelitev premoženja, katero nekateri zahtevajo (die bloede Teilerei), ali naj razdelim vsak vinar, ki ¿a imam v žepu s prvim “sodrugom", ki ga srečam na cesti? Dal sem 45,000 mark v blagajno stranki in mislim, da je to dovolj. Če mi priđete s Sv. pismom, ki pravi, da če imaš dve suknji, daj eno svojemu bratu, ki je siromak, vam odgovarjam, da sem jaz brezverec in socialist, ki se ne brigam za Sv. pismo. “In če boste še naprej lajali proti meni v svojih listih, bom jaz sebe smatral za luno, vas pa za psičke, ki v njo lajajo, a ona se za to ne zmeni.” Tako je pisal Bebel. Znal je dobro pisati in govoriti, a denarja ni znal razdeliti med sodruge. Hello, Zavrtnik, Proletarec & Co., kaj pa vi k temu rečete? Delavec, ali zdaj spoznaš, kako te socialisti farbajo? Roža sveta. Angleški spisal Â. R. Haggard. (Konec.) Štirideset dni je stopal ta žalostni sprevod premaganih skozi vrata in mnogo jih je bilo med njimi, ki so se pred zmagovalcem ustavili in ga prosili za tiste, ki so ostali zadaj. Nekateri so se spomnili tudi Rozamunde ter ga milo. prosili, da bi prizanesel njej in njenemu vrlemu vitezu, če sta še živa. Pogoji so bili izpolnjeni in Saladin je vzel mesto v svojo last. Osnažil je veliko mošejo z rožno vodo, molil v njej po svojem običaju ter razdelil koršne odkupnine kot sužnje med svoje emirje in častnike. Tako je polu-mesec obhajal zmago nad križem v Jeruzalemu. Celih teh štirideset dni sta bivala Rozamunda in Wulf vsak v svoji ječi in čakala smrti. Godvinovo pismo so v resnici prinesli Wulfu, ki ga je prebral in se iz srca radoval, da mu je brat še živ. Nato so ga dali tudi Ro-zamundi, ki pa se je, dasi vesela, zjokala nad njim in začudena ugibala, kaj utegne pomeniti. O eni stvari pa je bila prepričana iz njegovega besedila, da nista imela nobenega upanja, da bi bila rešena. Vedela sta, da je Jeruzalem padel, saj sta slišala zmagoslavno vpitje moslemov in videla skozi okna svoje ječe oddaleč neskončno množico beguncev, ki so prihajali obloženi s prtljago skozi starodavna vrata in vodili za roko otroke, da si poiščejo pribežališča v obrežnih mestih. Rozamunda se je čutila srečno, saj se je zavedala, da zdaj ne bo trpela zaman. Saladin zapusti s svojo vojsko tabor in se poda v mesto; uboga jetnika sta pa še vedno ginila v temni ječi, narejeni iz starih grobnic. Nekega večera, ko je Rozamunda ravno molila večerno molitev pred počitkom, so se odprla vrata in vstopil je častnik z oddelkom straže, ki jo je pozdravila, ter ji velel, da naj mu sledi. “Pride zdaj konec?” je vprašala. “Gospića,” je odgovoril, “zdaj pride konec.” Na te besede je ponižno povesila glavo in odšla za njim. Zunaj je bila pripravljena nosilnica, v katero so jo posadili ter jo nesli po svetli mesečini v mesto Jeruzalem in po Via dolorosa, ustavili, so se pred velikimi vrati, ki jih je takoj spoznala, kajti poleg njih je stal starodavni svod.. “Prinesli so me nazaj v samostan svetega Križa, da bi me usmrtili na kraju, kjer sem jih prosila, da bi me pokopali,” je vzdihnila, ko je stopila iz nosilnice. Nato so odprli vrata in stopila je na veliko samostansko dvorišče ter opazila, da je bilo svečanostno okrašeno, kajti kroginkrog in po hodnikih so visele mnogobrojne svetilke. In po hodnikih ih na prostoru spredaj je bila množica saracenskih velikašev v praznični opravi, tam na drugi strani pa je sedel Saladin s svojim dvorom. “Lepo so se pripravili, da bi bili priča moje smrti,” je rekla Rozamunda. Pri teh besedhh pa se ji je zadušen krik izvil iz ust; tam pred Saladi-novim prestolom je stal vitek krščanski vitez in mesečina in luč svetilk se je lesketala na njegovem oklepu. Vz-pričo tega krika se je ozrl in ona si je bila svesta, da je bil to Wulf, dasi u-, padel in bled. “Torej bova skupaj umrla,” si je mislila, nato pa je ponosnih korakov stopila naprej, se poklonila pred Sala-dinom, prijela Wulfa za roko ter jo obdržala. Sultan se je ozrl in rekel: “Dan usode je nastopil. Povejta, Franka, ali sta pripravljena izpiti kupo do dna, kakor sem jo vama obljubil?” “Pripravljena sva,” sta odgovorila obenem. “Ali je vama žal, da sta dala svoje življenje, da rešita Jeruzalem?” vpraša nadalje. “Ne,” odgovori Rozamunda, ozrši se na Wulfa, “pač pa se iz dna srca ra-dujeva, da nama je bit Bog tako dober.” “In tudi jaz se radujem,” je rekel Saladin, “in tudi jaz hvalim Alaha, ki mi je v davnih dneh poslal prikazen, ki mi je predala sveto jeruzalemsko mesto brez prelivanja krvi. Sedaj se je vse zgodilo, kakor je bilo usojeno. Odpeljite ju.” Za trenutek sta se objela, nato pa so odpeljali, emirji Wulfa na desno, Rozamundo pa na levo; vsa bleda, a pokonci je šla ž njimi rabljem naproti, ugibajoč medpotoma, ali bo mogla še enkrat videti Godvina, predno umrje. Peljali so jo v sobano, kjer so jo čakale ženske, in zaprli za njo