St. 128.
V Gorici, v četrtek dne 7. novembra 1912.
Tec&j XLU
Iznaja trikrat na teden« in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejnnana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse le i o   .   .   15 K */,'     „      .   .   10 „ V.      »      •   •     S » Za Nemt\\GJfrSVm<^Zz Ameriko in inozemstvo K 20.-Posamične številke stanejo 10 vin. „SGuA'' irna naslednje  izredne priloge: Ob novem tetu »Kažipot po Soriškem in Gradiščanskeml in dvakrat ,v Jefti „ Vozni red železnic, parnikor in poštnih zvez". M naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
•——.—.—.---------- ..... ¦ Uredništvo                 1	
	' se nahaja v Gosposki ulici'št. 7 v Gorici v i. nadstK na- desno.
	
1    .	Upravništvo
	se nahaja v Gosposki ulici SI. 7 vi. nadstr., na levo   v Goriški
	
	Tiskarni.
	Naročnino in oglase je plaiati
m -	loco Gorica.
	Oglasi in poslanice se računiio po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat
M	
	,16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12
	vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-
HA ..	godbi. Večje črke po  prostoru.
^^	Reklame in spisi  v uredniškem
	delu 30 vin. vrsta. — Za obliko
	in vsebino oglasov odklanjamo
1  vsako odgovornost. Dr. /C, La*rtiL.  L_________*______,________'            1	
(Dalje.)
Nikdo ni mogel biti zadovoljen s programom reform, ki so bile določene v Ajlurz&tegu, ker je u njih, po nekem ziem dulhu, izključena oblast mati največjo anarhijo na Balkanskem polotoku, oblast naid Staro Srbijo. Ali tudi ,te neznatne reforme so bile po proglašenju ustave v Turčiji popolnoma uničene. Naposled, Srbnfia je zadnja leta, po nasvetu velevlasti in po svoji volji, vodila t u r š 'k o i i 1 s k o p, o-iitiko iv nadi, da j ej bo tako mogoče poboljšati stanje svojih s o r o ij a k o v ter p rit i d c D ,u n av-sko-iadranske železnice, ki bi b i jb i 1 a t u d<i Turčiji v k o r i s t. Šlo se je preko občutkov radi nasilstev v Turčiji in pazljivo. se je opustil vsak korak, ki bi ne bil v duhu te politike. Dopuiščeno je bito skazi Srbijo* orožje in municija, katero je Turčija nabavljala.v Nemčiji in Avstriji pa če tudi to mi ibilo p r i -lično izbog simpatij in zvez, k a t e r e i m, a m o v 11 a 1 i j i. Kako malo so želele balkanske države vojno s Turčijo, se vidi tudi po tem, ker niso porabile idko*ugodne prilike, kakoršna je biila ita-Viianisko-turška vojna, čeprav ie bila zveza med krščanskimi balkanskimi državami sklenjena že v iebruvariju tega leta.
Videč, da velevlasti ne morejo izvršiti 23 člena berlinske pogodbe, so balkanske države same pripravile predlog o reformah, po katerih ;bi se moral zasigu-rati minimum človeškega prava za njibo-ve sorojake in oni minimum reda, ki je potreben za ekonomsko razvijanje Predložile so fairiniramije oblastnih avtonomij v. Evropski Turčiji z izrecnim jamstvom za sigurnost krščanskega prebivalstva. Kajti reforme, katere bi Turki izvrševali v Evropski Turčiji, so popolnoma brez smisla. Mi smo prepričani o tem iz bogatih skušenj: Turčija je verska drža-v a, drž & v a K oran a lin pod onimi oblastmi, kjer žive mešano muslimani in kristjani, kaSkor v Evropski Turčiji, ne more biti jednakosti in človeškega   prava   -za
ČUDAK
Polisko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel  Stanko  Svetina.
(Dalje.)
'Na veliko moje začudenje je bil odgovor na moje vprašanje veselo šepetanje in pritajen smeh pri nekaterih mizicah.
»To je, prosim, zelo zabavna histerija,« se je slednjič oglasil in skušal pridržati smeh oni kanoeiist z rumeno poltjo in z jeznimi očmi, tisti, ki se je zdelo, da najbolj sovraži Činjskega in mu najbolj zavida pristradane izaklade.
»Pst, gospod Vincencij!« je .zašepetal mladenič, ki je sedel poleg Leona. »Gospod Vincencij bi vse obesil na veliki zvon,« je menil gosposki sinček Leon, po čegar izrazu se je lahko sodilo, da se je smatral danes med tovariši za načelnika in zmagalca.
»No, povejte vse gospodu Rolickemu, kako* je bilo, da si morda ne bi mislil, da se je »godilo bogve.kaj!« je rekel pred-stojmik pisarne, dvignil je rdečo glavo in se blaženo smehljal nad 'papiorji.
kristjane. Ustava nič ne pomaga. Ko je cula to težnjo balkanskih držav, je Turčija proglasila mobilizacijo. Med to mobilizacijo in ono balkanskih držav je preteklo pet dni in velevlasti niso mogle -v tem času nasive-tovati Turčiji, naj odredi demobilizacijo. Koliko je bila potrebna mobilizacija *za-veznb balkanskih držav, se vidi tudi po tem, d a s o T u r k i p r e d napo v e d jo vojne o d s t r a n i b a 1 k a n s k i b d r-ž a v prišli z v o j s k o p 'r e d M r d a r in R i s t o iv a c v Srbiji in istotako v Bulgari jo. V tem času (je rastlo narodno razpoloženje za vojno v balkanskih državah in došilo' do kritične 'točke. Niso ga mogli dalje ustavljati niti najizmernejši in najmirol/jubneijiši balkanski državniki, (ka-koršsni so brez dvoma Pašič, Gešov in Venizelos. Ako bi se ne bili udali narodni struj i, nastale bi bile zle (posledice za vladajoče lm za vlade balkanske. .
Vojna je torej pričela avtomatično;. Ni jo bilo mogoče več ustavljati.
Ni treba, postavljati prognoizoo izidu vojine, še manj o transakcijah, ki pridejo ipo vojni. Ali ako bo izid vojne poverjen /a za vezne balkanske države, vedo te, •da po vojni, na nje, v vojni izčrpane, čakajo nekatere izmed vlasti, d a i ž vr sij o n a d nje p r e s i j o r a d i is v o j i h i n-t e r e s o v. To velja zlasti za Srbijo, ki ima že omenjeni težki' g e o g r a f s k i p o 1 o ž a j.
II
Na kako oblast v.Turčiji.sevežefp j?i-» teres.i Srbi|je?.Kaki so ti -interesi, katere hoče doseči Srbijfa s to vojno?
Predno na ta vprašanja odgovorim«, ie potrebno. to pribiti: . Kjerkoli se govori o interesih Srbije, treba pod temi razumeti tudi interese Črnegore, ker ti dve srbski državi imata iste naloge in iste interese in h v tem pogledu med njima dosežen popoln sporazum.
(Pride še.)
Vojna na Balkanu,
Strašna bitka med Bulgari in Turki pri Cataldži — Bulgari so baje z dinami-tom razstrelili vodovod Carigrada. - Bitolj vzeli Srbi?
Situacija.
Bila se je strašna bitka pri Cataldži. Po tej zmagi so BuJgari pred .vratmi Carigrada. — Odrin se brani dalje, toda pričakuje se vzetje Odrina od strani Bulga-roiv vsaki čas. — Srbi prodirajo iproti jugu, zavzeli so Kičevo in Kočjo in kakor se poroča, tudi Bitolj. — Grki so pred Solunom in prodirajo proti Janini. — Skader je obkoljen okoli in okoli. Vrši se bombardiranje Skadra, ki se mora udati prej ali sjej.
O bitki pri Lile Burgas in Corlu.
