Posamezna številka 40 vin.
khaja vsak dan razen pondeljka In dneva po praznimi.
^j*dništvo je v Ljubljani, .frančiškanska ulica štev. 6/1.
Ogljse računamo po dogovoru.
Izdajatelj: Josip Pctejan.
*%>v»rni urednik: Rudolf Golouh
1*4 tiskarne Mostbiick, Mnribor.
Telefonska številka 312.
U6. štev.
Stasito jngoslov. sodjatno-demokratične stranke.
Pavšalni Iranko v driavl SŠŠ.
Naročnina: Po polti ali s dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K. za Četrt teta 18 K, za mesec 6 K. Za Ne nčijo celo leto 77 K. za ostalo tujino In Ameriko 84 K. Reklamacije za list so poštnine proste.
Uptavništvo Je v Ljubija n Frančiškanska ulica It. 6/1.
U tjubtjani, petek, dne 28. novembra 1919.
Četnik til.
USe poleg mirom pogodbe Je
 .............. II!
Beograd, 25. Kakor je znano, mo-P jugoslovanska mirovna delegacija v prizu razen mirovne pogodbe podpisati ^ dve posebni konvenciji, ^esa se ti-*^jo ti konvenciji, se lic more natančno ^znati, to.'.a zdi se, da se ena konven-nanaša na vojno odškodnino, ki jo “"a Srbija zahtevati od Avstrije. Po od-r^bah te konvenc.,; se bo ta odškod-odbila od one svote, ki jo mora J,ugoslavija plačati za svojo osvoboditev(l) Jll§oslovanska dele c. cija, ki je dobila “•vodila, da podpiše dogovor, je glede ’e« konvencij stavi!a gotove pridržke in 0*eni obvestila vlado v Beogradu.
taUmki uročna objava Sleti 2 Jodronskesa vprašanja.
Trst, 26. nov. Rimski „Messaggero“ pobčuje naslednjo uradno objavo : Razila se je govorica, da se je vlada s da je predložila Titlonijev osnutek, drekla ozemlju, katero smo na podlagi ®°‘0čb premirja in londonskega dogo-0ra zasedli in katero imnjmo še zasede-Ta vest je neosnovana. Resnica je, r* zahteva Tittonijev osnutek kot najmanjšo m?ro koncesij znano ureditev [eškega vprašanja in osvoboditev Zadra er se odpoveduje ostali Dalmaciji, Toda Ogovorjeno je bilo, da ne bomo iz-teiHi iz rok niti pedi dalmatinske zem-% kolikor smo je zasedli, dokler ne ^Hjmejo italijanskega predloga zavez-pi in Zedinjene države. Ker je bil torej Jttonijev predlog odkl en, ne bomo ^pustili niti Zadra, ni i l Šibenika, niti °tokov, marveč bomo p; icakovali r!:!ep ^u, ki ne more biti vi e daleč.
lite
Kriza Italijan« c vlade.
Trst, 26. Vsled izida političnih vo-
iv	se je parlamentarn > ravnovesje prerinilo. Zmaga oficijch ih socijalistov in drugem redu katoliške stranke ne nudi pc%bne jakosti za se iavo socijalistično 7“.katoliške vlade. To pa deloma vsled j,eJstva, da obe skupin', dasi najmočnejši, *»pno nimate potreb:.o večine, deloma tudi, ker morajo s djalisti premagati „n°go predsodkov, j edno bi se mogli ^Užiti s katoličani v skupnen delu. Jazen tega je tudi težko računati s tem, ^ bi se socijalisii s svojim maksimali-Jffriim programom že takoj od pričetka javili za sodelovanje v vladi. Zato je e*rjetno, da bi in ogel Nitti H n t u e 1 n O se st avti prehodno
Y	n i s t e r st v o, v katero bi povabil Tu-“tijeve socijaliste. Vsekakor bo vlada
|°rala oškodovati razne politike s tem, 7 jih pozove v senat.
tol ogrski kote! sestogUsn.
dk Nauen, 26. nov. Iz Budimpešte 'Nčajo, da je nov kabinet takole se-'avijen: Ministrski predsednik Huszar; ^anje stvari grof Somssich; notranje atleve Beniczky; uk in bogočastje [jaller, državni tajnik Pekar; poljedel-lv0 Rubnick, državni tajnik AIayer; trpina Heinrich, državni tajnik Miakits; J^ska blaginja Payer, d.žavna tajnika h^kely in Benard; p;:vosodje dr. ?fezy; narodne manjšine a eyer; finance S**on Koranyi; prehrana Szabo Nagyatad, ^žavni tajnik Palyi-Keller; minister za ??le kmete Szabo-Sokoropatka, državni ?3nik Patass, vojni minister Friedrich, slavni, tajnik Heske. Mii:isirstva za ?ezo z entento, za obrlne dclavce in 3 propagando so se razpustila. Od no-ut ministrov sta minister za '/idsko Jaginjo Payer in državni tajnik v trgovskem ministrstvu Miaklts soc. dem.
0 volitvah »a Ogrskem.
Budimpešta, 26. nov. Volitve na Madžarskem se bodo vršile dne 22. januarja 1920. O vladavini bo odločilo ljudsko glasovanje. Ako se ljudstvo izjavi za monarhijo, bo nova narodna skupščina imela določiti osebo bodočega madžarskega kralja.
Blokado Raslie.
London, 26. nov. (Reuter.) Vrhovni svet je v novi noti pozval Nemčijo in nevtralne države, da poostrijo blokado proti sovjetski Rusiji.
Vesti LDU.
Zadnje vesti.
Sciaicja, italijanski zunanji minister.
Nauen, 26. nov. Italijanski listi poročajo, da bo knez Scialoja naslednik ministra za zunanje stvari Tittonija.
Preosnova italijanske armade.
Lyon, 26. nov. V kratkem bo objavljen v Italiji odlok o preosnovi italijanske armade. Osnutek za reorganizacijo temelji na enoletni aktivni službi skoro za vse moštvo. Ta službena doba se po okolnostih more skrajšati na osem mesecev. Vojaški službeni dolžnosti bodo odslej podvrženi vsi italijanski podaniki. Posebne rodbinske razmere bodo dale pravico do skrajšanja službene dobe.
Rim, 25. nov. Letnik 1896 bo odpuščen iz vojske in mornarice, zato pa se vpokliče letnik 1900 v vojaško službovanje.
Iz francoske zbornice.
Pariz, 26. nov. V novi francoski zbornici se je ustanovila nova skupina, ki se imenuje „Skupina mladosti". Izdala je komunike, kjer.razvija svoj program, in sicer za sedaj samo v velikih potezah. Nova skupina obsoja osebnost v politiki in protekcijo ter odklanja vse usluge. Nihče, ki je stal na čelu kakega ministrstva, ali ki je bil voditelj kake stranke, se ne sprejme v to skupino, ki bo reorganizirala gospodarstvo in upravo dežele.
Me^iadna delavska konferenca v taingtona.
W a s h i n g t o n, 26. nov. Uradno poročilo o mednarodni delavski konferenci: Topot so se začela sklepna posvetovanja o načrtu dogovora glede osemurnega delavnika in 40urnega delavnega tedna. Predsednik delavske skupine je izjavil, da delavci nikakor niso pripravljeni, odpovedati se svojih pra ic in zahtev, vendar pa da bodo glasovali za predstoječi dogovor, ker so v : de rr ,i '• pripoznale načelo 8urnega delavn a :u 48urnega delavnega tedna.
Mri v Egiptu.
Amsterdam, 26. no<r. „Times“ poročajo iz Kahire, da nemiri v Egiptu trajajo dalje. V Aleksandriji so bile včeraj velika demonstracije. Množica se je spoprijela z redarji. Ker so pa bili prešibki, so morali angleški vojaki poseči vmes. Tudi v Tanti in drugih mes ih ob spodnjem Nilu so bile demonstracije Pri sobotnih nemirih v Kahiri je bilo med prebivalstvom 84 žrtev, med njimi 7 mrtvih. Poleg tega je bilo tudi mnogo žrtev med egipčanskimi redarji in angleškimi vojaki.
Atentat na Ksičaka.
Berlin, 26. Iz Moskve se poroča: Admiral Kolčak je bil napaden od lastnih ljudi. Atentator ga je hotel ubiti z ročno granato, pri čemur je nebroj vojakov izgubilo življenje.
Pomanjkanje premoga in draginja v Ameriki.
London, 26. Iz Zedinjenih držav prihajajo vesti o pomanjkanju premoga. Bati se je, da bo to imelo slabe posledice. Vsled nuraščajoče draginje je Wil-son izdal oglas, s katerim se javna preskrba z živili zopet stavlja pod državno nadzorstvo. Posebno primanjkuje sladkorja.
Vprašanje zahodne Ogrske.
Budimpešta. Poverjenik za zahodno Ogrsko grof Szigray in poverjenk za Šopronj Evgen Eercsak sta bila pri angleškem pooblaščencu siru Clarku, da ga informirata o vprašanju Zahodne Ogrske. Sir Clark je sklenil, da se bo o položaju Zahodne Ogrske informiral na licu mesta.
Dunaj, sedež zveze narodov.
Dunaj, 26. Sem je dospela oficijelna vest iz Ženeve, po kateri je vrhovni svet pritrdil izpodbudi avstrijske vlade, izvoliti Dunaj za sedež zveze narodov.
Južna železnica.
Dunaj, 26. Francoski delničarji južne železnice so v »Office Nationale0 pismeno povabili južno železnico, da pošlje delegate k pogajanjem v Parizu, ki se bodo pričela koncem decembra ali začetkom januarja pihodnjega leta. Pri teh razpravah se bodo posvetovali o načrtih saniranja položaja južne železnice, ki je skrajno neugoden, nakar se bodo začela pogajanja z državami, ki po njih ozemlju tečejo proge južne železnice.
Baltiške novince.
Nauen, 26. nov. O položaju iz baltiških provinc vračajočih se nemških čet prihajajo izredne resne vesti. Obkoljene so od letenskih in litvinskih četah, ki jih neprestano napadajo. Mitavo so nemške čete že zapustile. Železniški promet počiva. V Tauroggen je dospela zavezniška komisija.	Vesti	LDU.
Dnevne vesti.
Kolekovanje jugoslovanskih kron se prične po celi državi dne 30. t. m. Od prinešene svote kron se bo odtegnilo 20 odstotkov. Stranka dobi za odbito svoto posebno pobotnico (priznanico), katero bo država izplačala pri svojedobni zamenjavi z novim denarjem v gotovini. Finančno ministrstvo pravi:	„Zadržanje
20 odstotkov je utemeljeno iz več vzrokov. Slab, strgani denar se bo moral zamenjati z novim kolekovan.m, ki ga bo gotovo 20 odstotkov celokupne množine. Z odbitkom se bo zmanjšalo tudi število kron, kar bo na valuto le ugodno vplivalo. Pridržek 20 odstotkov ne bo v škodo posestnikom kron, marveč bo s tem le ustavljen dotok velikih množin kron iz inozemstva, kojih valuta vedno pada. Po odvzetju dvajset od sto, bo mogoče za 80 K kupiti ravno toliko blaga, kakor sedaj za 100 kron". — Kdaj in kje se bo vršilo kolekovanje po raznih krajih, bo razvidno iz uradnih razglasov.
Kaj je z našimi ujetniki v ItaliiJ? Prejeli smo: Iz italije vračujoči se ujetniki pripovedujejo, kako slabo se godi našim ujetnikom v Italiji. Italijanske vo» jaške oblasti jih popolnoma zanemarjajo, tako da ujetniki trpe lakoto in se jih celo pretepa. Italijanski častniki pravijo, da jih izpuste le, če se odstopi Italiji Reka in Dalmacija. Bolezen silno razsaja med ujetniki. V vsakem ujetniškem taboru jih umrje troje do pet mož vsaki dan. Skrajni čas je, da se naša vlada odločno zavzame za te naše ljudi in izposluje, da se ti trpini prejkomogoče vrnejo domov.
Pri vseh poštnih uradih v Prekmurju se je otvoril paketni promet v tuzemskem prometu, in sicer pri uradih: Boltinci, Dolnja Lendava in Murska Sobota tudi promet s paketi, ki so obremenjeni s povzetjem; pri uradih: Badonci, Cankova, Črenšanci, Dobrovnik, Gornja Lendava, Križavci, Martijanci, Petrovci, Prosenjakovci, Rušonci, Ran-kovci, Rogaševci, in Veliki Dolinci pa le promet s paketi, ki niso obremenjeni s pozvatji. Uradi do preklica pakete sprejemajo Je na lastno odgovornost pošiljateljev in brez jamstva poStne uprave*.
Zgubila se je dne 22. t. m. proti
pol 5. uri v bližini hotela »Union* v Ljubljani zlata moška žepna ura. Ker je ista drag spomin, se naproša poštenega najditelja, da jo odda proti nagradi policijskemu ravnateljstvu. Ura ima tri pokrovce. Na sprednjem pokrovcu je v secisijon-skem stilu gravirana ženska glava, na zadnjem pa vijolice.
Beguncem kamniškega okraja! V nedeljo, dne 30. t. m. ob 9. uri se vrši v Kamniku v restavraciji »Rode* shod beguncev in izseljencev.
Tečaj za državno računos’ovje otvori in sprejema prijave 28. nov. 1.1. ob 15. uri, Poljanska ceste 2, II. nadstropje 16, Franc Ilovar, rač. svetnik.
Izpremene se naslednja uradna imena poštnih uradov: Zreče pri Konjicah se Imenuje odslej Zreče; Zgornje Jezersko se lzpremenl v Je-Jersko; Bela v Kopališče Bela; Možica v Me-žuca; Sent Vid v Podjuni v Sv. Primož T Pod* zini.
Aprovizacija.
Prodajalci soli se vabijo, da st takoj zglase pri tvrdki Jelačin radi nakazila salL
Prodaja soli. Na vsak odrezek it. 4 sladkorne izkaznice za oktober se dobi kilogram soli, ki stane 2 K 40 v.
Glavne sladkorne izkaznice, ki nimajo več odrezkov, naj stranke shranijo, ker se bode dobilo nanje še kako blago, ker ne bo mogoče tiskati takoj novih sladkornih izkaznic.
Kovice.
1. december se praznuje kot narodni praznik.
Jugosl. mirovna delegacija v Parizu
se zmanjša po številu uradništva in se preseli v manjše prostore.
Tujce so začeli vsled pomanjkanja stanovanj izganjati tudi iz Sarajeva. Odpotovalo jih je že okoli 200.
V	Dubrovniku je začel izhajati tedenski list .Narod."
Francozi zapuste mesto Segedin na Ogrskem. V mesto vkoraka Horthyjeva bela garda.
Vprašaje premalo o Jugoslaviji.
Naš so rudnik l. P. se je mudil te dni v Beogradu. Poselil je prj tej prilki ministra ?a gozdarstvo in rudarstvo g. Antona Kristana. Pri razgovoru se je naš sotrudnik dotaknil tudi vprašanja, kako je sedaj s produkcijo premoga v državi. Sodrug Ant. Kristan je podal naši mu sotrudniku zaupljive informacije, ki jih v naslednjem priobčujemo: Naš sotrudnik je vprašal:
,Kal-o je s produkcijo premoga v Srbiji? Aii je res, da se nič ne dela?* Sodrug Ant. Kristan je odgovoril:
V	Srbiji je bila produkcija premoga pred vojno med 80 do 100 vagonov dnevno. Med vojsko Srbi niso delali v pre-mogokopih, ker je bila dežela okupirani pa avstrijski in nemški armadi, ki je eksportirala vse, kar je v deželi dobila, tako seve, je po rudnikih in zlasti po premogovnikih £ nji lastno pridnostjo in grabežljivostjo pobrala vse, kar se je dalo pograbiti. Pri umiku pa je končala zopet vse — podrla Železnice porušila tire — pokvarila stroje, da je tudi vse rudnike, v glavnem premogovnike de-v as tira la, takorekoč uničila, to je
vendar znano vsakomur... Ko je srbska vojska prišla v novembru v domovino, je našla vse podrto, porušeno, uničeno: gozdove posekane, hiše poropane, rudnike razdejane. Prebivalstvo se je vračalo za vojsko, to je v decembru, v januarju, februarju — še danes niso vsi doma. Kakor veste, so danes Srbi še vojaki in to velika večina. Slovenci, Hrvatje iz Hrvaške in Bosne, Srbi iz Hrvaške iz Banata in Bosne so izvzemši mladeničev doma pri svojcih in pri produktivnem delu — Srbi pa so še na mejah — tako na Koroškem, v v Mariboru, Prekmurju. Vojvodskem, v Črni gori, v Dalmaciji, Skoplju in Solunu. Srbska vojska še ni demobilizirana, ta je še pod orožjem, da brani državo, da se kaj ne pripeti — saj veste, kaj je bilo na Koroškem, ko se je takrat napravil tisti nezrel poskus proti Celovcu iu koga je bilo potreba pozvati, da pride zopet zavojevat slovenski Korotan . . . Nedavno je bil na vidiku spor med Romuni in Jugoslavijo radi Banata. Romuni so koncentrirali svoje čete že okrog Temešvara. Ali: vzemite Reko in dalmatinsko obal, speci-jelno dogodek D’ Annunzia. Srbi so zato še mobilizirani in branijo državo S. H. S. s svojo močjo še danes. Saj veste, kdo je 'zadržal Italijane pred Vrhniko. Veste, da smo se v Ljubljani takrat bali, da italijanska pohlepnost ne zaseže preko Ljubljane na Trbovlje . . .
—	Naš sotrudnik je pripomnil:
„Srbi torej ne morejo še niti razviti dela v prospeh ožje svoje domovine".
-—Sodr. Ant. Krtstan je nadaljeval:
Ne morejo tako, kot bi bilo potreba. Gorenje sem povdaril le zgolj radi tega, ker se je zadnje čase v slovenskem klerikalnem časopisju (»Večerni List*) trdilo marsikaj, kar lije v oči resnici. »Večerni List“ je celo pisal, da bomo Slovenci uničeni, če Srbija dobi iz Slovenije dnevno po 600 ton premoga
—	v Srbiji pa ni nikdo rekei niti besede, ko so umirali njeni sinovi na Koroškem za slovenski Korotan ... In tudi sedaj ne slišiš zle besede, ko pridni kmečki in delavski možje stoje v garnizijah po Sloveniji . . .
Da pa bodete, dragi prijatelj — nadaljeval je sodr. Ant. Kristan — raznmeli položaj kakršen je, bom Vam nekoliko natančneje razložil vse potrebno.
Srbija s staro Srbijo ln Macedonijo tvori velikansko ozemlje, ki se razprostira med Donavo, Savo in Drino, ter skoro bi rekel — med egejskim morjem. Pred bukareško mirovno pogodbo je obsegala Srbija približno 48000 kvadf&tnih kilometrov, po tej pogodbi nekaj 'nad 86.000 kvadratnih kilometrov — sedaj je seveda precej večja, gotovo mnogo nad 100.000 kvadratnih kilometrov, ker so sedanje meje na jugu precej dalje postavljene nego 1. 1913 glasom buka-reške mirovne pogodbe. Železnice po tej Srbiji so danes že v „teku“ — de-nite to pod ušesca, kadar bodete pisali o tem — ker promet na teh železnicah je vsekor drugačen kot pri nas v Sloveniji . . .
„Zakaj?“ je vprašal naš sotrudnik.
— Le počakajte, dragi prijatelj — bodete si sami lahko odgovorili na to vprašanje, ko dogovorim . . . dejal je sodr. Ant. Kristan in nadaljeval:
— Za železnice je treba v prvi vrsti premoga. Železnice, ki so jih Nemci in Avstrijanci tako hudo pokvarili, so za silo že popravljene. Manjka sicer še strojev, manjka vagonov, manjka tudi izvežbanih ljudij — ne pozabite, da so še Srbi v vojski! Kdo najde za želežni-ce premog?	(Dalje prih.)
Maksim Gorki:
Vteral in danes.
Včeraj je bil dan — velike laži — zadnji dan njene moči.
Skozi stoletje je človek predel kakor pajek nitko za nitko vez opreznega meščanskega življenja in ga polnil vse bolj in bolj z lažmi in lakomnostjo. Človek se je hranil ž mesom in krvjo svojega bližnjega, a proizvajalna sredstva — to orožje v boju s prirodo — so ostala pravo sredstvo za tlačenje človeka: to cinično laž se je smatralo kot neizpremenljivo resnico.
Tudi včeraj je ta pot privedla človeštvo v blaznost evropske vojne. Rdeči blesk te strahote je metal svetlobo na celo giljotino stare, utrjene laži, a sedaj vidimo, da je stari svet razmajan iz te-imela. razbit v kose; njegove tajne skrivnosti so odkrite, in danes so spregledali celo oni, ki so bili slepi, in jasno vidijo grozo preteklosti.
Danes je dan osvete radi laži, ki je vladala včeraj.
Burni napad narodnega strpljenja je uničil razgniti življenski red in ta se nič več ne more vzpostaviti v svojih starih oblikah. Ni še vsa zastarela preteklost uničena, a bo pa kmalu bolje — jutri.
Danes je veliko grozote, ali ta je naravna in razumljiva. Ali ni naravno, da ne morejo biti plemeniti ljudje, ki so zastrupljeni z močnim strupom starega reda — alkoholom in sifiliso? Ali ni naravno, da ljudje kradejo, če je bila kraja do včeraj temeljni zakon? Ali ni naravno, da mora biti ubitih na stotine, na tisoče ljudi, če so nam skozi cela štiri leta govorili o milijonih ubitih ? Včerajšnje seme je rodilo današnji dan. Današnji dan je krut, a njegova krutost ni sad sedanjosti. Zloba vstvarja moč ljudi; vse pride na svet po ljudeh. Med razvalinami prošlosti vidimo jasno vse one sile’, ki so ohranjevale to zlobo, a vse, kar danes drema v srcih tlačenih, jih sili, da tudi sami tlačijo.
Lahko je najti pogreške pri človeku, kakoršen je danes; človeksenahaja pred zrcalom zgodovine, nag kot zver, ki gor. z ognjem zapoznele in preostale osvette
Ali ne smemo pozabiti, da je dan tudi preveč svetel in so zato i sence tako temne. Razumeti moramo, da se je
v	sredi prahu in blata, v sredi kaosa uničevanja danes že pričelo veliko delo za osvobojenje človeštva izpod jarma železne pajčevine prošlosti, a to delo je istotako težko in obdano z bolečinami kakor bolečine poroda. Razumeti moramo, da smo priče smrti zla prošlosti, zla, ki preživlja svoje zadnje ure zaeno s človekom od včeraj.
Tako ,se je dogodilo, da ljudem, ki hite v odločnem boju zmagi pravice nasproti, stoje na čelu najmanj izkušeni in najslabši bojevniki — Rusi, narod dežele, ki je zaostala gospodarsko in kulturno, narod, katerega je preteklost izčrpala bolj, nego kateri drugi narod. Tik do včeraj je ves svet smatral ta narod — pol-divjake, a danes — ravno isti narod u-mira gladu in lyti naprej nasproti zmagi ali smrti z ognjem in pogumom starih preiskušenih bojevnikov.
Vsakdo, ki iskreno veruje, da nebrzdana težnja človeštva za svobodo, le-
poto in razumnim življenjem ni prazen sen, da je to stvarna moč, ki edina more ustvariti nove oblike življenja. Da je ta moč vod, ki bo preobrazil svet — vsak pošteni človek mora priznati splošno važnost dela revnih revolucijonarcev Rusije.
Delo ruskega naroda je danes raW* meti kot gorostasen poskus, da se oživo-tvorijo in uresničijo velike ideje in gesla* stvorjena in poudarjena od učiteljev člo-večanstva, modrijanov Evrope. Včeraj j{ socijalistična misel Evrope kazala p0* ruskemu narodu, danes se ruski delavci bojuje za zmago evropske misli.
Toda če bodo pošteni ruski revolti; cijonarci, katerih število je majhno, b so obdani od sovražnikov in onemogl' vsled gladu, poraženi, bodo posledice grozne nesreče težko padle na hrbte vseh evropskih revolucijonarcev skupnega df lavskega razreda Evrope.
Če pride do te katastrofe, pote® bodo oni, ki ne spoznajo, ne razume)9 strašne borbe, katero vsaki dan vodij0 delavci Rusije, to poplačali s svojo krvjo in življenjem.
Častno srce se ne obotavlja, po5(ffla misel ne pozna izkušenj kompromis poštena roka ne preneha delati, dok^ bije srce. Ruski delavci se nadejajo, & njihovi bratje po duhu ne bodo stili, da bodo pogažena ruska revolucij8; ne bo dopustili vstajenja starega, •? je zadobilo smrtonosni udar in že izd1' huje, izginja, in ki mora popolnoma iz' giniti — če bo evropska revolucijonarfl2 misel razumela velike naloge sed*11' josti.
te m ®) $
v
Anton Černe
GRAVEUR
O//
In
hilA*
a, Dvotfl
%
Poljedelske stroje, orodje, stavbeni ms-1 tertjal, bohinjsko posodo In drago že- :
:: leznlno priporoča domača tvrdka :s
266 i
Fr. Stupica v Ljubljani
Gosposvetska (Marije Terezije) cesta it. I>
Čevlje, obleke, perilo in pletar> ske izdelke potno kovčke priporoča po nainižji ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni trg Z. 769-2	VtasteijeMPipimi!!0 ženjem želi se seznaniti s samostojnim gospodom od 40 do 60 let v svrho pomoči pri skupnem gospodinjstvu. Cenjene ponudbe pod .A. šl. 19' na upravništvo dnevnika Naprej. 740
	ZaneslMo RočIJaža sprejme takoj, Kolinska tovarna v Ljubljani. 768-2
	Prva slov. zidarska zadruga v Ljubljani, pisarna Glince 282, se uljudno priporoča slavnemu občinstvu za naročila zidanja novih stavb, prezidav, popravil ter Aseh zidarskih izvršitev. 714
MrlStllljO, zmožna slovenščine in nemščine in dvostavnega knjigovodstva, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe: Maribor, pošt. predal 2.	
	6 dobrih iziti kurjačev potrebuje prernogokop v Mostam. Plača dobra poleg deputatov. Prepisi izpričeval naj pri-lože prošnji. Rudarska uprava, Mostar. 722-7
Irgnina z Mei. Ojavet & Tntk. Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krfževniške cerkve sprejme krepkega učenca. 772	
Mesečna sobo ■s.£L" Ponudbe se prosi na upravo Na-preja. 774-3	Iščejo se tovorniki mizar.
m	o	o.n	 jtisfruktor htvatskega jezika se išče proti dobremu plačilu. Ponudbe pismeno na upravo Napreja pod št. 2500. 773-2	ki zna izdelovati tudi modele, dalje tovnrnlikl 3ldor
60 do 80 ki oglja (Holzkohle) se takoj kupi. Ponudbe se prosi pod „Takoj 80* na upravo Napreja v Mariboru.	in strolnlhllMčar
	s prostim stanovanjem za tovarno v Bosni. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače naj se pošljejo pod »Z. B. 1718“ upravništvu Naprej. 732
Sirilu i dtt EST 23 v delo, v popravilo in krpanje; predelava tudi vrhnje obleke. Prijave upravi Napreja. 771	
jhiMj poagane, in ra2po^. stenice Ščurki! dlkalno učinkujočega uničevalnega sred-itvA,» katero vsakdan dohajajo zahvalna plima. Za podgane In miši K 6*—; za Ščurke K 6'—; po»ebna močna tinktura za itenlce K 6v-; uničevalec moljev K 3'—; praSek proti mrčesom K 5-—; mazilo za človelke uil K 3'—; mazilo proti ulem pri živalih K 8-—; praSek za u5i v obleki ln petliu K 3'—; praSek proti per-nltn uSem K 3—; Unktura proti mrčesu n* ladja ln jelenjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 3—; Polilja po povzetju: Zavodza pokončevanje mrčesa M.Jdnker, Zagreb 40, Petiltijika ulica 3,HI. 14	Bel«, glavnica 3C 20,000.000 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu :: obrestovanju ::
Št. 9125/1919.
RAZGLAS.
Šumsko gospodarstveni ured imovne Opčine Gjur-gjevačke potrebuje upravitelja za premogovnik v Glo-govcu.
Pogoji: Kot predizobrazba se zahteva nižja ali srednja rudarska šola. Plača po dogovoru. Naturalno stanovanje in brezplačna kurjava.
Prosilci naj vložijo primerno inštruirane prošnje na Šumsko gospodarstveni ured imovne Opčine Gjur-gjevačke.
Šumsko gospodarstveni ured imovne opčine Gjurgjevačke.
RAZGLAS.
Trgovina Oskarja Reitterja v Slovenjgradcu, ki se nahaja pod sekvestrom, se odda dražbenim potom v najem. Najemniku se bo. prepustilo vse se-kvestrirano trgovsko blago za ugotovljeno kupno ceno.
Zaradi pojasnil o lokalu in množini trgovskega blaga naj se ponudniki obrnejo na sekvestra imovine Oskarja in Ivane Reitter, gosp. Lovro Vav p o ta v Slovenjgradcu.
Pismene, pravilno kolekovane ponudbe, naj se vlože pri podpisanem oddelku deželne vlade v zaprtih zavitkih z opombo na zavitku: »Najemna ponudba za trgovino Oskarja Reitterja* najkasneje do 10. decembra t. 1.
V	Ljubljani, dne 17. oktobra 1919.
Deželno vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt.
Jrva
mehka in trda vsako množino pripelje na dom družba
„Impex“
Mahrova hiša, Krekov trg štev. 10, I. nadstropje. 767-10
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu v Mariboru uljudnO naznanjam, da se prične dne 28. nov. 1019 V dragi dan od 8. do 10. nre dopoldne ik d 2. do 4. nre popoldne
Josip Mi slej, pekarna
Maribor^ Koroška cesta 2x.
<8»:
Priporočamo tvrdko 777 3
Josip Omersa
y Razpošilja vse vrste pisarniške? in šolske potrebščine, vse vrste I razglednice na debelo in drobno.
Ljubljana, Dunajska c. 6/1.
—   <8>
&
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
v Cjubtjani	2
Podružnice: V Splitu, Celovcu, Crstu, Sarajevu, Gorici, Celju, jffariboru
Ites.fondioroglo J£ 8,000.000
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje apro-:: vizacijske kredite »