vrata; a rabljev ni bilo videti nikjer. “Znabiti pa me te ženske zadavijo,” si misli Rozamunda, ko so se ji približale, “da ne bodo prelivali kraljeve krvi.” Prijazno, a molče so jo slekle, jo umile z blagodišečo vodo in ji spletle kito, v katero so vpletle bisere in dragulje. Nato so jo oblekle v fine tančice in ji dale še krasna, vezana oblačila in kraljevsk plašč iz škrlata, pa njene dragulje, ki jih je nosila prejšnje čase, poleg njih pa še druge, še krasnejše, čez glavo pa so ji dale prozorno tenčico z urezanimi zlatimi zvezdicami. Bila je prav podobna tisti, kakor jo je bil Wulf podaril nekoč, ki jo je nosila tisto noč, ko jo je bil Hasan odpeljal iz steeplskega gradu. O-pazila je to in se nasmejala vzpričo žalostnega spomina; nato pa je rekla: “Ženske, ali naj s temi krasnimi o-blačili zasmehujem svojo usodo?” “Sultan tako 11006,” so odgovorite, “a radi njih ne boš drevi nič manj srečno počivala.” Vrata so se odprla in Rozamunda je kakor kraljica stopila iz sobe na hodnik. Tedaj so se oglasile trobente in glasnik je zaklical: “Prostor! Prostor! Prostor za visokorodno go-spico in balbeško princezinjo.” V spremstvu častitih žensk, ki so ji stregle, je stopila Rozamunda na dvorišče in se še enkrat priklonila pred Saladinom in začuđena obstala. Iznova so se oglasile trobente in na desni je glasnik zaklical: “Prostor! Prostor za vrlega in plemenitega frankovskega viteza gospoda Wulfa D’ Arcy!” In v spremstvu emirjev in velikašev je prišel Wulf v sijajnem, z- zlatom vloženim oklepom in ogrnjen s plaščem, posutim z dragulji; na prsih pa se mu je lesketala zvezda Hasanove sreče. Približal se je Rozamundi in obstal, opirajoč roke ob svoj dolgi meč poleg nje. “Princezinja,” je rekel Saladin, “vra čam ti dostojanstvo in naslove, ker si pokazala tako plemenito srce. Pa tudi tebe počastim, gospod Wulf, po najboljših močeh, ali svojega sklepa se hočem držati. Odpeljite ju, da iz-pijeta kupo svoje usode do dna!” Zopet so se oglasile trobente in glasniki so klicali ter ju odpeljali do kapelinih vrat, ki so se jima odprla. Od znotraj so se glasili glasovi ženskega petja, a ni bilo žalostno petje, ki so ga prepevale. “Sestre našega reda so še vedno tukaj,” je rekla Rozamunda Wulfu, “in naju hočejo vzpodbujati na poti v ne besa.” “Morda,”, je odgovoril; “ne vem Ali kar osupnjen sem.” Pri vratih je moslunsko spretnstvo odstopilo, a ostalo je tam, da vidi, kaj se zgodi. Po dolgi ladiji jima je prišla naproti opatinja. “Kaj nam je storiti, mati?” jo vpraša Rozamunda. "Pojdita z menoj,” je rekla in stopala sta ž njo do oltarjeve ograje, kjer sta na njeno znamenje pokleknila. Tu sta opazila, da je na vsaki strani oltarja stal po en krščanski duhovnik. Duhovnik na desni — bil je škof Egbert — je stopil naprej ter jima začel citati poročni obred. "Poročiti naju hočejo pred smrtjo,” je zašepetala Rozamunda Wulfu. “Bodi,” odgovori Wulf. Cerkveno opravilo se je nadaljevalo —- kakor v sanjah — belo oblečene sestre pa so sedele na svojih izrezljanih sedežih ter molile. Nato se je stari škof vrnil k oltarju. na njegovo mesto pa je stopil menih s kapuco na glavi, ki je govoril nad njima blagoslov s krepkim, razločnim glasom, ki jima je čudno segel v srce, kakor mehak odmev od onstran groba. Blagoslavljajoč je držal roki nad njima in zrl kviško, proseč blagoslova novoporočencema, pri tem pa mu je "kapuca padla naprej in mu je luč svetilke z oltarja razsvetlila obraz. Bil ie Godvinov obraz. Se enkrat sta stala pred Saladinom in v njenem spremstvu je bila zdaj tudi opatinja s sestrami svetega Križa. “Gospod Wulf D’Ärcy,” je rekel sultan, "in ti Rozamunda. moja nečakinja, balbeška princezinja, svojo kupo grenkosladko sta izpila. Usoda, ki sem jo vama določil, se je izpolnila in vidva sta po svojih lastnih obredih mož in žena, dokler vama Alah ne pošlje smrti, ki sem jo jaz zadržal. Ker sta se izkazala usmiljena napram o-nim, ki jim je bilo usojeno umreti in sta bila orodje usmiljenja, vama tudi jaz izkažem usmiljenje in z njim svojo ljubezen ter čast. Ostanita tukaj, če je vama drago v popolni prostosti in vživajta dostojanstvo in bogastvo, ali pa pojdita, če je vama tako všeč, odtod in živita za morjem. Alahov blagoslov vaju spremljaj in pripelji vajine duše v večno veselje! Tako se glasi sklep Jusufa Salah-ed-dina, vladarja pravovernih, zmagalca in Kalifa Jutrovega.” Trepetajoč od veselja in začudenja sta pokleknila predenj ter mu poljubila roko. Nato je Rozamunda rekla: “Gospod, Bog kristjanov, Bog celega sveta ti plačaj za ta tvoj kraljevski čin. A poslušaj najino prošnjo. Znabiti jih je še mnogo v Jeruzalemu, ki se še niso odkupili. Vzemi moja posestva in dragulje, daj jih ceniti in z njihovo vrednostjo si naj potem kupijo svobodo ubogi sužnji. To je najin ženitovanjski dar. Kar se pa naju dveh tiče, želiva oditi v domače kraje.’’ “Pa bodi,” odgovori sultan, “Zemljišča vzamem in vporiabim vsoto v namen, kakor želiš — vso, do zadnjega beliča. Tudi dragulje naj cenijo, a dajem ti jih nazaj kot svatbeno darilo. Nadalje dovoljujem tem redovnicam, da ostanejo tukaj v Jeruzalemu, da strežejo nenadlegovane, v «Dopolni varnosti krščanskim bolnikom, ako jih je volja, in to radi tega, ker so dale tebi zavetja. Klicarji, spremite ženina in nevesto na kraj, ki so ga zanje pripravili." Osupla in še vedno tresoč sta se obrnila, da bi odšla, ko je iznenada stal pred njima Godvin, jih poljubil na lica ter jih nazival “dragi brat in sestra.” “In ti, Godvin?” je zajecljala Rozamunda. "Tudi jaz, Rozamunda, sem našel svojo nevesto; ime ji je Cerkev Kristusova.” “Ali se ne povrneš na Angleško, brat?” je vprašal Wulf. “Ne,” je odgovoril Godvin z žarečimi očmi. “Križ je padel, a ne za vedno, Ta križ še hranijo Rihard Angleški in še mnogi drugi služabniki za morjem in oni pridejo, kedar jih Cerkev pokliče. In tedaj, brat, se utegneva zopet videti. Dotlej pa z Bogom!” Oče 300 otrok. Milijonar Charles Page iz Tulse v Oklahomi je adoptiral 300 otrok in upa, da bo, predno bo umrl, tisočkratni adoptivni oče. Napravil je oporoko, v kateri določa, da se ima vse njegovo premoženje porabiti za revne o-troke in za otroški dom, ki ga je sezidal v Sandspringsu pri Tulsi. Iz Tulse do tega doma je Page zgradil železnico. po kateri se gojenci iz njegovega''doma vozijo v brezplačno šolo v Tuši, ki jo je istotako sam ustanovil. Obljubil je vse učencem in učenkam, da jih bo kasneje na lastne stroške poslal na vseučilišče. Cleveland, O., 25. avg. — Mesto je bilo danes v znamenju najmrzlejšega dne izza pričetka poletja. Živo srebro je padlo do 52 stopinj. Lahna slana je bila zaznamovati v rano jutro po dolinah okrog Clevelanda. Frank Bruder Prva in največja Slov. Grocerija in Mesnica Cenj. slov. občinstvu v La Salle in ckolici priporočam svojo zalogo najboljših grocerij ter vedno svežega mesa. Cene zmerne 151 Tliird St. - - Phone 492-R Buchanan-Daley Co. Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DORITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajani zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju. Sehring Brewing Co PIVO V STEKLENICAH Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS, DOMOVINE. t KRANJSKO. { udeležil vojske na Laškem leta 1859. Cerkveniško 'službo je opravljal v Cerknici nad 40 let. — Častnik napadel deklo in jo hudo ranil. 13. avg.' so pripeljali v deželno bolnico iz Kranja deklo Marijo Turšič, ki pripoveduje, da se ji je v kavarni pri Kranjcu v Kranju usiljeval v Kranju na dopustu bivajoči poročnik Friderik Kantsky. Ker je njegovo pohotnost zavrnila, jo je kavalirski poročnik oklofutal, jo vlačil za lase in 'jo tudi sicer surovo zelo poškodoval. — Težavna aretacija v Ljubljani. — Čemu pa to? Nekatera glavarstva na Kranjskem, v okrajih, ki so čisto slovenski, nemškutarijo sem, nemšku-tarijo tja, — vsi dopisi na duhovne tirade v sami edinozveličavni nemščini! Te dni je razposlalo zopet eno tako glavarstvo samonemške pozive za izpisek črnovojnikov. Na Goriškem pošiljajo duhovnim uradom vse take pozive izrecno le v slovenskem jeziku, Kranjska naj pa trpi tako zapostavljanje našega jezika še naprej! — (“Slovenec”.) — Velik dekliški shod se je vršil dne 10. avgusta na Blokah ob priliki blagoslovljenja nove zastave Marijine družbe. Shodu je predsedoval dež. poslanec gosp. Drobnič. Govoril, je kaplan g. Škulj, ki je v poljudnem in krepkem govoru orisal pomen in potrebo dekliških organizacij bodisi v verskem kot tudi v narodnem in gospodarskem oziru. Shod je uspel t^a-vzlic skrajno slabemu vremenu izredno lepo. Udeležba je bila najboljša; poleg domačink so bila še dekleta iz Cirknice, Grahovega, Sv. Trojice, Vel. Lašč in Loškega potoka. — Slovensko gledališče. Mestna gledališka komisija je sklenila predložiti deželnemu odboru kranjskemu naslednji predlog: Deželni odbor blagovoli izdati mestni občini odlok, da ji prepušča poslopje deželnega gledališča z vsem fundus instructus do konca sezone 1913-1914, to je do. dne 31. marca 1914 pod edinim pogojem, da uprizarja mestna občina po svoji intendanci po cenzuri deželnega odbora odobrene igre, opere, operete. — Umrli so v Ljubljani. Hildegarda Orožen, vdova Brachtl, roj. Zeschko, profesorjeva vdova in hišna posestnica, 43 let. — Marija Breščak, delavčeva hči, 20 let. — Ivan Palovec, dninar, 66 let. — Tomaž Hribar, hlapec, 45 let. — Ivan Ctizak, delavec, 43 let. — Oton Grebenc, davčni nadupravitelj v pok., 60 let. — Matilda Krašna, branjevka, 40 let. — Umrli so v Novem mestu. 