^OVINA BALAŽIČ^ ČHCNSOVCI, tel..- 7079S | Pokrajina ob Muri, 5 september 1993 Companv Veščica d.o.o. 69000 R0URSKA $OB0TA,Mčica4«,tel:0W23907,faK23907 J PONUDBA MESECA: cu'(/£ntins ki FORD MONDEO odslikuvanju pokrajina vodi- Drevju, na primer, ki v mirnem v Muska Sobota, 9. seMenitira 1993 • Leto XLV • ŠL 36 • Cena 89 SIT Kaj Vse ne pride človeku “d, ko gleda ajdol Nekaj fia začetek časov in na zače- h)^ ver. Starejša je kot vse ^rnonosne kulturne bilke. 1® njeno betvo zato tako ''^tb ''^^nosti I ^"^iiv&ti. L celo zraste in vzcveti. prijazna in dobra žita- n obe neg a, samo trda tako. Zato, ker so že je bila žametna in b»V, 3soci belim vrtom, teh krajih se kot povsod in kako se jim rojevajo otroci. Tod v samega belega 10 ajbovo njivo. Cvetoča L «jae i, oblak bele najmitejše se odeva v beto... K, Smej Ul poučno Nmm dstvi bi jih oc bi J'*® mo- napredne tehnologije murska sobota d,o.o »O «>zkrili čar •Vzkliti čar L ’ihi ' "I llerkr Vegova 13, M.Sobota, tel./fax.: (069) 23-896, 31-954 I" ba uU- '"'“‘“‘"‘'h C tSp J.' »a »akk to- ttrajskem mrMU, h) ! L1 •r VREME V petek manjše po- slabšanje, konec tedna ob nenehnem nazadovanju go- dru?e- /^Pm raz. Število K b '*l par- levo in BBP FOTO: NT da le L rVELIKA IZBIRA POHlSTVA| V v v a UGODNO: • ženski, moški in otroški čev- MOTOROLA UDS, RAD, RND. TADIRAN. Uim KHIIU, MMMR Hoška 104, tel. (062) 102618^ jesenskem zraku na ubogljivi vodni površini pomerja svojo simetrijo. Drevo spodaj in drevo zgoraj, eno na glavi, drugo na koreninah t nebo tukaj in tam, pa vendar eno samo drevo in eno samo nebo. Če pa bi se krogla, po kateri vsak s svoje strani hodimo, stanjšala, bi se drug drugega dotaknili s podplati. To bi bil topel dotik, skorajda intimen, in šele zaradi tega občutka, da so tam na drugi strani tudi ljudje našega jezika in duha, ljudje, s katerimi enako imenujemo stvari, prihajamo do spoznanja, da smo prav in zares doma na lej edini Zemlji. - Lahko pa si mislimo, da naši rojaki na drugi strani čutijo enako. Zatorej smo dragi drugim korenine. Gledajoč od daleč in pod vtisom minevanja pa smo somerne podobe, ki jih ni mogoče ločiti - dokler bo svet stal in bo voda na njem odsevala. Mi odsevamo v njih in oni v nas. Ker je torej tako, povrhu pa so še časi taki, da se nekako bolj kot prej zavedamo svojih korenin, zaradi česar jih tudi bolj iščemo, namenjamo ta uvodnik našim argentiskim rojakom. Nekateri imate naročen Vestnik, nekateri drugi pa ga boste dobili od naših in, videli boste, tudi vaših prijateljev, ki 14 septembra iz naših krajev odhajajo k vam na obisk. S seboj jim bomo dali časopis, vanj pa po dobri stari navadi še enkrat zapisujemo pozdrave: vBoug vas HjviN To pisanje bi bilo lahko naslovljeno katerim koli našim rojakom, ki so hkrati naši antipodi, vsem tistim našim ljudem, ki še razumejo slovensko in prekmursko in nekje tam spodaj pod nogami čutijo svoje korenine. Kajti drug drugemu smo korenine. Včasih držimo v rokah globus in rečema: če smo tukajle zgoraj mi, so tam spodaj pod nami ljudje, ki s svojimi nogami stojijo nasproti našim. Vztrajajoč pri svoji navpičnici kot edini pravi - to pa je sploh značilno za nas Evropejce, da namreč svoja merila postavljamo za sever in jug, vzhod in zahod - bi lahko rekli, da tisti pod nami stojijo na glavi. Zanje pa stojimo rta glavi mi. Planet, na katerem živimo, se fizično sicer ni zmanjšal, pa vendar pravimo, da je manjši. Zato ker je mogoče