GOSTILNIČARSKI UST Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju". Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno. Štev. V. V Celju, dne 20. julija 1020. E.eto IV. mr Pri naročilih se sklicujte na oglase v našem listu! Vabile na odborovo sejo »Zveze gostilničarskih zadrug za Slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«., ki se vrši v sredo, dne 28. julija 1926 ob 13. uri (1. uri popoldan) v prostorih hotela »Balkan« v Celju, Gosposka ulica št. 7 s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. čitanje zapisnika zadnje odbore ve seje. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo tajništva in uprave »Gostilničarskega lista« in v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega delovanja zveze. 4. Odobritev dosedanjih zveznih izdatkov, izdanih' po načelsiivu. č 5. Določitev stalnega pravnega zastopnika zveze. 6. Načrt novega gostilničarskega zakona. 7. Zavzemanje stališča o točilni taksi in državni trošarini. 8. Zavzemanje stališča napram šoštanjski in vojniški zadrugi, ki se branita pristopiti k zvezi... 9. Slučajnosti. Ker je dnevni red zelo važne vsebine M dalekosežnega pomena, se prosijo vse zadruge, torej tudi one v Šoštanju in Vojniku, da pošljejo k seji zanesljivo svoje odbornike. Železniška zveza je tako ugodna, da se vrnejo lahko vsi odborniki že z večernim vlakom ter zaplodijo radi tega k večjemu 1 dan, Zvezni načelnik: Drago Bernardi 1. r. Višek stanovske zavednosti kf naj služi za vzgled vsem tovarišem. Da nam ne bo potreba popisovati na dolgo in široko pomena besedi, ki smo jih postavili za naslov temu članku, objavljamo dobesedno dopis, ki smo ga naslovili na Gostilničarsko zadrugo v Rogaški Slatini, kateri prav dobro pojasnjuje naše misli. Dopis se glasi: »V posesti Vašega cenjenega dopisa z dne 26. t. m., št. 30/26 Vas prosimo, da izrazite Vašemu vrlemu načelniku g. Step. Čohu v našem imenu za njegovo res izvanredno požrtvovalno delo v Prid celokupnosti našo zahva- lo. ter zabeležite to v Vaše knjige na vidnem mestu, da, se bodo še pozni rodovi, ki bodo vodili Vašo zadrugo, lahko z velikim spoštovanjem spominjali na zadružnega ustanovitelja gospoda Stjepana čoha, katerega bodo imeli vedno pred seboj kot vzor požrtvovalnega zadružnega načelnika, ki opravlja obenem brezplačno tudi posle zadružnega tajnika, nabira oglase za naš list in prepušča njemu pripadajočo provizijo svoji zadrugi, katera jo pripusti zopet nam kot prispevek za tiskovni sklad. Delovanje Vašega načelnika gosp. Goba v prid celokupnosti je tako požrtvovalno in uspešno, da ga moremo primerjati edino le z delovanjem njegovega tovariša gosp. Ivana Viranta, kateri vodi zadrugo v Žalcu, da ne najdemo zadosti primernih pohvalnih besedi za tega Vašega voditelja. Da bo pa zvedela javnost za ta dva požrtvovalna voditelja, bomo objavili to naše pismo v našem prihodnjem listu kot vzgled vsem onim, ki se še danes nočejo, le vsled njih indolence zavedati, važnosti stanovskih organizacij. 0 vzornem delovanju gospoda Viranta smo že opetovano omenjali v našem listu. Danes moramo ugotavljati le to. da bi bila imela naša organizacija danes lahko prvenstvo v vzornem zadružnem delovanju, če bi se vsi njeni člani zavedali „tako močno svoje dolžnosti kakor se zavedata ta dva voditelja. Tudi gospodarsko stanje vseh gostilničarjev bi bilo mnogo boljše kakor je sedaj. Ali žalibog vsi'ne morejo biti j Čohi in Viranti. I Vinskim trgovcem in vinogradnikom ! i Gostilničarji se bomo mogli odlo- j j čiti za potovanje v kakšen vinski kraj, i le tedaj, če bomo poprej popolnoma i | orijentirani o stanju zaloge, kakovosti j 1 in ceni razpoložljivim vinom. Tud: je ! potrebno, da se nas informira o vseh j drugih krajevnih prilikah, kakor n. pv. j o tovornini do železnice itd. Da bi se j mogli gostilničarji o vsem tem infor- ; niirati, bi bilo potrebno, da prepotujemo vse naše vinske kraje in kraje vinskih trgovcev, kar bi zavzelo precej dragega časa in denarja in s-tem t zvezi podražeujo vina. Vse to bi lahko izostalo in dosegel j bi se isti uspeh, če bi vinogradniki in j vinski trgovci v našem »Gostilničar- : skem listu« vsaj na kratko oglašali vse j to. kar je nam potrebno, da zvemo kje j lahko dobimo dobro kapljico za naše j goste. Treba je torej, da se vsi vinski trgovci :n vinogradniki, ki nam hočejo prodajati svoja vina, poslužujejo v obilni meri našega strokovn. »Gostilničarskega lista« in liam pošljejo cim več oglasov, ker smo se definitivno odločili. da bomo kupovali vino le od onih 'inskih trgovcev in vinogradnikov, kateri v našem listu oglašajo, na kar opozarjamo vse prizadete, da ne bo poznejšega jamranja. Našim gostilničarjem pa priporočamo, da se ravnajo po storjenem sklepu in krijejo vse svoje potrebe edinole pri onih tvrdkah, katerih naslove najdejo v našem glasilu. — Tovariši gostilničarji! Če se bodete zavedali v polni meri tega, kar smo Vam ravnokar polagali na srce, bomo zamegli naš list, ki je nam potreben kakor vsakdanji kruh, še povečati, sicer bo moral ostati tak kakoršen je sedaj. Za vinske trgovce, ki nas želijo seznaniti z njih vinsko zalogo, kakovostjo in cenami njih kapljice, je najbolj prikladen naš list, kateri sprejema oglase po najnižji ceni'. — Na zahtevo pošljemo v pogled brezplačno naš list, kateremu priložimo tudi praktičen primer cenika za oglase. — Na ta način se bo vsak posamezni gostilničar prav lahko že doma odločil kje bo vino kupil' in za naročilo bo zadostovalo pismo brez osebnega potovanja okoli vinskih zalog in vinogradnikov. — Tako organizirana reklamna služba bo v prid ne-le gostilničarjem, vinskim trgovcem in vinogradnikom, ampak tudi konsu-mentom, ker se bodo zamogle vsled te pocenitve nabavnih stroškov, znižati tudi cene vinu in jedilom po gostilnah. Na ta način se bo ubilo tudi precejšen del draginje, katero se pobija z raznimi naredbami in zakoni že od 1918. le- j ta in se je še danes ni ubilo. Da bomo zamogli našo nalogo izvršiti, je potrebno, da nam pomagajo vsi interesenti, to je vsi tisti, ki imajo z našimi gostilničarji kupčijske zveze. Lahko objavljamo za vsak okraj posebe v obliki statistike vse potrebne podatke, treba je pa, da nam te podatke nekdo nabere in pošlje, najprimerneje bi bilo, če bi se zavzele za to vinarske zadruge in društva, katerim so ti podatki najbolj znani'. Koliko več takih podatkov ali statistik enega področja bomo v našem listu objavili, toliko bolj se bo obračala pozornost našifi članov na te kraje in toliko več kupcev bo povpraševalo po vinu teh krajev. — Tudi se bodo lahko na ta način odvračale od teh krajev eventuelne lažnjive vesti o slabi kakovosti pridelka itd. Največ pa bodo pripomogli do tega uspeha gostilničarji sami, če bodo sledili našim priporočilom in kupovali svoje potrebščine samo pri onih tvrdkah, katerih naslov najdejo v našem listu in opustili vse one, ki se jim ne zdi vredno pustiti natiskati svoje ime v naš list. Zahtevajte cenik oglasov. Krivice pri odmeri točilnih taks. Že v našem listu št. 3 smo objavili članek, v katerem smo opisali podrobno, kakšne krivice se godijo gospej Mariji Medved pri odmeri- točilne takse. Da bo zamogla zvedeti javnost, kako seJe.krivicč, objavljamo dodatno k našim pojasnilom v listu št. 3 in 5 pismo, ki ga je nam pisala gospa Medved in ki se glasi: P. n. ■ Zveza gostilničarskih zadrug Celje. Zahvaljujoč se Vam za Vašo pozornost, katero ste posvečali mojemu slučaju glede krivične odmere točilne takse, Vam vljudno poročam, da sem dne 28. m. m. prejela rešenje moje tozadevne pritožbe na gen. dir. posrednih poreza u Beogradu, katero se proti pričakovanju glasi dobesedno: »Da je re-šeyje fin, direkcije pravilno i na zakonu osnovano, jer prema obrtu u radnji ostao nepromenjen i prema torne se taksa, ne može sniziti.« Zadeva bi bila torej s tem formalno rešena. Toda začetek in potek tega .slučaja je bil takšen, da na noben način ne more služiti v prid zadovoljstvu državljanov napram oblastim. Vprašanje je, kakšen smisel je imela naredba fin. okr. ravn. v Mariboru, št. 441/12 z dne 9. oktobra 1925, na podlagi katere sem bila od načelnika tukajšnjega oddelka fin. kontrole ustmeno obveščena, da sem upravičena prositi pri fin. okr. rav. za znižanje točilne takse za leto 1926., ker sem v merodajnem času, t. j. od 30. jun. 1924 do 1. julija 1925 iztočila najmanjšo količino alkoholnih pijač v kraju Pišece? Ali ni bal zakon, kateri določa, da se točilna taksa zniža le tedaj, ako promet nazaduje, že tistokrat veljaven oziroma znan finančnemu ravnateljstvu? Morala sem, da sem konično to izvedela, vložiti po predpisih s kolki opremljeno prošnjo v Mariboru im na to sledečo pritožbo v Beogradu ter doživeti v dobri nadi na ugodno rešenje, takšno razočaranje. Ne gre toliko za stroške, ki sem jih nepotrebno imela v tej zadevi, ampak gre za princip. Gotovo je sličnih slučajev še več ter so bili lahko tudi mnogi drugi gostilničarji izpostavljeni takšni potegavščini. Obenem omenim, da sta bila ostala dva gostilničarja v Pišecih pomaknjena za leto 1926. tudi v I. skupino kat. c), tako da plačujemo sedaj vsi trije najvišjo takso kategorije c). Iz tega je razvidno, da se ta nesrečni zakon o taksah v prid državi lahko večstransko pojmuje, med tem ko se za kakršnokoli omilenje prizadete stranke ne najdejo nobena postranska vratca. Dam Vam na razpolago to moje poročilo ter Vas prosim, ako smatrate za prikladno, da to zadevo ponovno potom Vašega lista javno ožigosate.« Kdor je zasledoval pazljivo čelo zadevo, mu bo gotovo jasno, da so potrebne, pri taksnem zakonu, posebno pa pri odmeri točilnih taks, velike spremembe in sicer v od nas zastopanem in že objavljenem smislu. Kar ne prizadeva gostilničarjem zakon sam dovolj neprilik, jih povečujejo še oblastni organi s tem, da dajejo ljudem napačne nasvete in upe v popravilo krivice, ako-ravno so uverjeni, da ne pomaga ne priziv ne pritožba. To so žalostni pojavi in če se gostilničarji sami ne bodo znali braniti, bo prišel čas,' da bodo morali plačevati takse za to, da se jim bo sploh dovolilo plačevati takse. Temu je krivo dejstvo, da se nikoli in nikjer ne upošteva mnenje prizadetih strokovnjakov. Naj nam bo pri tej priliki dovoljeno omeniti besede, ki jih je izustil državni organ prilikom privatnega pogovora z nami. Izjavil je namreč, da ne verjame kalkulacijam gostilničarjev in pekov niti takrat, če so podprte z dokazi predpisa državne trošarine na vino in občinske doklade na državno trošarino. Izrazil se je dalje, da imajo po njegovem preudarku trgovski točilci iste pravice pri odpiranju in zapiranju njih špelunk kakor gostilničarji, ker plačujejo iste davke in takse kakor gostilničarji. če noče državni organ, od katerega je odvisno pravilno tolmačenje in točno izvrševanje zakonov, razumeti pravilnosti zakonskih določil, kako moremo potem pričakovati, da bi se 'stvar za obrtnike kedaj zboljšala.' Ravno tako je tudi pri odmeri točilnih taks. Krivice, ki se godi gospej Mariji Medved, je krivo to, da se te famozne točilne takse ne odmerjajo vsako leto kakor zahtevamo, ampak vsaka tri leta. Vse krivice bi se odpravile, če bi se upoštevali naši predlogi in vse bi bilo zadovoljno. Ali ne, vedno se mora vnesti v zakone neka j, kar ljudstvo draži, da je napram državi nezadovoljno, ker je uverjeno, da dela država zakone, ne pa živi ljudje, čeprav bi se dalo z malimi stroški napraviti boljo. — Mnogo bi bilo v zadevi še za kritizirati, ker pa vemo, da so naše besede bob v steno, ne bomo nadaljevalii. V zadevi krivice, ki se godi gospej Marija Medved pri odmeri točilne takse, smo predložili zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naslednjo vlogo, ki pa tudi ne bo zalegla več kakor pritožba gospe Medved. Vloga se glasi: »Naknadno k našemu dopisu z dne 20. januarja 1926, št. 36/26 in v zvezi z osebnim razgovorom z našim tajnikom g. Komacom dne 22. junija t. 1. v tamošnjem uradu z vsemi gospodi referenti, ter sklicujoč se na ondotni cenjeni dopis z dne 19. dec. 1925, štev. 14.433, 5. odstavek, prosimo, da se podvzamejo koraki, za popravo krivice gospej Mariji Medved in tudi da se zadovolji principu, kakor gospa Medved pravilno povdarja v pismu, ki ga v prepisu prilagamo. Da bomo zamogli na odborovi seji, ki se bo predvideno vršila dne 28. julija 1926 poročati, prosimo za prepis uloge, ki jo bo naslov odposlal na merodajno mesto.