23. julija Jožefa Janežič, kočarja hči, 6 let. 25. julija Neža Smrekar, zasebnica, 56 let. 2. avgusta Jožef Pleškovec, težak, 66 let. 6. avg. Ostanek Viktor, pos. sin, 4 leta. 7. avg. Lužar Alojzija, hči hišarja, 21 let. — Zadušil 'se je. Iz Zagorja poročajo: 8. avg. popoldne je delal rudar Ivan Rozina, rojen leta 1879. v Čem-šeniku pri Kamniku, v rovu Kisovec. Plast peska se je odtrgala in zasula delavca do vratu. Rozina se je zadušil. — Nesrečna smrt. Dne 11. avg. popoldne je šel Matevž Sojan, posestnik iz Doba, na bistriški prod po pesek. Tam je po nesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled neprestanega deževja močno narasla, in našel v njenih valovih smrt. — Smrt v pijanosti. Dne 9. avgusta zjutraj so našli pred Permetovo hišo v Ivančni gorici v obcestnem jarku mrtvega znanega pijanca Franca Kavšek iz Mleijeva. Ležal je na ustih. Prejšnji večer so ga videli pijanega ter je najbrže padel na usta in se zadušil. Dne 3. avg. popoldne se ga je bil nek sredstarosten mož nekoliko čez mero navlekel in prikoračil na Karlovško cesto. Alkohol ga je bil tako zmotil, da se je vlegel na progo električne železnice, s katere so ga s težavo spravili in ker le ni dal miru, je prišel v poštev policijski stražnik, ki je pa naletel na odpor. Možakar, ves zmešan od alkohola, se mu je uprl in je imel varnostni organ velike težave z njim. Spoprijela sta se bila dejansko in ko je občinstvo uvidelo, da mož postave pri najboljši volji ni mogel izvršiti svoje naloge, mu priskoči, na pomoč nek civilist, ki je stražniku toliko časa pomagal nasilneža ukročati, da ni prišel še en stražnik. Dva močna moža sta ga aretovala, a sta imela oba z njim posla čez glavo. Suval ju je od sebe, se metal na tla in sploh delal z njima, kakor pobesnel. Svojo težavno nalogo sta slednjič le izvršila, in sicer tako prizanesljivo, da se je občinstvo čudilo. ŠTAJARSKO •— Deželni zbor. Iz Gradca, 13. avg.: Štajerski deželni zbor se bo poskusilo radi velikih vremenskih nesreč zadnjikrat v avgustu sklicati in ga napraviti delazmožnega. Če se to ne posreči, se deželni zbor takoj razpusti in razpišejo se nove volitve v septembru, ki se izvrše v novembru in decembru. -— “Marburgerca” roji. Znani nemškutar Krajnc pri Sv. Duhu na O- — Otvoritev ljudskega odra. Slovensko katol. delavsko društvo'v Kropi je priredilo dne 15. avgusta veliko veselico povodom otvoritve novega ljudskega odra. — Velike Lašče, 13. avg.: Velike Lašče so postale trg in ta veseli dogodek proslave z veliko ljudsko veselico prihodnjo nedeljo, dne 17. avgusta popoldne. Sestavil se je številen veselički odbor vseh 'strank in'slojev in zlasti ženstvo je marljivo na delu, in tako se je nadejati prijetne zabave in lepega materijalnega uspeha. Ves trg se izpremeni ta dan v sejmišče; koder barantajo ob navadnih semanjih dnevih za obleko, obuvala, usnje, železnino, kose in osle, črešnje in lectarijo, •točilo se bo v nedeljo pivo in vino, kuhal guljaž in klobasice, poslovala bo kavarna, abstinenčni šotor, cvetlični in tobačni paviljon, igrala bo godba in tombola itd. Gostilne ostanejo vse med veselico zaprte. — Škoda po črvu na Dolenjskem. Vsaka štiri leta dela po dolenjskih njivah in travnikih veliko 'škodo črv. Tudi letos trpe po mnogih dol. krajih poljski sadeži in travniki pred črvi. Posebno se ta škoda opazuje letos pri prosu, turšici, ovsu, krompirju, otavi. Napadena mesta so kakor požgana. -Nekatere njive so skoraj suhe in tako je tudi sem in tja po travnikih škoda zelo velika. Posebno v bližini hrastovih gozdov in v priložnih legah se škoda kaže, da bo treba tega škodljivca še bolj preganjati in na vse načine. — Metliške novice. Iz Metlike: V Radovičih je umrl dne 13. avgusta t. 1. posestnik, mlinar ter obč. odbornik Josip Matjašič, stric poslanca Matjašiča, v 58. letu svoje starosti. Pokojnik je bil pred nekaj leti tudi župan . občine Božakovo-Rosalnice. Udeležil se je kot vojak tudi vojske V Bosni. Pokojni Jožef Matjašič je bil blag mož in vrl^ pristaš S. L. S. — Toča je potolkla v občinah Drašiči ter Božakovo-Rosalnice dne 15. avgusta 1913 vse vinograde, kar jih je bilo ostalo od 16. junija ter 16. julija t. 1. ter povzro-■ čila veliko škodo na polju. — Deževje zadržuje zrnitev debelače ter provzro-čuje, da krompir gnije. Sploh bo letos slaba letina v celi Belikrajini. Ni čuda, da se ljudje trumoma.izseljujejo v Ameriko. — Provincijalom frančiškanskega reda je bil znova izvoljen P. Angelus Mlejnik, rodom Novomeščan, kustosom P. Placid Fabiani, definitorjem P. Alfonz Furlan, P. Marijan Sirca, P. Kajetan Kogej in P. Kerubin Tušek. — Iz politične službe. C. kr. dežel-novladni koncipist g. Gustav Gclia, ki je bil dodeljen kot komisar c. kr. okr. glavarstvu v Novem mestu, je poklican v službovanje k deželni vladi v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel g. dr. Adolf Golia. — Osebna vest. Za c. kr. poštarja na Vinici v Belikrajini je imenovan Ivan Kambič, dosedaj poštar v Godoviču. —- Poroka. Dne 12. avgusta se je v podružnici sv. Nikolaja v Martinjivasi pri Mokronogu vršila poroka g. sodnega avskultanta Barleta z gospodično hčerko gospoda generala Zupančiča. Poročal je ženinov brat zagrebški prebendar in nadbiskupski tajnik č.' g. Janko Barle, znan kot marljiv pisatelj slovenski in hrvatski. — Smrtna kosa. V Cerknici je u-mrl bivši Cerkvenik Matevž Turšič, star 79 let.