čedalje hitreje priti sem in tja, tudi tja na ono stran do svojih antipodov. In če se tako vzame, je zaradi tako zmanjšanih razdalj vse skupaj nekako podobno pa izboljšanje In topleje. Vestnikov koledar 9. september, četrtek, Peter 10. september, petek PROFESIONALNA KOMUNIKACIJSKA ' OPREMA: V vsakem dobrem in zaietjenem pismu, ki je kadarkoli potovalo tja ali sem naokrog, je vedno pisalo tudi o sprotnih rečeh Kakšna je letina, kako je sploh z vremenom, kako je v državi in kako daleč je vojna. Naredimo tako tudi mi. Letos je bila suša, in čeprav pravijo, da je eno suho leto za sedem moktih, je letina slaba. Pa vendar spet ne tako, da bi se morali prihodnosti bati. Sadovnjaki so tu kljub suši dobro obrodili, predvsem tisti z visokim starim drevjem, ki si je z globokimi koreninami načrpalo dovolj vode. Globoke korenine so pač dobre! Zime so zadnja leta mile, kakšna pa bo prihodnja, ne moremo reči. Če so mile zaradi učinka tople grede, ki ga seveda na tej edini zemlji spoznavate tudi vi tam, potem bo spet mila in s kor oda brez snega. Če pa bi sodili po stari veri, da je trda takrat, ko štorklje zgodaj odletijo, potem bo trda. Morda pa so letos Štorklje tako Zgodaj odletele zaradi suše. Kajpada se tudi trde zime ne bojimo, prizadela bi nas samo taka, ki bi prizadela katerokoli drugo dobro stoječo državo. Vojne tukaj ni. Res pa je tudi, da tudi daleč od na.i ni. V Bosni se, kot veste, še vedno bijejo. Vsekakor pa je to v drugi državi, vmes med nami in Bosno je država Hrvaška. Tako da vojne ne čutimo nič bolj kot vi tam v Argentini. Vsako pravo pismo je iz starega kraja v novi kraj sporočalo tudi, kako so kaj pri življenju in zdravju poznani ljudje, kako se poročajo UUNPmnNTMMUMI tTfzaSka 65. VEGROS SHOPPING CENTER’ FiA r Krhko. Samo kar je do krhko se ve prilagoditi in Mf’ I '■^rda.i, ki jih imam ob ajdo-skušajo vrtnarji do- TTj^ oirrienovanim tifi • športna obutev J o tekstil 11. september, sobota, Helga 12. september, nedelja, Tihomit 13. september, ponedeljek, Janez 14. september, torek, . Rastko 15. september, sreda, Marija Pregovor Če se na Marije sedem žalosti na polju dela, se letina žalostno drži. Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75 518 MENJALNICA LEND posreči z eno samo Razstave v Galeriji s« si ogledali mnogi obiskovalci, med njimi tudi predsednik Obrtne ztromiec Slovenije Stane Grah '^?i7«.kic— Juhnovna ®®sedilo: Štefan kon o družbah, še bolj pa Zakon o obrti, ki ga Se morajo sprejeti, bo dal vsem obrtnikom spet tisto veljavo, ki so jo imeli v preteklosti. Prodaja na ulicah sicer ni bila tako bogata, kakor smo je vajeni v času raznih sejmov, zato pa zares izvirna in domača. Obiskovalci so lahko torej spoznali izdelke in dejavnosti domačih obrtnikov in podjetnikov v galeriji (mnogi se ukvarjajo tudi z računalništvom, svetovanjem, inženiringom, oblikovanjem, idr.), pred galerijo pod šotori, na .Slovenski ulici ali pa v katalogu, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Škoda, da v Soboti niso Soboški dnevi ves čas - ali pa vsak enkrat tedensko. Tudi druženje pod šotori pri galeriji je dokaz, da bi Sobočanci Se kako radi prišli iz svojih toplih domov, samo če jim ponudimo Se kaj drugega kot zgolj politične shode. »rtast in ne , Ftli Itcr- /J Času p“."- ■ m kakorkoli'Ne ' ■ ® i® zemlja zasičena t: linj 2di se, da je nekako pre- SBg knpt u ^^^FTinost. Zato kar umol- Mtjr ' - ■ ■ ■ , ! Mca' •"?'