Vojni dopisnik angleškega lista »Uaily phronicle« je opisal to/znamenito bitko. Iz njegovega episa posnemamo:
Levo -krilo;, obstoječe iz četrtega ko-, ra, • je bilo v- Baba Eski, na izapadnin visi-? na)h Lile Burgasa. Linilja je segala do; Bunar Hisarja, kjer je stal drugi kor .poti. Nazinwpaso;.na skrajni desnici pri Vid je stai treji kor ^pod Muktar-pa§o. Pri Lile. iBurgasu-je bil prvi kor. Četrti.kor je že v torek na skrajni.levici prišel v boj s sovražnikomv Turki so zasedli' višine za-padno od Lile Burgasa. Bofeari so, podpirani od svoje artilerije, prodirali naprej in pognali Turke v smeri proti Lile Bu-rgasu. Tekom cele bitke se je izkaztlo, da je bila bolgarska artileriSa veliko močnejša od turšike. Turška artilerija nikakor ni bila kos smrtonosnemu bolgarskemu ognju in se je počasi umaknila naizaj. Mnogi topni-čarji so bili mrtvi, veliko konj ubitih, tako da je inorala artilerija mnogo topov os-ta-viti na bojišču. — Loigari so z velikansko silo drli naprej in keneono jpregnali Turke iz Lile Burgasa. Prebivalci so k sreči že
Gospod Vincencij se ni dal dvakrat prositi. Obrisal je sikrbno pero, popihal s papirja ;zmca sipe, in mi je med pre-trganim smeliom pripovedoval, da tiči v gospodu Leonu pravi vrag, zakaj nihče si ne zna izmisliti in •speljati tako šala kakor on. Gospod Leon je torej sklenil prestrašiti Činjskega, zbral je dva taka kakor je on sam in se je prikradel po polnoči na dvorišče hišice, kjer stanuje Cinjsfci, odprli so tiho stranice okenca in so delali, kakor bi hoteli zlesti skozi okno.
Cinjski je še sedel in pisal, toda ko je zaslišal šum za ošknom* je skočil prestrašen pokonci, planil h kovčku in , je sedel nanj. Gospod Leon je spremenil glas in je reikel za oknom: »Denar ali življenje!« Cinjski se ni ganil s svojega mesta. Oči so mu osteklele in z rokama je objemal kovček. Nato so začeli fantje loputati z oknom, dokler ni pridrla nadalje iz kuhinje velika Marijana.
Tu je bilo pripovedovanje raizvese-ljenega kancelista prekinjeno z izbruhom smeha. Celo predstojniku pisarne se je zdelo to talko smešno, da se je dTžal za boke.
»Sedaj se šele izafee prava tragedija ,..«    je 'vzjkjiknil pisar z apatičnim
poprej pobegnili iz mesta. Ko so Bolgari prisilili turško artilerijo, da je utihnila, je bolgarska pehota mesto naskočila z bajoneti in je tudi talkoj vzela. Večji del turške posadke se ie že umaknil, dočim ie bil ostanek vjet kot miši v pasti. Četrti kor se je vkljub temu, da vojaki dva dni niso ničesar zavžili, branil obuspno. Skoro ivsi vojaki do .zadnjega so poginili v boju. Boi-gari so nato prodirali vzhodno proti železniški postaji, ki je oddaljena 6 kilometrov od Lile Bungasa. Tu so naleteli na nepričalkovan odpor, ki jih je zadržal dve uri, doikier se ni kavailcrijska divizija pod SalillHpašo in Ferid-^paŠo umaknila v divjem neredu.
Lile Burgas leži v dolini, ki je krog in krog obdana od gričev in nolmov. Ko so se Bolgari približali železniški ipostaji, jih je sprejel strašen turški ogenj iz brzo-stretnilti topov, ki so bili postavljeni na višinah za postajo. Med Bolgari je nastala strana zmešnjava, ki se je Še povečate, ko je pridrla turška kavalerija in se kakor klin zasadila med bolgarske pozicilje. Bolgari so se obrnili. Turška kavalerija jiih je na begu skoro popolnoma pohodila. Turki so vsled tega uspeha dobili strašen pogum in so drveli naprej, naravnost v žrelo bolgarskih topov in strojnih pušk. Kavalerija se je bulgarskim topovom tako zelo približala, da v par minutah ni bilo o njej ne duha ne sluba. Le malokateremu' se je posrečilo uiti. Slični prizori so se odigravali drug za drugim. Bolgari so si opomogli in spravili na!prej svojo težko artilerijo. P/e-živ^če turške čete so v največji naglici bežale proti postaji Lile Burgas. Beg so" silno otežkočili sigurni streli bolgarske artilerije. Le malo se jih je rešilo na so-se^dinje višine. Ko so se Bolgari približali Lile Burgasa, je turška artilerija, ki je bila skrita za mestom, otvorila grozovito ka-nonado, ki je mesto skoro docela uničila. Kroglje so kar deževale na mesto. Bolgari, katerih ni zadela krogMa, so večjidel poginili pod razvalinami mesta.
Toda tudi builgarska artilerija med tem ni mirovala. Vrhovni turški poveljnik Nazirn-paša je sledil bitki iz višin Sakiz K6i, vzhodno cd Lile Burgasa. Ko je videl poraženo turško artileriijo in hufatiterijo, se je njego<yo lice zmračilo.
obrazom m z lenimi kretnjami, »Marija Herodijada — in lasje gospoda Leona.«
»Pst, ne segajte mu v besedo! Govori naprej,    Vincencij, govori  naprej!«
»Konec venca delo!« je vzkliknil Vincencij in je tlesknil z rokama ob koleno. »Marijana je kakor fnrija priskočila k oknu' in je nekoga pošteno pogladila po laseh s svojo krasno ročico.«    •
»Ni res! ni res!« je kričal mladi tovariš gospoda Leona. »Nobenega izmed nas ni dobila. Vsi smo zbežali!«
»Zbežali smo ob pravem času!«
»Toda ta skopuh se je jako prestrašil. Porok sem, da se mu še sedaj jezijo lasje.
»Gotovo ste mu prišli daleč pod kožo, ker ni prišel v pisarno.«
»Sramnije se!«
»Mrzlico je dobil od strahu.«
»Kolikor jaiz pomnim, ni bil Cinjski v pisarni samo enkrat, od tega bo že nekaj let, tačas mu je Jan Liski — aH se ga Še •spominjate? — cd rezal polovico plašča. Nobenemu ni rekel niti besedice, tretji dajn pa (je prišel v novem plašču, v tem, ki ga nosi doslej.«
Pripovedovanje o razposajeni Šali gospoda Leona in smeh, ki je spremljal
to pripovedovanje, sem poslušal ves razdražen.
»Čudim se,« sem rekel tiho ipred-stojniku pisarne, ,»kako morete dovoliti svojim tovarišem in podložnim podobne izgrede napram starejšemu človeku, od dela utrujenemu, ki ne stori nikomur nič zalega.«
»Ampak, prosim vas, gospod!« je odgovorilo veselo ifiloveče brez zadrege, »mladi ljudje se radi kratkočasijo in smejejo. Slednjič pa priznavam, da bi napravil svoje korake, ko bi šlo za kakega drugega, toda tega čudaka in skopuha malo postrašiti, ni greh.«
Približal sem se k mizi, za katero je sedel gospod Leon s tovariši svojega po-nočnega izleta in sem rekel s priličnim povdarkom, da sta lahko slišala tudi gospod Vincencij in njegov apatični tovariš:
»Neljubo mi je, da vam moram to povedati, toda nikakor ne morem pohvaliti vašega nastopa napram Cinjskemu. Imam ga rad in sem z ngim v prijateljskih stikih;. kdorkoli mu 'torej stori v bodoče kako neprijetnost, bo imel z menoj opraviti.«
»Toda, prosim, gospod...« se je hotel Lecn upreti, toda ko se je srečal- z mojim pogledom, je zardel, povesil glavo in umolknil.
SOČA
Telefon št. 83.                                         »Vse za narod, jsvobodo in napredek!« Dr, K* Latrič.