% V svoji mladosti se je — Napad na trgovskega potnika. — Potnik vsled poškodb umrl. Dne 12. avg. so pripeljali v Ljubljano nezavestnega trgovskega aprovizacijskega potnika gosp. Hermana Melichen, ki je potoval tudi za tvrdko Schneider & Verovšek. Govori se, da so ga pri Tržišču poleg Mokronoga fantje pretepli. Zaslišati ranjenca ni bilo mogoče, ker se iz nezavesti ni več prebudil in je vsled poškodb umrl. — Povoženo dete. Dne 13. avg. je povozil neki voznik na Lokah pri Zagorju ob Savi' 18 mesecev staro hčerko rudarja Stuška iz Lok. Vozniku, imenoma Juriju Drolc iz Izlak, se ne pripisuje v tem oziru nikaka krivda. — Nesreče. Mijo Mikešič, železniški delavec v Kandiji, se je ponesrečil z dinamitno patrono. Patrona se mu je Vienadoma vžgala in mu odtrgala 3 prste na levi roki. — Franc Krašovec, šestletni deček, kočarjev sin na Leš-nici pri Novem mestu, se je vsedel na “gepelj" pri mlatilnici. Nesreča je hotela, da ga je prijel gepelj za desno nogo in mu jo grozovito razmesaril. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer '50 mu nogo odvzeli in ga tako oteli gotove smrti. — Dne 12. avg. sta dva pri regulacijskih delih Ljubljanice zaposlena delavca nesla nek tram. Ko sta ga vrgla na tla, je odskočil in velik, iz njega moleč žebelj je enemu delavcu razmesaril nogo v členku, da je silno krvavel. Njegovemu tovarišu je vsled tega postalo slabo. Ponesrečencu so rano za silo obvezali in ga prepeljali v deželno bolnico. — Desno roko je odtrgal stroj posestnikovemu siiiu Jožefu Skubicu s Police pri Višnji Gori. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. — Iz mokronoških zaporov so pobegnili zaradi tatvine iz navade zaprti Štrukelj, Debevc in Mole. Dne 12. avg. so se pojavili v gostilni Košak v Novem mestu in pripovedovali, da hočejo sedaj vstopiti v novomeške zapore, češ da v Mokronogu ni obstati, ker so zapori v Mokronogu “pod psom”. Povedali so tudi, da se iz mokronoških zaporov kaj lahko pobegne, ker pazniki jetnikom vse zaupajo. To kritično noč še z žabico niso bili zaprti, temveč le z zapahom—-kdo bi potem ne šel na ljubo prostost! Nato so se pokrepčali in odšli za vrtovi v hišo pokore. — Požigalec. Dimnikarski pomočnik Andrej Matzelle iz Srednje vasi je živel že dalj časa s sosedom v prepiru. Nekoč mu je zagrozil, da mu bo že nekaj napravil. Dne 2. avg. pa so videli sosedovi fantje, da se nekdo klati blizu hiše Andreja Meditza. Po preteku četrt ure je že začela hiša na vseh štirih voglih goreti. Škode je do 3000 K. Matzeleta, ki si je do sedaj služil kruh v tujini, so zaprli in ga oddali okrožni sodniji v Novem mestu. — Vojak, ki bi imel rad vojsko. Franc Mihelčič iz Smolinje vasi je prišel zadnjega julija v gostilno Tabor-sky v Slatenku ter začel razbijati z bajonetom. Vpil je: “Bil sem že večkrat kaznovan pri militerju, pa vsaj mi je vse eno ali ležim na prični ali na “štrozaku”. Saj pride letos do vojske, tu. bom najprvo postrelil svoje oficirje, potem šele sovražnika. Franc bo tako kmalu šel — potem pa bo vojska.” Mihelčiča, ki je bil na žet-nem dopustu, so v Celovcu zaprli. To bo huda garnizijska kazen. * strem vrhu se silno jezi v “Marbur-gerci”, ker se bo slovenska šola pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pri Luča-nah pomnožila in razširila. Jan je h Kranjčevem pismu pristavil dolg pesimističen uvod z napisom “Ein untersteirischer Posten verloren?” Iz cele kolobocije je razvidno, kakor da si Nemci domišljujejc, da je bil Sv. Duh nekdaj nemška posest in postane sedaj — slovenska. Reveži! Slovenci že stoletja prebivajo v tej slovenski okolici in bodo tudi še za naprej 1 — Mursko polje. Dne 9. avgusta proti večeru je po Murskem polju divjala silna, nevihta. Po nekaterih krajih je toča napravila precej škode na ajdi in koruzi; v Kokoričih je pa strela ubila 171etno Jožefo Loparnik, deklo pri posestniku Nedeljku in je bila pri priči mrtva. Vsled vednih nalivov krompir bolj v ilovnatih zemljah silno gnije, da kar iz zemlje smrdi po njivah. — Kap je zadela štajerskega deželnega poslanca in odbornika profesorja Robiča v Varaždinskih Toplicah. Vendar je upanje, da okreva. — Predrzen ropar. Iz Ptuja se poroča dne 7. avgusta: Kmet Korošec je šel dne 5. t. m. ob 6. uri zvečer iz Ptuja proti Hajdinu. Že na ptujskem semnju se mu je pridružil nek neznan moški, ki je trdil, da bo šel v isto smer kot Korošec. Blizu Hajdina je neznanec vprašal Korošca, ali bi mu mogel ta