____________________ ' ^'1° tab obmolči, ko bi fj 2rno. »Ajdine« pa S. to"’"' ■ jUs i P'^®P®''adan rajski vrt, ^li t)r^ a krhkimi rdečkastimi ‘Titu f ■ ■ fc udc I lajiTiiicjou ^itia vonj zemlje, je spodarsiva in vse večji brezposelnosti število zaposlenih zadnjih letih naraščalo le malem gospodarstvu, da prav tako naraščajo naložbe le v malem gospodarstvu in da v to vrsto godpodarstva gre kar 65 odstotkov tujega kapitala. Za- žme . ,cya, ;3ciiuu ii ua I h Ltgibsii’ 23- "^il 1^®’’ narobe. 28 kolobar, plevele ^’^l'ih^ i"* okrtepi. Okna 30 urezana po obliki ''oflen davno dozorelem. prahu in brez vročine. | mogel izreči ( ^Predstavitev soboških obrtnikov ob 25’'letnici delovanja ^•vahno I* m pit Um Kljub liihnji ‘ Ro^-ore-SSl rt j®’ ‘•‘“dŽBT-***■ v slovenski državi bolj slabo razmnožujemo. Precej predvsem kmečkih fantov je neporočenih. Neporočeno je tudi kakšno dekle. Kako naj človek ob tem ne bi pomislil, da so morda neporočeni ' zato, ker so neporočeni tudi nekateri med vami! Ah ne bi bilo lepo, če bi si o tem kaj napisali? Kar na Vestnik napišite, pa fotografije ne pozabile pritožiti! Za Vaše antipodne rojake v starem kraju napisal Stefan Smej j ''/^niednj i® Kar 'Od vseh žit. Postavlja jo daleč VEISIfW EO L A_U stran 2 vestnik, 9. septembra PO StOVENU/ LJVBLJAISA - Italijanski veleposlanik v Sloveniji Luigi Solan je izročil poverilno pismo predsedniku Milanu Ru- aktualno okoli nas i »Infarkt« pogajanj čanu. Italija je priznala neodvisno in suvereno Slovenijo 15. januarja 1992. dva dni pozneje pa je z našo državo že podpisala sporazum o navezavi diplomatskih odnosov. ■ LJUBLJANA - Te dni se pripravlja na odhod v slovenska veleposlaništva v tujini šest novih veleposlanikov: Ivan Seni-čar gre v Peking, dr, Andrej Capuder v Pariz, Peter Toš v Kairo, Franco Juri v Madrid, Jaša L. Zlobec v Bruselj in dr. Jožef Kunič v Teheran. ■ LJUBLJANA - Po seji slovenske vlade so novinarjem razdelili komunike, v katerem je med drugim rečeno, da vlada ni razpravljala o problematiki delitve oblasti, niti o problematiki izvajanja načela o neodvisnosti sodstva, saj pri svojem delovanju v celoti izhaja iz jasno zapisanih in opredeljenih načel v ustavi, vlada pa si bo v okviru svojih pristojnosti nenehno prizadevala za dosledno zagotavljanje neodvisnosti sodstva, pri čemer v vladi ni razhajanj. ■ LJUBLJANA - V 82. letu je umrl utemeljitelj slovenske glasbene zgodovine, muzikolog in akademik dr. Dragotin Cvetko, Rodil seje leta 1911 v Vučji vasi, od leta 1970 pa je bil redni član SAZU. Med drugim je prejel za svoje raziskovalno delo Prešernovo, Kidričevo in Herderjevo nagrado. I POSVETA Med dogodki v tujini najbolj odmeva neuspeh ženevskih pogajanj o prihodnji ureditvi Bosne in Hercegovine. Muslimanska stran je kot pogoj za sprejem mirovnega načrta zahtevala izhod na morje, Hrvati pa to zahtevo odločno zavračajo. Tako so morali ženevska pogajanja o ozemeljski razdelitvi BiH vsaj začasno prekiniti. Hrvaška in srbska stran vztrajno trdita, da so poglavitni vzrok za prekinitev pogajanj prevelike ozemeljske zahteve muslimanske strani. Hrvaški predsednik Franjo Tudman je zavrnil muslimansko zahtevo po Neumu, vodja bosansko- hercegovskih Srbov Radovan Karadžič je soglašal, da bi Muslimani dobili 3 kilometre širok koridor v vzhodni Bosni, vendar je hkrati zavrnil njihovo zahtevo po Prijedoru. Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič je izrazil pripravljenost za nadaljevanje pogajanj, mednarodni posrednik Stoltenberg pa je izrazil upanje, da se bodo ženevska pogajanja nadaljevala čez nekaj dni. »Infarkt« pogajanj, kakor so svetovne agencije poimenovale najnovejše dogajanje v Ženevi, bo vsekakor vpliva! na nadaljnji potek mirovnega sporazumevanja in Se zaostril vojno v BiH, In zgodilo se je tisto, j česar ni pričakoval nihče. Po ■ BUDIMPEŠTA - Tu je potekala 15. konferenca Evropske demokratične unije, krovne organizacije evropskih konzervativnih liberalnih strank, Poglavitve teme konference so bile: varnostna politika v Evropi, varstvo okolja in evropski združevalni procesi. ■ WASHINGTON - Nadaljeval se je 11. krog bližnjevzhodnih pogajanj med Izraelom, Sirijo, Jordanijo, Libanonom in Palestinsko osvobodilno organizacijo. Pogajalci so govorili predvsem o palestinski' avtonomiji na zasedenih območjih. Kot je znano, sta Izrael in PLO dosegla sporazum o palestinski samoupravi na območju Gaze in Jeriha. ■ MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je začasno odstavil pod predsednika države Ruckoja in namestnika premiera Šumejka, To je storil zaradi spora med tema dvema funkcionarjema, Podpredsednik Ruckoj je odločitev Jelcina označil kot nezakonito in protiustavno. Takšno stališče je zavzel tudi predsednik parlamenta Hazbulatov, ki je znani Jelcinov nasprotnik. ■ LONDON - Velika Britanija je sporočila, da bi bila pripravljena povečati število svojih vojakov v BiH. Obrambno ministrstvo naj bi odobrilo kontingent 6 tisoč pripadnikov britanskih sil, Če bo Zahod v okviru OZN začel uresničevati mirovni sporazum na Balkanu. ■ NEW Y0RK - Komisija OZN za preiskavo vojnih zločinov na območju razpadle Jugoslavije je sporočila, da ima podatke o 98 množičnih grobiščih na območju spopadov. Strokovnjaki svetovne organizacije bodo začeli prihodnji mesec odkopavati novo množično grobišče blizu Vukovarja, kjer naj bi bilo pokopanih približno 200 Hrvatov. ■ ŽENEVA - Generalni sekretar zveze Nato Manfred Woemer in generalni sekretar OZN But ros Gali sta govorila o možnostih letalskih napadov v BiH ter o sodelovanju obeh organizacij pri uresničevaju mirovnega načrta. ■ SEUL - Severna Koreja je predlagala Južni Koreji, naj bi nadaljevali pogovore o odstranjevanju jedrskega orožja s korejskega polotoka. Državi naj bi izmenjali posebna odposlanca, ki bi pripravila vse potrebno za novo korejsko srečanje na vrhu. ■ CARACAS - Venezuelski parlament je sprejel sklep o odstavitvi Carlosa Andresa Pereza s položaja predsednika države. Suspendirali so ga že 21. maja zaradi obtožb, da je poneveril 17 milijonov dolarjev državnega denaija. Do novih volitev, ki bodo februaija 1994, so za začasnega predsednika imenovali Ramona J. Velasqueza. ■ ŽENEVA - Mednarodna konferenca o zaščiti žrtev vojn seje končala s priCaKpvanim apelom 159 sodelujočih držav o nujnosti splošne afirmacije temeljnih dokumentov humanitarnega prava. Države, ki tega Se niso storile, so namreč pozvali, naj pristopijo k dodatnima protokoloma o zaščiti žrtev mednarodnih in notranjih konfliktov. ■ MOGADIŠ - Ameriške elitne enote so po najnovejših napadih upornikov na pripadnike mirovnih sil OZN v Somaliji začele obsežne akcije iskanja ilegalnega orožja. Pregledujejo zlasti območja ob strateško pomembnem cestnem križišču južno od Mogadiša, kjer naj bi bila skrivališča orožja upornikov generala Aidida. ■ PARIZ - Tu je potekalo dvodnevno zasedanje odbora