« Gostilničarji, upoštevajte samo tvrdke, ki v našem listu oglašajo! hotelov in drugih gostilničarskih obratov, ki so pripravni za preskrbo tujcev v delokrogu «Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju» s potrebnimi podatki, ki služijo za povzdigo tujskega prometa. Hotel v v; Cena sobam Je v Cena celodnevne Kumulativna opomba za vse obrate Tek. Ime in kraj ali go- Koliko ima podjetje najnižje najvišje hotelu Opomba za St. hotela ali gostilne stilna spada z eno posteljo z dvema posteljama z eno posteljo z dvema posteljama re- stav- racija hrane posamezne obrate - v red sob | posuli Din | P Din | P Din P Din | P Din | P V rajonu zadruge \ r Konjicah. 1 2 Papež Emilija, Konjice 62 Domitrovič Franc, Konjice 87 III II 1 3 2 4 20 20 — 30 30 — 20 20 — 30 30 — da 18 20 50 Za prehrano in prenočišče tujcev je preskrbljeno tudi v Oplotnici, Žrečah in Vitanju 3 Sutter Andrej, Konjice 53 III 3 5 20 — 30 — 20 — 30 — — — približno po enakih cenah kakor v Konjicah. — Iz Konjic 4 Merkša Martin, Konjice 83 III 3 4 20 — 30 — 20 — 30 — ^ »> 15 — so izhodi na Pohorje, ruino ,Tattenbach‘ in ,Zajčki'(Žički) samostan. Okolica je zelo 5 Filipič Štefan, Konjice 38 III 1 2 — — 30 ' — 30 — 18 — 6 Senica Ivan, Konjice 43 III — — — — — — • — — — »> 15 — gozdnata, lepa ravan. Nalezljive bolezni so znane tam le 7 Penič Ignacij, Konjice 98 III 1 2 — — 30 — — 30 — IT' 18 — po imenu. V rajonu zadruge v Žalcu. — Izlet čez Savinjo na Marija / v© 00 Piki Franc,' Žalec Šribar Alojz, Sv. Peter v S. d. JII III 2 1 3 2 15 10 — 30 20 — 20 15 — 40 30 — da if — — Lord, premogokop Zabukovca na Sv. Magdaleno in goro Mrzlico, goro Oljko in nazaj na Novi klošter. ,■ ::'w I ji V rajonu zadruge v Celju. S : 10 Hotel Europa, Celje I 35 50 26 37 26 46 ■ da ^35 Pol ure od mesta se na- 11 Hotel Celjski dom, Celje I 25 40 28 — 45 — 28 — 50 n 30 — haja znameniti stari grad celj- 12 Hotel Pošta, Celje 1 32 45 20. — 28 ■— ' 26 — 29 — 25 — Žišče proti Mariboru, Ljubljani 13 Hotel Balkan, Celje Hotel Skoberne, Celje I 21 30 22 — 29 — 24 — 35 — 25 — in v Savinjsko dolino do Dra- 14 I 12 18 20 — 35 — 24 'trr 40 — 30 — vograda. — V toplice Dobrna vozi dnevno auto. — 10 km 15 Hotel Beli vol, Celje .23 34 20 . . 28 24 35 — • »> 30 — od Celje termalno kopališče 16 Hotel Žumer, Celje II 13 22 15 — 30 20 35 — ft 25 — Laško in 17 km pa Rimske toplice. Tujsko-prometna pi- 17 Hotel Krona, Celje II — — — — — — — . ;—- — 20 sarna se nahaja nasproti ko- 18 PenzijonMaksimilijan", Tetiarje 31, Ctlje 8 :r celodnevna prehrana in prenočišče 50 Din — lodvoru. V rajonu zadruge Dol. Lendava. 19 Hotel Krona, najemnik L. Vukan I 9 12 20 — 30 — 30 — 40 — da 20 — Turistom in društvom popust. 20 Deutsch Aladar, gostilna II 2 2 20 — — . — — — — — — 21 Rituper Janez, pri kolodvoru II 3 4 20 — — — — — — — — 22 CigUth Franc, v Beltincih III 3 4 20 — — — — — — — — — 23 Huber Alojzij, v Beltincih III 4 6 20 — — - — — — — — — 24 Balažič Štef., v Turnišu III 2 4 20 — — — — — — • >» — — . v V rajonu zadrilge V Ptuju. 25 Hotel Osterberger, Ptuj I 20 26 15 — 20 — 15 — 20 — da — — 26 Hotel Kossar, Ptuj 1 5 — 15 — 20 — 15 — 20 — >> — — 27 Gost. Društveni dom II 10 15 15 — 20 — 15 — 20 >» — — 28 » Beli križ II 6 10 15 — 20 — 15 — 20 — yt — — 29 » Slon 11 10 15 10 — 15 — 10 — 15 — a — — 30 » Zamore II 3 5 10 — 20 — 10 — 20 — ft — — 31 » Zupančič II 3 4 10 — 20 10 ' — 20 — >» — — Y rajonu zadruge > Brežicah. 32 Narodni dom, Brežice II 10 20 20 — 40 — 20 — 40 — da — — 3 km od Brežic oddaljeno leži termalno kopališče Čater 33 Hotej Kunej, Videm ob Savi II 6 8 25 — 50 — 25 — 50 — t> — 540 C, ima tri nove stavbe s 34 Termalno kopališče Čater I 40 120 20 - 30 m 4C — 70 — f> 25 — 140 sobami in 120 posteljami. Y rajonu zadruge v Sl. Bistrici. 35 Hotel Neuhold, Sl. Bistrica 1 8 12 20 — 30 — 20 — 40 — da — — 36 Hotel Beograd, Sl. Bistrica I 8 10 20 — 30 — 20 — 40 — ft — — Lepi vinorodni kraj in sprehajališča. 37 38 Hotel Baumann, Poljčane Restavracija Hartner, Poljčane II II 4 6 6 8 20 15 — 30 30 : 20 20 — 40 40 — it 39 40 Restavr. drž. železnice, Pragersko Sanatorij Vošnjak, Kisole II I 4 6 6 12 20 — 30 — 20 — 40 — tt ti Sobe z 2 po dnevno ] iteljama in hrana Mn 55 do 65. Y rajonu zadruge v Slovenjgradcu. 41 Hotel Schuller, Slovenjgradec I 10 16 15 — 25 — — - — — da 20 — 42 Hotel Goli, Slovenjgradec I 22 30 15 — 25 — — — — a 20 — Y rajonu zadruge v Rog. Slatini. 43 Hotel Solnce, Rog. Slatina II 24 36 10 — 30 — 15 — 40 — da — — ! 44 Hotel Europa, Rog. Slatina II 40 65 15 — 40 — 20 — 60 — ne —* 45 46 Hotel Stoinschegg, Rog. Slatina Hotel Triglav, Rog. Slatina 11 11 40 62 72 98 12 18 — 30 40 — 15 20 — 35 45 — »> da — — i Balkonske Izven v seznamu navedenih hotelov je v Rog. Slatini še 47 Hotel Pošta, Rog. Slatina l 18 30 20 — 40 — 25 — 50 — >» — sobe z 1 ozir. 12 lepo urejenih vil s približno 48 49 Hotel Pošta, Rogatec Zdraviliški dom I I I 12 15 69 12 24 — 30 30 15 36 — 35 60 tf rt — Z 2 posteljama 'Din 56 do 92 50 sobami za tujce. Cene sobam so približno enake kakor v hotelih. 50 Zdraviliški dom II I — 32 26 — 30 — 40 — 52 — tt ■ — „ 54 „ 72 Zdraviliška in godbena 51 Aleksandrov dom I — 48 30 — 44 — 34 — 48 — t> — — tt 52 ft 70 taksa Din 7 na dan za osebo. 52 Ljubljanski dom I 43 20 — 30 — 32 — 56 — ft — — „ 40 „ 70 „ 66 „ 86 V pred- in poseziji 25 0j0 popusta ! Penzija Din 60 do 100 53 Styria dom I — 42 14 — 30 — 34 — 50 — ft ■— na dan za osebo! Cene pre- 54 55 Zagrebški dom Strossmajerjev dom II I 61 95 14 14 36 22 — 30 28 — 48 48 — tt tt — -- Din 90 hrani po jedilnem listu pri. bližno iste kot v ljubljanskih restavracijah. 56 Beograjski dom I — 48 14 — 30 — 30 — 48 — tt 57 Slatinski dom II — 45 14 — 20 — 18 — 32 — tt — — 58 Donatski dom III — 37 12 — — 18 — — — tt — — 1 59 Stritarjev dom III — 12 14 — 32 — 22 — 40 — a — — ! Y rajonu zadruge v Ljutomeru. 60 | Angela Herndl, Ljutomer 6 8 20 — 40 —_ 20 — 40 — da 1 — — 1 Tek. št. Ime in kraj hotela ali gostilne Hotel ali gostilna spada v red Koliko ima podjetje Cena sobam Je v hotelu re- stav- racija Cena celodnevne hrane Opomba za posamezne obrate Kumulativna opomba za vse obrate najnižje /. • . . najvišje z eno posteljo z dvema posteljama z eno posteljo z dvema posteljama sob postelj Din P Din P Din P Din P Din p V rajonu zadruge v Gornjem gradu. 61 Troboj Frančiška, Gornji grad 3 4 15 — 25 20 30 da _ ■ 62 Šarb Marija, Gornji grad 3 5 15 — 25 — 20 — 30 — » — — 63 Mikuš Alojz, Gornji grad 2 2 15 — 25 — 20 — 30 — »» — — 64 Veršnik-Fischer, Gornji grad 2 3 15 — 25 — 20 — 30 — )> — — 65 Fale Elizabeta, Gornji grad c 2 4 10 — 20 — ., 15 — 25 — » — -■ • 66 Fiudernik Ignacij, Ljubno = 2 4 15 — 25 — 20 — 30 — )) — — 67 Petek Josipina, Ljubno 1 3 6 15 ■— 25 — 20 — 30 — )> — — 68 Plahuta Jernej prej Bratanič, Luče 4 6 15 — 25 — 20 — 30 — - )f — — 69 Zanier dediči, Luče 3 6 15 — 25 — 20 — 30 — n — — 70 Kristjan Germel Sturm, Solčava 2 3 15 — 25 — 20 — 30 — — — 71 Lucija Herie, Solčava 2 4 15 — 25 — 20 — 30 — — — 72 PiskemiKovo zavetišče in Tiiierjeva kota v Logarski d. — imapriMižno 30 ležišč V rajonu zadruge na Vranskem. 73 Košenina Karl, Vransko II 4 8 — - 20 — — — 30 da — — 74 Smogauc Roza, Vransko II 2 4 — — 20 — . — — 30 — » — — 75 Zdolšek Karl, Vransko II 4 8 — — 20 — — 30 — — .—. 76 Brinouc Ivan, Vransko H 1 2 — — 20 — — — 30 )) — — Znameniti kraji so: 77 Plavšak Ludvik, Št. Jur. ob T. 11 3 6 — — 20 ■ — — 30 : — n ?■— — Vrhunec »Čreta« od ka- 78 Kunst Antonija, Gomilsko 11 1 2 — — 20 — — 30 — — — terega je krasen razgled 79 Hočevar Anton, Gomilsko II 1 2 — — 20 — — . — 30 >1 — — po celi gornji in spodnji 80 Cimperman Alojzij, Polzela 4 8 — — 20 — ■ — — 30 — )) — — Savinjski dolini. Dalje 81 Šuster Fran, Polzela 11 2 4 — 20 ' — — 30 — a — — je tam tudi vrhunec 82 Štancer Karl, Braslovče •: -c: 4 8 — — 20 — — — 30 — a ' [/■irirv-r? -. — »Šavnice« z razgledom 83 Rossner Viktor, Braslovče i 1 — 20 — — — 30 — a — na Kamniške planine in 84 Plaskan Emil, Braslovče 11 2 4 — — 20 — — — 30 — a — — pot na Kamnik. 85 Brišnik Terezija, Braslovče 11 2 4 — —- 20 — — 30 — tt *— ' — 86 Sulzer Adaibert, Letuš 11 2 4 — — 20 — -j- — 30 'v— ' tt — — 87 Tonda Josip, Gomilsko 11 1 2 — — 20 — — 30 — » — — V rajonu zadruge Kozje. 88 Podlinsek Josip, Kozje II 4 6 5 — 7 — 8 ■— 10 da J T-, Dvorana . ... - ■' ■ - 89 Kuželj ivan, Kozje 11 * — — 4 — 7 — 5 — 8 — — — Hlevi za tuje konje 90 Guček Franc, Kozje 11 3 4 4- — 5 — 5 ;• — 9 • - » — — Kegljišče, vrt, klavir 91 Sotošek Josip, Kozje II 1 L 3 — — .V& ~,v' — — ' - — -■■■■ ti —; : — 92 Kolar Andrej, Pilštanj II 2 3 4 — -.3 — 5 — 7 4. — — Modni salon 93 Staroveški Roza, Podčetrtek 11 3 3 4 — .5 — ,5 7 — — — Vrt 94 Pasarič Peter, Podčetrtek II 2 2 4 — 5 — 5 — 7 — — Zaloga piva 95 Kranar Franc, Sv. Peter pod Sv. g. 11 4 6 5 — 7 s- 7 ,-T- 8 — ti — — Kegljišče z vrtom 96 Drofenik Ant, Sv. Peter pod Sv. g. 11 3 4 4 — 5 -TT 5 — 7 — tt — — 97 Guček Martin, Dobje 11 1 2 3 J"* 4 ..rr* tt - ; Gostilničarji! Vaša zadružna in tovariška dolžnost je, da ohranite »Gostilničarski list«, radi v njemu uvrščenih oglasov, v svojih poslovnih prostorih do prihodnje izdaje gostom na razpolago. To ohranjevanje lista ima namen, da ti oglasi dosežejo čimvečji uspeh. Priporoča se vam tudi, da krijete vse lastne potrebščine po mogočnosti pri v listu inseriranih tvrdkah in podjetjih. S tem pospešujete naročila oglasov za naš list ter koristite, zvezni organizaciji. HOU >P05T9< CELJE v bližini kolodvora. Priznano dobra kuhinja, prvovrstna domača vina, novo opremljene tujske sobe, zmerne cene. lastna mesarija in preKajdatnica Telefon interurban št. 20. 12-6 Tovariši! ri Ne pozabite plačati točilne takse za drugo polletje, katero se mora plačati najkesneje do 31. julija 1926; sicer bodete morali plačati trikratno kot kazen, ker ste plačilo zamudili. S. Kolobar, Celje, Kralja Petra c. 10 in ZZ Slikar, črkoslikar - in pleskar. Specijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo itd. Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove 7 različne obleke itd., pri 2 Ivan Mastnaku, &eSje, Kralja Petra c. 15, manufaHtura in lasina izdcloi/ainica obletb I® Josip Kos Celje, Ljubljanska c. št. 10. Izdelovalhica vsakovrstnih moških, ženskih, športnih in hribovskih čevljev kakor tudi gornjih delov. Savinjčani,pozor! Vsem potnikom, ki prihajajo z vlakom v Celje, naznanjam, da dajem dobro, belo kavo in čaj za zajtrk po znižani ceni. Priporoča se za obilen obisk Helena Krušič, 3 lastnica 3 kavarne ,EuropacB Celje. Cenjenim gg. gostilničarjem pri-poroča stojo bogato zalogo steklenic, krožnikov, vinskih čaš, skledic jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete tvrdka jVi. ijanch, Celje i2-6 prcšernoVa ulica prane KoVačič Kolar, poboVa pri Božicah ob SaVi izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, koieseljne, kočije najfinejše vrste in 7 avtomobiine karoserije po načrtu. 2 FRANC SODIN parna opekarna, Ljubečna pri Celju Prodaja vse vrste zarezano strešno bebrovec, kakor tudi zidno opeko po n a j n i ž j i ceni. Pisarna: Celje, Razlagova ul. 6 na dvorišču. 10 Poštni predal 73. 4 Gostilničarji, pozor I D O b vina rdeča in bela, iz tukajšnjih goric- Bizeljsko, Sromlje, Pišece, Zdole so 'rzc!^G na razpolago v večjih množinah po zelo 'ki ceni pri trgovcu Josipu Bocsio v Be licah. Tudi transportni sodi na razpolago 3—1 HK ^c.xxxxxxxxxx Li:a:sxjgLrB?JB3 s a * Antonija Pibernik,, Ljubljana, Vodnikov trg. Podružnica zajutrkovaluico v Rog. Slatini. Priporoča po zmerni } cenah vse uste mesnih izdelkov, mesne in ribje konzerve, kompote, ,oc vrste sira, sploh vsa v delikatesno stroko 6 spadajoča živila. — Postrežba solidna. 