Šele ko je napočila noč, so se Turki lahko malo odpočili in so bili varni vsaj pred topovskimi krcigljami, granatami ta srapieh. Vojaki so bili potrebni .hrane jn spanja..Toda ničesar ni bilo |esti» spanje ipa so onemogočilijunaški Biiligari. Mrtveci in ranjenci so ležalina kupe.. ' Levo turško . (krilo je prebilo noč od torka na sredo vstiašnem mrazu in velikem gladu. V sredo so Butgari,yso svojo silo zopet koncentrirali proti turnemu levemu krilu, posebno proti levemu tielu> centruma. Turška artilerija je le.slabo odgovarjala, ker ni mogla dobiti nove rnu-nioijei Neprestano so se morali Turki umikati. Dopoldne se je moral prvi kor, ki se je držal severozahodno' od Lile Burgasa, umakniti proti vzhodu. Drugi kor pri Bu-,nar Hisarju je prosil za »pomoč in muni-cijo. Abdulah-paša ni mogel ničesar ukreniti. P roti večeru je bil že trdno prepričan, da je strašna katastrofa neizoigrb-n a. Pozno na večer je še ukazal diviziji, ki je tvorila jedro desnega krila, naj se na vsak način drži, a dobil je odgovor, da je to nemogoče. Ob 10. uri zvečer je dobil obvestilo, da so Butgari predrli turško linijo na skrajnem levem krilu. Ko je sprejel to žalostno novico, je bil v Sakiz Ko: in ravno glodal neke stare skorje, . prvo hrano, katero je zavžil tekom celega dne. Vojaki so se pričeli na svojo roko umikati. Vpili so, da se radi. sitnega gladu ne morejo bojevati naprej. Abdulah-paša je skušal bežečo armado ustaviti s kavalerijo, toda vse zaman. Begunci so potegnili s seboj tudi kavalerijo. Tu je Albdulah-paša uvideL da je levQ krik) Izgubljeno in je dal ukaz, naj se umakne. Sam je brez plašča in kiobuka pustil generalni štab na cedilu in z dvema spremljevalcema pobegnil v Karisdiran,. 16 kilometrov jugovzhodno od dosedanjega glavnega tabora, da zadrži vsaj centrum. Toda vojaki so za njegov odhod 'kmalu zvedeli in to je postalo usodepolno. V četrtek, torej tretji dan bitke, ob tretji uri 4utraj, je levo krilo zvedelo, da je Abdulaih-ipaša zbežal. Neki vojak je na mestu ustrelil v zraik in za-klical: Bulgari prihajajo. V trenotku je nastala strašna panika, ki se-je spremenila v divji beg.
Tako se je končala ta grozovita bitka, ki nima primere v zgodovini, s -popolnim porazom turške armade. Turšk^.izg^be-so velikanske, a tudi bulgarske zelo velike. '
Kičevo in Kočje.
eigrad, Jo. —Jz Skoplja se poroča uradno, da je srbska armada zasedla Kičevo in Kočje ter nadaljuje pohod v smeri proti Djakovu, od Pri-Iepa marširajo Srbi proti jugu.. Djakovo so tudi že zavreli Snbi.
Nazim paša v Hadeketti.
Naizim paša je prenesel glavno taboreče v Hadekeni, ker se je turška »ar-imada« morala umakniti do ČitaMže.
Odrin poplavljen. . Ferdinandovo: Bulgarfcke fc&ttf sovza-tvorlle dolnje korito reke Marice, ki teče ob Odrinu. Marica se Je r^ltta ta; poplavila mesto. Padec Odrina\tt''prtetfufe v kratkem času.                   './/'     (   i,
Solun pozvan, naj se uda. !i; -; Atene: Grški prestolonaslednik^ Konstantin ie poslal poveljniku : Soluna nasvet, naj se uda, da se tako prepreči prelivanje krvi, ker Je gotovo, daise hiestp ne bo moglo držati dlje časa.f             f [
Pred Solunom je 50.000 mož zavedne vojske.                                          ' l
Velika bitka pri Čataldži. Med Čorlu in Serajem se je bil tnel hud dolg boj. Turki so tekli do Čataidža tam so bili strahovito poraženi; imajo, še hujše izgube nege pri Lile Burgasu.   •
21.04
Po poslednjih bojih pri Lile Burgas in VIzi so bile v Carigradu obveščene bolnišiice, naj še pripravijo, da sprejmejo 21.000 ranjencev-
Dosedaj je bilo v Carigradu ranjencev 15.000. Že sedaj je vse polne ranjencev, kam še z novimi?
Bitolj s« je udal Srbom. Rim: »Tribuna« poroča iz Belgrada: Bitolj se je danes 6. t. m. ob 2. pop. udal Srbom.
Uradno isti dan vest še m bila. potrjena.
Bulgari razstrelili carigrajskj vodovod«-
te Belgrada je prišla na Dunaj vest, da so Bulgari prišli do Sv. Štefana za hrbtom Turkov ter so z dinamitom razstrelili vodovod Carigrada.
Turške zgube pri Lile Burgasu.
Sofija: V petdnevnih bojih - pri Lile Burgasu in Bunar flisaru so zaplenili Bulgari 37 baterij brzostrelk topov ter ujeli 2000 Turkov. Turki so Imeli mrtvih in ranjenih 25.000.
Bulgari so zaplenili 4 lokomotive in , 243 vagonov.
Politični pregled*   ;
Avstro-Ogrska.         .    «    .
Avstrijski prestolni govor.   —   Naš
cesar je v Budimpešti pri sprejemu-delegacij nagovoril deiegate, rekoč med drugim: Odkar ste se delegaciji zadnjič.sestali, so na balkanskem polotoku nastopil: resni vojni zapletljaji, kateri nam nalagajo povečano pozornost, Z ozirom na to, dja b| se vsled konfliktov mogli tangirati' znatni interesi monarhije, je nujno želeti; da se v
'bližnjem Orientu Imialu vrnejo redne= p-pli-tične in komerdelne razmere. Moja vliida bo pripravljena v sporazmu z zavezniškima "kabinetoma v pripravnem trenutku se udeležiti akcije velesil, mereče na vpo-stavljehje miru.                      .;        f
Serchtoldov ekspoze. — Vs seji zunanjega odseka avstrijske delegacije je podal naš zunanji minister svoj ekspoze, v katerem je rekel glede Bafkaha:i:'2jel;) resno so se razvile razmere na Balkanu. Vrše se tozadevna posvetovanja med ^velesilami, da bi se požar, ki je nastal; čimprej pogasil.- Dcsedanji. uspehi ,vo|ne< so prinesli balkanskim državamvel% ps-:-pehe, uspehe, pod nplivi katerfh sp; prdsta razširile svoje prvotne cilje. Dočim| s<v balkanske države prvotno nšM0^pd^ le< uvedbo administrativnih reforrn,. ki.;pa| bi zbeljšale življenske in ;eksis;.tenSne •'pogoje-sopienrenjakov   v   osmanskemx 'blemlju,
' zahtevajo sedaj :za vezn iki " mnogo .. več* kar tirveč združljivo z integriteto Turčije. Za našo politiko, ki ni pod vpliivom-nikakib eksipanzljskih tendenc, mora biti merodajno l&^da. potrebo za ohranitev miru združimo z našo največjo dolžnostjo, da obvarujemo interese monarhije pred vsako škodo.                            -¦¦..,
Uverjen sem, je rekel minister,, da moremo to storiti, ne da bi prižli v konflikt z opravičenimi interesi drugih. P r i-pravljeni smo upoštevati položaj, ki je nastal vsled zmag balkanskih držav, ter tako ustvariti podlago iz a nadaljno prijateljsko r a z m e r ij e k istim. Po drugi .strani pa imamo tudi pravico zahtevati, da pri novi ur^iditvi stvari ne bodo trpeli -škode legitimni interesi monarhije. Potem pa je pohvalil Rumunijo, kako da je nam prijateljska ter da morajo pri novi ureditvi Balkana priti do po'mega upoštevanja njene zahteve! — Zahteve Rumunije! Balkanske združene države pravijo, da jej ne gre nič in imajo prav. Značilno pa, da se tako ostentativno Berchtold zavzema za Rumunfio. — Rumimija in Albanija naj bi menda služile v bodoče za — n e m i r na Balkanu! I
Proti Srbom. — »Fremdeniblatt«, ofi-ciozno glasilo zunanjega ministerstva,/je priobčil članek, v katerem sicer inrpra priznati junaštvo Balkancev in>, spremenjene razmere, ali obrača se proti Srbom, češ, da kar so dosegli sedaj, je že doVolj -- v Albanijo pa ne smejo. Članek.nekako grozi, češ, vi Srbi, če sedaj ne. odnehate — boste imeli opraviti <z Avstrijo! Ljudje, ki pišejo take reči, ne vedo,.da imado Srbi
S svoje zgodovinske pravice tudi na Alloa-
: niji, »Frenidenblatt« kliče:,", Albanija; Albancem! in to piše'avstrijski lis^, ki ve, kojiko narodov je v Avstriji., §^mo Bog ne daj, če bi Srbija dobila kakega, Ne-srba za državljana. — Berchtojd pomaga Avstriji, da bo še bolj sovražena na. Bal-.
