KOMENTAR
KS-osnovna celica
Samouprava v krajevnih skupnostih — to je le eno od pomembnih vprašanj, ki se jih bo dotaknila prihodnja seja konference ZK in menda ni treba poudar-jati, da mu bodo udeleženci posvetili še posebno pozornost.
V naši občini deluje 20 krajevnih skup-nosti. 13 med njimi je že sprejelo nove statute, ostale naj bi jih ta mesec. Zbo-ri delegatov so izvoljeni v osmih krajev-nih skupnostih mestnega področja, osta-le KS pa obljubljajo, da bodo pohitele še v septembru.
To je le nekaj podatkov, ki naj služijo za izhodišče tem našim razmišljanjem. Z drugo besedo — kljub precejšnjim uspe-hom na področju krepitve krajevne samo-uprave nas čaka nedvomno še veliko dela. Naj naštejemo nekaj razlpgov: pripfava programa in terminskega plana reorga-nizacije krajevnih skupnosti (povsem na dlani je, da so nekatere KS odločno pre-velike, saj nekatere štejejo tudi do 15.000 prebivalcev — in da od samouprave, združevanja interesov občanov v takšnih krajevnih skupnostih — vfelikankah ne moremo veliko pričakovati).
Že v letu 1973 je občinska konferenca ZK sprejela sklep, da se mora financi-ranje KS za proračunsko obdobje 1975 v celoti spremeniti, kar pomeni, da bo treba najti ključ, ki ne bo odvisen od proračuna občine, temveč od stalnih vi-rov.
' Naslednje pomembno vprašanje, ki mu bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, je kadrovska zasedba v KS. Dejstvo je, da organizacija samouprave v krajevnih skupnostih, reševanje komu-nalne problematike in sploh vse delo v okviru KS zahteva sposobne Ijudi (ki naj bi bili, ne nazadnje, tudi zdravstveno spo-sobni sprejeti številne težke naloge).
Že v dosedanji praksi pri financiranju skupnih potreb OZD v okviru KS lahko ugotavljamo, da se odnosi spreminjajo. Primeri tesne povezanosti med delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, kakršni so v Medvodah, KS Milan Maj-cen in Dravlje, niso več tako osamljeni, upajmo pa, da jih bo vedno več. Delovni ljudje in občani so spoznali, da KS ni več podaljšana roka občine, temveč da je to samostojna samoupravna celica, temelj naše samouprave.
LASTNI VRTEC PIVOVARNE UNION
Ker bi bilo kar 80 otrok staršev, ki so za-posleni v pivovarni Union, potrebnih strokov-nega varstva, so se v podjetju odločili, da u-stanovijo svoj lastni vrtec.
Preuredili ga bodo iz stanovanjske hiše na Celovški cesti 20. V ta namen so se že začele priprave za preselitev družin, ki stanujejo v tej hiši, tako da bo hiša prazna že letošnje le-to.
V novem vrtcu naj bi bilo prostora za oko-li 60 otrok, vendar pa bodo dokončno število povedali strokovnjaki.