menjati dvajsetkronski bankovec. Korošec je „ta dan v Ptuju prodal dvoje živinčet, je takoj potegnil listnico s 560 kronami iz žepa, da bi za dvajsetkronski bankovec dal neznancu dva petaka. Tujec je v naglici zagrabil za listnico, jo iztrgal Korošcu in zbežal, kar so ga noge nesle. Nekaj časa ga je Korošec zasledoval, ko je pa tujec potegnil dolg nož, si Korošec ni upal več slediti roparju v gozd. Javil je slučaj takoj žandarmeriji in policiji. Baje se je žandarmeriji že posrečilo najti sled za drznim roparjem. •— Koroški Slovenci v Ljubljani. “Slovenec” z dne 9. avgusta je poročal: Koroških Slovencev in Slovenk pride na katoliški shod „s posebnim vlakom okoli 600. V koroški skupini bodo zastopane vse sloveče slovenske koroške narodne noše. Slovenska Ljubljana bo prisrčno pozdravila slovensko rajo iz Korotana, kateri v najtežavnejšem položaju ne zmanjka poguma za brambo slovenskih pravic. — Živijo! Iz Celovca poročajo: Pri občinskih volitvah v Škoficah v vrbskem okraju so sijajno zmagali Slovenci. — Smrtno se je ponesrečil s kolesom g. kaplan Rieder v Šmohoru. — Tolstivrh. Dne 17. avg. se je vršil v Tolstem vrhu ob drugi uri popoldne pri gospodu Osetu (Tolstovr-ška slatina) izvanreden občni zbor živinorejske zadruge za Tolstivrh in okolico, na katerem se je obravnavalo o podpori ministrstva za nakup živinorejskega pašnika pri Spod. Dravogradu in o zboljšanju pašnika. — Duhovniška vest. Nastavljen je za provizorja v Slovenskem Plajber-gu gospod Ivan Starc, kaplan v Borovljah. -—Slovencev v mestnem svetu tržaškem je i po letošnjih volitvah 12, ker tokrat v mestu samem vsled sociali-stovskega internacionalizma — kateri je volil pri ožjih volitvah kamoriste — še ni prodrl nobeden slovenski kandidat. Dne 12. avg. so bili občinski svetniki zapriseženi in ker so se Slovenci namestniku zaprisegli v slovenskem jeziku, je nastala med italijanskimi svetniki in med občinstvom na galeriji silna burja. Vpili so kakor Indijanci in ogorčeno protestirali. Kaj bo šele hrupa, predno se kamora privadi — slovenskim govorom! —V novem goriškem deželnem zboru je 15 slovenskih in 15 laških poslancev. Slovenska “Narodna stranka” šteje 11 poslancev, ki so sledeči: Ignacij Kovač, veleposestnik in župan v Ajdovščini (splošna kurija); dr. Gustav Gregorin, odvetnik in dr. drž. poslanec, Trst, Frank Dominko, sodni svetnik v Komnu (kraške kmečke občine); Fran Furlani, posestnik in župan v Prvačini, Fran Gorjup, posestnik in župan v Kanalu (goriške kmečke občine); Fran Miklavčič, župan v Kobaridu, Anton Mikuž, posestnik in gostilničar pri Sv. Luciji (gorske kmečke občine); dr. Karel Podgornik, odvetnik v Gorici (slovenski trgi); dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, Matija Rutar, sodni svetnik v Gorici in dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec v. Gorici (slov. veleposestvo). — S. L. S., ima virilista knezoškofa Borgio-Sedeja in 3 poslance: iz splošne kurije sodni svetnik in drž. poslanec Josip Fon ter Fran Gergič, posestnik in župan v Velikem Dolu; iz goriških kmečkih občin pa Ivan Rojec, župnik v Mirnu. — Toča v goriški okolici. Dne 7. avg. je padala v okolici Gorice in v mestu samem silna toča, ki je povzročila 400,000 do 500,000 kron škode. — Milijonarjev konec. Na tržaškem občinskem pokopališču se je na grobnici svoje rodovine dne 12. avg. zjutraj zastrupil milijonar Konstantin Cassab. Pokojni je bil znan kot brutalen človek, ki je nečloveško pretepal in mučil svojo deset let staro edino hčerko. Sedaj bi bil imel biti radi tega obso-. jen, a se je sodil sam. — Pomažarovanje Hrvaške. Iz Zagreba se poroča, da Mažari otvorijo začetkom bodočega šolskega leta ma-žarske šole v Belovarju, Novski in v Indiji. Hrvaška vlada je že nove ma-žarske šole na Hrvaškem dovolila, dasi niso potrebne. — Nagla smrt bivše hrvaške umetnice. Ondan je na neki domači zabavi pri kopališčnem ravnatelju Milanu Kai serju v Stubiških Toplicah sodelovala tudi gospa Slava Housa-Patsch, bivša operetna subreta na zagrebškem gledališču in ljubljenka hrvaškega občinstva. Ravno je ob spremljevanju glasovirja odpela pesem “Čuvao te Bog”, ko se je nenadoma zgrudila mrtva, zadeta od srčne kapi. Pokojna Slava House se je po petletnem umetniškem delovanju na zagrebškem gledališču poročila z vojaškim zdravnikom dr. Partschem in šla z njim v Bosiljevo, kjer je Partsch dobil mesto občinskega zdravnika. Bila je pridna gospodinja in dobra mati. Predlanskim ji je umrl mož v naj lepši moški dobi, sedaj mu je sledila tudi ona, zapustivši troje sirot: 2 sinova in hčerko. — Četvorčke je povila soproga nekega zagrebškega redarja. Vsi so bili mrtvi. JOHN FIDO SLOVENSKE GOSTILNA Pri meni dobite mrzlo pivo, najboljše žganje, domače in importirano vino in dišeče smodke. Rojaki dobrodošli! N. W. Phone 1251. 