.kanu, kot Je sedaj,                     '.]..¦>'?, '
Avstrijska križarka pred Carigradom. — Z Dunaja: Križarka »Adrrjiral Spaun« je dobila radiotelegrafični ukaz, naj se napoti pred Carigrad.
Inozemstvo. Angleški minister Qrey, o Balkan«. —
Qrey je, poprašan. od poslanica Kimga glede balkanskih-raizmer, rekel, da noče nihče balkanskim državam tajiti pravice, da one določijo pogoje, pod katerimi hočejo skleniti min Jaz ne verjamem, da bi velesile svojih nazorov ne prilagodile toku taktičnih dogodkov. Glede posredovanja je rekel, da je pač težko /posredovati, dokler ne zahtevata tega obe Vojskujoči se stranki.-------In kako govori
naš Berchtold?               ;
»Temps« napada Avstrijo, ki noče formulirati jasno svojih zahtev glede Balkana, ter pravi, da ako Avstrija nastopi proti, balkanski zvezi, bo imela proti sebi: Rusijo, Anglijo in Francijo.                ^
Francoska vabi Rumunijo na konferenco. — Francoski ministerski predsedr nik Poincarč je naročil francoskemu poslaniku v Bukareštu, naj sporoči rurnun-ski vladi, da želi Francoska, da se udeleži Rumunija evropske konference. — Turčija pa zahteva sedaj od Rumunije, da -naj bi pograbila za orožje In šla v boj v pomoč Turkom!
Turčija je zopet prosila posredovanje pri Franciji, naj jej pomaga, da se sklene mir. Pcincare je odgovoril, da na noben način ne more pritisniti na Balkance ter dar treba za posredovanje soglasja s strani Bulgarije, Srbije, Orške, Črnogore in Turčije. Dokler tega ni, ne bo posredovanja.                      ,  .:,::'•          :
Tudi kralja že imajo za Albanijo! -^-. Kakcr poročaijo, je dorežen med Italijo in Avstrijo glede Balkana popoln sporazum. Lancira #e .misel, postaviti za kralja 'Albancem vojvoda Abružkega. Italija bi radi tega živo podpirala težnje Avstro-Ogrske •glede Balkana.   .
Darovi.
Odbor kolesarskega društva »Danica« y Gorici je zložil 6. t m. v gostilni g. Jožefa Birsa, Corte .Caraveggia, za .srbski rudečj križ 10 kron. Denar se ie izročilo upravništvu »Soče«.               .,.,         :;
Neimenovani K 8. .
Za Črnogorski rdeči križ so zložili rodoljubi, v Selu.jp. Črnke, K 70.10. Živeli! .,-.             •'•.;. ':• >N..JCp..se je vršil ples na Brdih 22. m. m., so darovali domači fantje 5 K inig. Simon-čič 2 K družbi sv. C. in M., za kar se tudi zahvaljuje.        :
Domače vesti.
P. n. naročnikom. — (Današnji številki smo priložili položnice, ' po katerih naj nam izvolijo poslati naročnino vsi oni naročniki, ki so jo še dolžni ali celo ali dve tretjini ali eno tretjino .— drugi, ki so iže .plačali letošnjo naročnino-, naj shranijo položnico za uplačilo naročnine za prihodnje leto. Naročnina je zabeležena na čelu lista.
Odbor. »Goriške Slovenske Mladine« vabi člane in prijatelje .društva na -aupn; setanek, ki se bode vršil v petek ob 8Vs" uri zvečer v kavarni »Central« v I. nadstropju.
Na dnevnem redu je posvetovanje o nabiranju prispevkov za »Rudeči križ« jugoslovanskih držav«.
Pričakujemo obilne udeležbe. Odbor.
Ali za »Avstrijski Rdeči križ« ali za »Rdeči križ slov. balkanskih držav«. — čujetno,- da nekatere občine nabirajo prispevke ter jih hočejo oddati okrajnemu glavarstvu. Ta denar pride v roke Avstr. Rdečega križa, ki podpira Balkance in Turke. — Kdor pa daruje za »Rdeči križ slovenskih balkanskih držav«, tega prispevek pride v korist 1 e balkanskim trpečim Slovanom. — Toliko v pojasnilo nekaterim, ki še ne vedo, da bodo vedeli, kam gre denar, nabran od Avstr. Rdečega križa in od Rdečega križa slov. balkanskih držav!                                     ;
* Jugoslovansko vprašanje je v stadiju najvišje akutnosti. Zunanjo stran tega vprašanja so reši/le bratske armade na Balkanu; t&m važnejši postaja za nas no-tranijepolitični razvoj v Avstro-O^rski, Srddišce tega razvoja je na Hrvatskem. Ondii je sedaj, kakor poroča Čuvaj, mir,
le da kdo vstreli nanj od časa do časa. In čemu Čuvaj in ves sistem? Odgovoril bo'na. to vprašanje «oib roki (zgodovinskega razvoja v soboto v Tngovsikem Domu r. j. vseuč. prfesor dr. Ferdo pl. Šišič, 'odličen znanstvenik, v svojem predavanju o hr-vatsko^ogrskih odnošajih.
* Zanimanje za sobotno predavanje je splošno, saj je predmet veleaktualen in je zanimiva tudi- oseba g. predavatelja, ljubega zagrebškega gosta, ki je znan po svojem političnem nastopu v peštanskem saboru. Prosimo obile udeležbe v soboto!
Imenovanje. — Notranje ministerstvo je imenovalo računskega revidenta Petra Čenčurja' za računskeiga svetnika v računskem oddelku na namestništvu v Trstu..- ¦¦•¦'• ¦•¦ ¦
Pogreb ponesrečenega aviatika nad-poročnika Karola Petrovicza v Gorici se je vršil danes popoiudne ob 3. Na parah je ležal v: voiašilciibolnišnici. Siprevod se je Vil od tam čez Plaeuto, skozi Semeniško in Gosposko Ulico, čez Koren na Gori^ček in od tam na kolodvor. Sprevod je bil imipozantan, ker se je izvršil <z vojaškimi častmi, ki presegajo pritičnost nadporoč-niku. Pri pogrebu je svirala vojaška godba, vencev jebilo 2 voza, katerima je sledila krsta. Za krsto je stopalo častništvo, ipred krsto duhovnik v uniformi s križem v rdki.
iPri pogrebu je bil feldmaršallajtnam Kusmaneck, poveljnik 28. divizije kot zastopnik poveljnika M. izibora ekscelence barona Leithnerja'. Položil je na krsto venec. Dalje feldlmaršallajtnant Sdhleier, poveljnik zbora aviatikov z deputacijo 10 oficirjev z Dunaja, z vencem, 2 zastopini-ka vojnega ,miinisterstva, z vencem, depu-tacija z vseh postaj- tega zbora, tudi /. vencem, tukajšlnji vojaški i višji dostojari-istvenlki, oficirji vseh branž, podčastniki, moštvo. — Po vseh ulicah, kjer se je vil ipogreb, je bilo polno občinstva. — Pogreba se je udeležil tudi nam. svetnik Re-bek in župan BOmibig.