parlamentarne skupščine Sveta Evrope za regionalni razvoj ter odbora za pripravo Šeste evropske konference obmejnih regij. Dogovorili so se, da bo ta konferenca oktobra prihodnje leto v Sloveniji. ■ MOSKVA - Ukrajina bo pripadajoči del črnomorskega ladjevja prodala Rusiji. Tako bo odplačala dolg ruskim naftnim podjetjem in si zagotovila dobavo cenene ruske nafte in plina, sta ruski in ukrajinski predsednik Jelcin in Kravčuk sporočila po končanih krimskih pogovorih. I Nemogoče je mogoče! čeprav so se v Washingtonu znova se Sli izraelski in palestinski pogajalci, poteka prava diplomatska akcija v Evropi, kjer se predstavniki izraelske vlade in Palestinskega osvobodilnega gibanja že nekaj časa tajno sestajajo. Letos naj bi bilo že dvajset takih srečanj, večinoma pa so se sestajali na Norveškem. Tako sta obe strani pred sklenitvijo najpomembnejšega sporazuma, po katerem bodo Palestinci končno dobili pravico do lokalne samouprave na zasedenih arabskih ozemljih, zahodno od reke Jordan in tistem ko so iz vseh treh delegacij prihajale neuradne informacije, da strani v pogajanjih vse bolj popuščajo, sta nenadoma prišla iz palače Franjo Tudman in Mate Boban ter zbranim novinarjem sporočila, da je konferenca končana in da se bo vojna nadaljevala. Za prekinitev konference sta obdolžila muslimansko stran. Vsekakor pa teze o krivdi Muslimanov ni lahko sprejeti, saj so njihovi predstavniki vseskozi zatrjevali, da nameravajo podpisati sporazum, toda zahtevajo minimalne pogoje. Pozneje je Alija Izetbegovič na tiskovni konferenci povedal, da njihove politične zahteve o povojni uvedbi večstrankarskega sistema v BiH in o delovanju vseh nacionalnih strank tudi na drugih območjih niso bile zavrnjene, vendar pa so zavrnili vse ozemeljske zahteve. Tako so jim Srbi ponudili le 3 kilometre širok koridor med Žepo in Go-raždem, bosanska vlada pa je zahtevala povezanost obeh ozemelj, NajspornejSi je bil Neum, ki so ga Bosanci zahtevali nazaj, Hrvati pa so jim ponudili samo cestno povezavo z morjem, medtem ko bi pristanišče dobili v najem, »Takšnega dogovora ne moremo sprejeti, saj naša republika tako postaja razbita in ne bi mogla delovali. Okoli 500 tisoč beguncev pa se ne bi imelo kam vrniti,« je dejal Alija Izet- begovič. Sopredsednika mirovne konference lord Owen in Stol- v Gazi. Bistveni elementi spora- zuma so; Izraelci bodo Palestincem priznali takojšnjo pravico do lokalne samouprave v Gazi in Jerihu, na celotnem zasedenem ozemlju zahodno od reke Jordan pa najkasneje v enem letu po podpisu sporazuma. Palestinci bodo na teh ozemljih izbrali svoj svet, ki bo ta območja vodil v prehodnem obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let. V okviru tega spo-ozuma bodo Palestinci dobili tudi pravico, da ustanovijo svojo policijo. Drug najpomembnejši del sporazuma bo dogovor, na katerih področjih bo izraelska vojska Se lahko ostala. Tretji del sporazuma pa določa medsebojno priznanje Izraela in Palestinskega osvobodilnega gibanja. To pomeni. da se bodo Palestinci odpovedali nasprotovanju obstoja dali VESTNIK Izdaja Podjatja za Informiranje Murska Sobota časopisni svet; dr. Joža Bedernjak, Štsisn Cigul, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar UrMlnlltvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan J er če Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šimen (tehnična uradnica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka E mri (lektorica). Naslov uredništva In uprava; Murska Sobota, Slovenska 41 Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GRS (trženja) 22-403, telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1993 je 1,050.