200 Ruby St., Joliet, Ili JOHN PRUS N. W. telefon 1?0. STAVBENIK IN KONTRAKTOJt Stavi in popravlja hiše. Woodruff Read. Joliet, 111 Antonija Rifei izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliet, Uk Michael Conway 106 Loughran Bidg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance f_______ Posojuje denar,za varuje proti požaru Time Schedule Effective Sunday, May 25, 1913. Chicago,0ttawa& Peoria Railway INTERURBAN CAR» Leave Joliet. Arlriv*. 6:05 a. m. Princeton . 6:25 a. m. 6:30 a. m. Rockdale . 6:58 a. m. 7:05 a. m. a. m. 8:05 a. m. Princeton . 8:40 a. m. 9:05 a. m. Ladd 10:05 a. m. Princeton .10:40 a. m. 11:05 a. m. Ladd .11:40 a. m. 12:05 a. m. Princeton .12:40 p. m. 1:05 p. m. Ladd . 1:40 p. m. 2:05 p- m. Princeton . 2:40 p. m. 3:05 p. m. Ladd . 3:40 p- ra. 4:05 p. m. Princeton.... . 7:40 p. m. 5:05 p. m. Ladd . 5:45 p. ra. 6:05 p. m. Princeton . 7:45 p. m. 7:05 p. m. to Ladd 8:05 p. m. Princeton-Ladd 9:40 p. m. 9:05 p- m. to Morris 9:50 p. m. LaSalle .10:40 p ra. 11:05 p. m. Ottawa .11:40 p- nu Direct connections at Ottawa, for Streator and Grand Ridge. And to following stations: — Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Mar- SURETY BONDS Chicago tel. 500 (Five hundred.) quette, Howe, DePue, Bureau. F. E. FISHER, Gen. Supt. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERZE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod U*tanovl]e.. k 1895, Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, III. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicagu tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaii in vsi delavci so Slovenci Najhitreje in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO Denarne nakaznic e Izplačuje c. I poštna hranilnica na Diajn FRANK SAKSER 82 Cortland St. New York. FOIDRTJŽlsriO^: 6104 St. Ciair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. N. W. Phone 1113 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje najboljša pijačo E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, ¡»♦©♦♦0t040f0»0+0*0*0»0+c«)«)»0+0»0*0+0»0t0+0v0f0»0tci I Joliet Citizens Brewing Co- ! North Collins St., Joliet, 111. Indiana J IPiite “Ells. Brand” pivo \ I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. >*»«040*04(Ha4(H04se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej ..........75c Jurčičevi zbrani spisi, vsak zvezek.50c 1. zv.: Deseti brat. Roman........50c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja- ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojeg^ življenja. Cena ........■.............50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu- maorskih vojsk na Novi Zelandiji 20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastah.—Golobček ........25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan L, cesar mehikanski, 20c Marica. Povest ...................40c Mali vitez Volodijevski. Zgodovinski roman, 3. zv..............$3.00 Mali vseznalec — Mali vedež......25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgodovinska poVest ........................25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih.25c Materina žrtev. Pripovedka iz Dalmacije ...........................20c Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru... .25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) .............20c May, Eri. Povest .................20c Miklova Zala. Povest iz tur. časov, 45c Mirko Poštenjakovič. Povest.......20c Mlada mornarja. Povest .......:...25c Mladi samotan Povest .............20c Mladim srcem .................. ...40c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. ,40c Močni baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine ................ 20c Mož Simone .......................50c Mrtvi gostač .....................25c Na Jutrovem ......................40c Na preriji. Povest ...............20c -Na divjem zapadu. 3 povesti iz življenja Indijancev. S slikami v barvotisku, vez.................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ............................20c Naseljenci. Povest ...............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom. Zbirka povesti, pesmi, itd. —- VI. zvezek .............20c Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest ...................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov .........................20c Nesrečnica. Povest ...............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.......20c Od Leona do Pija. Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIII. in v začetku vlade Pija X....:V..,20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ........................ 25c Pasjeglavci. Zgodovinska povest.-— Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. -- 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Zazaretu. — 6. gleškega jezika, vez. . $1.00 Solnce in senca. Povest.. 