Zveza županov in podžupanov na Krasu sklicuje iza nedeljo, t. j. 10. t. m. ob 3. uri pop. v Dutovrje (v prostore g. Al. Tavčarja) vse ude Trgovsko-obrtne iza-druge goriške (spadajoče k pol. okraju sežanskemu) na' pogovor: »O b r a m b a pretečih zli h p os ledi c«. Ako bi se iz oddaljenih krajev ne mogli morda udele žiti vsi prizadeti, najr pošljejo vsaj zastopnika ha shod. Tačasni predsednik: Jos. Vran.-
Trije mestni uslužbenci odpuščeni. — — V soboto smo poročali, da so bili na pritisk namestiflštva odpuščeni iz službe na tukajšnjem magistratu trije uslužbenci. Ti so: uradnika Ouainl in Lovisoni ter obhodnik Jug. Odpuščeni so, ker so dajali duška svojim irredentovskim težnfctn baje tostran in onostran meje.
Za bolgarske, črnogorske in srbske ranjence je darovala >Kolinska tovaraia kavnih' primesi znatno vsoto 500 K, h kateri ije prispevala tovarna v Ljubljani M K, centrala v Pragi ter tovarni v Kolinu in Prostjejovu pa po 100 K. Kolinska tovarna zasluži za svoj dar toplo priznanje in vsakemu njene izdelke priporočamo.
Hujskanje na štrajk, gonja na orožnike. — 24 letni Jos. Legiša in 34 lesni Srečko Kos sta delala v Tržiču ter bila odpuščena. Na to sta nagovarjala druge delavce k štrajiku. tPrišsli so orožniki in Legiša je bil aretiran. Na to pa je Kos liuj-skai mniožico, ki se je med tem nabrala, na orožnike. iKos je potegnil tudi nož iz žepa. Aretirani Legiša in Kos sta hotela razorožiti orožnike. To je bilo 12. oktobra. Tako glasi obtožnica. Legiša je obsojen na 14 dni zapora, Kos pa na 6 tednov ječe; temu se odšteje 23 dni preiskovalnega zapora; prvi pa je že prestal kazen s preiskovalnim zaporom.
Nesreča pri delu. — 30 letni Evgen Basa iz Renč, zidar, je padel pri delu v Gorici kakih 7 m globoko. 'Polomljenega in pobitega nesrečnika so prenesli v bolnišnico. Nijegovo stanje je obupno.
»Esperanto« se učitfo v Gorici Lahi. V ta namen imajo društvo »Unione Es!P^' rantista Friulana«. Sedaj so najeli tudi nekega predavatelja o »esperantu«. V ne-deljo namreč jjim bo predaval o »esperaj to«-jeziku neki dr. Ohctz. — Naj se rajS učijo, kar je Lahov, svoj materni Jezik ;iaščino, ker velika večina jih ne zna drn-'gega kot »mešani goriški furlatisko-la^1 dialekt.
Občni zbor »Slav. Čitalnice« v Gorici se bo vršil 17. novembra t. 1. ob 10. uri predp. v društvenih prostorih s sporedom: a) Poročilo odborovo in preglednikov; b) volitve; c) slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje izredni občni ¦zbor brez ozira na število prisotnih članov.
Javno nasilstvo. — Viktor Sosou iz Trsta je zakrivil v Gradežu dne 4. avgusta letos javno na«14i2Kžo>- ZOii^tavljal^*] je redarju, ko ga je hotel aretirati in pljuni! mu je v obraz. Priče so potrdile obtožbo, obtoženec pa je rekel, da ne ve nič, ker je bil pijan. Sosou je obsojen na 2 meseca težke ječe z jednim 'postom in.trdjm. ležiščem.
Razpisano je mesto jetniškega čuvaja v kaznilnici v Kopru. Prošnje je podati na ravnateljstvo kaznilnice v Kopru do 26. t. m.
Žaljenje veličanstva — zopet od strani regnikolov seveda! — Pred sodnijosta lihi klicana Jos. Biasotti, delavec v Oo-rici, in njegova žena Marijja. oba iz Italije,, obtožena, da sta zagrešila javno na Solkanski cesti in v navzočnosti več oseb v septembru letos 'žaljenje veličanstva. Razprava je bila preložena, da se zasliši Še neka nova priča. Obtoženca izjavljata, da nista zagrešila tega. česar ju dolži obtožnica. Pri nadalevanju sta zagotavljala svojo nedolžnost oba obtoženca in bila oproščena. Drž. pravdn-ik je naznanil ničnostno pritožbo.
Po stopnicah je padel iponoči v Kr-minu neki 76 letni I. Katarin. Našli 'so-mrtvega.
Velik lev na zajce je (bil te dni okoli' Krnrna Neki Billia je povabil razno govedo, tudi iz Italije; ustrelili' so 155 zajcev.                        ¦! :                      ¦! ]  :*!!'
Književnost
Slovensko-nemški in jiemško-sloven-ski slovarček. — Sestavila dr. Jakob Sket, c. kr. vladni svetnik iti SUeian Podiboi, c. 'kr. profesor. Ker nam je dozidaj manjkal pripraven slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček, je odločila tiskarna Družbe sv. Mohorja, da ga ona izda. Letos je izšel »Sioverii-sdies Spradi- umi Obungsbuch« v novi izdaji in slovarček v tej knjigi, ki je v tej izdaji popolnoma predelan in razširjen, je bil za iponatis še enkrat pregledan, deloma popolnjen, nemško-slovenski 'del pa bistveno razširjen. Na novo pridejari je seznam osebnih in zemljepisnih imen, tako da ima slovarček dosti nad 12.000 slovenskih in nemških izrazov. Da pa vkljuib precejšnjemu obsegu (416 strani) knjižica ne bo prevez debela, je tiskarna oskrbela primeren papir in tanko, a jako trpežno veri.. S'užila bo tudi slovenskim dijakom, zlasti ob meji. Tržna cena slovarčka znaša v prt vezan K 2.40. — Zaloga tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
DOPISI.
I,
tolminskega okraja.
Iz Tolmina. — (Dražba lova.) Dne 16. novembra 1912. ob 10. uri dopoldne se odda pri c. k., okr. glavarstvu v Tolminu za ostalo zakupno dobo t. j. do 30. aprila 1913 v zakup lov davčne občine Pod-brdo. Vsklicna cena 65 K. Pogoje se lahko vpogleda pri navedenem uradu.
iz komenskega okraja.
Iz Svetega pri Komnu. — Dne 5. t. m. ie sklical naš a pardon komenski župan -• shod. Komenski občimanji so dali njemu in »njegovim« dvanajsterim starešinam nezaupnico, ker so osrečili našo občino z 10 Častnimi občani. Nezaupnico je podpisalo nad V4 gospodarjev komeniske občine. To je menda dovolj, da bi g. župr,n Vinko Jazbec in z njim njegovi starešini se odpovedali časti, biti občinski možje. A oni namesto, da bi napravili kot premagan pes, ki stisne rep med noge, in se odpovedali županstvu, se Še nekako s tem držijo in grozijo onim, ki so podpisali nezaupnico s — tožibo. Naizaj k stv*rj! Torej Vi g. Vinko Jazbec, župan komenski, ki ste sklicali danes shod, ne vemo če z dovoljenjem c. kr. okr. glavarstva, strašite še s tožbo? Prosto Vam! Korajfca pa napravite tožbo, lahko se reče, vsem ob-
čanom in tudi enemu Vaših starešin, ki je iglasaval za Vaš predlog, to se pravi za častne Občane, a j e ,p o t e m s a m p o d-pisal ne za u p a i o o, ko je sprevidel,, da je bil zapeljan. Čloivek, ki vdobi kot župan nezaupnico, naj lepo molči in se stisne v kot, ker on ni več sposoben za — župana. Naše skromno mnenje je, da če Vam je dala večina oblčinarjev nezaupni-, co, da greste lepo v — peraziijon. .. * ¦ ? ##§J0& ^edajJsaise.je govorilo na. rfliotinfki iga je sklical'župan v svojo 'hišo, ne vemo po kakem §. Res , topo ste še uniislili, da bodefe šel tožit vse,' ki so podpisali nezaupnico radi — razžalenjia č aj> t i. Pojdite in Bog Vam daj. srečo! Zahteval ste old njih, naj podpišejo vsaj to, da ne dajo Vam nezaupnico, drugim tudi če 1o dajo. A tako! V i s t e p r ed 1 a-gal ča'stn<e občane, Vi ste kriv, in sedaj hočete se*še amaizati! Ne bo.šlo tako g. župan, to zapomnite si, Vi ste ulovil starešine, da so glasovali za-predlog, d a b o d e t e vi t r p e il v s e m ofr e-bitne stroške in sedaj1 hočete biti Vi-nedolžen. Podoben ste ptiču noju y ,ou-ščavi, ko je preganjan, vtakne glavo v pesek in misli, da ga nobeden ne v i d i.
Pri tem shodu se je govorilo tudi o iplačafh duhovnikov in učiteljev. Župan je. z važnim obrazom rekel, da imaljo u č i t e il j i več p 1 ač e, k o t d uho v-niki. Obžalujemo, da ima komenska občina župana, ki je zraven tega še ud okrajnega šolskega sveta, in to' trdi. G. župan, poglejte le opravo kaplana Makuca, in potem- govorite, kdo ima več plače.
Iz vseh besed pa sklepamo edino to,:. da naš »ljubljeni« g. župan bi ostal rad še. nada?je na županskem stolcu, a ta se mu bo-tako prevrgel, da bo postal spet »Ja-koncev Cene doma iz Svetega« s nepozabno prilogo: predlagatelji častnih ob-, čanov. H koncu pa kličemo Vam, g. župan in starešinom, ki so glasovali-za častne Občane: Umiva j t e s e, iz g o - j v ar j a test., delajte se nedolžne, strašite \ j udi s to ž ib a mi,, tirjajte o d nij i h den ar. kisie&a.. j i m p os o d i 1 i, a' ¦ i j u d s t v o, to Vas i e o-b s o d i 1 o in qoete Vas ne več nobena reč na sivetirnjtinaiiboijši profevoil »Šihtove faibr?ke žaijfe«.
Ne zaupa se Vam, , to Vam je povedano v nezaupnici, torej veste vse:
Sokolski vestnik.,
»Martinov večera tel. drinštvk »Sokol« v Gorici se vrši v nedeljo dne 10. t.
in. v hotelu pri »Zlatem Jelenu« z' jako zabavnim všporedom.     :
»Martinov večer«- lanskega leta je bil jako dobro obiskan. Upamo, da bode tudi letos, kajti vsakdo izmed udeležencev se še dobro spominja prijetne in neprisiljene zabave.
Na »Martinovem večeru« sodeluje vojaški orkester tuk. pešpolka in carjeva godba iz devete dežele. Igrala se bode komična igra »Stric in teta«. Nadalje bode pel pevski izbor izbrane in aktuelne pesmi. Po končanem sporedu se vrši »licitacija Martinove gosi« in ples.
Zečetek »Martinovega večera« ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
Telovadno društvo »Sokol« v Gorici priredi tudi letos »Martinov večer«. Na ta večer ki se bo vršil v prostorih hotela »pri Zi. Jelenu« dne 10 t. m. se opozarja člane, prijatelje in .znance z vabilom, da se ga udeleže in tako pripomorejo dru-štvu do lepega moralnega in gmotnega vspeha.
Po leti prireja društvo pešizlete in zlete spojene z javno telovadbo, po zimi pa osredotočuje svoje delovanje na telovadnico in prireditve zabavnih in družabnih večerov. Vsak, ki pozna sokolsko delov ki pojmi sokolski program, mora reči, da rabi sokolsko društvo za vspešno> delovanje moralne pomoči od strani narodnega občinstva brez razlike stanu..— Tam kjer je društvo navezano samo nase, kjer ga občinstvo prezira in se dalje za njega ne briga, ni pravega navdušenja iza borbo za dosego vzvišenega cilja. Života-renje le škoduje in bolje je, da društva v takih razmerah ni.
Povsod po Slovenskem se oklepa narodno občinstvo »okolskih društev, poseča njih najstope in prireditve, žrtvuje po močeh denar, le pr,i nas v Gotici se to ne more tajiti.   Navdušenja j« sicer   polno,
hvale in. .zabavljanja tudi polno, če pa je .treba, [Odzvati se skromnemu vabilu na j Jtakp prireditev, tedaj pa ni nikogar blizu. ;$e)veda!VSQi častne izjeme, toda te izjeme $j>.n^ah3^Vsak rad sliši in čita o vspefoih Sokolov doma in v tujini, da bi pa svoje zadovoljstvo pokazal s tem, da bi saim pristopnin .deloval, v društvu, za to ni ga :dobiti,, J$aj je vzrok? Odgovor: Marsikaj! Slabo,driiižabno življenje,.slabo pojmovanj^ ene, glavnih točk sokolske.,rnjS'Ml, 4%-mokratiznia. Nekteri se čutijo previsoke — ne vek zakaj — da bi 2awiioglii skupno delovati s trgovci in obrtniki, pomočniki, delavci in kmečkimi fanti, drugi izopet so, ki trdijo, da se kot uradniki ne smejo tako daleč ponižati, da bi Šli v družbo svojih sonarodnjakov, ki priznavajo brez strahu, j da Jho^ejo. delovati narodno in skrbeti, da :se.naš-narod otrese, tiste inalodušnosti' in P?$je-.poniLnosti in pokorščine napram tujcu ter vcepi v njegovo srce pravi narodni ponos. Mnogo tudi škodujejo društvu osebnosti v -prvi vrsti ^pa " zaplotništva Vzrokov je. še več, toda ne bom jih našteval, ker noičem, da bi se me zopet hote ali nehote napačno razumelo. Naj 'bo, kakor hoče, postati mora drugače. Z resno voljo in vstragnim delom bo tudi Sokol v Gorici premagal vse ovire razvoja ter ko-/nečno.prej ali slej postal to, kar od1 njega iizahteva sokolski program. Bratje! Začnimo! Spoznavajmo *se med seboj1 bolj, ikot do sedaj, pridlmo večkrat skupaj in se pogovorimo o vsem, kar je potrebno. -Brvi. tak poskus naj bo društveni »Martinov večer«, nadaljna pa bosta »Miklav-ižev. in Silvestrov vsčer«. «. Na svidenje torej, bratje, prijatelji in , zinjanci. pri licitaciji žive Martinove gosi. Vadiieljski zbor »Sokola« v Gorici inaznanja slovenskim starišem v Gorici, da ipri^ne.s telovadbo šolskega naraščaja. Vpisovanje vrši se iv soboto dne 9. t m. v društvenih prostorih (ulica sv. Ivana 7) ,ob 2, ur i popoldne. Na zdar!
• Bratom vaditeljem II. in III. okrožja. -1- V nedeljo dne 10. t. m. vrši se v telovadnici goriškega Sokola (ulica sv. Ivana 7) s k u »p n a iv a d ib a r e d ovnih i n lj u b 1 j. a n s k i h p r o s t i h vaj. Vadb i '&nadaljuje do 'preklica vsako naslekllnjo nedeljo. Začetek vedno točno Ob 9 uri Zjutraj.                        ,
V očigled važni nalogi, ki nas čaka in v   očigled   sokolske   discipline, pričakujem polne udeležbe. Na zdai!. L. iKranjc t. č. načelnik.
Telovadno društvo Sokol na Gradišču priredi zabavo s plesom dhč 10. t. m. v dvorani br. Žnidarčiča. Sviral bode naraščaj Sokolske godbe iz Prvačine. Ob tej ipriliki. se bodo nabirali prispevki za Rdeči križ slov. balkanskih držav. Vstopnina 20 v. Pričakujemo Obilne udeležbe.
Ionu 15.000, vlada nered iti splošna de-moralizaclja.
Bulgarl v S, Šteianu.
Sofija. Bidgari so zavzeli S. Ste-tan. Vedno bližje so Carigradu.
Sofija. V Carigradu viaua strahovita panika. Prebivalstvo je v velfkem strahu pred bližajočo s« bežečo turško armado; turška bežeča armada namreč grozi v svoji razdivjanosti svojemu glavnemu mestu s poginom Pod ognjem iti mečem.
Kaj sklepajo v Carigradu?
Carigrad; Sinoči se je vršil tukaj mhifeterski svet. Sklenil je fta vsak način nadaljevati vojno in v slučaju, da se ves upor na Balkanu ponesreči, umakniti se v Malo Azijo in se tam braniti.
Marica zajezena.
Pariz. Bulgarom se je posrečilo zajeziti reko Marico. Tako so povzročili po-plavljenje velikega dela Odrina.
Smatra se, da se bo Odrin v najkrajšem času predal.
V budgetnem odseku.
D u n a j. V budgetskem odseka so se danes vršili burni prizori. Izzval jih je sccijalno demokratični poslanec Seitz. On namreč dolži hrvaško-slovensko stranko prava, da so sramotna kreatura v službah vlade. Predsednik je zborovanje vsled kravalov predčasno suspendiral.
Važna konferenca.
Budimpešta. Danes dopoldne se je vršila važna konferenca med avstrijskim poslanikom Ugronom in Berdhtoldora in profesorjem Redlich-om, ki je bil včeraj v Belemgradu ter imel tam posvetovanje z ministerskim predsednikom Pa-sidem. (Redlicti je znan nemški politik in član avstrijske delegacije.)
Telefonska poročila,
Zadnje vesti, z bojišča.
Bulgarska zmaga prj Čataldži.
So I u si. Po dvadnevnem ljutem boju so bulgarske armade porazile močite turške postojanke pri Čataldži. Turške armade so se umaknile in začete bežati proti Carigradu.
Carigrad sam je izročen rokam bolgarskih čet.
Solun. Bulgari so prj Čataldži napravili velikanski plen. Podrobnosti o plenu pa še niso znane.
Črnogorci vzeli S. Giovanni d! Medua.
Srbi se bližajo Draču.
Dunaj. (Ob 4. popoldne.) Na tukajšnjih informiranih mestih so dospele danes vesti, ki se sicer še ne potrjujejo, da so Črnogorci zavzeli St. Giovanmi di Medua . in da se srbske čete bližajo Draču ob obali Jadranskega morja.
Solun.
A t e n e. Po grških poročilih so Turki svoje pozicije pred Solunom zapustili ter se Umaknili v mesto samo.
Solun je od vseh strani cerniran, pred njim so Srbi, Bulgari in Grki.
Atene. Komandant solunske posadke se je ustrelil, Stanje solunske^ posadke je obupno. Med vojaštvom, kolega Je v So-
Razne vesti.
Turška vlada ie že pripravljena za beg v Malo Azijo. — Iz Carigrada poro-ča|jo, da je v sultanovi palači že vse pripravljeno na odhod v Malo Azijo. Državni arhivi so že v nabojih, prtljaga spravljena — čim vstopijo Bulgari ,v Carigrad, pa pobegne sultan »mit Sack und Pack« v Malo Aizijo. — V Carigradu hočejo (pustiti za spomin samo starega sultana Abdul Hamida.
Aeroplani za bulgarsko armado dohajajo. — V bulgarsko glavno taborišče sta prišla zopet dva nova aviatika, en Anglež in en Italijan. Aiviatike bodo rabili posebno za Carigrad. Nad Odrimom, tudi krožijo aviatiki bulgarske armade.
Mirovna sodnija za izseljence. — V Nevvjoiku so ustanovili, kaikor sporoča »Atlas«, posebno sodnijo za tožbe priseljencev. Razprave se vršijo zvečer: urad je odprt tudi ob nedeljah in praznikih.
100.000 kožuhov za bulgarsko vojsko. — Bulgarska vlada išče 100.000 komadov ovčjih kožuhov z rokavi in brez rokavov, ki naj bi se takoj poslali v Sofijo. Pričakujejo jih zlasti iz Hrvatske.
III. slovenski protialkoholnj kongres v Ljubljani je preložen s 17. novemibra na 29. in 30. decembra. Vzrok je tanker sedaj vojska vso pozornost in "zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati; v Beligrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se .povrh*; in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno 'gibanje močno razvito. ,Koingres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili tudi učitelji in katehetje, za katere bodo v pondeljek 30. decemibra posehma predavala.
Avstrijski mornar, ki je dezertiral. — V Vidmu v Italiji se je 3. t. m. predstavil karaibinoeraem neki Vittorio Della Mar-tera, rekoč, da je pobegnili od avstrijske mornarice.
Oproščen. — Pred poroto v Trstu se je vršila raziprava proti. Karolu Hrovatim; radi zavratnega umora v Trebčab: umorjena je "bila kuharica župnika Hrovatina. Katarina Kristanova, — Hrovatin je oproščen obtožbe. Branil ga je dr. Mandič.
Dalje na 4. strani.
Spomenik cesarice Elizabete v Trstu.
— Dela za ta spomenik,, ki se'bo dvigal v druigem vrtu na Postajnem trgru, so toliko najpreflavala, da se Je mogel določiti dan odkritja tega spomenika. Slovesno odkritje se izvrši na dan 15. decembra 1.1.
Aviatična nesreča. — V Chartresu je padel aviatik iMarechal s svojim aiparatom jz precejšnje višine na tla in se poškodoval smrtn o-<n e varno.
Aretirali so bivšega ruskega generalnega konzula .pl Bauirmgartna, Iz zapuščin Rusov, ki so umrli v Franikobrodu, si je prisvojil 50.000 rabljev.
Vpisovanje javne imovine y zemljiške knjige.
(Dalje.)
Za pravice na javni imovini, ki miso le osebne pravice, marveč so spojene s posestjo nepremičnine, so se posluževali takega izhoda, da so jih namreč vpisali le v imovinski list upravičene nepremičnine. Riboiovske pravice so se v zemljiški knjigi Cesto na ta način vpisovale, ker so njihovi lastniki menili na ta način zvišati vrednost upravičene nepremičnine. Vendar pa zamore le vpis pri služnem zemlpšču nedvomno pričati o obstoju rab-ne pravice. Brez takega vpisa je nevarno, da take pravice zastarajo ali se priposest-vujejo in cesto je zelo težavno jih zagovarjati, ker so n. pr. listine izgubile, priče pomrle itd.
"Ker promet vadimo bolj narašča, se je začela tudi želja vedno bolj množiti, da bi se zasebne pravice do javne imovine zagotovile z vknjižbo. Med t&m se je nazor v značalu javne knjige spremenil. V vedi in pravosodju le prevladalo naziranje, da more biti javna imovina v zasebni lasti države, dežele, občine, da, celo posameznega d-ržavljana in da je ta lastnina vsled omembe stvari, omejena na splošno uporabo, ki pa more tudi prenehati. Iz tega je nastal nov razlog za one, ki so želeli, da se javna imovina vlenjiži. Vprašanje glede lastnine javne imovine je zlasti važno, kedar stvar preneha biti javna imovina ali pa kedar se vrše pogajanfa v tem smislu (preložitev ali opustitev ceste, trdnjav-skega jarka, osušitev strug pri regulacijah itft).
Neizpodbiiamo je datlje danes tudi mnenje, da je vsled' določitve javne imovine za- splošno rabo izključeno 'pridobivanje zasebnih pravic tretjih na javnem predmetu le toliko, kolikor se to ne zlaga s splošno uporaibo.
Zakoni o napravi zemljiških knjig na Tirolskem In Predarelskem .ne izključujejo vpisovanja ijavne imovine v zemljiško knjigo, vendar pa ni določena nikaka obveznost sglede vknjižbe lastnika. Po izkušnjah, ki so si jih pridobili v teh deželah, je vpisovanje »javne imovine v zemljiško knjigo priporočljivo. Na ta način je namreč omogočeno pravifeo zemljiškoknjižno ravnanje z mnogimi, na javni imovini bremenečimi zasebnimi pravicami, ki reprezentirafsr znatno premoženjsko vrednost (kakor n. pr. ribofovske pravice v jasvnifi vodah).
Iz tega ra-zloga je tudi naš deželni za-stop opetovano izrazil željo, da bi se naj preusttojil zakon o napravi in ureditvi zemljiške knlige.
Seveda, na Tirolskem m Predarelskem je <šk> fn gre še vedho Vknjiževanje javne imovine roka v roki z napravo nove zenirjišlce knjige, in ne provzroča niti oblastim niti strankam posefbMh stroškov in truda. V idraglh deželah pa, izvzennši Trsi m Dalmacijo, je naprav? žemljlkih
Biser
- med vsemi žitnimi kavami je -
franckooa Perl-rž.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje
premoč tejine kakovosti.
K vsaki žitni  kavi pa je, da  se
doseže v resnici poln okus in lepa
okusna barva, treba pridjati malo
porcijo
pravega zagrebškega Franckovega
pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki Speč, trgovin
knjig že o*avno dokončana. Ako bi se naj v teh deželah javna imovina vpisovala v zemljiško knjigo uradoma, bi bilo to delo skoro enako delu za napravo novih knjig, da v nekaterih slučajih bi bilo z ozirom tla vprašanja, ki se maj rešijjo, še težavnejše od naprave zemljiške knjige, pri kateri se niso razmotrivale pravne razmere do javne imovine.
(Pride še).
Odgovorni urednik [n izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tiska: »OoriBka Tiskarmtt A. OabrščeV (odgov. J.  FabCiS.
Zalaga: Družba »a izdajanje Hstov »Soča« in »Primorec*.
Mali oglasi.
I«]m»«]l% pristojbina stane 60 »In. Ako je oglu obsetnejli m racosa xa vsako besedo 3 vin. lalptipravneile tngertranje i« trgovce In obrtnike.
Zgubil
00   ia    pes varuh, a mesecev star,
_j,___    ou   ID    tigraste barve, nos irnaTpol
bel pol črn. Sliši na ime Sultair. - Najditelj dobi dobro nagrado. — Naslov: Alojzij Schivitz, Gorica Tržaška ul.                                  m~i
Najboljše švicarske precizne are „Schaflhaueen" In druge razno, vrstne ure zlate in srebrne. Trgovina s zlatom in srebrom, briljanti in diamanti ter optičnimi predmeti
Jakob Šuligoj,
nrar c. kr. državnih železnic in zaprisežen sodni cenilec
Gorica, Gosposka ulica štev. 25.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
'   PAlM/j
Deutsche perfecte Kochin. ":Uf%t
fur Restaurant oder HStel; als "IVirtPchafterin zu einzelnem Herrn. Geht auch auswats.
455-3
npino pristne istrske pasme bra-[JMud. kinja, bele barve, 8 leta stara, je na prodaj. Jamči se, da izvrstno sledi, vsaki divjačini kakor tudi da jo dolgo časa zasleduje. — Natančneje se po zve pri g. Ad. Ivančiču, trgovcu v Kanalu.                    457—3
Poslužujte se zaloge
olja
Vpokajeni orežniški posfajevodja
•   V    v
išče
kako primerno službo
kakor: nadzornik,   pisač,* knjigovodja  itd.
Nastopi lahko iaftaj.
Ponudbe pod šifro „SlHŽba", pošto-
(gobica ofso \)wd\ št. 1
in prepričali se bodete o dobri
kakovosti in konkurenčnih
cenah.               412 o
ležeče u Stražišču pri Kranju.
flarauno uino staro in nouo, belo in črno       431-4
= po 52 vid. liter. = Naraono žganje po 11140.
Pošilja se tudi po pošti v zavojih od 5 litrov. Gorica, Via Teatro 20.         Vidmar.
456-1
Meso po ceni!
Razpošiljam vsak dan sveže zaklano meso volovsko, telečje in ovčje v poštnih zavojih po 5 kg, franko po povzetju le za K 4-80. Prašičje meso K 580. — Strogo solidna postrežba. Prosi se napisati naslov pravilno.
©.• Szabo, Herinose — Ogersko.  j
¦*54---2  '
siboenct!              ;f      j
Podpirajte in poslužujte se            •            j
Prve slovenske brivnike  i.
. v Gorici,  .;: • :¦"* !| ||S' ¦."j Gosposka ulica štev, 1 (nasproti Borita), j
Postrežba solidna in snažna.      ..._      j Za obilen obisk se priporoča                             j
FHAH NOVAK, brivec ia IasniCar.
Slovenska mesnica
v Gorici, ulica Treh kraljev 16
(Oia tre Re 16) pri kavarni Dogana
Največja, izber v Gorici govejega mesa, tele-
tine in svinjine. leso je prve vrste. Dobi
se vedno svežo divjačino in doma pitano
knretnino.
Cene zmerne, brez  konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostav-;   Ija meso na dom.. [ Za obilen  obisk se  toplo  priporoča udani 4^4-23              Andrej frandolič, mesar.
udlikcvana pekarija ia sladčifiaraa
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiii)
zvršuje narofiila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in porok«, odlikovane velikonočne pince itd, Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča ae slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »m- po Jako zmernih cenah. "^
Anton Fotatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
rtu sredi Kafltcija i.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeoeje kopovaličB olrnberikegi Ia draboega blaga ter tktoli, preje Id iltlj.
POTREBŠČINE
ia pitarnlce, kadilce in popotnike,
Najboljše šlvanke za šivalne stroje,
POTREBŠČINE
mu krojuiu in ievifatfe.
Stetlnjloo. — Eožnl Tencl. — MaSn« knjllte«.
tišna obuvala ssa Yse letna 8ase,
Posebnost:
Semena za zelenjava, trave in detelje.
Najbolje oEkrbljena zaloga za kramarje,! brošnjarje, prodajalce po Bejmih in trgih j __                  ter n« deželi.    9    j*&-8__1
Novost!
DDDfipfi 1912
It. O. M. Štev. L26081.
Novost!
Prostovoljna dražba.
V Šturjah pri Ajdovščini štev. 3 se bode prodajalo na prostovoljni dražbi v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne in naslednje dneve
različno obleko, mobllio^HISno opraoo Itd.
(Vse bivša last rajn. g. I. Defranceschi).
449—1
Naznanilo.
Havoletne šaljive razglednice,
Od danes, dne ?. f. m. dalje
se bo razprodajalo v konkurzno  maso L. Corte  spadajoče ftaflUfi&tliriNI
In modno blago po
fouarniških cenah.
Trgovina se nahaja O RaifleljD IfCO. 20 in je bogato založena z vsemi potrebščinami za ženske obleke.
451 -1
ki se jih Še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo,
humoristično in vzbuja senzacijo.  Vsaka,  tudi   najmanjša   pošiljatev je izbrana
in vsaka razglednica v zavitku,
Le ni Imamo edino prodajo.
10 originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 75 vin-
2& komadov............K 1--
50        „          ..............„ 1-75
100        „         ..............„ 3--
Povzetje stane 40 vin. ved. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta.
Iščejo se prodajalci.
Habighorst & C°
Bochum v. ID. — Ilemčija.
Poštni predal št. 149.
S. 450—8, P. 149-83
^Ji^B%^.          Kupujte samo  dvokolesa „Hltena", ki so naj-
*°^yj§|^^       boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bo-^IBBK              diši za navadno rabo ali za dirke.
Šivalni stroji Original VlCiOlla   so najprak-tičnejši  za  vsako  hišo.   Isti   služijo   za   vsakovrstno  šivanje  in  slikanje  (vezenje).   Stroj
teče buz?ini)0 in je jako trpežen.
fuške, semckiese, slamoreznice in vse v to
stroko Lt*c*ajcte* predmete se dobi   po to-
vaniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trgu št. 9. CORICA