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini IDO DEM letno. Tekoči račun pri SOK Murska Sobota: 51900-603-30005, Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. ■nek: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katera se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Izraela, Izraelci pa bodo priznali PLO kot zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva. Takšen dogovor se je zdel Se pred nekaj meseci nemogoč. Vsa nasprotja sicer niso rešena niti v najnovejSem sporazumu, vendar so se pogajalci obeh strani odločili, da bodo nekatera najbolj sporna vprašanja rešili pozneje. Tak primer je med drugim tudi status Jeruzalema, ki ga izraelska vlada zaenkrat pod nobenim pogojem noče predati pod nadzorstvo Palestincev. Pogajanja o statusu tega mesta in postopnem umiku izraelske vojske z zasedenih območij bodo torej verjetno trajala Se nekaj let. Ameriški državni sekretar Christop-her, ki je v ozadju tega dogo-vaqanja, je izjavil, da so ZDA pripravljene finančno pomagati Palestincem, da bi lahko na zasedenih ozemljih vzpostavili lokalno samoupravo, in da bodo ZDA km.alu odpravile uradno prepoved dialoga s PLO. To pa pomeni, da bodo PLO priznale kot edinega legitimnega predstavnika palestinskega ljudstva. Zdi se, da je po dolgih letih medsebojnih sporov ena od najhujših medna- rodnih kriz vendarle pred raz- I pletom MILAN JERŠE tenberg pa sta z: pogajanja propadla zato, eni želijo več ozemlja, iei ga drugi pripravljeni * Hkrati pa sta izrazila da se bodo pogovori nadir' vali Ves čas na ie Owen ut vali, Ves čas pa je kc ■ Vsi, ki so se pred prvimi večstrankarskimi volitvami na Hrvaškem predstavljali kot pravoverni Hrvatje, so o BiH govorili kot o Her- ceg- Bosni, ki bo prej ali slej s hrvaško zastavo Vso pot — ----------- - na Drini in na Romaniji, kot so obljubljali luke, Jajca, Bugojna, prek Rupres tia hadezejevci in pravaši, postala sestavni del Hr- so me spremljali grafiti. 1 — vaške. To je bilo še v času, ko so po Zagrebu zaznamovana z nacionalno v' prirejali simpozije o hrvaškem poreklu bosan- pripadnostjo: SDS, SDA ali gojnu, ki so ga pred dvema skih Muslimanov v »mehkem trebuhu Hrva-ške«, kot je v prispodobi o BiH govoril tudi dr. Franjo Tud man. Na simpoziju, ki so ga pripra- Z Muslimani Hrvati izgubili, je i J' razkošne hiše popotnike opozarp^' j oziroma ustaiki pozdrav.- »Za dom vili junija letos ob ddO-letnici zgodovinske oziroma ustaški pozdrav: — ,y,,- Pozneje, po desetdnevni vojni - -- * J_____r„, Az, Aiiia 1»^.. :«!uč zmage nad Turki v bitki pri Sisku, so namera- Pozfte/e, po desetdnevni vojm vali posebej obdelati tezo o poraženih srbskih skem, je na tak sod smodnika ^hj^ janičarjih. Taka razmišljanja pa se niso uje- povabil v goste umikajočo se vF-mala s preobratom v hrvaški politiki. Zato se m nato Še iz Hrvaške, Čeprav je je vse bolj ali manj začelo in končalo s pro- vimi dogodki na Plitvicah slavo in Tudmanovim nastopom na njej, ko je nik po BiH ugotoviti-brezi)0 hrvaški suveren bosanske Muslimane primer- balkansko politiko - da se Si jal z nekdanjimi Turki, ki so nekoč ropati, izogniti krvavemu obračunu me ubijali in plenili hrvaško zemljo. Obenem pa je notvornimi