20c Spisje 20c Spisovnih, ljubavnih in ženitovanj- skih pisem 30c Srečolovec. Povest 20c Stanley v Afriki Stezosledec. Povest .. . . 20c Stoletna pratika od 1901 do 2000, vezana Strelec. Povest 20c Sultanovi sužnji. Carigra; ska pov. .30c Sveta vojska 25 c Sveta Germana, izgled krščanske Sveta Noč. Povest 20c Sveta grofinja Genovefa ganljiva povest .Sv. Notburga. Popis žir ljenj sv. Heme in pripovedka o zvonu na Blejskem jezeru 20c Sveti večer Svitoslav. Povest • 20c Slovenski fantje v Bosni in Herce- govini 1878, zv. I. in II po 75c 60 malih povestij 20c 100 beril 20c NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 lov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob, hiev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet, 111. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodam radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan delo in iz dela. Kare že ronajo pred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, GODBA ZA PLESE IN VSE DR ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 St, Joliet, 111. Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................2Sc Tisoč in ena noč. Pravljice iz ju-trovih dežel, zvezek po 25c, ali 51 zvezkov za ....................$6.00 Tolstoj ..........................30c Trije indij, povesti .............20c Trubar Primož ....................75c Ujetnik morskega roparja .........20c V delu je rešitev. Povest........25c V gorskem zakotju. Povest........20c Vedeževalka. — Kmet - Herod. — Župan sardamski. — Jeza nad petelinom in kes ................. Viljem baron Tegethoff. Zhiagova- lec na morju L 1866.............2Sc Vojska na Turškem 1875-1878 ,...25c Vošilna knjižica .................75c Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Povest ......... Vstajenje. Povest ...... Za kruhom. Povest.................20c Zadnji dnevi Jeruzalema, 2 dela po 7Sc ........................$1. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573......... 'Zaroke o polnoči..................20c Zbirka domačih zdravil ........... Ženinova skrivnost. — Najden in zgubljen ........................30c Zgodbe fare Škocjan pri Dobrovah 50c Zgodovinske povesti, za meščanske šole ..........................,.75c Zlata vas. Podučna in kratkočasna povest ......................... Zlatarjevo zlato. Zgodovinska povest iz XVI. -stoletja .........75c Zlati orehi. Povesti ............. Zlatokopi. Povest iz Alaske....... Zlatorog ......................... Zmaj iz Bosne. Povest ............ Znamenje štirih, povest, zv, po....25c Zvesti sin. Povest ............v. ,25c Žalost in veselje................. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje ie dobiti najboljše m* so po najnižji ceni? Gotovol V mesnic J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ii poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. 0<‘c. Phone 2768. Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za ROŽA SVETA, VEZANA, $1.50. Ta zanimiva povest se že delj časa priobčuje v “A. S.” Mnogi čitatelji jo imajo jako radi. Dokaz, ker se vedno oglašajo oni, ki katerikrat slučajno lista ne dobe. Mnogi bi radi dobili knjigo te povesti. In ker se jih je že precejšno število oglasilo za knjigo, zato smo sklenili preskrbeti več sto izvodov iste, da jo pošljemo naročnikom, ki nam pošljejo $1.50. Knjiga ima 464 strani. Tiskana je z razločnimi — velikimi črkami, tako da jo lahko vsakdo čita. O krasni vsebini te knjige nam ni potreba pisati, ker je našim cenj. čitateljem že itak poznana. Oglasite se za njo takoj pod naslovom: AMER. SLOVENEC, Joliet, 111. Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list “AVE MARIA” (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ----------------o---- . To- je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA”. V tem listu ni strupa. Cim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list “Ave Maria”. f Anton Dowiak Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet Če ne dobite pravega Pain- Expeller-ja od svojega drugista, pišite na F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washington Street, New York. N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL SLOVENSKA GOSTILNA ’ NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. Pri meni dobite najboljši mošt. Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St, Joliet, H Prijateljem in znancem naznanjen, da sem kupil Mauserjev salun, kjer m« lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drag« pijače. ST. VIATOR COLLEGE KANKAKEE, ILL. Šola za mladeniče. Prostora za 400 dijakov. Board in poduk $‘250 na leto. Pišite po katalog, ki ga pošljemo zastonj. Very Rev. J. P. 0. Mahoney, C. S. V. PREDSEDNIK. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS.