St. 8. * V Gorici, v torek dne 27. jamivarja 1903. Letnik V. l/.liaja vsjik torek in mo bo to v tciliiu ob II. uri pn'dpoldrn.* /u mesto Iit oL '.i. uri popoldnf /.a ilo/nlo. Ako patle natii dneva praznik i/.He (Jan pn;j ob G. zv(!(i(;r. Stain* po pošli projuniaii ali v (iorici na "lorn pošiljari cHol»*tno 8 K., pollftno 4 K. in (!<*trl.l('liio 2 K. t'roduja -,1' v (Jorici v tobakanuili Schwarz v Šolskih ulicah i" •' ' lersiU v Nunskili nlicah po H vin. GORICA (/Jutraiijf Izdunje.) I'rednistvo in upravnl$tvo se nahajata v «\ a r o d n i tisUrn :•, ulica Vetturim ;.. U. 9, I>opisf* je naslovili na uredruStvo. •.»glase in narocimio pa na upravniitvo • tiorice». Oglasi se ra(!unijo po petit- vratah in sicer ako se tiakajo 1-krat pu 12 vin., 2-krai po 10 vin., 3-krat pu 8 vin. Ako st: vpiikrat liskajo, raču- j iiijO ne po pogodbi. Izdajatelj in odgovonu urednik Joslp Marušič. T. ka „Narodna tlskarna" lodgov. J. MaruJič). Balkansko vprašanje in Nemčija. 'IV dni poluje, kakor poročano, ncm- Ski prestolonaslednik po Kusiji, od tod pa se poda na grški dvor v Atene. Nemško časopisje pripovnluje, da j« ntimen tega | yotovanja jednoslavno lo dokaz prija- (eljnkih odnoäajev med ruskim in nt.^- ikim clvorom. No, sprejem nemäkoga pre- | stolonaslednika v zimski palači ruskega | car) a bil je nad vse prisrčen in tak, ka- kor^en le more biti od strani dobro mislečrga vladarja nasproti rnlademu simi vladarja druge države, s katero so ne /vni vodilelj je isti nemäki ceaar. lntercsi Kusije in Nemčije na Bal- kanu se ton'j križajo tako kakor se kri- žata dva sovražna vetrova. Ako pa se kje križajo interesi dveh držav — kako je mogoče govoriti o o d k r i t e m prijateljstvu vladarjev obeh držav ? Po zakonu narave je to nemo- j,'Oče ! Kako politika nemSk^ga cesarja na Iztoku deluje proti plemenitim nameram Rusijp, to v zadnjem časa najbolj izpri- čuje ves aparat vaeh barv nemSkih po- litičnih vohunov na Balkanu, od prvoga trgovskega potovalca do zadnjega časni- karskega poroöevalca. Z'asti s^ ie nomSki časnikarski mob v Cari^radu k..iO pričel gibati, da so vsi pruski časniki dan na dan napolnjeni najtendencijoznejžih čas- nikarskih poročil z Balkana. Ta poročila so od konca do kraja nič ko zlobna iz- mižljotina ^asnikarskih bijen, ki delujejo po izvestnih instrukcijah iz Berolina. Tako je n. pr. nemsko židovski Hat „Münchener Neueste Nachrichten*4 v Mo- nakovem prinesel od svojega carigraj- akega poroceva'ca vest, da vlada mej toräkimi ulemi (duhovičino) Evropejcem sovražno gibanje, to pa zaradi tega, ker — čujmo 1 — ker se je „r a z n e s 1 a vest, da se je Bultan udal zahtevam Rosije'4. „Berliner Tagblattu, istotako pradko-židovsko glasilo, pa prinaia iz Carigracu brzojav, da ae je v dvornih krogih turäkih „rarneala vest*4, da hoče novi veliki vazir Ferid-paia združiti dvoje i glavnih albanskih piemen „proti ali za Turtfijo". Novi vezir je sicer nezmoien storiti kaj proti volji svojega vladarja, ali ta razne-iena vest zadostuje, da bi Avstro-Ogerska ategnila prej misliti na zaaedanje Novega Pazarja nego drugače, kar pa je vsekakor proti načelom kamore na Bultanovfm dvoru. To dvoje poroöil samo na aebi ie zadostuje, da vidimo kakega duha ao nemäke hujskarije na Balkanu. Tako Ru- sija kakor i Avstrija je Valikonernčiji na Balkanu trn v očoh in, boječ ae za svoje maslo, hotela bi ista, da se sodeloranje obeh slovanskih držav kakorkoli ovira. Zato pkuJajo nem^ki hujskači s podtika- njem in raznaäanjem raznih ^vestiu mo- titi delo, ki več ali manj prekrižava nem- äke račune na Balkanu. Ali mnogo vec" nogo hujakati ti krogi vendar le ne mo- rejo. Ako danes nakurijo Albnnce, da na MDodih protestujejo proti tur«5kim re~ formam ali ako omogočijo kak sultanov irad6 v prilog gospodarski politiki Nem- čije in njenih židov, ostane vendar ne- izpodbitna reanica, da se Turčija nahaja popolnoma v oblasti Rusije, katera jo lahko zdmbi od — morskr strani Ali pa ni morda baä ta poslfdnja možnost narekovala nemšsemu cesarju, da po svojem sinu pokaže ruskemu carju — ,.moc neraäke mornarice** ? Altro ehe zaupanje ; Summa surnmarum vsega poloiaja je ta, da se Nemčija v svojem nenasit- nem ätremljenju po pridobivanju nenem- äkih zemljä in izzivanju väenemäkega načrta na Iztoku — alias „Drang nach Osten" — čuti moteno ter da bi bila konečno tmoinn. storiti vse proti Avstriji in Ru^iji, ker si poalednji ^drzneta" rao- titi Mv8emogočnicou v njeaera velikopoli- tiönom eilju. D o p i s i. Z deiele. — V nedeljo dne 18. t. ra. priäel sem v Gabrje, ravno ko je imela začeti sv. maäa. Podam ae v cerkev in ai jo ogledam. Zdela se mi je vsa pre- novljena, odkar jo nisem videl. Posebno ae mi je dopadalo pa slikanje, katero je iivräil, kakor ae mi je pozoeje povedalo g. Ogrin /. Vrhnikf meseca avgusta pros- lega leta. Pred maäo pa je bila pridiga, katero j« imel prec. g. kurat Stft'an Vfa- lentinöic. Koj po pridigi pa vzame g. kurat v roke neki list in glej bila je ,.Soča'\ In tu zaöne g. kurat pripovedovati kako, da mu je donesla v hi^o neka oseba „Sočo", öeä, da naj jo Oita in kako je naMel v nji tadi na neko mesto, kjer se njega napada. Tu pa prečita dotično mesto, da ae ljudatvo prepriča, s kakimi neresničnostmi se ga napada. ter vpra^a V8e zbrane vernike: Kedaj gern jaz tu v cerkvi, koga z osli zm^rjal ali celö imenoval ? Kedaj sem jaz otroke v žoli na- pačno poučeval? Kedaj sem jaz s kelihom na prižnico äel mesto pred oltar ? K^daj sem jaz ljudstvo od Božje službe odvra- čal ? In vse to se kakor ste slišali. po- roča o meni v rSoči-. Na to opomni g. kurat, da ni storil nie" drugega nego svojo dolžnost, ako je parkrat v cerkvi oži- gosaJ one suroveže, ki so pozno v noč osle preganjali pred njegovim stanovanjera ter poleg tega tako razsajali in rujoveli, kakor bi bili divji. Po dokončani sv maši se podam k nekemu znancu ter ga vpra- 3am, kaj da je na vsem tern, kar sera sliäal v cerkvi Ta mi pa pove, da je bilo vse izlagano in izm'Sljeno. kar je pisala ,,Sočaa o g. karatu To so mi po- trdili tudi vsi drugi ljudje, = katerimi sera govnril o ti stvari. In so pripomnili, da je mladina res tako posurovela. da se je prav bati za prihodnost. ako pojde to tako dalje. Ni mi pa potrebno še posebej omeniti, da imata ravno ^Soča** in ^Pri- morec" pri ti posurovelosti mlad'ne naj- večjo zaslugo. Onemu pa, ki poäilja take laži v wSočo" in mora zanje plHČ<»vati svitle kronice, ker ni zraožen, da bi sarn niti jednega stavka napisal, svetu.jem naj ae pogleda raje samega sebe od pet do glave, ne pa da druge obrekuje id blati. Politični pregled. Oržavnl zbor. Kakor smo že zadnjič omenili so v zadnji seji poslanske zbornice radikalni L^hi, ki so dobili po.noč pri socijalnih demokratih, zopet obstruirali. Spravili so na dan par nujnih predlogov, ki so se LISTEK. Iz niracnosti na svetlo. Poljski: V. Zagorski. (üaljo.) V Varšavi je imel ista omamljiva čustva. Z vso duäo je pil to vrvenje 8°njo in naglico, ta š-.m in hrum, ki je tarn vrel. In to ga je spravilo v neko omotico; vse njegovo bitje je preäinjalo oekaj lahkega, značnega, in to ga je prijetno dražilo. Vse mu je migljalo pred °6nii: zidovi poslopij, drdrajoči vozovi, raztezne ulice, pa ljudje, hitečih po pložč- nikih, pa izložna okna (izlagalnicej, napisi na deskah — vse se je meäalo kakor v kakem ogromnem kalejdoskopu. Iz te Čudne omotice se je vzbudil že le, ko je uzrl sobo v hotolu, kjer se je bil nastanil. Kako je bilo tu vse ptuje, vse hladno; kako tužno - odurno! Ta blazinjak, te stolice, prevlečene z rdečim plišem (aksamitom), te stene brez slik — vse se mu je zdelo nemo. Pogled je äinil po njih nemarno, ker ni našel nikjer predmeta za razmišljevanje. Kak razlo- ček med njegovim tihim domom, s kate- rim se je bil tako sprijaznil, in kjer ae mu je nasmihal vsak kot, pa mu govoril 2 glasom tisočerih spominov. Posvetoval se je z odvetnikom, po- tem pa stopil na ulico; in tu ga je po- tegnil znova oni šum v svoj novi vrti- nec. Nogi ste se tresli pod njem, in imel je občutek, kot bi tlak ginil pod njego- ' vimi stopinjami. Z lelo se mu je, da ne hodi, marveč, da ga nosijo ti asfaltovi hodniki (ploščniki), ali pa kaki valovi. ' Prvi znanec, ki ga je srečal, je bil Julij Porenbovski — ta neutrudni po- nočnjak, zaprisežen sovražnik z^konskih vezij in rodbin, ki je bil nekoč tovariä Vladkovih mladeniških pustolovstev. Ko ga je zdaj zagledal, osvežil se je v spo- minih, v katerih je snival v avojem do- maöem zatiSju. Julij se ni bil nič spremenil ! Bil je vedno isti Julij, ki je bil vajen žgati sveöo življenja — na obeh koneih ! Vedno isti umetnižki značaj, ki ni strpel nikake graje; Lsto zaničevanje vsega, kar je znal „idijotično pedanterijo" ; isto hrepenenje po življenju in uživanju, ista iznajdljivost v go nji za lahkim razkošjem (razveselje- vanjem), isti prostopaäni cinizem — na- posled isti nasmeh napol vesel, napol tužen, s koj im je zapiral nekdaj usla Vladku, če ga je hotel kaj opomniti. Nikdar ni zabil Vladko onega trenutka, ko mu je prigovarjal kratko pred svojo poroko, da tako lahkomiselno trati zdravje, öas in navduäenje. živeč naaprotujoče sta- liäcu, ki ga je zavzemal v umeteljniäkem svetu — vsled svojih ne vsakdanjih ztnož- nostij. Stopala ava tedaj uprav po Neceli ulici, mimo srebrarja B.. iz cigar izla- galnice j« blestela prekraana kazalnica. Julij se ustavi pred njo. „Kupi si jo !u rekel je ter pogledal Vlfldka tako zasmehljivo, da tega zvitega izraza ni popisati. Na ta odgovor Vladko ni več pri- govarjal ciničnemu prijatelju. Tak je bil Julij. IV. „Kako se ti vede, brate?" zaklical je Julij pa sklenil Vladka v naroöje. „No, vendar si vatal od mrtvih !u In jel ga je izpraSevati, kaj (Ma tu in kaj ga je prineslo v Varäavo. Vladko se je izrezal z nekolikimi besedami. Umeje se, da ga ni bila volja povedati vsega temu ciniko, ki bi bil mogel v avoji brezob- zirnosti raniti ga v njegovih najvažnejših čuatvih. Vladko ga vpraäa, kako se pa njemu godi. Zganil je z rameni. Godi se mu tako tako — pravi — on vara avet in samega sebe. Zdaj da je razstavil pri Krywultu „Cunjaria"4, ki jo je naslikal na srd tem pedantiönim idijotom. To da je z eno besedo mazarija, ki ni vredna opazke. Radovednost je gnala Vladka in vlekel je onega h Krywultu, četudi se mu je ta upiral. Saj na ulico ga vendar ne vržejo po tako dolgi odsotnosti, in to sliko je moral ^ideti. — Julij je stopal za prijateljera, pa mrmral nemirno kot medved, ki ga peljejo na verigi na plos. B lo je to zares nevsakdanje dolo. Sicer bi si bil Vladko želel kake druge subjekte v izražanje iste ideje, ali ven- dar mu je to izredno ugajalo. Na sliki ni bilo niti sence neprirodnosti, ampak čista reanica, življenje, zajeto z mojster- sko roko. V tesni izbici na umazani klopi je sedelo v potrgani srajci prezeblo in bledo, najbrže bolno dete. Pred njim je stala že postarna ženska v uborni obleki in ta je dajala otroku z razprostrtimi rokami razbito punčko. Nedvoumno jo je bila vzela iz poleg stoječego polnega jer- basa, ki ga je bila prinesla pred kratkim iz mesta domov. Vae je bilo prav realistično izdelano, vse popolno v vseh podrobnostih! Te cape, tako rekotf lepljive vsled umaza- nosti; te stene, mokre vlažnosti; te za- ] pa krmilu reäili, tako, Ja je bila seje že obtrs'h arah popoludne zaključena Čudno *e je zdelo, da so se pridružili radikalnim Ohom Hr»cijalni demokratje, ker 90 isti I prprpj izjavili, da ne bodo obstruirali no proti sladkornim /.akonskim naörtom in tu- j di np proti prvemu branja vojaškega zakon- | skes/a nacrta, ki je imelo priti v ti seji j na vrsto. No in res socijalni demokratjo niso podpirali obstrukcije radikalnib č»»- | hov zaradi zgoraj omenjenih dveh točk ; dnevnpga reda. pač pa zaradi nujnih predlogov, katere so stavili kračanski 90- j cijaloi in katnliški centrum v zadevi spn1- membe državnozbnrskega poslovnika. Pos- lanec Pernestorter jp gnvoril proti temu, da bi se priznala nujnost omenjenimit i predlogoma. kjer nasprotuje to po njp- ! govern mnenju določil n\ paragrala SO spdanjega poslovnika. I'^ovarjal mu je \ poslaner dr. Patai. Tozadevni predlog ! poslanea Pernestorlerja se je z vpliko • vpi-ino glasov odklonil in tako se bodeta i nujna predloga glede spremembe držav- ; npga poslovnika razpravljala v jedni pri- ! li^dniih sej in sicer koj potom ko bodo i respni sladkorni zakonski naerti, kateri ; priilejo do razprave t prihodnji seji, ki j bode v sredo V ti seji odkuzala se jf» j vladna predloga 0 razdelitvi sladornega kontingenta sladornemu odseku. Revizija zbornlškega poslovnika. Četudi jo židovsko-liberalna . N. Fr Prepse" še pred knitkim pisula, da je nfolihodno potrebno, da se napravi konec škundaloznim dogodkom, katere prov- zroc'uje v našem parlampntu obstrukcija in jp pripoznavala potrebo spremombo sedanjf-ga državnozborskega poslovnika, so so oglasili zdaj, ko sta se stavila v poslanski zbornici dva nujna predlogn, ki zahtevata spremembe poslovnika, ravno i?ti pri^tasi ,.N. Fr. Presse*1 proti ometi- jenima nujnima predlogoma. StoriJi so pao to zaradi t^ga, ker sta bila predloga stavljena od strani konservativnih slrank in pa morebiti tudi zaraditega, ker bi liboralni Nemci državnozborski poslovnik nprern^nili radi tako, da bi oni še vodno | smeli obstruirati in da bi bila obstmkcija z'abraniena le njih nasprotnikom posebno pa Slovanom. Povišanje uvozne davščlne na tuje smodke In clgarete. Nas iiiiančni minister Böbm- B a werk je predložil te dni v državnem zboru načrt zakona, vsled katerega so povišn davščina na uvoz inozemskih ; smodk in c'guret. Danaiski listi pa po- roča.jo, da namerava finančna aprava povišati cene tudi pri domaöem tabaku j in smodkab. Naš cesar potuje v Rim? Parižki list „Figaro** ve povedati maloverjetno novico, da naš cesar obišee ital. kralja v Rimu na način, ki bi za- dovol'il Vatikan, a bi ne zadel v občut- ljivost Kvirinala. Cesar Franc Jožet'pride v Rim skupaj z nemskim cesarjem, v BiiiiU se ne bode mudil dosti v Kvirinalu, niarvpč bode bival v palači avstrij-kega poslanistva in potem obišče papeža. Na to odpotuje v Neapolj. Med tem nemški cesar takoj odpolnje iz Rima, a cesar Franc Jožtt se povrne v Rim kot gost Kvirinala. Koliko je na tem resnice — rederemo. prašene črepinjo; ti bedni odpadki, raz- metani v neredu — vse to je bila res- nica in življenje. Pügled na to sliko je vzbujal v človeku cut smradu in volhke (vlažne) bladnosti — častno mrzke tuž- uosti in zoprnosti. Ali od te obupne bede, podane tu tako zveslo, se je odražala psihologija slike, namreč to, kar je tvorilo njeno , dušo1'. Gledalec je pozabljal tako rekoö oni prikrit cut, ki mu ga je vzbujal po- gled na to pomanjkanje in umazanost, ko je epnzil ginjeno materino obličje, pa to radost, žarečo se na otrocjem lieu, ki jp 7eljno strgovalo ročico po podani mu igrnci ; toliko nežnosti je bilo v pojniu tega prt'dmeta, toliko toplote v izvedenju. Čutil si hvaležnoat do umetnika, da je ozänl in ozlatil to ^loveško bedo, da je umel posneti s človeka to kar je v njem lcpšega in svetlejšega ter je fodal vse tako resnično v tako nevsakdanji iavr- šitvi! In vendar se je uprav lega Jalij — sramoval; in to je imenoval packarijo na svojej bliki.j Ko sem mu izrazil svojp začudenje, zganil je nestrpljivo z rameni: „Ti si bebec!" rekel je prezirljivo. „Razumeš o tem kot 0 pripravi čebule". (Dalje pride.) ftutkl car ne pojde v Rim Dunajski listi piäejo, da ruski oar ne pojde v Rim, ker mu tega baje ne dopuSča njegovo zdravstveno stanje Nemikl prestolonailednik v PetroyradM. Nemäki prestolonaslednik je dne 19. t. m. priaustoval v zimski carski pala»'i slavnosti blagoslavljenja vode v navzoč- nosti carja in carice Po slavnosti je bil galazajutrek, pri kateri priliki je nomAki princ v navzočnosti nemškega poslanika izročil carju veleznačilno darilo nom- škega cesarja, namrec jeden model nem- ike vojne ladije z vso upravo v ininia- turi. To darilo naj bi bilo i,'la^om ncm- Skiii listov znak zaupaoja neinške mor- nariee do rnskp. Francija. Senat je sprejel zakonski načrt za- dovajoč dveletno vojaško službo. Zbornica jo pa v seji od 10. t. m. dovolila podporo r>00.000 frankov za pre- bivalce Bretanije, ki so sami ribiči sardin a so vsled preselitve sardin v druge kraje tako obožali. da nimajo o Čem živpti. 19. t. m. je imel v francozki zbor- nici bivši njon predsednik Deschanel govor, ki je vzbudil v vseh političnih krogih velikansko senzacijo, v vladnih krogih pa precejšnje vznomirjenje. De- schanel je namreč bral vladinovcem hude levite tpr jim povedal v obraz. da vsa njib politika je le politika osebnih inte- resov. Faktično je t nazorih posameznih vladinih strank veliko nasprotje, le jedno jih drži pod skupnim praporom: boj proti krščanstvu. Socijaliste je po pravici na- zival protinarodne ' in protiverske huj- skače. Vsi vladinovci so kar besneli a v svojih glasilih ne morejo druzega neg"> norčevati se ix osebe Deschanelove. V javnosti pa gre 0 njem glas, da je on bodoči mož Francije. Angllja In Maroko. List „Globe** priobčuje pogovor nje- govega poroöevalca v. Taugerju z nekim diplomatom. Ta diplomat je izjavil, da j« polo/aj v Maroku tako resen, da bode aeobhodno potrebna — evropska in- tervencija, Sedanja revolucija da j« na- stala vsled hujskarij Francije. Fran- cozka vlada da plačuje nekega Algerijca Rogija za to, da bi pripravil sultana v , propast, ker le ta simpatizuje z Angleži. 1 Anglija pa noče drugega nego Maroko civilizorati in otvoriti evropski trgovini. Kaže se pa Anglija pripravljeno da skupno s Španijo, Francijo in even- tuvelno tudi Nemčijo prevzame pro- tektorat čez Maroko. Te beaede pa dovolj ra«odenejo pravo namero Anglije, ki je s pomočjo starega sultana hotela „civilizovati" Maroko t. j. polastiti se države. Kako „civilizuje" Anglija druge dežele, to kaže pač najbolje njeno ve- denje v južni Afriki. Ako se Franci-a angleškim nameram upira, je to pač samo ob sebi umevnega. Iraki poslanec Llnch. ki se je udeležil burske vojske in se je bojeval kot polkovnik na čelu Ircev proti Angležem v korist Burcem, je bil te dni v Londonu obsojen na vešala. Zdi se pa, da bode pomiloäcen. Razmere na Kitajskem. Francozki list ,.La Groix" priob- čuje dvoje pisera francozkega pranikarja Guebrianta iz Su Cuvena na Ki- taJ3kem. Glasom teh pisera se pripravlja po celem Kitajskfm novo nevarno gi- banje boksarjev. Guebriant prafi da jav- nost molči 0 tem gibanju zaradi tega, da bi se ne motila izvestna tinanci- jalna kombinacija. Gruf de Mun, konservativni poslanec, kateremu sti bili oni pismi vposlani, pravi da cmatra za Bvojo dolžnost, da pouči javnost o tej novi nevarnoati za kristjane na Kitajskem. Glede vojne odäkodnine je dopo- slala kitajska vlada velevlastim odgovor na njih poslednjo noto v tej zadevi. Ki- tajska v tem odgovoru slika položaj, ki je navsial povsodi v državi vsled pa- danja cene srebra. To padanje je provzročilo, da je dolg Kitajske nasproti velevlastim silno narastei, ker je na Ki»ajskem v veljavi samo srebrni denar. Vlada v tem odgovoru izjavlja, da jej je nemogoče plačati dolg pod temi raz- merami in prosi zastopnike velevlasti, da izposlajejo pri svojih vladah olajšanje. To svojo prošnjo opira vlada na brzo- javna porocila podkraljev, ki se tako glase, da je popolnoma nernogoče s poviäanjem davkov dobiti več denarja ker je ljudstvo skrajno ubožalo. Velevlasti pa naj bi dovolile pobirati Kitajski colnino v zlatu. Da bi te prošnje kitajske vlade kaj has- nile, je pač težko verjetno ker so hc- matije na Kitajskem vendarle več ali manj sad internacijonalne finančne po- litike. Prebivalstvo priftik otllii ii Nei ^Dalj«'.) Sodni okraji, ' PreWMstvo | 5||| oböine in kraji mb90 I iWll^ ________________________________________Ü"3o Sodni kraj Komen: 1 Brje ....... 422 461 j 29 Brje ...... 210 233!-f 23 KregoližOe . . j 82 80— 2 Skoli.....' 44 48 -j 4 Tublje .... 86 90-f 1 2. Breslovioa . . 760; 808 -f 48 ;j. Gabrovica ... 471 472-f- 1 Gabrovica . . . 382 379 3 Coljava .... 89 93:-f- 4 4. Gorjansko . . . 782 863-j- 81 Gorjansko . . . 496 545i-f 60 Ivanigrad . . . 233 255!-f -2 NadrožicH . . . 54 63;-}- 9 5. Koblje Ulava . 548 521,-- 27 Koblje Glava . 442 408!— 34 Tupeljče ... 106 113-f 7 6. Komen .... 2263 2205— 58 Komen . . . . 812 786— 26 Mali Dol ... 141 136— 5 Preserjo ... 124 115|— 9 Sveto .... 612 530-f 18 Tomačevica . . 272 244;— 28 Volčji Grad . . 402| 394- 8 7. Mavhinje . . . 699, 686 - 13 Gerovlje ... 187 180 — 7 Mavhinje . . . 239! 261 -f 12 Seaeljan . . . 162! Ill— 51 I Vižovlje . . . Ill 144+33 8. Nabrežina . . .1381 1663 +282 9. Pliskovici . . . 685 743+ 58 Koso-elje . . . 124, 123-- 1 Pliskovica ... 661 620 + 59 10 SpIo.....I 385 437 + 52 11. Slivno . . . . ! 311! 321 + 10 12. Šempolaj ... 371 j 428+ 57 13 Škrbina . . . . j 612! 626+ 14 14. Štanjel .... 1078i 1037 - 41 Čipi.....i 19| 22+3 Štanjel .... 307 274— 33 Hraševica ... 243 262!+ 19 Kobdilj .... 279! 258— 21 j Koboli. ... 611 54+3 Lisjaki .... 97 85|— 12 Lukovec ... 82 82i 15. Temnica ... 1446 1430— 16 Kostanjevica . 759i 731 — 28 Lipa..... 2701 265— 5 Novelo .... 141 143 + 2 ! Temnica . . . 276 29! + 15 16. Veliki Dol . . 340: 388 + 48 17. Vojščica . . . 387 374 - 13 (Dalje pride.) Domače in razne novice. Za „Šolski Uom" došlo uprav- niStvi: Kragelj Valentin 20 K. Srčna hvala ! Shod zupatiov in podzupauov 11 a Goričiel. — Naznanja se stem, da bode dne 1. lebruvarja t. I. na Goričici shod /upanov in podžupanov. Shod prične točno ob 2. urah popoludne. lmenovaijje v sodni strokr. — Višje deželno sodišče v Trstu je imeno- valo pravnpga adjutanta Alberta Koraa- v ec avftkultantom. „Sočlno" l/dajstvo. — Da dovoli italijanska večina v na§em deželnem zboru kako denarno podporo za ceste, mostove itd. trpba je, da so prošnje za tako podporo jako utemeljane in na vse strani podprte. V cerkljanskem okraju so poti bodisi okrajn^ ali pa občin^ke še vedno jako pomanjkljive in potrebn«, da se jih na več krajih uravna in dodela ter da se napravijo tudi nove Vse to je cerkljanski cestni odbor v svojih ulogah do doželneg>t odbora dokazal in vsled tega je dovolil deželni zbor v zadnjern zasedanju cerkljan^kemu cestnemu od- boru nekoliko večjo podporo, nego drugim cestnim odborom. — Kakor rečeno, ako bi ne bila potreba podpore popolnoma dokazana, bi italijanska ve- čina v nažem deželnem zboru gotovo ne glasovala za njo, ker je vsakemu znano, da se morajo slovenski zastopmki v de- želnem zboru za vsako drobtinico, ki pade na korist Slovencev z deželne mize z vsera naporom boriti. Pa glejte ,,SoČo'*, kako v zadnji svoji številki Italijane hujska, naj bi ničesar ne dovolili onimobčinam in okrajem, ki ne trobijo v „Sočin"* rog, vse po atarem geslu. Naj pa h u d i č vse vzame, ako naäa ne velja. Ni li to iz- dajalstvo. Prafina (iorlca. — Nekdaj so ime- novali Gorico „avstrijsko Nico", „solnč- nato Gorico", danes jo lahko imenujemo po vsi pravico pra3no Gorico. Ljubljana ima svojo meglo, Gorica pa irna prah, ki jo obdaja kakor gosta rnegla. Ali župan- stvo in zdravstveni organi ne vidijo prahu, ker je rnorda pregost ? Znkaj se mesto bolj ne pometa V Zakaj so ceste ne äkro- pijo ? Zadnji petek je dirjal škropilni voz od semeniäke cerkve proti javnemu vrtu, kakor da bi ga bit podil srih Menelik! Tal ni zmočil —¦¦ in a a njim se je vzdi- govala cela megla prahn. Ali ni tako Akropljene gori^kih ulic prava ironija V Dovozna ceHta na Št. PeterHki kolodvor vipavske železnice. — Znano je naäim citalöljem, da se ni delj öasa otvoril prornet na Št. Peterskem kolo- dvoru vipavske železnice, ker ni hotela občina plačati tretjine stroAkow za do- vozno cesto. Ta tretjina je znašala 1500 K. Št. Peterski nbčini se je zdela ta svota prcvisoka in branila se je zaraditega plačilu omenjene svote. Za to in ker se je hotelo občino prisiliti k placilu svoto 1500 K, bil je Žt. Peterski kolodvor delj Oasa zaprt prometu. Seveda zvračalo se je vso krivdo na trmoglavost starešinstva in posebno „Soca" zaganjala se je jako surovo v to šrnentano „klerikalno1' sta režinstvo, ki nima po mnenju „Soče1 nobcMiega smisla za občinske koristi. Ko- nečno prišlo je pa vendarle do neke po- ravnave tako, da se je obcina zavezala placati za odkup Hwta po katerem pelje dovozna cesta ?y.u K If) v, a se zave- zala dovršiti sami dovozno cesto, zakar jo je moralo podj^tje odäkodovati s svoto 851 K. Že po tem računu bi tretjina slroškov za (lovozuo cesto, katere bi imela nositi občina, ne znašala več 1500 K marveč le 1208 K 45 v. To samo na «obi dokazuje, da je starešinstvo, neho- t< č plačati svoto 1500 K znalo varovati občinske koristi. Zdaj sledi pa $e nekaj lepäpga, kar dokazuje, kako da je znalo sta- rešinstvo varovati občinske koristi. Kakor smo poprej omenili se je občina zave- zala, d>t sama dovr.^i dovozno pot, a je zato dobila od podjetja 851 K. Občina jp tudi dovršila dovozno pot, a za to ni potrosila 851 K marvec le 398 K 86 v. Ako vse to računimo, vidimo, da stane St. Petersko ob^ino dovozna cesta na kolodvor in sicer: del za odkup zemljiSöa 357 K 45 v, potem stroški za dovräitev dovozne ceste 398 K 86 v, torej skupaj 756 K 31 v. Ako primerjamo to svoto s svoto 1500 K, katoro so hoteli po sili dobiti od Št. Peterske občine s svoto 756 K 31 v, katero je občina konečno v resuici izdala, najderao, da je stare- äinstvo s svojo „trmo-* prihranilo občini celih 743 K 69 v. Opomnimo naj k temu, da bi bilo ieleti, da bi tudi druge ob- čine nasproti podietnikom vipavske že- leznice bile nekoliko trmoglavejäe, nego so bile, in o«»tala bi marsikatera st^tina svitlih kronic v občinskih blagajnah, mesto, da so rornale v nenasitljivi žep dotičnirn podjetnikom tujcem. Zgoraj na- vedeni 3lučaj pa tudi jasno dokazuje, kako utemeljeni so vedno napadi „SočeH na občinska starešinstva, katera niso po volji „Sočinim" matadorjem. Odbor deželuega učiteljskega društva je imel v četrtek svojo sejo, v kateri se je bavil baje z vprašanjem, da bi se odposlala posebna deputaeija uči- teljev v Trst in na Dunaj z namenom, d?i bi se na ta način povspešila sankcija zakonskega načrta, katerega je sklenil goriski dcželni zbor glede poviäanja uči- teljskih pla^. Izpred sodiSča. — V četrtek se je vršila pred tukajšnjim okrožnim kot * kazenskim sodiščem kazenska obravnava proti onemu Josipu Rosacherju 0 ka- terem smo svnječasno poročali. da je še kot vojak iz vojaškega skladišča ukradel nekaj obleke in katerega so po tem, ko je delal pri nekemu rnizarju v Solkanu kot slrugar zaradi tega tarn aretirali. Rosacher je bil obsojen na deset rae- sfcev ječe z jednim postom vsaki mesec, ter postavljen po prestani kazni pod po* lieijsko nadzorstvo. Isti dan se je vr.^ila kazenska ob- ravnava p.oti 48 letnernu težaku Alojziju Maruäicu iz Lukovice, zaradi tatvin^ iz- vršene na škodo svojega soseda Josipa Maruäica. Alojzii Maruäic je dobil 13 me- secev ječe z jednim postom vsaki mesec. Ker je bil zaradi tatvine te večkrat ob- sojen, poälje se ga potem, ko bo odsedel 13 mesecev v ječi, v posilno delavnico. Aretiiani uzmovič. — Dogajale so se celo leto tatvine v raznih hlovih, ne da bi se bilo priälo uzmoviču na sied. Te dni pa sp je posrečilo orožnikom. da so v Podgori zasačili tatu v osebi nekega 55 letnega Pasquala Voltolini iz Monta- gnana v Ital'ji. Pri njem so naäli tudi nekaj ukradenih rečij. Voltolini se je klatil večinoraa po našom mestu in po Furlaniji in sicer pod izmiäljenim imenom Tite d'Osvaldo. Zamenjal je suknjo. — V glediäki kavarni je te dni nokdo zamenjal svojo suknjo, z ono g. Mariničn, kancelista pri deželnemu odboru. Seve, da je bila suknja g. Mariniča veliko bolja, ker je bila nova, dočim je naiel g. Marinič naonem rnestu, kjer je popr^j visela njegova suknja, zno- äeno staro lahko suknjo. Vabilo k občnemu rednemu zboru „Vojasko-vöteranskegu druitva za Go- risko in GradiSčanako1' v nedoljo 15. sebruvarja 1003 ob 11. uri predpoludne vprostorih „Hotel l'ost1 v Gorici. Dnevni red; 1. Otvoritev zborovanja; 2. Či- tanje in odobnt<«v zapisnika zadnjega občne|?a zbora; 3 Pomčilo o društvonomu napredku in poslovanju ; 4 Poročilo društvenega blagajnikii; \>. Dopolnitev društvenega predslojnislva; 0 Drugi na- sveti in predlogi. Odbor. Nekaj ^tatistlke. V Gorici je bilo I. 1902 180 porok. Bodilo se je v Gorici I. 1902 673 otrok. Mrtvoiujenih jo bilo 32. 'Jinrlo je 7f>3 oseb, med temi je bilo 227 tujeev. liadni dnevi v (aradlftčinskeiii politNnem okiaju. - Duslej so morali vsi oni, ki so inicli kak opravek pri okrajnem giavarstvu v Gratlišči, podati se v Gradišče. Da se pu strunkum iz nd- daljenih obein olajšajo stroški in trud je odredilo nameslmšlvo. du, se inorajo večkrat obdržavati uradni dnevi vTržicu. Oervinjanu in v Korm;nu. Sebreljska stci svoj oboni zbor dnc 2. sebruarja 1903 s sledečim dnev- nim redom: I. Odobrenje računa za I. 1902. 2. Odločitov nagrad. 3 Vohtev na- eelstva. 4. Volitev nadzorstva. lz Otale/a narn pišejc: Sijajni izid volitev v (lerknern je dokaza!, du so vo- lilci s prepričanjern in navdušenjem od- dali svoje glasove, kakor jim je velevala njih verska in dornovinska zavest. Na- Hprntniki delali so nicer z vsemi silarni za ,,napnjdnega>l župana. N-HJbolj sta pa zanj agitirala Janez Vogrič in njegov brat, po Masorah in sicer z Gabrščekovim ka- lamonom; pridigovala sta iz njega, pa Kmalu jima je pridiga zaostala, samo to sta Le izbruhnila v svoji jezi: zdaj bo vse drugače, ako zmsga „liberalna" stranka. A nič ni izdala no njuna pridiga in ne Gabrščekov kalomon, zm^gala je katoliška narodna stranka, v vseh treh razredih. Povolitvahso poraženi „liberalčki" hladili svojo jezo z rujnim vincem, zraven pa delali načrte za rekurz, in kako bi „kle- rikalnemu" zmaju strli čeljusti. Razpls nntefaja. — Razpisuje se natečaj za sledečc uradniške službe pri deželnem hipotečnem kreditnem zavodu poknežene grnfovin« Goriške in GradiSke: 1. Mesto zavodovega ravnatelja v VII. placilnem razredu, ki zamore pr^iti v VI. plačilnirazred ; 2. knjigovodje v IX pla/Jl- nem razredu, ki zamore preiti v VIII in VII. plačilni razred ; 3. blagajnika v X. pla- čilnem razredu, ki zamore preiti v IX. piačilni razred; 4. knjigovodstvenega pri- stava v XI. plačilnem razredu ki zamore preiti v X. in IX. plačilni razred; 5. kan- celarja v X. plačilnetn razredu, ki zamore preiti v IX. plačilni razred; 6. sluge v III. plačilni vrsti, ki zamore preiti v II. in 1. plaeilno vrsto Zavodovi uradniki in sluga so glede slažbenih rnzmer in plač popolnoma enakopravni z deželnimi urad- niki in slugami. Prejemki zavodovih urad- nikov so razvidni iz aledečega rnzpregleda: S'Z * Plača : Stanarina Skupaj ^ u K r o n VI 1 Ü 720° ! 1 qnn ! 