1 ^ :xxxxxxxxxx*xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Anketa za uvedbo redne obvezne zdravniške preiskave vajencev. V torek, dne 22. junija 1926 se je vršila v posvetovalnici zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljufiljani anketa glede predloga ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za uvedbo redne, obvezne zdravniške preiskave vajencev, katere naj bi se vršile pred vstopom v učno razmerje, kakor tudi med učno dobo vsako leto po enkrat. Anketo je vodil zbornični tajnik g. dr. I. Pless, kateri so prisostvovali razen zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Dolinarja, še ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Jože Bohinc, delavsko zbornico je zastopal g. Kopač, trgovsko društvo »Merkur« g. Urbančič, zvezo obrtnih zadrug g. Ravnikar in zvezni tajnik g. Kajzer, zvezo trgovskih gremij e v v Ljubljani njen podnačelnik g. Zehal, naša zveza je bila zastopana po zvezinem tajniku g. Komacu; zastopane so bile skoro vse ljubljanske zadruge. Gospod dr. Pless je po pozdravu navzočih pojasnil obširno pomen ankete in nameravane upeljave zdravniške preiskave, ki pravi med drugim tudi. da tvori ljudska higijena, ki je v zvezi z narodnim gospodarstvom, najvažnejši predmet budžeta v državnem proračunu. Če zahteva država pri sprejemu v službo zdravniško spričevalo, zakaj bi ne zahteval isto obrtnik in trgovec. Radi tega se je zavzel Okrožni urad za zavarovanje delavcev, da zabrani razširjenje bolezni med narodom s tem, da je pripravljen dati na razpolago brezplačno svoje zdravnike za nameravano uvedbo zdravniške preiskave vajencev. To je dalekosežen korak, ki ga je treba pozdravljati in ki ga*bodo posnemali ne le v Beogradu, ampak po celem svetu. Na pismeno vprašanje, stavljeno vsem prizadetim zvezam, so se izjavile solidarno vse za zdravniški, pregled v popisanem smislu. Posebno točno in zadovoljivo izjavo je podala Zveza gostilničarskih zadrug v Celju, katera obrt je na tem pregledu najbolj imteresirana, kjer pušča posebno tuberkuloza strašne posledice. Po uvodnih besedah podeli gosp. dr. Pless besedo ravnatelju O. U. Z. D. gospodu dr. Bohincu, kateri izvaja sledeče: Obolenja vajencev niso redka, ampak zelo pogosta. Vajenci ne posvetijo zdravju posebne pažnje, bodisi iz strahu pred podaljšanjem učne dobe, bodisi pred starši. Zato je treba misliti na to, kako bi se prišlo v okom boleznim. Mnenja je, da je obligatorna preiskava vajencev pred vstopom in med učno dobo najprimernejša za preprečitev razširjanja bolezni. Slične preiskave se vršijo tudi v Ameriki vsako leto. Za enkrat naj bi se uvedla taka preiskava vajencev samo ob vstopu v učno razmerje, pozneje pa bi se raztegnila na vsako leto in eventuelno tudi na pomočnike. Vsi zdravniki O. U. Z. D. so se izjavili pripravljenim sodelovati in sicer brezplačno. O. U. Z. D. si je zamislil stvar tako, da bi moral vsak vajenec prinesti učnemu gospodarju zdravniško spričevalo od zdravnika O. U. Z. D. in če bi se na podlagi istega ugotovilo, da je vajenec radi svoje bolezni za ta poklic nesposoben, da bi se mu potem preskrbelo drugega za njegovo zdravje primernejšega in opozorilo starše, da poskrbijo pravočasno za tečenje svojega otroka. Na ta način bi se tudi mojstri izognili očitkom staršev, češ otrok si je ravno pri učnem mojstru zdravje pokvaril in tudi eventuelnim tožbam, kakor se je že zgodilo. Da bi pa dosegli v zadevi čim večji uspeh, je mnenja, da bi se peljalo to zdravniško pregledovanje kot obligatorno, ker bi se sicer prostovoljno le malokdo tega držal. — Najlažje bi se doseglo to na ta način, da bi izdal veliki župan izvršilno naredbo k že obstoječemu zakonu. Gospod Zebal, ki zastopa Zvezo trgovskih gremigev, pozdravlja ta korak najtopleje, izrazi pa bojazen, da bo po uvedbi te preiskave prevelik naval bolanih vajencev v trgovino. Gospod Smerkol pobija navedbe gosp. Zehala s tem, da skuša dokazati, da tudi v trgovini ni prelahek posel, posebno pa vpliva na zdravje prali v trgovini. — Nadalje predlaga gospod Smerkol, da bi se taka preiskava uvedla že v šoli, kadar ni bolezen še tako daleč napredovala in se jo lažje odpravi, če se jo začne pravočasno zatirati. Tudi je potrebno, da se misli na preiskavo in popravo zobovja učencev, ker je pokvarjeno zobovje krivo marsikatere bolezni. Gospod Ravnikar pravi, da so vse obrti načeloma za to, da se ta preiskava uvede, kar je najsrčneje za pozdravljati. Ostane le še za razmišljati, kako se bo ta preiskava izvedla., Naj-primerneja je vpeljava obvezne preiskave. Kako se bo pa to praktično izvedlo v mestu in na deželi, prosi gospode od zbornice in 0. U. Z. D., naj napravijo načrt, kako se misli zadevo urediti. G. dr. Pless je vsekakor za uvedbo obvezne preiskave, ker bi prostovoljna ne imela nobenega smisla in tudi ne uspeha. G. Rebek, ključavničar iz Ljubljane, izjavi v imenu ključavničarske zadruge, da pozdravlja to namero najtopleje in pravi, da se je ta zahteva stavila tudi v osnutek novega obrtnega reda. G. Gjud je mislil pri tem tudi na današnjo stanovanjsko bedo in je mnenja, da bi bilo treba skrbeti v prvi vrsti za preskrbo zdravih in prostornih stanovanj, da bi ljudje v svojih domovih ne oboleli, šele. potem bomo lahko pričakovali popotnega uspeha našega sedanjega prizadevanja za preprečitev razširjanja bolezni. G... Urbančič pritrjuje, g. Gjfudu kar se tiče slabih, zdravju škodljivih stanovanj, je pa mnenja, da se bolezni, katere povzročajo slaba stanovanja, ne bodo odpravile, če bi prav sezidali zadostno število zdravih higijenskih stanovanjskih hiš, če ne bo čutilo ljudstvo samo dolžnosti držati svoje domove po obstoječih higijenskih predpisih. Ka] pomaga postavitev lepe higijenske stanovanjske hiše, če se pa njeni prebivalci ne zavedajo važnosti snage. — Zato je pa treba organizacijam skrbeti tudi za to, da se vzbudi v ljudstvu samem dolžnost za vzdrževanje čistoče po stanovanjih. Gosp. Kopač, zastopnik delavske zbornice, izjavlja, da ne le da pozdravlja, uvedbo te zdravniške preiskave, ampak hoče pri izvedbi tega načrta tudi sodelovati, da se bodo mogle te neznosne razmere končno odpraviti in si pridržuje za eventuelne nadaljne ankete staviti za izvedbo tega načrta konkretne predloge, kateri bodo primerni današnjim časom. Razmere nekaterih vajencev so gorostasne, za kar navaja konkreten slučaj kot primor. Mnenja je, da bi se izvežbanje obrtniškega naraščaja reguliralo tako, da se bo zasedalo v prvi vrsti take obr-tk v katerih je veliko pomanjkanje zmožnih moči, kakor na primer je veliko pomanjkanje zmožnih kuharjev. Radi tega pomanjkanja izkoriščajo se-1 daj razpoložljive moči današnji položaj im zahtevajo gorostasne plače. Kot primer navede kuharja sicer prvovrstne restavracije, kateremu je dajal restavrator do sedaj' poleg mastne plače še dnevno 16 vrčkov piva, kar mu je bilo premalo im je zahteval odslej naprej dnevno 20 vrčkov. G. dr. Pless pritrdi gospodu Kopaču in pravd, da se bo moralo upe-Ijati merilo po štatistiiki. Zastopnik velikega župana, gosp. dr. Dolimar pojasnjuje razffiko med obligatorno preiskavo in prepovedjo sprejema vajencev v učno razmerje v obrt L, ki ne ugaja vajeniškemu zdravju im pravi, da se ne bo moglo izposlovati takega zakona, ki bi prepovedal delodajalcu sprejemati v uk vajencev po njegovi volja. Nastale bodo radi tega komplikacije. Zato bo potrebno še nekoliko razprav med prizadetimi poprej ko se bo mogla stvar v praksi izvesti. Mnenje naše zveze v zadevi smo objavili v listu št. 6 od 20. junija t. 1. Kakor je iz cele razprave razvidno, so se vsi navzoči zastopniki, ki so posegli v debato, soglasno izjavili za uvedbo predlaganih zdravniških preiskav. Zbornični tajnik g. dr. Pless je po vsestranski izčrpni debati resumi-ral podana mnenja ter ugotovil, da so bili zastopniki trgovcev in obrtnikov, kakor tudi zastopniki delojemalcev v principu soglasni y tem, da se uvedejo Zdravniške preiskave vajencev, tako pred vstopom v učno razmerje, kakor tudi med zaposlitvijo in da ima o podrobnostih za izvedbo tega zaključka ankete sklepati ožji odbor, v katerem naj bo po en zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Delavske zbornice, Zveze trgovskih gremijev, Zveze obrtnih zadrug in Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. — Predlog gospoda dr. Plessa je anketa soglasno sprejela, nakar se je anketa zaključila. Podali smo nalašč izčrpno poročilo o celi razpravi na tej konferenci, da bodo vsi naši tovariši lahko zvedeli tudi za mnenje drugih obrtnikov v tej zadevi im da nam lahko še pravočasna naznanijo eventuelne njih želje k spremljevalnim predlogom. Da ne bomo potratili nepotrebno prostora v našem listu za ponavljanje našega mnenja, ki smo ga podali v zadevi zbornici, prosimo vse naše člane, naj vzamejo v roke naš list št. 6, v katerem je naše stališče precej obširno objavljeno. Ker smo uverjeni, da bo taka preiskava naši obrti le koristila, prosimo vse naše člane, naj se prostovoljno držijo tega sklepa in zahtevajo že od sedaj naprej zdravniško spričevalo od vsakega, ki bi ga hoteli zaposliti kot natakarskega učenca ali učenko, tako da bo naša obrt in naša zavednost služila za zgled vsem ostalim obrtnikom. Povdarjamo, da je osobito za našo obrt potrebna uvedba take preiskave, ker nobeni obrti ne škoduje bolano osobje toliko, kolikor ravno naši, — Pa tudi iiz tega razloga, da se izognemo poznejšim očitkom staršev, češ vajenci so dobili bolezen v naših obratih, kakor je pravilno povdarjal ravnatelj g. dr. Bohinc. — Če se bo pa poprej zdravniško dognalo, da je bil vajenec že pred vstopom v službo bolan, bodo taki očitki lahko izostali, ker se takih vajencev ne bo sprejemalo v uk pri takih podjetjih, kjer bi dotičnemu na zdravju škodovali. Tovariši! Ta preiskava je vprašanje našega bodočega gospodarstva, Radi tega vas prosimo, da mu posvetite vso Vašo in najresnejšo pažnjo. — Posebno opozarjamo na to naše zadruge, da svoje člane pri vsaki priliki d tem poučijo, ker brez zdravega našega naraščaja v gostilničarski obrti, ni narodne bodočnosti. Poleg naloge, ki jo ima socijalno zavarovanje, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi in močmi skuša ohraniti zdravje državljanom, je tudi sveta dolžnost vsakega posameznika in 'organizacij, da socijalne inštitucije v njih prizadevanjih najkrepkeje podpirajo, ker je ohranitev človeškega zdravja prvi predpogoj za narodni napredek in njegov ob-* stoj. — Ne le vse naše zadruge so dolžne v svojem delokrogu pospeševati stremljenje ljudskega zdravja, ampak tudi posameznik se mora za bo zavzeti, da bo v njegovem domu prevladovalo zdravje im s tem v zvezi blagostanje njegove družine in nastavljencev Wi\ iS IfiZSfSili SSlOS, CEIilE, Sini 19 IS. Specijalno izdelovanje vsakovrstnih lasnih del ter negovanje glave in rok. Lasni obročki, kite, mrežice, popravila zaponk itd. po kon-12 kurenčnih cenah. 17 ter tako tudi celokupnega našega naroda. Začetek temu je ravno zdravniška preiskava vajencev, da se jim z zdravniško preiskavo da možnost izbrati si poklic, kateri odgovarja njih telesni konstituciji in jih opozori na nevarnost, kateri bi bili izpostavljeni, če bi se poprijeli poklica, ki bi ne odgovarjal njihovim telesnim močem in zdravju. Uvedba take preiskave je izredno velike važnosti že iz tega razloga, ker se ž njo preprečujejo poznejša dolgotrajna in nevarna obolenja, kakor tudi za celotni razvoj našega naroda in njega gospodarstva. O praktčni izvedbi tega načrta bomo še poročali, čim prejmemo na-daljna poročila v zadevi. če se bodo naši gostilničarji že v naprej ravnali po ravnokar popisanih smernicah, bodo dokazali, da kna-jio smisel in srce za vzgojo zdravega gostilničarskega naraščaja in skrb za naše narodno gospodarstvo. Ker upamo, da bomo našli pri naših članih in njih zadrugah popolno razumevanje, nameravamo naložiti evidenco o vnaprej prostovoljno izvršenih zdravniških preiskavah, katere bomo koncem leta objavili v našem listu. Radi tega prosimo vse člane in njih zadruge, da nam vsak slučaj o prostovoljno izvršeni preiskavi javijo, Pri tej priliki sporočamo našim članom, da je bil naš zastopnik zvezni tajnik g. Komac po končani anketi sprejet od vseh gospodov zborničnih referentov kar najsrčneje in da so inu šli vsi ti gospodje kar najbolj na roko v vseh zadevah ter mn podali razne važne informacije, tako. da smo se uverili, da nas bo zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, v vsaki zadevi podpirala ter upamo priti ž nje pomočjo do našega zaželje-nega cilja, kar je dokazalo s tako prisrčnim sprejemom našega zastopnika. Rok za pregledovanje in žigosanje steklenic. Po zaključku zadnjega našega lista št. 6 smo prejeli Uradni list št. 55, v katerem je razglašena določba g. ministra za trgovino In Industrijo, s katero je na našo Intervencijo podaljšal rok za pregledovanje In žigosanje steklenic In posode za točenje alkoholnih pijač do konca leta 1926. Bonos točilne takse in državne trošarine na vino v letu 1925. Od zanesljive strani smo izvedeli, da je imela naša državna uprava v letu 1925 dohodkov na 1. točilni taksi a) v mariborski oblasti Din 3,827.430'— b) v ljubljanski » » 4,410.150'— 8,237.580 — 2. državni trošarini na vino a) v mariborski oblasti Din 4,362.455'— b) v ljubljanski » » 6,646.390'— ILOOS^S'— Skupaj Din 19,246.425 — Od te svote so plačali gostilničarji mariborske oblasti a) na točilni taksi Din 3,827.430. b) na drž. trošarini na vino Din 4.362.455'— 8,189.885'— v ljubljanski oblasti pa a) na točilni taksi Din 4,410.150 — b) na drž. trošarini na vino » 6,646.390'— 11,056.540'— Skupaj Din 19,246.425'— Od te državne trošarine na vino odpade občinske doklade na a) mariborsko oblast približno Din 13,087.365'— b) ljubljansko » » » 19,939.170.— 33.026*535'— Skupaj Din 52,272.960'— brez drugih davkov, taks in pristojbin v eni ali drugi obliki. Stan, ki prispeva samo v dveh oblastih in samo na 3 vrstah davka tako ogromne svote k državnemu proračunu, bi se moral od merodajnih činiteljev bolj upoštevati pri razvrstitvi državnih bremen na posamezne stanove in mu ne nalagati vedno večjih novih dajatev. . . ... . . • - J::.Ir ---- l .zJt . e Naš list je za vse gostilničarje brezplačen, naj se ga nam torej ne vrača. Konferenca hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev- Dne 14. in 15. julija 1926 se je vršila v Beogradu v dvorani hotela »Imperijal«, last g. Milan Mišiča, pod predsedstvom gospoda Dušana Miličeviča, lastnik »Grand hotela« v Beogradu in rezervni podpolkovnik srbske armade, konferenca hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev iz cele države, katero je sklical »Središnji Savez Gostioničarskih udruženja Kraljevine SHS v Beogradu«. Konference se je udeležil kot zastopnik naše zveze, zvezki tajnik g. Komac, kateri je pozdravil' navzoče delegate s sledečim nagovorom: Dovolite gospodje, da vam izročim najsrčnejše pozdrave od 3000 slovenskih gostilničarjev, ki so včlanjeni v naši »Zvezi gostilničarskih zadrug' za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino s sedežem v Celju«, katere mi je čast danes tukaj pri vas zastopati. Zahvaljujem se vam za prisrčen sprejem in pozdrav, ki ste mi ga izrekli po vašem gospodu predsedniku, kot zastopniku 3000 slovenskih gostilničarjev. Lahko vam izjavim, da sem bil nad vašim sprejemom prijetno iznenađen. Ta pravi bratski sprejem in vaša gostoljubnost so prava bratska ljubezen. Poročal bom doma točno o vsem, kar sem med vami prijetnega doživel. Kličem vam torej v imenu vseh v naši zvezi včlanjenih 3000 slovenskih gostilničarjev: Bodite pozdravljeni, bratje Srbi in Hrvati! Že dolgo časa stojimo z vami v pisemski zvezi in ravno tako dolgo časa si želimo z vami osebnega stika, ali radi preoddaljenosti drug od drugega se nam do danes ni posrečilo uresničiti naših želj. Po tako dolgem času in hrepenenju svidenja brat z bratom, je vendarle prišel danes čas, ki je uresničil naše želje, da smo se vsi trije bratje tukaj zbrali, da potožimo drug drugemu naše težnje in bolečine, da bomo po končanem našem razgovoru mogli nastopiti iznova in lažje našo trnjevo pot, ki je potrebna, da jo vsi složni in strnjeni v eni močni organizaciji očistimo, tako, da bo iz trnjeve poti nastala gladka, biljardu podobna cesta, po kateri bo lahko tekel naš voz brez vsakega običajnega mazanja koles, in ne tako kakor je storila neka druga organizacija, ki jo je stala taka maža 80.000 Din.« Na pozdravni govor našega delegata g. Komaca, je odgovoril predsednik »Središnjega Saveza« g. Dušan Miličevič, kateri se je v imenu navzočih delegatov zahvalil za pozdrave slovenskih gostilničarjev, ki so včlanjeni v zvezi gostilničarskih zadrug v Celju, in prosil našega delegata, naj ponese v Slovenijo najsrčnejše pozdrave vseh srbskih in hrvatskih gostilničarjev svojim slovenskim bratom in kolegom ter zahvalo, da so se udeležili konference po delegatu. Ker je poročilo našega delegata precej obširno, ga radi pomanjkanja prostora v današnji izdaji ne moremo priobčiti v celoti. Prinesli ga pa bomo v naši prihodnji izdaji, ki bo izšla zopet dne 20. avgusta 1926. Sicer pa bo poročal naš tajnik obširno že na od-borovi seji. ki se bo vršila dne 28. julija 1326 v Celju, hotel Balkan. Poročilo bo obsegalo tudi lokalne razmere gostilničarska v ostalih oblastih naše države, osobito pa o razmerah v Beogradu. Padi tega vabimo vse gostilničarje, ki se za to obširno poročilo zanimajo, da se naše odborove seje v čim večjem številu udeležijo. Na kratko naj nam bo na tem mestu dovoljeno objaviti, da je prinesel naš delegat iz te konference najlepše utise in upe za zboljšanje našega položaja s pomočjo kolegov naše prestold-ee, ki vodijo tako važno centralno organizacijo našega »Središnjega Saveza«. __ vsi. oni; ki so bili na tej konferenci navzoči, so se prepričali, na nam je krvavo potrebna skupna organizacija, v kateri mora biti včlanjenih vseh 160.000 gostilničarjev naše države. — Za tako zbližanje je pa najprikladnejši naš »Središnji Savez Gostioničarskih Udruženja kraljevine SHS v Beogradu«. v katerem naj bodo včlanjene vse zveze gostilničarskih zadrug, kjer naj se včlanijo vse gostilničarske zadruge. Le na ta način bomo izvedli našo organizacijo do popolnosti in dosegli z njo naš stavljeni si cilj. Resni opomin prizadetim zadrugam. Gospodje načlelmfiki zadrug, kateri se vzide našemu ponovnemu pismenemu, kakor tudi v našem listu pod »Nezavednim«, objavljenemu pozivu na plačilo zaostale oziroma tekoče letne članarine do danes še niso odzvali, prosimo nujno, naj pridejo k zavesti, se ojunačijo ter brezpogojno iztirjajo zaostalo članarino in jo nakažejo zvezi. Le dejstvu, da so zadnji čas poleg točnih tudi nekateri zamudni zadružni načelniki nakazali zaostalo, delno ali pa celotno zvezno članarino, se imamo zahvaliti', da smo zamogli današnjo izdajo lista še pravočasno od-premiiti, za kar jim v imenu celokupne organizacije tem potom izrekamo prav iskreno zahvalo. Ako torej ostali zamudni načelnii-kj tudi na ta opomin svoje prevzete dolžnosti ne izvrše ter ne bodo upoštevali naš resni klic, bodo pač morali prevzeti napram organizaciji in zveznemu občnemu zboru težko odgovornost, če vsled njih popolne brezbrižnosti v izvrševanju prevzete dolžnosti, nastane zastoj v zveznem delovanju in to ravno v času, ko gre za jako važne stanovske zadeve. Z malo več dobre volje in več odločnosti je ta pereča zadeva prav lahko izvedljiva ter ne drži vedno uporabljeni izgovor, da je izterjanje članarine nemggoče. Prosimo in rotimo vas, ne odlašajte več — čas je zlato — vsaka zamuda pa pomeni čestokrat popolen polom. Žal nam je le, da smo prisiljeni, ker naši pismeni opomini in prošnje ne zaležejo, ker ostanejo po večini nerešeni, uporabiti to javno v našem glasilu, kar ni ravno v čast našemu stanu. Boljša je pa odkrita beseda, kakor pa zakrivanje pravega stanja. Da se pa ne bo sodilo neprizadetih, bomo primorani, ako ta zadeva ne bo v času do prihodnje izdaje našega lista urejena, objaviti vse prizadete zadružne načelnike, katerim smo priložili v listu poštne položnice za nakazilo zvezne članarine, v našem prihodnjem listu. Zvezni načelnik: Bernardi Drago. Skupno delo z mesarji in peki. Da bodo zvedeli tudi posamezni člani in mesarski in pekovski mojstri, kako si predstavljamo skupno delovanje teh treh sorodnih strok, objavljamo naslednjo okrožnico, ki smo jo izdali vsem pri nas včlanjenim zadrugam, s pozivom na vse gostilničarje, naj bi vsak pri svojem dobavitelju mesa in kruha skrbel, da bi se vsi za stvar kar najbolj zanimali. Naša okrožnica na zadruge se glasi sledeče: »Ker so interesi gostilničarstva zvezani tako tesno z onimi mesarjev in pekov, smo se odločili predlagati Vam, da stopite v stik z omenjenimi obrtniki v Vašem področju in jim predlagate, če bi hoteli sodelovati z nami na ta način, da bi nam dajali oglase za naš list ali pa bi jih hoteli nabirati pri drugih obrtnikih, trgovcih in industrij-cih ter se naročiti na naš »Gostilničarski list«, katerega letna naročnina znaša 30 Din. V zameno jim prepustimo brezplačno v našem listu toliko prostora, kolikor zasedajo od njih nabrani in nam vposlani oglasi, s katerim lahko prosto razpolagajo. Vsak naročnik oglasa prejme za vsak oglas po en izvod lista brezplačno kot dokaz, da je njegov oglas v listu v resnici uvrščen. Ge bi torej kdo izmed mesarjev ali pekov naročil v našem listu celoletni oglas, to je za 12-krat, bi mu ne bilo treba se na list naročiti, ker bi preje- mal itak vsakokrat en izvod, kot dokazno številko, da je oglas v resnici uvrščen. Ker nimajo mesarji in peki danes še nobenega svojega glasila, bi prišli na ta način prav zastonj do lastne priloge v našem listu, kateri bi dali poljuben naslov kakor n. pr. »Mesarski in pekovski list« ali kaj sličnega. Mi bi imeli pri tem tudi korist, ker bi se naš list s tem povečal in razširil tudi med druge obrtnike. Tudi pri terjanju naših pravic potom našega glasila bi imeli večji uspeh, ker bi se za čuvanje istih pridružili nam tudi mesarji in peki, nasprotno bi se pa pridružili mi njim, kadar bi imeli oni potrebo naše pomoči. Dotičnemu, kateri bi nam poslal najmanj 4 oglase za celoletno objavo, bi pošiljali list celo leto brezplačno. Za dopise, katere bi hoteli v našem Listu objaviti, bi morali pač sami skrbeti.. Dosedaj so s tem predlogom spo-, razumni mesarji in peki iz Maribora in Celja. Ker bi radi za prihodnjo izdajo lista že tiskali tako prilogo, Vas prosimo, da stopite takoj v stik z omenjenimi obrtniki in nam čim,prej sporočite njih mnenje, da se bomo znali ravnati. Tovariši! Prosimo vas, potrudite se tudi vi in žrtvujte par besed in nekaj časa za našo prepotrebno organizacijo, kakor je naša zveza, da bomo zamogli stopiti na častni oder kot vzgled vsem ostalim organizacijam. V gotovi nadi, da se zavedate vaše stanovske dolžnosti, ki vam nalaga p odvzeti vse korake, kateri omogačajo naši organizaciji popolen razmah, ka-koršen je potreben za dosego naših končnih ciljev v korist obrtništva, osobito ph gostilničarstva, vas pozdravljamo z zadružnim pozdravom.« Vsaki zadrugi bomo poslali za to izdajo po 5 listov več kakor do sedaj in prosimo, da jih razdelijo med posamezne peke in mesarje v njih okolišu, da se bodo zamagli čim najnatančneje infor-miirati o naši nameri in nam iti kar najbolj na roko. Vsak gostilničar, pek in mesar naj smatra delo za zbližanje teh strok za. svojo sveto dolžnost in naj ne odneha, dokler ne bodo vsi peki in mesarji naročeni na naš list ter nam pošiljali oglase. Zavedajte se, da le s skupno močno organizacijo bomo nekaj dosegli'. Inozemske gostilničarske organizacije. Naša zveza je stopila pismenim potom z gostilničarskimi organizacijami v sosedni Nemški Avstriji glede sodelovanja v strokovnih zadevah v stik. Dobili smo povsem zadovoljive odgovore, ki izražajo svojo tozadevno pripravljenost. Landesverband der Genossen-schaften der Gast- und Kaffeehausge-werbe Steiermarks in Graz, na katero smo se v prvi vrsti obrnili, nam je ra-devolje naznanila naslove v Avstriji obstoječih gostilničarskih zveznih edi-nic in se z veseljem izrazila za sodelovanje. Obenem nam je ponudila brezplačno pošiljanje svojega strokovnega glasila »Alpenlandische Gastvvirtezei-tung«, mi pa jim bomo pošiljali naš »Gostilničarski list«. Na nadaljne naše zgoraj omenjene dopise, ki smo jih poslali na dobljene naslove, smo ravno tako prejeli zelo prijazne in zadovoljive odgovore. Tako na primer »Reichsverband der gastge-vrerblichen Genossenschafts-Verbande Oesterreicbs in Linz«, ki nam izraža svoje zadovoljstvo ob ponudbi za vzpostavitev strokovnih stikov z našo zvezo, češ, da pomenja to velik korak k uresničenju splošne želje po zbližanju tovarišev vseh sosednih držav v strokovnem delovanju. Obenem nam je poslal brošuro »Erster Deutscher Hoteliers-, Gast- und Kaffeebansgewerbe - Kon-gress Linz 1924«, ki prinaša poročila in referate kongresa v Linču z leta 1924., katerega so se udeležili mnogi izvenavstrijski delegati. Knjižica vsebuje mnogo gradiva, ki se je obravnavalo na kongresu in ki je vredno, da bi se upoštevalo tudi pri nas. Dopis Reichsverbanda pozdravlja nadalje dostavljanje našega strokovne- ga lista ter izraža željo, da ga obveščamo o dogodkih v naši zakonodaji, v kolikor se to nanaša na gostilničarsko in točilho obrt, torej tozadevne davščine, organizacijske zadeve in vse, kar je v zvezi s tujskim prometom. Obenem nam je na razpolago za primerne pro-t hi sl uge. Izven vsakega dvoma je, da obstoja med interesi naših gostilničarjev in onih sosedine Avstrije mnogo paralel in sličnosti. Za Slovenijo se vedno bolj; uveljavlja spoznanje, da je tujski promet ilzredno važen faktor za povečanje njenih dohodkov. Zato bo treba usmeriti gospodarstvo vedno bolj v tem pravcu in se boriti za primerne ukrepe v zaščito in pospeševanje te najnovejše »industrije«. Dober vzgled so nam v tem oziru baš prilike