810° Vl> 2 6400 f 90° , 7300 VU i 5400 H finn : 620° ' VUl 2 48'0 |J 80° i 5600 vm 1 4000 ;| 4700 J^ 2 3600 f 70° 4300 : IX 1 300° \ «no 360° |. • 2 2800 j} 60° 3400 \ XI 1 2400 1 Rnn ~29bne nove Otroka je hotel prodati. V Viaokem na Ogrskern 9o prjjeli nekega kmeta, ki je nfstd v vreči otroka na sejem, da bi ga tarn pradal. Otrok se je j med potoma v vreč. zadu^il. j Visoka staiobt. — V Nitri Bere- keny na Ogrskem je urnrla te dni Marija Kramer v starosti 109 let. Pokojnica je bila zdrava in pri čisti pameti do svoje Hmrti. Njena sestra, ki 3e živi, ima tudi že 100 let. Grozeu detomur. — '.' Dippern dorlu blizu Linca ao zaprli te dni za- konsko dvojico. D^znalo se je namree, da je žena M-»yrhol'T umorila svoje dete s tem, da mu je prebodla srce. Potem pa je je raziekala na kose ter jih vrgla v svinjak, da so jih prasci pojedli. üekla zaitrupila gOHpodarja. — Te dni je umrl nt^nasioma v Kfrnctero pri Debrecinu umirovljeni aodnik Julij Nanassy. Znradi tega je dala sodna oblast pokojnikovo Iruplo raztelesiti. In z drav- niäka preiskuva je dognala. da je bil Nanassy zastrupljen s cijankalijem. Prijeli so koj njegovo deklo. Ta pa je dolgo časa tajila, da bi ga bila ona zastrupila. Konečno pa je vendarle pri- znala svoj zločin, a ob jednem äe izpo- vedala, da je v pokojnikovem vrtu xa- kopala znesek 40000 K, katerih si je hotela prilastiti in zaradi katerih je tudi izvräüa ta grozen zločin. Prava pravcata turška inšpek- cija. — Francozkema listu „Matin" se poroča iz Monastira, da inäpicira sedaj turäki komisar Hu«ein-Hilnipasa raace- donske pokrajine, da se od samih kri- stjanov prepriča o krivicah, ki se jim godijo. Pred njim pa hodi cela četa turških orožnikov, ki žugajo kristjanom z maščevanjera, »ko bi ti ne izpovedali zgoraj omenjenemu komisarju, da so po- polnoma zadovoljni, ter da s^ jim ne godi nobena krivica. Sicer pa so priäli ti komediji konzuli drugih držav že na sled in poročilo po dokončani inšpekciji znale bodo druge države ceniti po vred- nosti. Kad ugasle sveče je strupen. — Prepričali so se, da je v stanu vzdihanje prevelike množine komaj ugasle sveče, prouzročiti pri človeku smrt. Nedolgo temu so hoteli nekateri vinjeni ljudje v äali očrniti spečemu dečku lice z dimom komaj ugasle sveöe, katero so mu držali pod nogom. D*»ček je ta dim vzdihal, a kmalu se ga je polotil krč. Tresti se je začel po celem telesu in je kmalu potem tudi umrl. Velikauska repa. — V nekem vrtu pri Tripolisu je .irasla repa, ki je tehtala 16 Ano a kvarljivimi glivami, je dobro, cc be oöiäceno vino pri pretakanju zažvepla. Zadostuje, da se za?ge po 1 košček žveplenega trakca za sod 4—6 hl. D i se žveplena sokislina, t. j. dun zažganega žvepla, dobro z vsem vinom zmeAa, naj se zažge polovica žvepla, predno se prične sod napolnjevati, druga polovica pa, ko je že do polovice napolnjen. Ge vino slučajno dobi duh po žveplu, to nič ne de, ker se lehko odstrani z na- vidnim pretakanjem, še hitreje pa s po- rabo bakrenih reči pri pretakanju. Kilogram španske zemlje ali kaolina stane 60 h. Kdor pa za čiščenje vina noče rabiti teh sredstev, doseže svoj namen še h'- treje s precejanjem. Pripomniti je le, da je z majhnimi cedili preveč zarnude, zato je bolje, če si naroči več posest- nikov skupaj primerno veliko codilo, tako da se precedi vsaj 10 ht na dan. Cedila, ki stanejo 2400 K, precede öO— 60 hl na dan. „Knietovalec1'. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (.OHKA Via Giardino 8 nriporoča pristna bela in irna wina iz vipavskih, furliinfikih. briskih, dal- ' matinskih In * isterskih v i nooradov. l)ost.ivi|;i n;i join m nuposilja po ztMtv- aici na vst> krajf avötro-egerskf tnonarhijo w ¦odih od f>(> iitn-v naprej Na zahtovo poSilja tuili iizurce. 15° pod navadno ceno rn/prorinjn t adi pozneg-a zimskega öasa J. Zornik Gorica, Gosposka uiica 7, vso zim*ko blago, kakor n pr. kr^snt» volnpne Serpe. rat»\ podobleko, vsakovrsfno Jaeger- i'orilo, rokavicp, nogavice, Mu- se, volno, kožuhovino, zimsko ("cvlje itd. — Nikdo naj ne zamndi ie lepe pH like za cent nakup! l______________________________r Javna dražba. V Biljani s<> bode otMalo na dražbi due 31. jauuvarja t. I. öd Hl. do 12. uiv pnMJ- I poliidü«1 v obeinskom uradii na Dobrawm. delo daljsanja in popravljanja zupno cor- kv<> v Hiljani. DHojo pn»v- I (larj(MK) na 7S00 K. Vsak : dražlMMKH« inora pred draž- ' ho poioziti 10Ü|0 varsiMne. Delo so odda oneiiiu. ki . da liajii^odnrjso poinidbo. ! l)ražb(M?i jx)i>oji. narrt i in troskovnik so razpolozeni na o^ied v (>lxv'insk(uii urncln ' na Dobravom. ' Županstvo v Biljani 10. jan. 1903. ' SfiligOJ, župan. Prosiva zahtevati listke! Največjii trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor : cement stavbne nositelje, vsakovrstne okove, ielezje, strešna okna, cevi zastra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦PHHBBM Edina zaloga | | I I stavbenih nositeljev ¦«¦«¦i *A v Gorlci. f I Pocinkana štca aa vinogradc po jako aniaanih cenah! Pozor! Eno krone nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili nujine nove amerikaiske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtovati listke! - Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Podpisani priporoča slavnemu ob- činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- ličn^ moke iz Majdičevega mlina v Kranju, isadalje irna tudi raznovrstne pijače na ftrimer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove ažigalice. — V zalogi se dobe tudi te- sLenine tvrdke Žnideraič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odiičnirn spoštovanjem Josip Kutin, irtfover v Scmeni&ki ulici li. štv. 1. Wmk in iit fkšrn, raznovrsfni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Mnlitvenf knjige . . . od -- 24 v navgor Žepni nnžiči.....„ —"50 „ „ M"šnički za denar . . „ —20 „ ,. Tobačn-coinsmodčnice „ —80 ,. „ Zavitki, kuverte 100 . „ — 50 „ „ F'apir: pineinski 100 pol „ —60 ,, „ ,, urHflon bHlOOOpo! „ 6— „ „ ,, za maslo nvijati kilo ,, 140 „ „ „ zacigarctc lOOsnop. „ 220 „ „ Posotnice s tiskorn 100 „ 120 „ „ TNkovine za duhovnije in županije po ceni ,.Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročilu navesti približno ceno. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, srcdi Seiiicui.ske ulice protiPlacuti 10. Loterijske številke. •J4. jauuvarja. Line......41 f>5 20 60 30 Trst......OS 1 38 85 f>8 j I Ivan Bednafik priporofa svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. ! Krojaška mojstra Čufer i „jvarodria Jiskarna" * m # * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 » m * m je preskrbijena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence © ® © & V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug'e urade na moönem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino inZgodovino «««$«««« tolminske sole ««««$«ss V TISKA: -^c * * * * pobotnioe raöunske sklepe x lične tiskovine za industrijo K * **,(.* trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne volikosti * * * * * in oblike z zavitki * * * * * * * * zaroönioe in poroönioe * ¦ * * v elegantnih škatljah ***** ter oamrtnioe v * raznih. oblikah i. t. d. TISK« i W X.GORIGO' kl Izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K četrt leta ? K 'J*~ TISKA: „si» %mf kl Izhaja vsak öetrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne oelo leto 3 K Št. 8. V Gorici, v torek dne 27. januvarja 1903. Letnik V. l/liaja vsai; tun'k in Mohuto v it-iJiiu ob II. mi pmlpoldin.1 /a nißtJto ItT oL Ji. tiri popoldin' /a tW.«ilo. Aku padiMiata driuva pni/.nik izM«' ne živi baš v odkrilem sovraštvu. In tudi dar nemškeg» cesarja ruskemu carju, kateri jo izročil rnludi nemški prestolo- naslednik vladarju Rusije, namreč model največje nemške vojne ladije „Braun- schweig" je znak zaupanja, katero baje goji Nemčija napram Rusiji. Kajti ta mo- del razodeva ruskim očem vse potan- kosti skrivne konstrukcije nemäkega voj- nega brodovja: — ergo zaupanje! Na prvi pogled so taka lirična za- trjevanja nemškega časopisja vse hvale vredna in vzbujajo v navadnem človeku celo neke vrste — ganotje, čea, glejte, saj ta N^mčija vendar ni tako pohrustar- sko satnopažna in sovražna nasproti svo- jim nenemskim sosedoin, kakor se rado ü njej pripoveduje. (In da je teinu res tako, dokazuje iznova debata o nemški politiki v izloenih provincijah naperjena proti Poljakom v sedanjem zasedanju nemškega državnega zbora. 0 priliki te debate je namreč poijski zastopnik Jazd- i^ewdki trpko očital vladi njene odredbe nasproti Poljakom, katerirn se je vzelo vse, kar jim je kot narodu dragega. — Naspruti temu pa sta iako iinančni mi- nister Rheinbaben kakor notranji minister Hammerstein na via usta zatrjevnla, da vlada žeii mir v teh po- krajinah ter da nikakor ni sovražna Poljakom. Miru pa ne more biti, dokler se Poljaki narodno ta- klepajo pred Nemci in se uo- čejo ponemčiti. Z drogimi bese- dami: Volk sit in ovca cela ne more bil1! Op. pis.) Ali kdor motri gotove odnoäaje z druge strani ali bolje rečeno, z nekirn tretjim očesorn, nni na zatrjevano „nemäko zaupanjeu no poiodi niti vi- narja. Kajti tu pade takoj v oči dejstvo, da niti Nemčija in niti ne njen cegar ne stori, koraka da bi ne imel pri tern «vo- jih posebnih političnih namer Pred nami so potovanja evropskih vladarjnv in pred nami so homatije — na Balkanu. Nnmera Ruaije, oteti balkanake Slovane popolnoma irpod turäkega jarma in sploh utrditi svojo moČ in upliv na Balkanu, je popolnoma proti dlaki nera^ke politike na Iztoku, katera politika je nenasitna v svojih ciljih in katere politike vrh >vni vodildj je isti nemäki cesar. lntercsi Rusije in Nemčije na Bal- kanu se torej križajo tako kakor se kri- Žata dva sovražna vetrova. Ako pa se kje križajo interesi dveh držav — kako je mogoče govoriti o odkritem prijateljstvu vladarjev obeh držav ? Po zakonu narave je to nemo- goče ! Rako politika nemäknga cesarja na htoku deluje proti plemenitim nameram Rusije, to v zadnjem času najbolj izpri- čuje ves aparat vseh barv nemäkib po- litičnih vohunov na Balkanu, od prvega trgovskega potovalca do zadnjega časni- karskega porocevalca. Zlasti se je nemSki časnikarski mob v Carigradu tako pričel gibati, da so vsi pruski časniki dan na dan napolnjeni najtendencijoznejäih čas- nikarskih poročil z Balkana. Ta poročila so od konca do kraja nič ko zlobna iz- miäljotina časnikarskih hijen, ki delujejo po izvestnih instrukcijah iz Berolina. Tako je n. pr. nemško židovski list „Münchener Neueste Nachrichten** v Mo- nakovem prinesel od svojega carigraj- skega poroceva'ca vest, da vlada mej tarškimi ulemi (duhovlöino) Evropejcem sovražno gibanje, to pa zaradi tega, ker — čujmo ! — ker ae je ,,r a z n e 9 I a vest, da ae j* snltan odal zahtevam Rosije". „Berliner Tagblatt", iftotako prosko-židovsko glasilo, pa prinaia iz CarigradA brzojav, da se je v dvornih krogih turäkih „raznealt veitw, da hoče novi veliki vezir Ferid-paia združjti dvoje glavnih albanskih piemen „proti ali za Turčijo". Novi ve/Ar je sicer nezmožen storiü kaj proti volji svojega vJadarja, ali že razneäena vest zadostuje, da bi Avstro-Ogeraka utegnila prej misliti na zasedanje Novega Pazarja nego drugač-e, kar pa je vsekakor proti naöeiom kamore im aultanovem dvoru. To dvoje poroöil aamo na sebi te zadostuje, da vidimo kakega duha so nemäke hujskarije na Balkanu. Tako Ru- sija kakor i Avstrija je Velikoneraöiji na Balkanu trn v očoh in, boječ se za svoje maslo, hotela bi ista, da se »odelovanje obeh siovanskih držav kakorkoli ovira. Zato skuäajo nemäki hujskači s podtika- njem in raznaäanjem raznih „vesti" mo- titi delo, ki veö ali manj prekrižava nem- äke račune na Balkanu. Ali mnogo več nego hujskati ti krogi vendar le ne mo- rejo. Ako danes nakurijo Albance, da na shodih protestujejo proti turškim re- formam ali ako omogočijo kak sultanov irade v prilog gospodarski politiki Nera- čije in njenih židov, ostane vendar ne- izpodbitna resnica, da se Turčija nahaja popolnoma v oblasti Rusije, katera jo lahko zdrnbi od — morske strani. Ali pa ni rr.orda baä ta pO9lednja možnost narekovala nemäkemu cesarju, da po svojem sinu pokaže ruskemu carju — „moO nemäke mornarice" ? Altro ehe zaupanje ! Summa summarum vsega položaja je ta, da se Nemčija v svojem nenasit- nera stremljenju po pridobivanju nenem- ikih zemija in izzivanju vsenemäkega naörta na Iztoku — alias „Drang nach Osten" — öuti moteno ter da bi bila konečno zmožna storiti vse proti Avstriji in Rusiji, ker si poslednji „drznetau mo- titi „vsemogočnico" v njenem velikopoli- tiönem eilju. > Dopisi. Z dežele. — V nedeljo dne 18. t. m. prišel iem v Gabrje, ravno ko je imela začeti av. maäa. Podam se v cerkev in si jo ogledam. Zdela se mi je vsa pre- novljena, odkar jo nisem videl. Posebno se mi je dopadalo pa slikanje, katero je I izvršil, kakor se mi je pozneje povedalo g. Ogrin /, Vrhnike meseca avgusta proi- lega leta. Pred maSo pa je bila pridiga. katero je imel preč g. kurat Štflan Va- lentinčič Koj po pridigi pa vzame g. kurat v roke neki liät in giej bila je ,.Soeatl In tu začne g. kurat pripovedovati kako, da mu je donesla v hiäo neka oseba „Sočo"4, c<»ä, da naj jo čita in kako je naletel v nji tudi na neko raesto, kjer se njega napada. Tu pa prečita doticno mesto, da se ljudstvo prepriča, s kakimi neresničnostmi se ga napada, ter vpraša vse zbrane vernike: Kedaj sprn jaz tu v cerkvi, koga z osli zmorjal ali celö imenoval? Kedaj sem jaz otroke v äoli na- pačno poučeval? Kedaj sem jaz s kelihom na prižnico šel mesto pred oltar ? Kodaj sem jaL ljudstvo od Božje službe odvra- čal ? In vse to se kakor ste slišali. po- roča 0 meni v „Soči'1. Na to opomni g. kurat, da ni storil nič drugega nego svojo dolžnost, ako je parkrat v cerkvi oži- gosal one suroveže, ki so pozno v noč osle preganjali pred njegovim stanovanjem ter poleg tega tako razsajali in rujoveli, kakor bi bili divji. Po dokončani sv. maši se podam k nekemu znancu ter ga vpra- Sam, kaj da je na vsem tem. kar sem slišal v cerkvi. Ta mi pa pove, da je bilo vse izlagano in izrm'sljeno, kar je pisala ,,Sočau 0 g. kuratu. To so mi po- trdiii tudi vsi drugi ljudje, s katerimi sera govnril 0 ti stvari. In so pripomnili, da je mladina res tako posurovela. da se je prav bati za prihodnost, ako pojdft to tako dalje. Ni mi pa potrebno se po9Pbej omeniti, da imata ravno „Soča" in ,.Pri- morecu pri ti posurovelosti mladine naj- večjo zaslugo. Onemu pa, ki pošilja take laži v „Sočo" in mora zanje plačcvati ivitle kronice, ker ni zmožen, da bi sam niti jednega stavka napisal, svetujem naj se pogleda raje samega sebe od pet do glave, ne pa da druge obrekuje in blati. Politiöni pregled. Oržavnl zbor. Kakor smo že zadnjič omenili so v zadnji seji poslanske zbornice radikalni č«hi, ki so dobili po^noc" pri socijalnih demokratih, zopet obstruirali. Spravili so na dan par nujnih predlogov, ki so se LISTEK. ! Iz mracnosti na svetlo. Poijski: V. Zagorski. i (L>aljo.) ! V Varäavi je imel ista omamljiva \ Oustva. Z vso dušo je pil to vrvenje, gonjo in nagHco, ta S-nn in hrum, ki je ¦ tarn vrel. In to ga je spravilo v neko ! omotico; vse njegovo bitje je prešinjalo nekaj lahkega, značnega, in to ga je prijetno dražilo. Vse mu jemigljalo pred ' očmi: zidovi poslopij, drdrajoči vozovi, ! raztezne ulice, pa ljudje, hitečih po plošč- j nikih, pa izložna okna (izlagalnicej, napisi na deskah — vse se je mešalo kakor v kakem ogromnem kalejdoikopu. Iz te čudne omotice se je vzbudil že le, ko je uzrl sobo v hotclu, kjer se je bil nastanil. Kako je bilo tu vse ptuje, vse hladno; kako tužno-odurno! Ta blazinjak, te stolice, prevlečene z rdečim plišem (aksamitom), te stene brez slik — vse se mu je zdelo nemo Pogled je šinil po njih nemarno, ker ni naäel nikjer predmeta za razmiäljevanje. Kak razlo- ček med njegovim tihim domom, s kate- rim se je bil tako sprijaznil, in kjer se mu je nasmihal vsak kot, pa rau govoril I Posvetoval se je z odvetnikom, po- i tem pa stopil na ulico; in tu ga je po- | tegnil znova oni Sum v svoj novi vrti- [ nee. Nogi ste se tresli pod njem, in imel ¦ je občutek, kot bi thk ginil pod njego- f vim;i stopinjami. Z ielo se mu je, da ne ' hodi, marveč, da ga nosijo ti asfaltovi ; hodniki (ploäcniki), ali pa kaki valovi. ; Prvi znanpc, ki ga je sreöal, je bil Julij Porenbovski — ta neutrudni po- nočnjak, zaprisežen sovražnik znkonskih , vezij in rodbin, ki je bil nekoč tovariä I Vladkovih mladeniäkih pustolovstev. Ko ! gst je zdaj zagledal, osvežil se je v spo- minih, v katerih je snival v svojem do- maöem zatiSju. Julij se ni bil nič spremenil ! Bil je vedno isti Julij, ki je bil vajen žgati svečo življenja — na obeh koneih ! Vedno isti umetniäki značaj, ki ni strpel nikake graje; isto zaničevanje vsega, karjeznal „idijotično pedanterijo" ; isto hrepenenje po življenju in uživanju, ista iznajdljivost v gonji za lahkim razkošjem (razveselje- vanjem), isti prostopaäni etnizem — na- posled isti nasmeh napol vesel, napol tnžen, s kojim je zapiral nekdaj usta Vladku, č® ga je hotel kaj opomniti. Nikdar ni zabil Vladko onega trenutka, poroko, da tako lahkomiselno trati zdravje, Ča8 in navduäenje. ziveö nasprotujoöe »ta- lišču, ki ga je zavzemal v umeteljniškem svetu — vsled svojih ne vsakdanjih zmož- nostij. Stopala sva tedaj uprav po Neceli ulici, mimo srebrarja B., iz čigar izla- galnice ja blestela prekrssna kazalnica. Julij se ustavi pred njo. MKupi si jo!" rekel je ter pogledal Vlpdka tako zasmehljivo, da tega zvitega izraza ni popisati. Na ta odgovor Vladko ni več pri- govarjal ciničnemu prijatelju. Tak je bil Julij. IV. „Kako se ti vede, brate?" zaklical je Julij pu sklenil Vladka v naročje. MNo, vendar si vstal od mrtvih !w In jel ga je izpraäevati, kaj dela tu in kaj ga je prineslo v Varäavo. Vladko se je izrezal z nekolikirai besedami. Umeje se, da ga ni bila volja povedati vsega temu ciniku, ki bi bil mogel v svoji brezob- zirnosti raniti ga v njegovih najvaznejäih čustvih. Vladko ga vpraSa, kako se pa njemu godi. Zganil je z rameni. Godi se mu tako tako — pravi — on vara svet in Krywultu „Cunjaria**, ki jo je naslikal na srd tem pedantičnim idijotom. To da je z eno besedo mazarija, ki ni vredna opazke. Radovednost je gnala Vladka in vlekel je onega h Krywultu, četudi se mu je ta upiral. Saj na ulico ga vendar ne vržejo po tako dolgi odsotnosti, into sliko je moral videti. — Julij je stopal za prijateljera, pa mrmral nemirno kot medved, ki ga peljejo na verigi na ples. B'lo je to zares nevsakdanje delo. Sicer bi si bil Vladko želel kake druge aubjekte v izražanje iste idej«; aü ven- dar mu je to izredno ugajalo. Na sliki ni bilo niti sence neprirodnosti, ampak čista resnica, življenje, zajeto z mojster- sko roko. V tesni izbici na umazani klopi je sedelo v potrgani srajci prezeblo in bledo, najbrže bolno dete. Pred njim je stala že postarna ženska v uborni obleki in ta je dajala otroku z razprostrtimi rokami razbito punöko. Nedvounino jo je bila vzela iz poleg stojeöego polnegajer- basa, ki ga je bila prinesla pred kratkitn iz mesta domov. Vse je bilo prav realiatično izdelano, vse popolno v vseh podrobnostih! Te cape, tako rekoc" lepljive vsled umaza- pa kmalu rešili, tako, da je bila 8eje te ob treh arah popoladne zaključena. Čudno se je zdelo, da so se pridruzili radikalnini (>hom socijalni demokratje, ker so isti prppej iz^avili, da ne bodo obstruirali ne proti sladkornim zakonskim naertom in tu- di ne proti prvemu branju vojaškega zakon- skejja načrta. ki je imelo priti v ti aeji na vrsto. No in res socijalni demokratjo niso podpirali obstrukcije radikalnih Čo- hov zaradi zgoraj omenjenih dveh točk dnovnega reda. pač pa zaradi nujnih predlogov. katoro so stavili kračanski so- oijalci in katoliski centrum v zadevi sprr membe državnozhorskega poslovnika. Poh- lancc Pornestorfer je gnvoril proti tpmu, da bi se priznala nujnost omenjenima predlogoma, kjer nasprotuje to po nje- govom mnenju določil m paragraia 80 srdanjega poslovnika. L'govarjal mu je pnslaner dr. Patai. Tozadevni predlog poslanca Pprnestortprja se je z veliko veiino ^lasov odklonil in tako se bodeta nujna prpdloga glede spremembe držav- neija poslovnika razpravljala v jedni pri- hndnjih sej in sicer knj potem ko bodo reseni slaclkorni zakonski naerti, kateri pritlpjo do razprave t prihodnji seji, ki bods» v srpdo V ti seji odk^zala se )** vladna prpdloga o razdelitvi sladornega kmtingenta sladornemu odseku. Revizija zborniškega poslovnika. Četudi jo židovsko-liberalna „N. Fr Pre?se" še pred krntkim pisala, da je nfohhodno potrebno, da se napravi konec Jkandaloznim dogodkom, katere prov- zrceuje v našem parlamontu obstrukcija in jp pripoznavala potrebo spremembu sedunjega državnozborskega poslovnika, so se og'asili zdaj, ko sta se stavila v poslanski zbornici dva nujna predloga, ki zahtevata spremembe poslovniku, ravno i?ti pristasi ,.N. Fr. Presse" proti omen- jenima nujnima predlogoma. Storili so pač to zaradiUga, ker sta bila predloga stavljena od strani konservativnib atrank in pa morebiti tudi zaraditega, ker bi libsralni NVmci državnozborski poslovnik sprpm^nili radi tako, da bi oni äe vedno ?nip|i obstruirati in da bi bila obstrukcija zabran'ena le njih nasprotnikom posebno pa Sl'ivanom. Povlšanje uvozne davščine na tuje smodke In cigarete. Naš iinančni minister Böhm- B» werk je predložil te dni v državnem zboru nacrt zakona, vsled katerega se poviša davščina na uvoz inozemskih smodk in c;garet. Dunaiski listi pa po- ročaio, da namerava finančna uprava povišati cene tudi pri dornačem tabaku in smodkah. Naš cesar potuje v Rim? Parižki list „Figaro*1 ve povedati maloverjetno novico, da naš cesar obišce ital. kralja v Rimu na naein, ki bi za- dovolul Vatikan, a bi ne zadel v občut- ljivost Kvirinala. Cesar Franc Jožef pride v Rim skupaj z nernslim cesarjem, v Riniu se ne bode mudil dosti v Kvtrinalu, marvpc bode bival v palači avstrijskega. poslaništva in potem obišče papeža. Na to odpotuje v Neapolj. Med tern nemški cesar takoj odpotuje iz Rima, a cesar Franc Jožef se povrne v Rim kot gost Kvirinaia. Koliko je na tem resnice — vederemo. pražene črepinje; ti bedni odpadki, raz- nifctani v neredu — vse to je bila res- nica in življenje. Pogled na to aliko jo vzbujal v človeku cut sraradu in volhke ^vlažne) hladnosti — častno mrzke tuž- uosti in zoprnosti. Ali od le obupne bede, podane tu tako zvesto, se je odražala psihologija slike, namreč to, kar je tvorilo njeno , dušcr. Glpdalec je pozabljal t«ko rekoö oni prikrit cut, ki mu ga je vzbujal po- gled na to pomanjkanje in umazancst, ko je opazil ginjeno rnaterino oblicje, pa to rado^t, žarečo se na otrocjem lieu, ki je željno st'govalo* ročico po podani mu igrflči ; toliko nežnosti je bilo v pojniu tepa predmeta, toliko toplote v izvedenju. Čutil si hvaležnoBt do umetnika, da je ozäril in ozlatil to človeSko bedo, da je umel pnsneti s Moveka to kar je v njem lepšfga in ^\etlejšcjga ter je jodal vse tako resnično v tako nevsakdanji izvr- äitvi! In vendar se je uprav lega Julij — 6ramoval; in to je imenoval packarijo na svojej sliki.j Ko sem mu izrazil svojp začudenje, zganil je nestrpijivo z rumeni: ,,Ti si bebec!" rekel je prezirljivo. „Razumeš o tem kot o pripravi čebu;>u. CDalie oride.) Rutki oar ne pojde v Rim Dunaj^ki listi pislejo, da ruski car ue pojde v Him, ker mu tega haje ne dopujča njegovo zdravstveno stanjfi Nemikl prestolonailednik v Petrograd«. Nemäki prestolonaslednik je dne 19. t. m. prisustoval v zimski carski palači slavnosti blagoslavljenja vode v navzoč- nosti carja in carice. Po slavnosti je bil galazajatrek, pri kateri priliki je nem^ki princ v navzočnosti nemškega poslanika izročil carju veleznačilno darilo nem- škega cesarja, namreß jeden model nem- žke vojne ladije z vso upravo v minia- turi. To darilo naj bi bilo gla^om norn- 5kib listov -»nak zaupaoja nemäke mor- narice do rusk»*. Franeija Senat je sprejel zakonski načrt za- dovajoč dveletno vojaško službo. Zbornica je pa v seji od 10. t. in. dovolila podporo .*)00.000 frankov za pre- bivalce Bretanije, ki so sami ribitii sardin a so vsled preselitve sardin v druge kraje tako obožali, da nimajo o öem iiveti. 19. t. in. je imel v francozki zbor- nici bivži njpn predsednik Deschanel govor, ki je vzbudil v vseh politiönih krogih velikansko senzaeijo, v vladnih krogih pa preeejänje vznomirjenje. De- «cbanelje namreč bral vladinovcem hude levite ter jim povedal v obraz. da vsa njih politika je le politika osebnih inte- resov. FaktiOno je v nazorih posameznih vladinih strank veliko nasprotje, lejedino jih drži pod skupnim praporom: boj proti krScanstvu. Socijaliste je po pravici na- zival protinarodne in protiverske huj- skače. Vsi vladinovci so kar besneü a v svojih glasilih ne morejo druzega negi norčevati se iz osebe Deschanelove. V javnosti pa «re o njem glas, da je on bodoči inož Francije. Angllja in Maroko. List „Globe** priobčuje pogovor nje- govega poroöevalca v Taugerju z nekim diplomatom. Ta diplomat je izjavil, da je polo/.aj Y Maroku tako resen, da bode neobhodno potrebna — evropska in- tervencija. Sedanja revolucija da jr» na- stala vsled hujskarij Francije. Fran- cozka vlada da placuje nekega Algerijca Rogija za to, da bi pripravil sultana v propast, ker le ta sirnpatizuje z Angleži. Anglija pa noee drugega nego Maroko civilizovati in otvoriti evropski trgovini. Kaže se pa Anglija pripravljeno da skupno s Španijo, Francijo in even- tuvelno tudi Nemoijo prevzame pro- tektorat čez Maroko. Te besede pa dovolj rarodenejo pravo namero Anglije, ki je s pomočjo starega sultana hotela „civilizovatia Maroko t. j. pola3titi se države. Kako „civilizuje*1 Anglija druge dežele, to kaže pač najbolje njeno ve- denje v južni Afriki. Ako se Francija angleškim nameram upira, je to pač samo ob sebi umevnega. Iraki poslanec Llnch, ki se je udeležil burske vojske in se je bojeval kot polkovnik na čelu Ircev proti Angležem v korist Burcem, je bil te dni v Londonu obsojen na vešala. Zdi se pa, da bode pomiloščen. Razmere na Kltajskero. Francozki list „La Groix" priob- čuje dvoje pisem franc'-zkega pranikarja Guebrianta iz Su Cuvena na Ki- tajskem. Glasom teb pisem se pnpravlja po celem Kitaj^kem novo nevarno 45 -j 50 Ivanigrad ... 233 256 4- 22 Nadrožiea ... 54 63 -f- 9 n. Koblje Glava . , r>48 521; - 27 Koblje Glava . 442 408 — 34 Tupeljče ... 106 113.4- 7 6 Koinen .... 2263 2205— 58 Komen .... 812 786- 26 Mali Dol . . . 141 136— 5 Preserj** . . - 124 llfy-- 9 Sveto .... 512 530>f 18 Tomaeeviea . . 272 244— 28 Volöji Grad . . 402; 394 - 8 7. Mavhinje . . . 699 686! - 13 Cerovlje . . . 187 180| — 7 Mavhinje . . . 239 261-f- 12 Seseljan . . . I62j 111 j— öl Vižovlje . . . Ill 144 4-33 8. Nabrežina . . . 138l| 1663+282 9. Pliskovic i ... 685| 7*3 -f n8 Koso^elje . . . 124J 123— 1 Pliskovica . . . 661 62o;4- 59 10 SpIo.....! 385i 437J4- 52 1». Slivno ... 31 li 321 -f 10 12. Šftmpolaj . . . 37i; 428 4- 67 13 Škrbina .... 612; 626-f 14 14. Štanjel .... 1078 1037 - 41 Čipi...... 19, 22i+ 3 Šfanjel .... 307; 274!— 33 Hruševica . . . 2431 262'4- 19 Kobdilj .... 279j 258 - 21 Koboli ... 5l' 54!4- 3 Lisjaki..... 97j 85— 12 Lukovec ... 82j 82« 15. Temnica ... 1446; 1430,— 16 Kostanjevica . : 759! 731 — 28 Lipa.....! 27Oi 265 - 5 Novelo .... 141 143 + 2 Temaica . . . 276 29! -f 15 16. Veliki Dol . . 34Oi 388 -j- 48 17. Vojščica . . . 387 374 - 13 (Dalje pride.) Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" došlo uprav- niStv:»: Kragelj Valentin 20 K. Srčna hvala! Shod županov lu pod^upauov na Gorificl. — Naznanja se stem, da bode dne 1. februvarja t. 1. na Goričici shod /.upanov in podžupanov. Shod prične točno ob 2. urah popoludne. lincnovaiije v sodni §troki. — Višje deželno sodišče v Trstu je imeno- valo pravnega adjutanta Alberta Koma- v ec avskultantom. „Sočlno" lzdajstvo. — Da dovoli italijanska večina v naäem deželnem zboru kako denarno podporo za ceste, mostove itd. treba je, da so prošnje za tako podporo jako utemeljane in na vse strani podprte. V cerkljanskera okraju so poti bodisi okrajn^ ali pa oböinske äe vedno jako pomanjkljive in potrebnr», da se jih na več krajih uravna in dodela ter da se napravijo tuii nove Vse to je cerkljanski cestni odbor v nvojih ulogih do dcželnegtt odbora dokazal in vsl^d tega je dovolil doželni zbor v zadnjem zaHedanju cp.rkljanjkemu cestnemu nd- boru nekoliko večio podporo, nego drngim cestnim odborom. — Kakor rečeno, ako bi ne biia potreba podpore popoln^ma dokazana, bi italijanska ve- čina v naSem deželnem zboru gotovo ne glasovala za njo, ker je vgakemu znano, da se morajo slovenski za-^topniki v drt- ž^lnem zboru za vaako drobtinic^, ki pade na korist Slovencev z deželne mizo z vsem naporom boriti. Pa glejte „Sočou, kaifo v zadnji svoji številki Ualijar.e hujska, naj bi nicesar nedovolili onimobčinam in okrajem, ki ne trobijo v „Sočin1' rog, vse po atarem geslu. Naj pa h u d i <5 vse vzame, ako naäa ne velja. Ni li to iz- dajalstvo. PraSnft Oorlca. — Nekdaj so ime- novali Gorico „avstrijsko Nico", „solnö- nato Gorico", danes jo lahko impnujemo po vsi pravico praSno Gorico. Ljubljana ima svojo meglo, Gorica pa ima prah, ki jo obdaja kakor gosta megla. Ali župan- stvo in zdravstveni organi ne vidijo prahu, ker je morda pregost ? Zakaj se mesto bolj ne pometa V Zakaj se ceste ne äkro- DJio ? Zadnii OPitftk ia rlifinl atrnnilni vni kakor da bi ga bil podil «Hm Menelik! Tal ni zinočil — in za njim se je vzdi- govala cela megla prahn. Ali ni tako Akropljene goriSkih ulic prava ironija ? Dovozna cesta na Št. Peteruki kolodvor vipavske >ele/nice. —Znano je naäiin čitateljem, da se ni delj casa otvoril promet na Št. Peterskem kolo- dvoru vipav9ke železnice, ker ni hotela občina plačati tretjine stroäkov za do- vozno ceato. Ta trotjina je znaäala 150U K. Št. Peterski nbčini se je zdela ta svota prcvisoka in branila se je zaraditega plačilu omenjene svote. Za to in ker se jo hotelo obcino prisiliti k plačilu svote 1500 K, bil je. Žt. Petorski kolodvor delj casa zaprt prometu. Seveda zvračalo se je vso krivdo na tnnoglavost stareäinstva in posebno „SoOa" zaganjala se je jako surovo v to Smentano „klerikalno'' sta- rešinstvo, ki nima po mnenju „Soče" nobenega smisla za občinske koristi. Ko nečno prišlo je pa vendarle do neke po- ravnave tako, da se je obcina zavezala plaeati za odkup sveta po katerem pelje dovozna cost* 3f>7 K 45 v, a se zave zala dovršiti sain a dovozno cesto, zakar jo je moralo podj^tje odžkodovati s svoto 8f)t K. 7.q po tem računu bi tretjina »troškov za dovozno cesto, katere bi imela nositi občina, rie znašala vec 1500 K marveč le 1208 K 45 v. To samo na sebi dokazuje, da je stareSinstvo, neho- trč plačati svoto 15nO K znalo varovati občintke koristi. Zdaj sledi pa äe nekaj lep^oga, kar dokazuje, kako da je znalo sta- rešinstvo varovati občinske koristi. Kakor smo poprej omenili se je občina zave zala, da sama dovrSi dovozno pot, a je zato dobila od podjetja 851 K. Občina jo tudi dovrSila dovozno pot. a za to ni potrosila 851 K marvec le 398 K 86 v. Ako vse to računimo, vidiino, da stanc Št. Petersko občino dovozna cesta na kolodvor in sicer: del za odkup zemljiSča 357 K 45 v, potem stroški za dovršitev dovozne ceste 398 K 86 v, torej skupaj 756 K 31 v. Ako primerjamo to svoto s svoto 1500 K, katero so hoteli po sili dobiti od St. Peterske oböine s svoto 756 K 31 v, katero je občina konečno v reanici izdala, najdemo, da je stare- šinstvo s «vojo „trmo" prihranilo občini celih 743 K 69 v Opomnimo naj k temu, da bi bilo ieleti, da bi tudi druge ob- čine nasproti podietnikora vipavske že- leznice bile nekoliko trmoglavejše, nego so bile, in o«ta!a bi marsikatera stntina svitlih kronic v občinskih blagajnah, mesto, da so romaie v nenasitljivi žep dotičnim podjetnikom tujoern. Zgoraj na- vedeni sJučaj pa tudi jasno dokazuje, kako utemeljeni so vpdno nap^.di „SočeM na občinska starešinstva, katera niso po Tolji „Sočininr1 matadorjem. Odbor deželnega nčiteljskega društva je imel v četrtek svojo sejo, v kateri se je bavil baje z vpraäanjem, da bi se odposlala posebna deputaeija uči- teljev v Trst in na Dunaj z namenom, da bi se na ta način povspeäila sankeija zakonskega načrta, katerega je sklenii goriški deželni zbor glede poviäanja uči- teljskih platf. Izpred sodiS^a. — V četrtek se je vršila pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiäcem kazenska obravnava proti onemu Josipu Rosacherju 0 ka- terem smo svoječasno poročali, da je še kot vojak iz vojaškega skladižča ukradel nekaj obleke in katerega so po tem, ko je delal pri nekemu mizarju v Solkanu kot strugar zaradi tega tarn aretirali. Rosacher je bil obsojen na deset rae- spcftv ječe z jednim postom vsaki mesec, ter postavljen po prestani kazni pod po- licijako nadzorstvo. Isti dan se je vršila kazenska ob- ravnava proti 48 letnpmu težaku Alojziju Maru^i^u iz Lukovice, zaradi tatvin« iz- vršene na škodo svojeca soseda Josipa Maruäica. Alojzii Marušič je dobil 13 me- speev ječft z jednirn postom vaaki mesec. K^r je bil zaradi tatvine že večkrat ob- snjen, poSlje se ga potem, ko bo odsedel 13 mesecev v ječi, v posilno delavnico. Aretiiani uzmovič. — Dogajale so se celo leto tatvine v raznih hlevih, ne da bi se bilo priSlo uzmoviču r.a sied. Te dni pa se je posrečilo orožnikom, da 90 v Podgori zasačili tatu v osebi nekega 65 letnega Pa^quala Voltolini iz Monta- gnana v Italiji. Pri njem so naäli tudi nokaj ukradenih reöij. Voltoliai se je klatil veöinoma po naäem mestu in po Furlaniji in sicer pod izmišljenim imer.om Tite d'Osvaldo. Zamenjal je suknjo. — V glediäki kavarni je te dni nokdo zamenja! svojo saknjo, z ono g. Mariniča, kanceHsta pri dciželneinu odboru. Seve, da je bih. suknja g. Mariniöa veliko bolja, ker je biia nova, dočim je našel g. Marinič na one n mestu, kjer je poprpj visela njegova suknja, zno- šeno staro lahko suknjo. Vttbllü k občnemu rednomu zboru rjško in Gradiščansko" v nedeljo 16. februvarja 1903 ob 11. uri predpoludne vprostorih ..Hotol Tost11 v Gorici. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja; 2. Či- tanjo in odobritcv zapisnika zadnjega občnega zbora;8 Poročilo o društvenemu napredku in poslovunju; 4 Poročilo društvenega blagajnika; ;'j. Dopolnitev drušlvenega predstojništva; 0 Drugi na- nveti in predlogi. Odbor. Nekaj fctatistlke. V Goriei je bilo 1. 1902 180 porok. Kodilo ne je v Gorici I. 1902 673 otrok. Mrtvorojenih je bilo 32. Llmrlo je 7si3 oseb, med terni je bilo 227 tujcev. Iratlni dnevi v Gradlačaiiskein »olitlluem okraju. Doslej so morali vsi oni, ki so irncli kak opravek pri okrajnem glavarslvu v Gradišči, podati se v Gradižee. Da se pa Ktrankam iz od- daljenili občin olajšajo stroäki in trud je odredilo naroestništvn, d;t >;e morajo večkrat obdržavati uradni dnevi v Tržitu. (lervinjanu in v Knrnrnu. äfbrcl.jskn slctlilna posojUuiru v Sebrcljllli bode imela svoj občni zbor iliu1 2. februarja 190)5 s sledečim dnev- niin rp.dorn: I. Üdobronje. ratfuna za I 1902. 2. Odločitev nagrad. .'J Vohtev na- eelstva. 4. Volitev nadzorstva. \l Otuleža nam pišejc: Sijajni izid volitev v (lerknem je dokazal, da <*<> vo- lilci s prepričanjem in navdušenjcm od- dali svoje glasovp, kakor jim je velevala njih vorska in domovinnka zavest. i\a- sprotniki delali so sicer z vsemi silami za ..naprednega'1 župana. N^jbolj nta pa zanj agitirala Janez Vogrič in njegov brat, po Masnrah in sicer z GabrSčpkovim ka- lanionorn; pridigovala sta iz njepa, pa kmalu jima je pridiga zaostala, samo to sta še izbruhnila v svoji jezi: zdaj bo vse drugače, ako zrna^-H Jiberalna" stranka. A nič ni izdala no njjina pridiga in ne GabrSčckov kalomon, zm^gala je katoliSka narodna stranka, v vseh tr*h razredih Povolitvahso poraženi „liboralčki" hladili svojo jezo z rujniin vincpm, zraven pa delali načrte za rekurz. in kako bi ,.klo- rikalnemu" zmaju strli c'eljusti. Kazpls natp^aja. — Razpisuje se natečaj za sledccc urndniäkp slufcbp pri deždneni hipotpčnpm kreditnem ziwndu poknežene gMfjvme Gonške in Gradi^kp; 1. Mesto zavodovfga ravnatelja v 711, plat -ilneni razrpdu. ki zamore preiti v VI. plačiinirazred ; 2. knjigovodje v IX pla« il- nem razredu, ki zamoro preiti v VIII in VII. plačilni razred; 3. blag&jnika v X. p!«- čilnem razrcdu, ki zamore preiti v IX. plačJni razn»d; 4. knjigovodstvenej?a pri- stava v XI. plačilnem razredu, ki zamore preiti v X. in IX plačilni razred; 5. kan- celarja v X. pluöünciü razredu, ki zamore preiti v IX. plačilni ra/.r^d; 6 sluge v III. plaOilni vr.sti, ki zamore preiti v II. in I. plaOilno vrsto Zavodovi uradniki in sluga so gledč alužbenih r»zm«r in plač popolnorna enakopratni z doželnimi urad- niki in slugami Prejemki zavodovih urad- nikov so razvidni iz slcdečega rnzprogloda: -'S 2, P'HČa Stanarina • Sknpaj ^ *- K r o n VI 1 \ 72O° 1 <)Oo 810° 2___ * 6400 ,| 'm 7300 V1I 1 5400 | 6200 _ 2 48' 0 \ 80° 5600 VIII l 400° 11 7nn 1 4700 J^l 2 3600 J 700 4300 IX 1 300() \\ fin0 3Ö00 2 2800 ;} 600 3400 |_X1> 2 2200 \f 500 i 2700 | X. i l80° 400 2200 2 1600 f 4UU 2000 Prehod iz ene vr«te v drugo istoga plačilnega razrfda in iz višje vr>*te kakega plaC'ilncga razrcda v nanlednji plačilni raared sledi po vs-kih 3 lctih pohvalne slnžbe. Sluga bode imel pravico do ata- narine v znesku lctnih 200 K in IfMn« place 800 K v III. vr*ti, ietnih 1000 K P ače v II. in jet,,jh 1200 K v I. vrsti. blutfe preidejo iz ene plačilne vrste v naalednjo po vsak h 6 lelih pohvalne službe. Prosilci za uradniäka mesta de- želnega hipotečnega kreditnega zavoda bodo morali dokazati z dokumenti Sole, njihovo praktično uporabo in sposobnost za taka službena mesta; v ostalem ve- Ijajo glede drugih kvalifikacij ludi za pnčujoči nateöaj določila pravilnika za deželni odbor od 11. julija 1901. Gledč vštevanja službenih let onih uradnikov in slug, ki se nahajajo sedaj v uradih, kjer imajo pravico do pokojnine, velja načelo vzajemnosti. V amialu t«o« natA- iri dpžflnem odboru do 20. februvarja . I. lrn*»novanja se izvrš6 začasno in se lodo imenovali sl.alnimi nradniki, ki »e zkažejo kos svoji nalogi, po sklepu prve ipravne dobe zavoda. Važna razsodba državncga no- iiki'ti. — Tam kjer se vr.^ijo v krnečkih )bčinah še indirektne volitvo in se volijo rolilni rnožje, določa se v zraislu vo- ilnega reda ätevilo volilnib mož v kaki )bčini tako da pride na vsakib 600 do- načih prebivalcev in sicer na podlagi iadniega Ijudsk^ga ätetja po jeden vo- ilni rnož Navadno so se smatrale zt | ioma^1 prebivalstvo vse one državljansko >ravico imajoče o^ebe, ki so ob zadnjem judskem stetju prebivale v kaki občini Va Moravskem se j« pa dogodilo, da je politična oblast smatrala za domače le me os^be, ki so imele v dotični občirii jomovinsko pravico in pa take, o kate- rih se ni vedelu, kje dn imajo domovin- *ko pravico. Proti li odredbi politične oblasti je bila uložena pritožba, ki se je nazadnjo obravnavala t<» dni celo pred slržavnim sodiščem. No, državno sodi^Če , je dalo polilični oblasti prav, ter zavrglo ] pritožbo. ! Drzni tatovi. V soboto popo- ludne je peljal neki voznik i južnega kolodvora v Tr.stu za tvrdko N Lejet vse polno zabojev, v katorih se je nabajal kakao. V ulici Karnet^ moral je ustaviti, kor jdom Slo- vonpc. To je FJu'jske Italijane tako ijizbiirilo, da so v neki ?tareSiiistvpni s*-ji črtali iz rni'stnega proracuna vs<« prispevke za dtihovščino in za bogoslužje. Ni'ki vrod-ekrvnež predla^al je cpIo, naj bi se vsi dubovniki izgnali iz Pulja. Se- vtda ostane ta sklep le na papirja. Tifus im Mr\att»kem. - V mestu O^ek nn Hrvatskem se je zadnje dni tilus ali vročinska bulpzen jako razäiril. Obolelo jih je na ti bolo/.ni 110 oseb. Umrlo jih je oscm. VTzrok bolezni, pravijo, je slaba pitna voda l*uut v jt'Oah. — V Odesi bo se spuntuli jetniki in jftnice ter raabili vrata in okna. Prihitelo je vojaätvo ter rttreljHlo. Ubita sta dva jetnika in ena jetnica. Štfvilo zdravnikov v Avstriji koneciii l«'ta li>02. - Knncm 1. 19Ö2 je bilo v Avstriji, v*teväi H*'rcpgovino in Bosno 1 1.339 zdravnikov. Na Dunaju bilo jih je 2576. V celi Bosni in Hercegovini pa je le 100 zdravnikov. Kontiselrani pratiki. — Klein- inayrjeva in Blasnikova pratika sta kon- fiscirani radi nekega inserata. Mrlli^u ukradel ^evlje. — Ni po- kopali^u pri sv. Kristofu v Ljuhljani so bili iz mrtva$n>ce mrli^u Karolu Eberlptu z nog ukradeni ("evlji. Tat mu je obul stare, ponoSene čevlje. 27 let star in 17-krat kaznovnn. ¦-- Dne 8. t. m. je stal pred celovškim de- žplnim sodiščem 27 letni Fr. Kriebemig, hlappc, pristojen v Št. Pavel. Kradel je, kjpr je mogei, zlasti pri stanh rernih Ijudeh, ki se niso mogli braniti, ter jim žugal. V obč. zaporu je razbil okna. Pri- sodili so mu 18 kazen, t. j. 4 leta ječe s postom v-žar, — V nedeljo ob I1/.-, po polunoci JP nastal v kleteb tvrdke Josipa J«^ssa na Dunaju ogenj, ki se je hkratu razsiril po cpIi hiži, ki je jako vpUka. Ker so se stopnice v razna vadstropja podrle, morali so ljudje ska- kati skozi okna in so jih ognjpgasci ulovili v rnzpeto platno, kakor se to pri požarih večkrat dogaja. Pri skakanju z oken poäkodovalo se je 12 oseb. CeSko-hrvatska slovnica s ^i- tankom i s češko-brvatskim diferen- cialnim rječnikom. Drugo preradjnno i popunjeno izdanje. Napisao Stjepan Radič. Gijana 1 K 20 til. 1902. Tisak Dioničke tiakare v Zavrebu. — Pred šestimi leti je izsla prva izdaja te slovnice, katera je bila kmalu razprodana. Rajti knjižica je jako dobro sestavljena. Dil'erencialni raSčini in v ceSčini ali so v eni, v drugi pa ne. Tako se doseže v majhnem ob- aegu popolnost Ker je Marnova slo- vensko-čeftka slovnica pošla, priporočamo evojirn čitateljem Hadičevo knjigo, dokler ne dobimo sanii pod ibne nove. Otrok a je hotel prodati. V Viaokem na Ogrskem 30 prijeii nekega kraeta, ki je nesul v vreči otroka na sejem, da bi ga tarn prodal. Ütrok se je med potoma v vreči zadušil. Visokrt HtaroHt. — V Nitri Bere- keny na Ogr.sken» je umrla te dni Marija Kramer v starosti 109 let. Pokojnica je bila zdrava in pri čisti pameti do svoje smrti. Njena sestra, ki 4e 2ivi, iraa tudi že 100 let. Grozeu detorror. — V Dippers- dorlu blizu Linca *o zaprli te dni za- konsko dvojico. D^znalo Be je namre1!;, da je žena Miyrhol r umorila svoje dete s tern, da rnu je prebodla srce. Putern j pa je je raziekala na kose ter jih vrgla | v Hvinjak, da so jih prasci pojedli. Ilekln /HHtriiplU j;osp( darja. ~ Te dni j«1 iifnrl nenudoma v K^rpcteru pri Debrecinu umirovljeni aodnik Julij Nanas^y. Znradi tega je dala sodna oblast pokojnikovo truplo raztele«iti. In z drav- niäka preiaktiva |e dognala. da je bil Nanassr zastrupljen s cijankalijem. Prijeii so koj njegovo deklo. Ta pa je dolgo časa tajila. da bi ga bila ona zflHtrupila. Konečno pa j«1 vendarle pri- znala hvo^ zločin, a ob jednem 3e izpo- vedalH, ca. je v pokojnikovpm vrta xa- kopala znesek 40 000 K, katerih si je hotela prilastiti in zaradi katerih je tudi ixvrs'la ta frozen zloöin. PravH pravcata tur^ka iu^pek- c i j a. — Francozkemu listu „Matin" ae porora iz Monastira, da inSpicira s^daj turäki komisar HusPin-Hilnipa5a mace- donskp, pokrajine, da se od samih kri- stjanov prppriča o krivicah, ki se jim podijo. Pred njim pa hodi cela četa tur.4kih orožnikov, Ki žagajo kristjanom | z ma§c>vanjera, »ko bi ti ne izpovedali I zgoruj omenjenemu komisarju, da so po- polnoma zadovoljni, ter h driav te na slpd in poročilo po dokončani inšpekciji znale bodo druge države ceniti po vred- nosti Kid ugasle »veče je §trupeo. — Prepričali so sp. da je v stanu vzdihanje prevelike mnozine komaj ugasle 8?eče, prouzručiti pri človeku smrt Nedolgo temu so hoteli oekateri vinjeni ljudje v 9ali očrniti 9pečemu dečku lice s diraom komaj ugasie sveče, katero so mu driali pod noiom. D^ček je ta dim vzdihal, a kmalu se ga je polotil krc\ Tresti se je zacel po celem telesu in je kmalu potem tudi umrl. Velikauska repa. — V nekem Trtu pri Tripolisu je zrasla repa, ki je tehtala 16 Ay. Serum proti pljucnim boleznim. ¦¦- Italijanski ziravnik dr. Tirzoni je iz- na^el serum proti plju^nitn boleznim. Stra^ui viharjl so divjali te dni na španskem. Keka Aragon je izatopila in razru^ila 44 his v neki va9i. Silna vročina je v Buenos Ayres r juž. Ameriki. Na ulici je umrlo pet oseb vsled prehude vročine. Za kaj vse so dobri — §tari i'cvlji. — Neki ameriški list je prinesel celo razpravo o uporabi — starih čev- Ijev. Najprej — tako pravi list — so stari čevlji dobri, kadar ni novih Ako pa tudi imamo nove, pa starih vender ne smemo mptati proč, ker se i^ti dajo za kaj druzega dobro porabiti. Na F'an- cozkpm neka tovarna pokupuje vplike množine starih čevljev, katere potem — zmeljpjo v posebnih mlinih. To zmlet pohiežajo z neko tpkočino in narpde kožo, iz katere delajo — klobuke. Tako pride ^evelj polagoma od pete do glave. Iz statin čevljev se po tpj tehnični iz- vedbi delajo tudi neke tapicerije v Mpol- reliefu", kakoršne vidimo n. pr. na na- slonjačih itd. Ali najdelikatnejo vlugo igrajo stari žkarpetelni pri napravljanju — ruma. Koža iznošenih stanh čevljev, prepojena od potu človežke noge, zraleta in pomeäana z alkoholorn, daje lepo di- äeöi — „Jamaika rurau. Torej živel mo- dprni napredek v znamenju — starih ödvljev! Žena, gospa iu soprog». — Te tri besede je raztolmaöil nekdo tako-le: Kadar sta se poročila iz ljabezai, tedaj imamo moža in ieno; kad&r iz udobnosti gospoda in gospo; kadar radi denarja, soproga in soprogo. Mož je ljubljen od avoje žene, spoätovan od gospe, a trpljen od soproge. Žena vodi gospodinjstvo, gospa hiäo, soproga plemenitost. žena streže bolnega moža, gospa ga obiskuje, soproga povpraäuje po njegovem stanju. tnrtvi, žena joče za nami, gospa žaluje, Boproga pa nosi črnino. Ncsretiio let« 11)03. Prazno- verni Ijadje si pripovedujejo, da bodp tekoče leto — nesrečno. Tri p e t k i spadajo na 13 dan. Lani je padel samo en petek na 13 — Na.i bi že bilo ne- irečnn leto 1903, da l. ( iž^euje viua z žoliro in s spansko zcmljo. Vsled slabega vrerns;na ob času tr- gatve pride med zdravo erozdjn tudi mnogo tznilo^a. in to dela rnnog'm vino- gradnikorn velike skrbi, kaj ti taka vina so zelo kalna, podobna blatni voJi, ki se samaobsebi nikakor nočejo učistiti. C.e se tako vino no cist; urnetno, ostane rnesece in mesece kaino, in k) nastopi gorkejše vreme, se gnile tvar n i začno pretvarjati, vdlod česar se nor1 tako vino ali godlja popolnoma izpriditi, tako da postt.ne popolnoma nepitno. Temu lehko odpomcremo z urnetnim Oiščenjem bodisi z žolico ižeiatinoj. s spansko zemljo, s kaolinom, z jajejim beljakom, ali pa s precejanjem. Za či- ščenje se rabi tudi ribji klej. a za take godlje se poraba nbjpga kleja ne izplača, marveč je bolje, če se vzampjo cenej^a sredstva, ker ta pri takih vinih ugodneje vplivajo. Lehko se pripeti, da «e celo tudi s temi čistili, izvzemai cedila, ne doseže zaželeni Qspeb, če se natnreč rabi sarao eno teh čistil. Kdor ima prav kalno vino, naj ga čisti naiprej z žolico, in sicer nnj je vzame 10 — 15 y na v-akih 10^ litrov. Žolica se stolče v majhne ko?cp in se namaka 10 do 12 ur v mrzli vodi, ki se nazadnje odlije. Tako zmehčani žolici se vnovič dodene čista voda, in sicer */4 litra na 10 do 15 g suhe žolicp, ter se na majhnem ognju spgreva, dokler ne postane tekoča, raed tern pa se nepre- stano meSa; lehko se pa tudi takoj raz- topi v gorki vodi, ne da bi jo prej na- makali v mrzli vodi. Ko se žolica sh'adi, se precedi akoz redko platno in se lehko takoj rabi, enako kakor rib*j klej. če se z žolico čišeeno vino po pre- teku enega tedna nič ne ueisti, je zna- menje, da je žolica za to čiačenje pre- äibka, zhto je treba pomngd'i z druj?im aredütvom. V ta namen služi žpanska zemlja ali pa kaolin. Za vsakih lOo litrov vina s^ vzatne 1 a—1 kh na dno in v 1—4 dneh je tako vino čisto kakor luö. Med tem časom je treba večkrat po sodu s kla- divom potrkati, da se na vrhu in ob straneh soda ustavljajoči se kosmi usedejo. Pred drugim čisčenjem vna ni treba pretočiti, pač pa po drugern či- sčenju. Pri tem pa naj se pazi. da se usedlo čistilo ne vzdigne zopet. Pri pre- takanju naj oči^čeno vino pride v po- polnoma snažen aod. Ker je tako, iz gnilih jagod na- pravljeno vino še kolikortoliko nasi^'no s kvarljivimi glivami, je dobro, čv se ociäeeno vino pri pretakanju zažvepla. Zadostuje, da se zaJge po 1 košcek žveplenega trakca za sod 4—6 hi. D.i se žveplena sokialina, t. j. dim zažganega žvepla, dobro z vsem vinom zineAa, naj se zažge polovica žvepla, pred no se prične sod oapolnjevati, druga polovica pa, ko je že do poiovice napolnjen. Ge vino slučajno dobi duh po žveplu, to nič ne de, ker se lehko odstrani z na- vadnim pretakanjem, še hitreje pa s po- rabo bakrenih reöi pri pretakanju. Kilogram äpanske zemlje all kaolina stane 60 h. Kdor pa za čiščenje vina noče rabiti teh sredstev, doseže svoj namen še h;- treje s precejanjem. Pripomniti je le, da je z majhnitni cedili proveč zarnude, zato je bolje, öe si naroči več posest- nikov skupaj primerno veliko cedilo, tako da se precedi vsaj 10 hi na dan. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORH'A Via Giardino 8 uriDoroOa pristna beta in črna vina 5« vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih « i nogradov. Dostavlja na dorn in razpoäilja po žcli^/i- •jici na vst* krajf avstro-egerske monarhijo v •odih od 5(1 htruv uaprej. Na zahtcvo po5iIja turli uzorcp. 15 $ pod navadno ceno ra/prodaja radi poznega zimskega 6asa J. Zornik Gorica. Gosposka ulica 7, vso zimsko blajjo, kakor n. pr. kr^sne volnene Lerpe. rate, podobleko, vsakovrstno Jaeger- pprüo. rokavice. nogavice. blu- so, volno, kožuhovino, zimsko i'cvljo itd. — Xikdo na/ ne zamndi te lepe prilike 3d cent nakup.' Javna dražba. V Biljani so bode oddalo ua (Iražhi due 31. jamivarja t. I. od 10. do 12. uiv pjvd- pohuiiuA v obuinskom uiadu ua I)obrav(ku). daljsauja in |)O|)!*avIjanja m\nw cer- k\c v Biljani. l)<»loj<* pivv- ; darjVno na 7S0U K. Vsak 1 dražbcmv niora pml draž- bo položiti IO°|() varsrhio. Dolo so odda onmiu. ki da najui»'()dii('jso pomidbo. ; Dra/JxMii |)Oi>'()ji. narrt in troskovnik so raznolozeui na ogled v občiiiskein uradn : na Dobraveui. Ž up an st v o v Biljani 16. jan. 1903. SfiligOJ, žu pan. Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z zelezjem Konjedic & Zajec Gr:ca, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor : cement stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦¦¦¦¦¦w Edina zaloga 1 | I I stavbenih nositeljev 1......¦"¦..........% Pocinkana &ica za vinograde po jako znihanih cenah! P o z o i'! Eno krcno nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove amerikaiske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eqo kroao na?raie ! PoKor! Eno krono nagrade! " Podpisani priporoča slavnemu ob- činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi irna kave vseh vrst, raz- ličn^ rnoke iz Majdičevoga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijaee na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovoc, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Cirii-Metodovo kavo in Giril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Iiirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovoc v Kcincniäki ulici h. štv. I. (v lntfni hi^i) PisaAio sos\e (itti, raznovrstni papirnati stvori J po najnižjih konkurenčnih cenah: Mnlitven'' knjige . . . od — 24 v navgor Žopni nožiči.....„ —50 „ „ M«išni('ki za dpnar . . ,, —20 „ ,. Tobmn'C^in smodčnice „ —"80 „ „ Zavitki, kuvertft 100 . „ —50 „ „ Papir: pisemski 100 pol „ —60 ,. „ „ urnden bei 1000pol „ 6— „ „ „ za maslo ovijati kilo „ 1 40 „ „ „ zacigarete lOOsnop. „ 2 20 „ „ PoHetnice s tiskom 100 „ 1 20 „ Tiskovine za duhovnije in župnnije po ceni „Narodne tis^arne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo Ireba v naročilu naventi približno ce.io. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR. Loterijske številke. j 'Ji janiivjuj» Lino......41 55 20 60 ,'iO Trst......08 1 HS 85 58 Ivan Bednarik |)iif)(ini(*a svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. i I Krojaška mojstra | Čufer & Bajt . v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 ' v hiši u. J e r n ej a K op a ča ) izdolu.jetM - vsakovFstne obleke u mo^ke I po meri. bodisi fine ali pa | priprostc. Priporot'Kta se svojim rojakom I v Gorici in na dežuli, posebno pa , č. duhov^ßini za obilna naročila. - Pozor!! - Gotovega obuvala zasedanjo sezono ———^—- priporoöa . Pos or Pnfii» ^evljarski mojster, Gorica, rClCI UUUU Gosp^ska ulicahiš.št. 14. I One solidnc Xiirocila z di'/.ele *o postnine prostn. lire/ koukurenre. I Peter Drasöek, ! trgovec jedilnegablaga v Gorici, | Stolna ulica št. 2. Priporoča se p. u. obsiin- ! stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kaviuo primeso, I sladkor. inilo, slanino. riž, maslo surovo in kuhaiio, I oJje, nioko iz Majdičevih iniinov iü vse jestviue. Zaloga žvepleuk sv. Cirila in JVtctoda. Fani Drasöek, zaloga šivalnih strojev v Gorici | Stolna ulica št. 2. Prodaja stroje tudi ^ na teden- ske ali mesečne k obroke. Stroji so iz prvih lovarn ter najboljše, kakovosti Pjiporoča se slav. občinstvu. IßT TISKA: brošure ¦ f_. * K. j, * * *" diplome trgovske raöune cenike * ^ * * * vabila na karton ,,. * w in na papir sprejemnice * # * * * za društva pisma in savitke a flrmo * * * # * * * * * * etikete za vsakorfino * «. ***** porabo plakate # * * * * v raznih barvah * + * in velikoflti i. t. d. „JVsarodna Xiskarna" \ * m # » v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * * # &j je preskrbljena z povsem novimi črkami, §j okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- Sitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurenee ® ® ® «gi V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in dpuge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjig-e: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino inZgodovino $«««»$®« tolmin8ko sole ««9««)»«« TI8KA: -» 3J.G0RIC0' kl izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K četrt let?. 2 K &- TISKA: kl izhaja vsak öetrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premofne celo leto 3 K TISKA: ^ * * * * pobotnioe racunske sklepe x liöne tiskovine za industrijo * * * * * * trgovino in obrt ***** * * * * posetnice pazne velikosti * * « * * in oblike z zavitkx * ¦ * * „ ¦ # ¦ zaroönioe in poroönice + * * v elegantnih škatljah * ¦ • ¦ * ter osmrtnioe v * raznih oblikah i. t. d. (