v sosedni Avstriji, kjer se tudi usmerja vse po švicarskih vzgledih. Tam razvoj — in pri nas? — Zato moramo pozdraviti' vsako strokovno zbližanje in delovati na čim tesnejše sodelovanje v skupnih nar-ših stanovskih interesih ter priporočamo našim gostilničarjem, ki hočejo intenzivneje zasledovati razmere drugod in pa gostilničarski pokret pri naših sosedih, da se eventuelno tudi sami na-roče na list »Alpenlandische Gastwir-tezeitung« v Grazu, uredništvo in upravništvo Schmiedgasse 21. (Glej in-serat v listu.) Da se imenovani list priporoča članom, ne značk da se hočemo otresti dela in poročevalske službe. Jasno je, da bomo objavili vse važne dogodke pri nas in drugod v našem strokovnem glasilu, tako da informiramo stalno celotno naše članstvo o gostilničarskem gibanju, v kolikor smo na tem zainteresirani tudi mi. Kdor bo čital naš list, bo izvedel isto, kakor če čita povrh še glasila inozemskih organizacij. Razlika je le ta, da bo poslednjim mogoče zasledovati podrobnosti in detajle — dočim nam je mogoče poročati v našem listu radi pomanjkanja prostora le v glavnih potezah o delovanju gostilničarskih organizacij v drngorodnih krajih. Izredni občni zbor zadruge okolica Maribor. Dne 19. junija 1926 ob 14. uri se je vršil v gostilni zadružnega načelnika g. Matija Holca na Pobrežju pri Mariboru izredni občni zbor mariborske okoliške zadruge z edino točko dnevnega reda o spremembi zadružnih pravil. — Od zadnjega rednega letnega občnega zbora, ki se je vršil dne 18. februarja 1926, so člani te zadruge v stanovski zavednosti vsekakor napredovali, ker se jih je tega izrednega občnega zbora udeležilo od 260 članov 27, medtem ko se jih je rednega letnega zbora udeležilo samo 25, torej za dva člana več kakor prvega zbora. To je vsekakor zaznamovati kot napredek v stanovski zavednosti. Ge je prav napredek mal, ali napredek je. Sklenilo se je spremeniti' točka a) člena 11. zadružnih pravil in sicer tako, da se določi sprejemnina vajencev na 15 Din im oprostnina pa na 50 Din. Zvezni tajnik g. Komac, kateri je zastopal na zboru zvezo gostilničarskih zadrug v Celju, je poročal obširno o zvezinern delovanju im raznih drugih perečih vprašanjih, kakor o osnutku novega gostilničarskega zakona, o kompetenci za potrjevanje spričeval, o točilnih taksah in s tem v zvezi o prestopkih trgovskih točilcev ter dajal navodila, kako bi se naj prizadeti gostilničarja ravnali, da bi se ti nedostat-ki odpravili, o potrebi centralne gostilničarske organizacije v obliki zveze gostilničarskih zadrug, o zasliševanju zadrug od strani sreskih poglavarjev prilikom podelitve krajevne pravice o lokalni potrebi novih gostiln, o tujskem prometu, o vinotočih pod vejo, o zapiranju in odpiranju točilnic na stoječe goste, o »Gostilničarskem listu« in ne-zavedhih članih, ki ga vračajo s pripombo: »Nazaj, ne sprejmem«, o zvezi z inozemskimi tovariši itd. Dajal je vsem zadovoljitve informacije o vseh zadevah, za katere so zahtevali pojasnila navzoči člani. Po izčrpanem dnevnem redu je načelnik g. Holc zaključil zborovanje ob pol 17. uri popoldne. Dovoljujemo si to priliko uporabiti M pozvati v|eh onib 233 članov te zadruge, kateri se niso udeležili tega izrednega zborovanja, da pridejo ob 12. uri k sebi in se za svojo organizacijo bolj zanimajo kakor so se dosedaj, ker bo prišlo sicer še precej drugih novotarij in taks, ki bodo gostilničarje še bolj obremenile kakor točilne takse in trgovski točilci na stoječe goste, katere bomo odpravili le tedaj, če bomo nastopili proti njian vsi kakor en mož. — Zato pa vsem kličemo ob 12. uri: »Gostilničarja. zavedajte se!« Da se bo znalo, kje leži vzrok mrtvila nekaterih zadrug, objavimo v naslednjem sklepe, ki so jih storili rajhenhurški gostilničarji na svojem sestanku v Rajhenburgu in sicer: ZAPISNIK, spisan dne 20. junija 1926 ob 2. uri popoldne v gostilni g. Ivana Rathey V Rajhenburgu. ooo DNEVNI RED: 1. Poročilo gostilničarske zveze v Celju o delovanje zadruge gostilničarjev in mesarjev v Sevnici. 2. Sklepi glede ureditve razmer pri tej zadrugi. RAZPRAVE: 1. Zadružni podnačelnik g. Ivan Rathey otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter podeli besedo zveziinemiu tajniku g. Komacu. Zvežita tajnik poroča obširno, koliko se je zveza trudila, da pripravi zadrugo do rednega poslovanja, toda vse brezuspešno. 2. Po daljšem pretresovanju se je ugotovilo, da zadruga ne vrši svojih dolžnosti niti proti elanom niti proti zvezi. O' ■ e5 -a,- Storil se je soglasen sklep: a) Zadruga se pozove, da skliče občni zbor najdalje v teku enega meseca po prejemu tega sklepa z dnevnim redom: 1. Predložitev računov za preteklo leto 1925. ' - - ! •1 2. Sprememba zadružnih pravil. b) Zveza v Celju se naproša, da izvrši pri zadrugi v Sevnici revizijo, da ugotovi denarno stanje, ker zadruga ne izpolnjuje svojih plačilnih obveznosti točno iin sestavi pravilni imenik vseh zadružnih članov; ta revizija naj se izvrši pred občnim zborom. Nadalje se sklene, da se prepis tega zapisnika predloži sreskemu poglavarju v Brežicah, Uradu za pospeševanje obrti v Mariboru, Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju in Gostilničarski zadrugi v Sevnici. Ker ni predlogov, se zapisnik sklene in podpise. Anton Komac 1. r., zvezni tajnik; Jos. Škoberne L r., Franc Cvirn 1. r., Altojz Schvreiger 1. r., Terezija Zupanc 1. r., Jos. Senica 1. r., Jug Ignac 1. r., Češek Martin 1. r., Josip Žuželj 1. r., Marija Rahle I r., Ivan Rathey 1. r., Franc Franetič 1. r., Ivan Leskošek 1. r., Jože-'fa Viizovišek 1. r., Jožef Kosair 1. r., Pavel Planinc 1. r., Ana Senica 1. r., Josip Radej 1. r., Alfonz Kodela L r., Fr. Pleterski 1. r. Da izvrši zveza ta sklep, je naslovila na Gostilničarsko zadrugo v Sevnici sledeči dopis: •*Na:prošnjo gostilničarjev iz Raj-henburga in okolice smo se udeležili sestanka teh tovarišev, ki se je vršil dne 20. junija 1926 v gostilni gospoda Ivana Rathey v Rajhenburgu, na katerem se jev ugotovilo na podlagi našega arhiva im razgovorov s temi vašimi člani vaše ■ dosedanje nedelovanje, katero .škoduje ne le vam in vašim članom, ampak celokupnemu gostUničdrstvu naše države. Na tem sestanku smo ugotovili, da vlada med vašimi člani — vsaj .v Rajhenburgu in okolici — popolna složnost, stanovska'- zavednost in dobra volja zd’organizacijsko'delo. Na podlagi tega smo se 'uverili, det niso krivi mrtvila vaše organizacije posamezni člani, ampak vodstvo zadruge. Izvršujoč našo dolžnost, ki nam jo nalaga § 3 zveznih pravil in sklep v Rajhenburgu dne 20. junija 1926 zbranih gostilničarjev, vam prilagamo v prigibu prepis na tem sestanku sestavljenega zapisnika in vljudno prosimo, da nam tekom 8 dni po prejemu tega dopisa sporočite dam in uro za izvršitev pregleda vaših knjig in ugotovitev denarnega stanja, kakor se glasi sklep v Rajhenburgu zbranih gostilničarjev. Nadalje vas pozivamo, da skličete občni zbor najdalje tekom enega meseca po prejemu tega dopisa s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Predložitev računov za preteklo leto 1925. 2. Sprememba zadružnih pravil. Ce želite k temu dnevnemu redu še kaj dodati, vam damo to na prosto. Vsekakor se pa mora glasiti od raj-henburških gostilničarjev določeni dnevni red nespremenjen. Obenem vas vljudno prosimo, da •nam tudi tekom 8 dni vpošljete točen seznam vaših članov, kateri naj vsebuje ime in priimek, naziv obrata, kralj, hišno številko in pošto, pod katero obrat spada, za kar smo vas že ponovno prosili, pa vseleji brez uspeha. Končno vas opozorimo, da bomo odstopili cela zadevo državni oblasti, če bi se branili ugoditi naši in zahtevi v Rajhenburgu dne 20. junija 1926 zbranih gostilničarjev, kakor se glasi priloženi prepis zapisnika.* Ta slučaj, ki ni slučajen, naj' služi za zgled vsem onim voditeljem, ki prevzemajo časti takih voditeljev, ne izvršujejo pa s temi častmi zvezanih dolžnosti, katere poživljamo ob zadnji uri, naj spravijo svoje zadruge v red, sicer se jim lahko pripeti isto, kakor se je pripetilo voditeljem sevniš^e zadruge. Po imenu jih tukaj za danes še ne bomo navajali, ker sami dobro vedo, kdo so in ker upamo, da bo naša beseda zalegla . Izpričevala o strokovni izobrazbi. Na naše inicijativo je izdal veliki župan mariborske oblasti z razpisom z dne 5. junija 1926, pod št.‘G. br. 1439T vsem podrejenim obrtnim oblastim naslednjo odredbo: »Ker je pri dokazilih o strokovni izobrazbi v smislu člena 46. točki g) pravilnika o gostilnah, ki jih prilagajo stranke prošnjam za osebno pravico točenja alkoholnih pijač v obratovalnicah iz člena j rvega pravilnika opažati razne pomanjkljivosti, odrejam sledeče: Izpričevalo o strokovni izobrazbi mora izkazati 4-jetno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena prvega pravilnika in sicer prakso o neposrednem streženju gostom. Kakor sledi iz točke 4 citiranega člena, mora biti ta praksa redna in trajna, ne samo zaačsna in priložnostna. Da se more tako izpričevalo presoditi v njegovi materijelni vrednosti, mora biti v njem navedeno, od kedaj do kedaj je bil dotičnik zaposlen, v katerem podjetju, v kakšni lastnosti in je-li bila zaposlenost redna in trajna ali začasna in priložnostna. Za izstavitev dokazila odnosno za potrditev od podjetnika izstavljenega spričevala je v prvi vrsti pristojna gostilničarska zadruga, v koje okolišu je bit' prosilec zaposlen, če ni zadruge, pa dotična občina, Ker so se dogodili slučaji, da so tako občine, kakor zadruge potrdile neistinite navedbe, je oboje opozoriti na dolžnost, podajati točne in istinite izjave, ter na kazenske posledice nasprotnega poslovanja. Zastopnik velikega župana dvor. svet.: dr. Stare s. r.« Da bodo tudi posamezniki poučeni, kakšne korake nameravamo pod-vzeti proti dotičnim, ki bi se izdane odredbe ne držali, objavljamo naslednje tudi našo spremno noto, s katero smo poslali to odredbo vsem zadrugam na- j šega delokroga, ki se glasi sledeče: »V prilogi pošiljamo prepis odloka mariborskega velikega župana v vednost in točno ravnanje. Ta odlok je bil izdan na naše vloge z dne 25. maja 1926, št. 433/26 in z dne 2. junija 1926, št. 469/26. Ker je bila to naša zahteva, se moramo pa sedaj tudi točno držati izdanega odloka, ker bi sicer izgubili pri tej oblasti ves vpliv in ugled. Radi tega smo se odločili naznaniti sodnijski oblasti vsakega zadružnega funkcijonarjd, ki bi neresnična spričevala potrjeval ali na -kak drug način omogočil' izdajo osebne pravice osebam, ki niso po zakonu opravičene take dobiti. Med tem, ko vas na to opozarjamo, vas ponovno prosimo, da ne podpirate take nerodnosti, katere škodujejo ugledu naših organizacij. Tudi samo eden slučaj zadošča za predbacivanja. da nase zadruge same izdajajo taka potrdila, proti katerim pozneje kot zveza gostilničarskih zadrug protestiramo. Opozorimo vas tudi na to, da smo zaprosili velikega župana v Mariboru, da bi nam pošiljal prepise vseh spričeval, katere bodo prilagale stranke prošnjam za osebno pravico, tako, da bomo imeli točno kontrolo o tem, kdo je spričevalo izstavil in kdo ga je potrdil. Nato bomo uvedli osebne poizvedbe po naših funkcijonarjih in če bodo te poizvedbe dognale, da je izstavljeno in potrjeno spričevalo neresnično, bomo brezpogojno naznanili dotičnega funkcijonarja sodnijski oblasti. Posledice bi bile v tem slučaju za vsakega prizadetega v najboljšem slučaju najmanj neprijetne.« Tovariši! Upamo, da bo beseda izdala in se bodete prav vsi do zadnjega držali oblastvene odredbe toliko bolj, ker je v vašo korist in nam ne bo potrebno vlagati proti vam kazenskih ovadb ter se na ta način spremeniti iz vaše organizacije kar čez noč v vašo policijsko oblast. Le beseda moža nekaj velja. ---------:—, ^--------------------- Državna, obrtna banka. V našem listu od 20; maja 1926,; št. 5 smo objavili, da se je vršil v Mariboru v nedelje, dne 16. maja 1926, sestanek vseh obrtno-zadružnih načelnikov, na katerem so je razpravljalo o načinu razpečavanja delnic med obrtništvom in s tem v zvezi zahteva ustanovitve podružnice in ekspoziture v SlovehijU Radi pomanjkanja prostora v našem' listu smo morali že dvakrat odložiti objavo poročila o razpravah na tem sestanku in poznejšem delovanju v tej zadevi. Ker je zadeva za celokuno obrtništvo, torej tudi za gostilnica rstvo, eminentne važnosti, bomo za tokrat izpustili druga poročila, da bomo zamogli na tem mestu objaviti v kratkem poročilo o razpravah na tem sestanku in na njem sklenjeni resoluciji ter pozneje izdani okrožnici Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, katera vodi celo akcijo, kamor bomo odposlali vse nam došle subskrjjpcije posameznih gostilničarjev. O vseh delnicah, katere bodo nakupili naši gostilničarji, bomo sestavili evidenco, da bomo zamogli imeti vsak čas točen pregled, koliko delnic pripada gostilničarski obrti in koliko pravic in zastopstva bomo lahko zahtevali pri tem denarnem zavodu za gostilničarsko stroko. Radi tega prosimo vse gostilničarje, kavarnarje, hotelirje itd., da se zglasijo pri svojih zadrugah in povedo tam, koliko delnic želijo kupiti. Zadruge naj vpišejo vse delničarje v posebno knjigo in nam sukcesivno poročajo polne naslove delničarjev in koliko delnic želijo kupiti, da jih na tej podlagi vpišemo v našo evidenco in odpošljemo Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru, katera bo potem ukrenila vse potrebno, kar se tiče plačila itn, dostave delnic posameznim delničarjem. Natančnejša pojasnila v zadevi so razvidna iz okrožnice Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, ki jo tukaj objavljamo. -i-i- ''b-Srcer se bo ,pa na prvi zvezni , odborovi seji obširneje razpravljalo.' V boljšo ilustracijo zadeve objavimo naslednjo v uvodu citirano re- < solucijo, ki se glasi sledeče: RESOLUCIJA. Na shodu zadružnih načelnikov mar ib orske ol^f stiž j 4 zarana s^l'opjK) | protestiramo, da vlada vkljuV vspm prizadevanjem Trgovske in obrtne ! zbornice ter obrtno-zadružnib zvez ni i Čutila potrebe po ustanovitvi samostoj- ne podružnice drž. obrtne -banke v Ljubljani, odnosno ekspoziture v Mariboru. • 'm Naslanjajo se na dejstva, da je ravno v Sloveniji najbolj razvita rokodelska obrt ter v številnem oziru, opiraje se na to, da je v Sloveniji nad 22.000 samostojnih obrtnikov, nad 60 obrtno-nadaljevalnih šol ter neštevifno majhne i|z obrtništva, se razvijajoče industrije, ponavljamo v 12. uri svojo prošnjo, da naj se ne gre preko zahtevane in preko v vsakem oziru opravičene takojšnje ustanovitve podružnice v Ljubljani. . Prepričani smo, da ob mentaliteti naših bratov onstran Sotle ne bomo našli potrebnega uvidevanja naših razmer in potreb in odklanjamo nazor, da bodo Zagrebački udovoljavali našim potrebam. Brez prejudica v pravice akcijo-narjev privatne banke v. Ljubljani verujemo, da bi se našel glede prevzetja te banke amandement i;s tem, da bi se obstoječe delnice obrtne banke zamenjale za deklice drž. obrtne banke po ključu in ceni, ki .bi se naj med prizadetimi faktorji dogovorila. Da bo uspeh čim popolnejši, ara j bi se paralelno s to akcijo naznanilo,!koliko akcij si ustanovitelji v Sloveniji žele pod pogojeni, da se obenem z zagrebško ustanovi tudi podružnica v Ljubljani in po potrebi nje ekspozitura v Mariboru. Obrtništvo mariborske oblasti kaže vseskozi resno zanimanje za ustanovitev obrtne banke im! siapridržuje, da v zvezi s tem varuje in pospešuje tudi svoje interese, ki ji pripadajo po številu in po kvalifikaciji ter po davčni moči obrtništva v Sloveniji. Maribor, dne 16. maja 1926.mr Na to resolucijo je Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru prejela od ministrstva pravila in navodila, kako se je ravnati za pridobitev podružnice kr ekspoziture v Sloveniji. Na Slovenijo odpade namreč okroglo 60.000 deklic po 200 Din, ki se plačujejo kakor je razvidno v okrožnici Splošne ; zveze obrtnih zadrug H’ Mariboru, ki jo naslednje objavljamo. OKROŽNICA. Kakor je že znano, je Narodna | skupščina sklenila dne 30. januarja 1920 zakon, po katerem se ustanovi Obrtna banka za vso državo, katera ima nalogo dajati obrtništvii ugodnejše kredite. Njena naloga je tudi, da pomaga s kreditom obrtnim zadrugam in njih nabavljalnim ustanovam. Da je do tega vendar le fprišlo, mora obrtništvo te ustanove pozdraviti, kajti ta obrtna banka im njeno delovanje bode pomenifo začetek ugodnejšega obrtniškega:: razvoja, katerega proč vit povzdignemo s tem, da sami pri tem pomagamo in podpiramo z nakupom delnic. Država sama vplača po členu 7 priloženih pravil 15,000.000 dinarjev, primanjkljaj do vsote 37,500.000 pa vplačajo obrtniki sami potom nakupa delnic, katere so razdeljene na l87.500 komadov. Komad po 200 dinarjev. Razvidno je, da dei'nicb^iso drage in so veljaven drža verni papir brez vsakega rizika. Nakup pa'je omogočen tudi najrevnejšemu obrtniku. Za delnico, ki bo stala 200 Din, bo,treba plačati pri podpisu samo 40 Din im za stroške 5 Dim. Ostala vsota se bode lahko plačevala skozi tri leta v mesečnih obrokih. Nakup delnic je zagotovljen po pravilih le obrtništvu in je na ta način izključena vsaka špekulacija! ali štetno kupčevanje. Vsled tega, dragi tovariši obrtniki, moramo s skupnimi • silami zbrati vse svoje moči tudi tu v Sloveniji, da bode odgovarjal nakup delnic številu obrtništva, katerega je v Slovenija nad 22.000, da si s tem zagotovimo v doglednem času tudi v Sloveniji podružnico in ekspozituro radi ugodnejšega im hitrejšega poslovanja. Zveza obrtnih zadrug poživlja vse obrtne zadruge im njene člane, da se dela, ki povzroča pridobivanje delničarjev, z vso resnostjo poprimejo. V to svrho naj se skličejo čimpreje se-stankii, kjer naj se pravila pretresajo, obenem vpisujejo oni člani, kateri bodo delnice kupili. Vsaka zadruga naj "izvede vpisovanje delnic na priloženo polo. Podpisani se zaveže plačati podpisano število delnic, vendar položi denar še le takrat, ko bodo delnice dodeljene. Ta popis je poslati na podpisano zvezo obrtnih zadrug, katera bode sporazumno z zadrugami ukrenila vse potrebno, da se ta naša ustanova čimpreje vpelje in začne delovati v prild našega gospodarskega razvoja, kateri v zadnjem času ravno radi pomanjkanja cenega kredita občutno trpi. Prepričan sem, da se zavedamo naše moči in gesla: V slogi je moč, v delu je spas. Za načelstvo: Franjo Bnreš 1. r. ------------------,-------------- Za povzdigo tujskega prometa. je potrebno tudi to, da imajo gostilničarji kr njih osobje za jedila in pijače vsi eno in isto ceno, ne pa tako, da ima n. pr. gostilničar ceno porciji krompirja 3 Din, natakar pa zaračuna pri skupnem računu 6 Din. Da se bo mogla ta precej neprijetna zadeva spraviti iz sveta, bi’bilo priporočati vsem gostilničarjem, da bi osobje, ki ga nameravajo nastaviti, poprej preiskusili v na-vadnern računan ju in da mu dajo vsaki dan na razpolago po eden jedilni list s cenami posameznih jedil in pijač, vsajrronim, ki prejemajo denar od gostov. — Če natakar ne zna izračunati, koliko znaša skupen račun ene telečje pečenke s krompirjem in ene male pive, napravi na gosta-tujca, ki ni takim pomotam vajen, jako slab utis in ni izključeno, da si pri tem misli kaj slabega; kar je pa pri našem osebju popolnoma izključeno. Da bo vsaj mladina v računstvu popolnoma vešča, priporočamo našim gostilničarskim šolam, da posvetijo posebno računstvu največjo pažnjo, ker pripomorejo točni računi precej k znižanjem cen in k vzdrževanju prijateljstva med gosti in natakarji ter natakaricami. Okrajna obrtno-gospodarska razstava v Ormožu. Okrajna obrtno - gospodarska razstava v Ormožu od 8. do 15, augusta 1926 se vrši po sledečem redu: Otvoritev obrtne v nedelje, dne--81 avgusta ob 9. uri, razstave konj noriške in belgijske pasme isti dan ob pol 12..uri, razstave govedi piincgav-ske pasme v pondeljek, dne 9. avgusta ob 10. uri in razstave žlahtnih vin iz ormoškega okraja z vinskim sejmom v torek, dne 10. avgusta 1926 ob 10. uri:. Obrtna razstava traja ves teden, ostale pa le1 en dan. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Sloveniji pri vseli podružnicah Slavenske in'. Kreditne banke ter tobačnih zalogah; na Hrva,tekem pa pri podružnicah Prve hrvatske štedionice. Legitimacija stane 15 Din. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru. sprejema prošnje za vpis v to šolo do 15. septembra t. 1. — Pouk se prične 1. oktobra. 1 Redni učenec je lahko oni, ki izpolnjuje sledeče pogoje: A) Sprejemajo se taki učenci, ki teiajo vsaj 15, a ne več ko 19 let; vsaj H let stari učenci se sprejemajo le, če dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so telesno dovolj razviti. B) Prosilec za sprejem mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimna-zjteki alii realčni razred ah, popolno 1 štiri,razredu o) meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili kako kmetijsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem, se sprejmejo za redne učence šele po povolj-nem sprejemnem izpitu. Prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Absolventi 5. ali višjega razreda gimnazije ali realke smejo izjemoma takoj vsto-Udi.v drugi letnik srednje vinarske in sadjarske šole, toda napraviti: morajo iizpit i;z predmetov prvega razreda te sole po odločitvi nastavniškega sveta. ■Neuspeh učencev v klasičnih jezikih ne; ovira prestopa v srednjo vinarsko in; sadjarsko šolo. G) Prosilec mora biti lepega ve- ! denja. j Hotel Pošta Rogaška Slatina Moderno urejene sobe, izvrstna kuhinja, v centrumu zdravilišča. Avto-garaže. Po letu in po zimi odprto. Postrežba dobra, solidne cene. Za obilen obisk se priporoča ST3EP9R ČOH, hotelir. C) Biti mora državljan kraljevine SHS; o sprejemu tujih državljanov odloča minister kmetijstva in vod. D) Biti mora povsem zdrav in krepak. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosil-čev točen naslov, je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnjo je kolkovati z 5 rP 20 Din in priložiti ji je: 1. krstni list (izpis iz knjige rod-jenih); 2. domovnico (uverenje o nadležnosti); 3. zadnje šolsko, odnosno odhodno spričevalo (školsku svedočbu); 4. zdravniško spričevalo (lečničku svedočbu); 5. nravnostno spričevalo (uverenje o vladanju) pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole. Sprejem se naznani pismeno vsakemu prosilcu septembra meseca. — Program pošljemo na zahtevo brezplačno. Direktor Andrej Žmavc. Enoletna vinarska in sadjarska šola na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 1926,-27. dne 1. oktobra. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobražuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani' šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek 5 + 20 Din) za sprejem je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 15. septembra t. L Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo;, 4. spri-j Sevalo o n ravnost i-f>i+ ort ih 'prosilcih, : ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki ref lektira jo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin alii varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter vsaj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksterni-stov (izven zavoda stanujočih učencev). 0 sprejemu v šoli odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbo-hrvaščime) in računstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče mladeniče zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 400,— Din. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih (izjemoma mesečnih) obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Podrobnejša pojasnila daje direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru im so razvidna tudi iz tiskanega prospekta, katera tiskovina se pošlje zanimancem proti plačilu 5 Din v gotovini. O sprejemu se obvešča pismeno. Direktor Andrej Žmavc. j lUpeirclandisch© ittig Fachzeitschrift fiir das Gasi- u. Kaffeehausgewerbe und die Ho-telindustrie der Alpenlander Oesterreichs. Schriftleitung und Verwaltung: Schmiedgasse Ni*. 21. Erscheint mohatlich einmal. Bezugs-preis freibleibend. Zopet točilci na stoječe goste in antialkoholizem. Na raznih antialkoholnih dnevih se od strani abstinentov popolnoma upravičeno zahteva pobijanje alkoholizma. Tudi mi smo na strani teh organizacij, ker smo tudi mi proti prekomernemu zauživanju alkohola, ker smo mnenja, da škoduje zdravju ravnotako prekomerno uživanje alkohola kakor zauživanje drugih jedil in pijač. Tudi če se človek napije preveč vode, škoduje zdravju. Zato pa smo za to, da se vendar enkrat začne s tem pobijanjem alkoholizma, kar tudi dnevno in v vsakem našem listu zahtevamo. To se pa mora začeti tako, da se ukinejo vse že obstoječe točilnice na stoječe goste in razne branjarije in slične beznice, kjer je policijska kontrola nemogoča. Zaenkrat bi bili zadovoljni mi in abstinenti, če bi se varnostni organi prepričali pri vseh branjevcih, če sc isti v posesti osebne pravice za točenje alkoholnih pijač stoječim gostom ali imajo samo obrtni list za prodajo istih preko ulice ter jim prepovedali nadalj.no točenje stoječim gostom za zauživanje v trgovini, če nimajo omenjene osebne pravice. — Kadar bi bilo vse to v redu, potem bi šli lahko za korak naprej m bi zahtevali od tistih trgovcev-točilcev, ki so v posesti gori popisane osebne pravice, da bi se držali točno določene ure za odpiranje in zapiranje njih lukenj, da bi se v takih špelunkah ne popivalo še pozno v noč, kadar so že vse redne gostilne zaprte. Kadar se bo vse to uredilo kakor predpisujejo zakoni, potem se naj šele začne delati težkoče rednemu gostilni-čarstvu, katero je za to, da postreže ljudem, ki so potrebni okrepčila. Redno in pošteno gostilničarstvo je vsekakor za odpravo pijančevanja med našim narodom, mora se pa to začeti tam,,, kjer je potreba, to je pri nepotrebnih in neupravičenih branjevcih in sličnih trgovinah, kar vedno in povsod zahtevamo. Res je. da skušajo vse države omejit? tečenje alkohola, ali ne po rednih gostilnah, kjer dobiva tujec in domačin potrebno okrepčilo, ampak po trgovinah, branjarijah in sličnih skritih, ne policijsko - nadzorstveno dosegajočih luknjah, kjer so ravno mladina opije in pohujšuje. Tudi mi smo za to, da se Pobija alkoholizem na ta način, kakor ga pobijajo v drugih državah, pa ne, da se take beznice favorizirajo in redne gostilne brez potrebe za vsak malenkosten prestopek persekutirajo. Mladina in vojaški novinci, katerim je ob dnevih nabora in vpoklica v vojaško službo prepovedano dajati pijače. se utaborijo v take skrite točilnice, kjer je policijsko nadzorstvo precej; otežkočeno, da ne rečemo onemogočeno, in se upijanijo. Na ta način so seveda vse odredbe in zakoni brezsmiselni, ker so oblastim prestopki skriti. Da so jim pa prestopki skriti, hočejo same. ker izdajajo dovoljenja za take lokale, ki so navadno po dvoriščih in podzemeljskih kleteh. Čitali smo v nekem dnevniku, da se protialkoholne odredbe po državnih organih ne izvršujejo, da ne razumejo važnosti istih in da večina nima smisla za te naredbe. To je vse res in vse prav, ali s tem ni zadosti povedano. Treba je, da se jim predloži od naše in od strani abstinenčnih organizacij skupno sestavljen načrt, kako naj se to začne, če oni sami nimajo smisla za tako važno vprašanje. Nekak začetek smo ravnokar podali v predstoječem članku. Zato pa prosimo abstinenčne organizacije, da nam gredo v tem pogledu na roko in nam pomagajo od- I praviti vse zakotne špelunke, ki se ime- | nuj e jo trgovski točilci na stoječe goste, j ali vsaj toliko, da se bodo ti lokali ob i določeni uri zaprli in ne pred določe- \ no uro odprli. Ce dosežemo od oblasti i za enkrat to. bomo zadovoljni. Potem j bomo šli pa dalje. Kar se tiče izvrševanja takih na- i redb od strani državnih organov, je že ! stara stvar, da je v tej zadevi po večini ! vse preveč komotno in se vidi le to, kar | je najbolj na vidnem mestu, kar bi se j pa moralo šele iskati in si s tem nakopavati na glavo sovraštvo dotičnoga, ki je prestopek zakrivil, nobeden niti ne misli, kaj pa šele, da bi se za stvar zavzel. Za preprečitev takih prestopkov je treba, da se zavzamejo interesenti in sicer na ta način, da se prestopek poišče in pozove državnega organa, naj dovede dotičnoga pred pristojnega sodnika, da ga po obstoječih zakonih občutno kaznuje, in prihodnjič mu bo gotovo minila volja prestopek ponoviti. Če pa bomo čakali, da nas bodo iz te zadrege rešili oni, ki bi to morali storiti iz svoje lastne inicijative, potem se pa gotovo motimo mi in naši abstinenti. Prav točno in mnogokrat še preveč točno se nadzirajo le redne gostilne, ki so na vidnem mestu, skritih zakotnih točilnic pa nikdo ne vidi. Mnogo je takih trgovcev, ki imajo samo obrtni list za prodajo vina in piva preko ulice in to je po deželi povsod. Oni pa mirno točijo vino in pivo stoječim gostom za uživanje v trgovini Nihče ne vidi tega gospoda, da bi ga naznanil. — Tudi ne zadostuje, da ravna ves dan proti zakonskim predpisom, ampak še pozno v noč nadaljuje in daje svojim gostom celo jedila, pusti, da se svira na harmoniko in igra na karte, kakor v vsaki gostilni. Če pa pride v gostilno slepec in zaigra komad na svojo kitaro ali harmoniko, je gostilničar takoj pozvan na odgovor in prav občutno kaznovan. «1 Mi smo že ponovno opozarjali na , to merodajne činitelje, ali do danes vselej brez uspeha. Mogoče bi bilo bolje, če bi se združili z drugim interesenti v skupno fronto in poprijeli stvar sami v roke na že popisani način, mogoče bi le imeli uspeh. ( Kar se pa tiče močiiega obdavčenja alkohola, je stvar ta, da se nalaga rednim gostilnam mnogo >več davka, kakor pa trgovskim točilnem. Gostilne morajo plačevati pavšalni davek za račune, ki znašajo manj nego 10 Din, medtem ko znaša pri takem trgovskem točilen račun lahko 100 Din in tudi več, ko ne bo plačal nobenega davka za račune ali pa, da bi bil prisiljen uporabljati računske bloke. — Tudi nočnega občinskega davka ni potrebno, da tak človek pobira od svojih gostov, ker ga jami organi sploh ne opazijo, da streže svojim gostom tudi ponoči. Mnogokrat smo že protestirali in zahtevali, da bi se obstoječi zakoni v zadevi trgovskih točilcev točno izvajali in dvignili naš glas proti zanemarjanju dolžnosti državnih organov pri izvrševanju njih dolžnosti, ali do danes smo imeli le malo uspeha, — Sedaj pa res ne vemo več, kam Idi se še obrnili, da bi se vendar enkrat začelo izvajati to famozno pobijanje alkohola. Zato pa pričakujemo od skupnega dela z vsemi abstinenti več sreče v zadevi, kakor do sedaj. “ vi y m k IK' te "imr 'r ■ .....^ fež&d ~ Tj** n m v e la is? ; v J •m > tesr-s; •■••k- : | fr 4 lil; e) / 1 ____ . - A --------. OVAJ MALINOV .50) 1+ !! \ k > *1100* ,_______________ y J? ZAJAMČENO C5TI NAftAVMI SOK OD MAL P HA £ E Z ‘tCAKVIH PRIMJESA OSIM SIADORA^ I.UfcftftEDMO. UKUSAN. I CWr’*r I NAMIZNE PRTE, SERV 1J ETE I I ter sploh vse gostilničarsko in hotel- I ■ sko perilo dobavlja pozeloznižanih ce- I I nah veletrgovina R. Stermecki, Celje. I 11 llustrovani cenik zastonj. 6 ® Kako spoznamo, da je vinu primešana voda? Dodatek vode k vinu se da pogosto spoznati na ta način, da preiščemo dotično vino na solitrno kislino. Ta se namreč nahaja v zelo malih količinah skoro v vsaki vodi, tako v pitnih kakor tudi v vseh drugih naravnih vodah, celo v sveži dežnici 1 Potom primešanja take vode k vinu jo spravimo seveda tudi nehote in nevede v vino. S stališča kemika sicer sam dokaz soiitrne kisline še ne bi smel zadostovati za zavrnitev dotičnega vina, zahteval bi še mnogo drugih analiznih podatkov, toda v praksi smatrajo pozitivno reakcijo na solitrno kislino že kot zadosten povod ter bo vsak trgovec tako vino odklonil. Opomniti se pa mora tukaj tudi na dejstvo, da včasih omenjena reakcija na solitrno kislino izostane, akoravno imamo opraviti s krščenim vinom. V vsaki vodi pač ne more biti nitratov in solitra. Ker pa je tako čista voda izredno redka, bo mogoče, da se izhaja s to reakcijo na solitrno kislino skoro v vsakem slučaju. Z ozirom na to utegne marsikoga zanimati, kako se izvede dokaz soiitrne kisline. Najlažji način bi bil ta, ki ga navede drugi zvezek «Kellerwirtschaft» Babo-Machove knjige. Tam daje sledeče navodilo: «V porcelanasti skodelici, kjer se nahaja 2 do 3 cm kemično čiste koncentrirane žveplene kisline, raztopimo par zrnc difenilamina (vprašanje je seveda, če se dobi pri naših drogistih), in dokapljavamo tej raztopini počasi malo vina. Solitrno kislino spoznamo sedaj, če se tvori okoli vsake kapljice vina obroč modre barve, ki je po večji ali manjši množini soiitrne kisline več ali manj jasen. Rdeča ali zelo sladka vina se pri tem hitro razkrajajo pod vplivom žveplene kisline ter postane zmes rjava ali črna, tako da je v tem slučaju reakcija, ker manj vidna, veliko manj občutljiva. Važno pa je, da so vsi v to preiskavo potrebni reagenti in vse priprave popolnoma čisti ter jih je treba pred vsakim poizkusom pregledati in na čistost preizkusiti. To izvedemo na primer s stekleno cevko, ki jo hočemo uporabiti pozneje za dokapavanje vina v porcelanasto skodelico, tako da jo napolnimo z destilirano vodo in jo izpraznimo počasi (kakor pozneje pri pravem poizkusu z vinom) v zmes žveplene kisline in difenilamina ter pogledamo, če nastopa že sedaj omenjena modra barva. Ako je cevka (pipeta) res za delo čista, seveda ne bo tukaj nobene višnjeve barve, v drugem slučaju pa vemo, da moramo cevko še primerno očistiti in splahniti. V dvomljivih slučajih, kjer imamo opraviti s temnordečimi vini, ali kjer vino v dotiki z žvepleno kislino hitro porjavi ter se vsled tega višnjeva barva reakcije ne more zlahka spoznati, tam se naj izvede še sporeden poizkus, toda samo z vinom in žvepleno kislino brez difenilamina ter se naj primerjajo barve obeh preizkušenj.« Za začetnike je ta preiskava precej težka in si pridobi vsakdo potrebno sigurnost šele po mnogih vajah In po številnih primerjalnih poizkusih. Nikdar se pa ne more zadostno opozarjati na to, da morajo biti vse priprave popolnoma čiste. Očiščamo jih izključno le z destilirano vodo, ne pa morda s pitno vodo ali z dežnico. Studenčnica in rečna voda se navzame nitratov iz zemlje, dežnica pa soiitrne kisline iz zraka. Kako naj ravnamo z rabljeno posodo. Nekateri imajo še vedno navado, da pustijo v sodu nekoliko vina ali drož, misleč, da tako sod ne zaplesni in se ne pokvari. Tako ravnanje je nepravilno. Tak sod postane cikast vsled ocetnih bakterij, ki se v njem razvijajo, in ni čuda, da postane tudi vino cikasto, katero smo v tak sod natočili, ako nismo soda prej pravilno zakuhali in dobro izprali. Bolje je, da se cika kakor tudi drugih napak pri posodi obvarujemo in pravilno ravnamo s sodom nato, ko smo ga izpraznili, kakor pa da si napravimo ne- (Dalje.) 3. Toda v vseh teh primerih morajo imeti poslovodjo obratovalnice z osebno pravico. Te poslovodje morajo lastniki obratovalnic prijaviti pristojnemu oblastvu ter dobiti zanje dovolilo. 4. Če opravlja en obrt več družbenikov, mora imeti vsak izmed' njih osebno pravico. Samo v tem primeru smejo imeti družbeniki obratovalnice tudi v več raznih krajih; toda vsako teh obratovalnic mora osebno voditi po en družbenik. Člen 45. Vkljub predpisom člena 43. tega pravilnika ni treba osebne pravice: a) Osebam iz točke 2. pod a) in č) člena 44. tega pravilnika; vendar pa mora imeti v tem primeru ona oseba, po kateri se opravlja obrt (poslovodja), svojo osebno pravico, Ta poslovodja je kazenski in civilno odgovoren za obrt; toda odgovornost, tako civilna kakor tudi kazenska, v materialnem zmislu zadeva solidarno tudi lastnika • obratovalnice. b) Onim, ki točijo vino lastnega pridelka z lastnega zemljišča, če točijo svoje vino v svojem stanovanju v enem letu najdalje tri mesece. To velja za one krajine, kjer je bilo to doslej po zakonu dopuščeno. c) Lastnikom bakalskib (špecerijskih in njim podobnih) obratovalnic, ki prodajajo poleg ostalega drugačnega blaga alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah, a teh steklenic ne odpirajo v obra-tovainicah ter jih niti ne polnijo niti ne pretakajo v manjše posode. č) Prodajalcem alkoholnih pijač na debelo. d) Za hotele iz člena 1. točke 2.), odstavka a), za penzijone iiz člena 4., točk 1. i‘n 2., za bane iz člena 1., točke 4. pod b), tega pravilnika kakor tudi ne za one obratovalnice, v katerih se točijo brezalkoholne pijače. e) V Srbiji, če se točijo pijače: na običajnih shodih pri cerkvah, samostanih, zavetinah in podobnih cerkvenih slavnostih; na panadjurih (sejmih), člen 46. 1. Za pridobitev osebne pravice se zahtevajo ti-le pogoji: a) polnoletnost; b) državljanstvo, razen če se ugotovi obstoj reciprocitete; c) dobro vedenje; č) da ni bil prosilec kaznovan in da tudi ni v preiskavi zaradi dejanja iz koristoljubja; da ni v konkurzu im tudi ne pod skrbstvom; d) da ne boluje na nalezljivi bolezni; e) dai ni bil kot nagnjen na slabe navade (igranje za denar, razuzdanost, pijančevanje) dvakrat kaznovan v posledn jih dveh letih; f) potrdilo o plačanem neposrednem davku; g) sposobnost, t. j. strokovna izobrazba. / 2. Za strokovno izobrazbo se jemlje: a) strokovna šola z enoletno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena 1. tega nravilnika; b) strokovni tečaj z dvoletno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika; in * Po »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti z dne 3. septembra 1925, št. 83. potrebno delo in stroške, katere imamo s pokvarjenim sodom. Ko sod izpraznimo, ga moramo takoj dobro pomiti, in sicer ako ima vratca, s krtačo, ako jih nima, z verigo, ali pa denemo v sod nekaj snažnih kamenčkov, da ostrgajo vso nesnago in sod toliko časa izplakujemo, da gre iz soda čista voda. Sod se mora popolnoma izcediti, nato se postavi na suh prostor, da se posuši, na kar se zažvepla. Po preteku dveh mesecev moramo žvepijanje ponoviti. Ko bomo tako s posodo ravnali, da jo bomo takoj po izpraznitvi izprali, posušili in zažveplali, smo popolnoma brez skrbi, da se nam ne pokvari. c) če ni pogojev iz točk a) in b), štiriletna praksa v eni izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika. Za prakso se smatra neposredno streženje gostom. 3. Katerim strokovnim šolam ali tečajem se priznava pravica do skrčenega roka prakse ali ustanovitev in ureditev posebnih strokovnih šol in tečajev, predpiše ministrstvo za trgovino in industrijo. Dokler pa ministrstvo za trgovino in industrijo ne izda potrebnih predpisov o tem. se zahteva pogoj iz točke 2. pod c) tega člena. 4. Štiriletni rok prakse se šteje od dne prijave pri priznani profesionalni organizaciji, če pa te ni, pri pristojnem krajevnem policijskem (političnem) oblastvu. 5. Posebna strokovna izobrazba se ne zahteva za one točilce pijač, ki točijo pijače stoječim gostom (v obratovalnicah iz člena 82. v zvezi s prvim odstavkom člena 83. tega pravilnika). Vendar pa se mora, ko se podeli osebna pravica za te obratovalnice, označiti v potrdilu, da se podeljuje osebna pravica samo za voddtev teh obratovalnic in da prosilcu to potrdilo ne daje pravice, voditi obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika, dokler ne pridobi pogojev, predpisanih s tem členom. 6. Tudi za voditev obratovalnic iz člena 1., točke 2., odstavka a), člena 1., točke 4. pod b) se zahtevajo pogoji in strokovna izobrazba iz tega člena. Člen 47. Razlika spola ne vpliva na prido-bivanje te pravice. člen 48. Osebne pravice podeljuje veliki župan ali uprava mesta Beograda po prosti oceni prošnje in dokazov. Člen 49. Kdor hoče dobiti to pravico, mora priložiti prošnji, opremljeni s predpisano takso iz tar. post. 1. taksne tarife, tudi predpisano takso za osebno pravico ter predložiti vse dokaze, da izpolnjuje potrebne pogoje iz člena 46. tega pravilnika. Člen 50. 1. Taka prošnja se mora rešiti naj-kesneje v treh mesecih. 2. Če se prošnji ugodi, se izda prosilcu potrdilo, s katerim se konstatira pridobitev osebne pravice, s točno označbo, ali velja ta pravica za vse vrste poslov, določenih v tem pravilniku, ali samo za posle, določene v točki 5. člena 46. tega pravilnika'. Na to potrdilo se pritisne in se po predpisih uniči taksa i'z tar. post. 63. taksne tarife zakona o taksah. 3. S to pridobljeno pravico se sme voditi ustrezna obratovalnica v mejah vse kraljevine. člen 51. če bi bilo za podelitev te pravice kaj zakonskih ovir, se izda v zgoraj označenem roku formalno obrazložena odločba ter se izroči prosilcu. Zoper to odločbo se sme prosilec po dotičnem oblastvu pritožiti na ministrstvo za no- URE, ZLATO, SREBRO Ant. Lečnik. Celfe, Glavni irg št, 4. KUPUJE STARO ZLATO, 6-6 SREBRO. Pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostaiih obratovalnicah z alkoholnima*pijačami * tnanje posle v 15 dneh, ko prejme odločbo. Odločba ministrstva je izvršna. (Dalje prih.) Domača in dalmatinska VINA prodaja na debelo po nizkih cenah Josip Žumer, Celje Priporoča tudi svoj hotel in restavracijo s priznano dobro kuhinjo. Cene zmerne. 12-4 Telefon št. 46. Prepričajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoča Josip Grox>enjak, 7 mesar in prekajevalec, Celje. 2 Sir trapistovski, sir polemendolski, sir švicarski v škatljah, salamo, Gavrilovič, kranjske klobase, pristne nudi po najnižjih cenah Karol Loibner, Celje, Kralja Petra cesta 17, »Pri zvoncu«. Moderno higijenično urejen brivski salon ,Pepina‘ nasproti hotelu „Balkan1* Celje, Gosposka ul. 4 Prvovrstno britje in striženje las, Dijaki in otroci polovične cene. delikatesna trgovina in zajtrkovalnica Nil 17’ Priporoča se cenj. občinstvu gostilna, trgovina mešanega blaga in veletrgovina z lesom v St. liju pri Velenju. Josip Pečnik mizar v Žalcu priporoča cenj. odjemalcem vsakovrstne rakve (krste) kakor tudi vsa v to stroke spadajoča dela po konkurenčnih cenah. utripanj ec Originalna ,$trn tri er ’ Znamke: Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvee Rćservee (rdeča glavica). Kletarstvo: Gornja Radgona. Zastopstvo r.a Slovenijo: KERNC in FAVAS, Ljubljana. Cenik gratis in franko. v steSslenicali tvrdke Veleposestva vinogradov CLOTAR BOUVIER =^=rT-7-r- Gornja Radgona ~il.. Vrste: letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. m ..... Pravi malinovec, "”"" sadno marmelado,Nektar1, mmamaaa* limonado ift OranŽeVCC, ■■■BiSBHti ^ nadalje esence za rum in likerje 1 priporoča parna destilacija ^ Srečko Potnik in drug g j Ljubljana, Metelkova ul. SCKSSSS.SSSS'SSSSSKSSSSGSSGSSGSSGSSGSJSSSeS Pozor, gostilničarji! Vina jao tonezkonltnnenčni ceni. Domača bela in rdeča (Šilher) prvovrstna od Din 4‘25 naprej ravno došla. Ne zamudite priložnosti, pridite, pokusite! Dalmatinska bela in črna iz otoka «Vis» vedno v zalogi. Ne zamudite priložnosti, prepričali se bodete sami! Filip Pukl, Celje, Gosposka ufl. 7» (Hotel lini kan) 6 Priporočamo cenjenemu občinstvu 1 gostilno z mesarijo g. EMILA PERD1HA na Laškem, kjer so vedno na razpolago topla in mrzla jedila ter najboljša vina iz haloških in ljutomerskih goric. Restavracija „ALEKSANDROV D0M“ —======= Rogaška. Slatina =r.. — Naznanjam cenj. gostom, da sem otvori! s 1. majem t. 1. restavracijo v moderni zgradbi Aleksandrovega doma v Rogaški Slatini. Priporočam se cenj. gostom za obilen obisk ter jamčim za točno postrežbo s prvovrstnimi vini in izborno ..........=*= kuhinjo po solidnih cenah. ■ .. . ■" -:-■===, = 6—1 JLlelssancI©** Hlavač, restavrater. VIJiCEflC dflfllČ, PEKARNA Gosposka uliea 23 CEIiJE Gosposka uliea 23 USTAROVLidEflH 1849. 4-4 TEIiEpOfi ŠTEV. 85 Vedno sveže peeivol E R C Y“ E C „C H A T E A U M v najboljši domači S A M P A N J vsled uporabe najfinejšega vina in dolgotrajnega ležanja v skladiščih je popolnoma enak inozemskim markam. PO OKUSU IN ŽELJI POŠILJAMO „C H A T E A U M E R C Y“ gout amerlcaln, demi sec, doux ali rasće. Zaboj s 6 steklenicami za poskušnjo po pošti franko z zabojem in državno trošarino stane Din 400>—. Večje količine v zabojih in po železnici po 30 odnosno 60 steklenic po en groš ceni. BANATSKI ŠAMPANJSKI PODRUM VELIKO SREDIŠTE. Razširjajte »Gostilničarski list«! Gostilničarji! Upoštevajte one tvrdke, ki podpirajo naš list. mi % % g v % si. v \ Radenski OIZELA vrelec prvovrstna namizna voda za mešanje z močnimi starimi in sladkimi vini, katerih ne počrni, kakor tudi s sadnimi šoki vseh vrst in rdečimi vini. K-*' Radenski ZDRAVILNI vrelec najbogatejša natron litijon min. voda, prijetna, osvežujoča in zdravilna voda. ć 6 0 i KO II iKL Naznanjam, da sem pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah uredil popolnoma moderno tovarno za sodavico in pokalice. — Pokalice se izdelujejo — s pristnim malinovcem. — PRIPOROČA SE RADENSKA KISLA VODA Radenski KRALJEV vrelec zdravilna in pitna voda, izvrstna za mešanje s kiselkastimi — — vini.------- 7-2 HOTEL „EVROPA" ..— Rogaška Slatina. ........................... 40 moderno opremljenih sob z električno razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd. Postrežba solidna! Cene zmerne! Z velespoštovanjem i2-i P. Loscinnig. | % 4J, I X* MJDJ LJ * ur I l 1 u j4r Ji 1 10 ROGAŠKA SLRTIRH SE PRIPOROČA CENJ. GOSTOJSfl. 12-1 FRANJO OZOJVI. Za obilna naročila se priporoča Bogdan Devlde, lekarnar prt Sv. Lenartu v Slov. goricah. Bizjakovi keksi, Adrija rezine, I vafeljni, oblati i. t. d. I so najboljši Žalec, Slovenija. Velika zaloga vsakovrstnega sukna za moške in ženske obleke v najmodernejših vzorcih in barvah, od preproste do najboljše kvalitete. — Vsakovrstna galanterija ter druge potrebščine za šivilje in krojače. — Raznovrstno usnje za čevljarje in sedlarje, kakor tudi druge čevljarske potrebščine po zmernih cenah.— Zaloga vsakovrstne železnine, kuhinjske posode, kakor tudi vseh drugih v železninsko stroko spadajočih predmetov pp najnižjih dnevnih cenah. — Zaloga vsakovrstnega poljedelskega orodja vseh svetovnih znamk in sistemov po zmernih cenah. 3 Postrežba točna in solidna! 3 *' Najceneje in najbolje se kupi za pomlad moško sukno, za dame moderno volneno, cefirje, deleni in platno, ter vse vrste potrebščine za krojače in šivilje pri ViHtor piliti v Žalcu. V zalogi ima tudi vedno sveže špecerijsko blago in tovarniška zaloga svetovno znanih srebrno-jeklenih kos znamke «Dvojni orel» zmečem in «Narodno koso» z garancijo. 3-3 J? o z; or» el.“, posebno priporočljiv kot namizna voda, bodisi mešano z vinom ali okusna prebavo pospešujoča pijača, „Starria", izborno sredstvo za želodčne katare, bolezni v ledvicah ali črevah ter proti katarom dihalnih organov, „Donart**, najmočnejša naravna mineralna voda za bolezni ledvic, jeter, kroničnih želodčnih in čre-vesnih bolezni, žolčni kamen, debelost, sladkorno bolezen. S e z o m. ja : m sl j — se^ptem K»er». Cene zmerne. Pred in po glavni sezoni znatni popusti. Vojaška godba. Dijetična kuhinja. Pension. Ugodne prometne zveze. sHssiEsSS: GQ©©©SS©©©©S®G©OSGGS©®S®eGGG©©S©©GSS©©G©G©eG©©6®©©GSG0©®O Ernest Gert, Maribor priporoča cenj. gostilničarjem in kavarnarjem svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode. Po želji pošilja vzorce. 9-4 Naj nižje cene ter točna postrežba. IHmHHKRJSnBIftBHKEEgSiaiBniaKiKHBiSiSUSmiEillifSia&ISiBigHEaKšKBHMISBIHZVIBailHIHMaB G©O3©OO©0OO®O©©0GG0©OŽG© G©G©©©eC©e©e©©GGGCG©eGG©©©GC©GG©© sil Veleposestvo vinogradov Holur Umiti1, BjL priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov po nizki ceni iz Ljutomerskega in Gornje Radgonskega vinskega okoliša. BeUi 2 M, Celje, Mehovo ul. 3 Zgradbe elek. central, elek. instalacije, telefonske, signalne in zvončne naprave. Popravila generatorjev, motorjev, transformatorjev, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna fn solidna in vedno po konkurenčnih cenah. w Vodovodne instalacije, toplo vodne naprave, centralne kurjave, naprava kopalnih sob, klosetov, sesalk. Popravila kotlov centralnih in toplovodnih naprav, amartur i. t. d., i. t. d. W 12-6 Načrti in proračuni vedno na ---------razpolago.------------ Specijalni oferti in vzorci so brezplačno na razpolago. Odpošlje se v sodih od 56 litrov naprej od kol. postaje G. Radgona. PjftRSSA ¥€ LEŽGANJARBA ROBERT DIEHL, CELJE, DOLAC POLJI, CELJE. Najfinejša žganja iz sadja, kakor: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak. 12—4 Zajamčeno pristni destilati! Fran Strupi p priporoča "~"t§p f gostilničarjem in ^ kavarnarjem svojo bogato ^ zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna |y postrežba. ^ 12-6 Ferd. Skaberne stavbena in galanterijsko kleparstvo Celje, Dečkov trg 2 Specijalna delavnica za naprave strelovodov s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU. 3-3 Snoji ii srnjim! Ssoji fi svojim! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! 6-5 zelo rtizlcila cernain dlotoite laajooljše ^>s?istno namizno in sortirano vino iz 'srsels. vino0j?adn Ilci iir>ei,jie'v pni veletrgovina z vinom v SLO¥ESSiGIIADCII. Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru. Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst. Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago. Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru. Pristno crno dalmatinsko vino aa zdravila. Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam. Tova J L ---------------------—i Tovarna in rafinerija špirita ter tovarna likerja, konjaka in ruma, tovarna ogljikove kisline in veležganjarne Sisak—Kozaravac TJEiSJ^IĆ, SXS^LK priporoča iz svojega bogatega skladišča vse vrste splošno priznanih alkoholnih pijač, ki so prirejene po prvovrstnih francoskih in holandskih receptih. Te pijače so vsled svojih izrednih svojstev okusa in teka dosegle svojo kulminacijo ter se je baš vsled svoje dovršenosti moja roba reprezentativno odlikovala tudi na domačem trgu ter dosegla na vseh dosedanjih razstavah dostojno mesto pred vsemi ostalimi industrijami te vrste. Poskusite in prepričali se bodete, da so TesličevI francoski likerji najboljši! Zahtevajte cenike, ki jih pošljemo zastonj- 12-6 J Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Vsi v Celju-