narodi. Prav zagrozil Izelbegovičevim Muslimanom, da jih tev, da vojne ne bo, in Čaka prav takšen poraz, kot so ga doživeli nost muslimanskega ljudstva n njihovi »predniki«. Ijata izvirni greh muslimanske bi^i ■ Toda hrvaška vojska je prav tedaj v srednji sko-hercegovske politike. Hrvah \ Bosni doživela najhujSe poraze v tej vojni, naivni, toda njihov problem dif J hrvaika politika pa je na tujem staknila več čenja s Tudmanovo obsedenostmi' , novih črnih pik. Zanje so ob nespretni hrvaiki lahko izognil vojni ria ji' propagandi poskrbeli britanski častniki Un- tleh in jo končal na svojih z k‘r profor/a, ki imajo v srednji Bosni svoj sedež in vinskim sporazumom z JO tako pogosto edine priče hrvačko-musli- na lak sporazum glede Bill P^. tv I j Bosni doživela najhujče poraze v tej vojni, manskih pokolov. na tak sporazum gteae v,-. zadovoljitvi srbskih osvajalnih uti. . Zato je Tudman storil drujco fj‘1’ tooi pm trat /z velike Herceg-Bosne v »zgodovinskih in lju Izetbegovičeve države. etničnih« mejah je naslajala in nastala »Boba- , . novina« s tretjino hrvaških duš v BiH, z vinsko orožje oktobra 1991, kot kletjo, odkupno joostajo za hercegovski tobak vukovarske obrambe Mile D in z nekaj manjšimi obrtnimi delavnicami ter namesto v Vukovar usmerit > . .laff edinim pravim mestom, uničenim hrvaSkim ceg~ Bosno. In po delom Mostarja na desnem bregu Neretve, ki so ga 24. avgusta razglasili za glavno mesto r usmeril v , ij-tjuiritj. iri jju sistemu 1 hadezejevskih vrstah najpt^ , .gu J J 1 I v hadezejevskih vrstan '‘“m -^gnes" a č 1992 odstranili dotedanjega ju-jmitifi. k" i Herceg- zejevskega voditelja Ijivi do- pred vojno opozarjal na pttP Irrnjj «jtf zinzTr//An^ jJrzif*’ /n .TI tako imenovane Hrvaške republike u - j z ticiM" rfiic j Bosne. A za doslej še najbolj oprijemljivi do- pred vojno opozarjal na P" C kaz porazov hrvaške politike niso krivi ne opardove kože in si je Izetbegovičevi Muslimani, ne Karadžičevi ali prizadeval za ohranitev cel^ Mitoševičevi Srhi, ne svet in Evropa, ampak so glavno besedo prevze- - pril^'*\p>^'j uradna hrvaška politika. govci, ki tudi pred vojno n .^p.i i‘ Pred vojno se je kot metafora pomešanosti jega poglavitnega cilja - ,,^(prik^i’^‘ treh etničnih skupin ali narodov v BiH uvelja- republike in njeno nasloniti । vila podoba leopardove kože. Z njo sem se še Zagreb. ■ ‘ ............. Tako je bila usoda | po izvirnem grehu hrvaške politike, spočetem škega naroda v BiH zape gs nesmiselna hrvaško-musiitnu^- lr)ii" Av’ in ob njej so Hrvatje s Ji'^ i hodanom Miloševičem v Karadordevu. Bila je od že omenjene fcopazdai noč med velikim četrtkom in petkom 1991, ko samo tisti del, ki bi lahko . sem pri Okučanik zavil proti Bosanski Gradi- ali mrtvega leoparda. najbolj nazorno seznanil dobrih štirinajst dni 9. marca 1991, s prvim barantanjem z ozemljem BiH med dr. Branjom Tudmanom in Sio- ški na poti v Split, kjer je Tudman priredil 1 J h ^nik, 9. septembra 1993 stran 3 aktualno doma 0 ;t d i- I i jl i J c l It e 1' 1. t 1- f Ir tr It f ii K St h t ti’ J-'f s I' r o« v ( k f ■ Maks Tajnikar s pomurskimi obrtniki in podjetniki »O? Oidefcjt z« gt^poderstvo "^o^iudsrstvn nbčise „ '•v' je pnejpj rt za sprememb« in dolgoioč-olKbe, »pravni 1» Je pristavil Kr sv«| s« l>o že ^«e»^ to vltUHai T spre« (,a-* čraboBošu. Vse- pokopališča v fet-s FariiS* . tik* s rar» metrale vse strmike drsite i: fe . vodaogQspQ* mnenje It-Jijt vsa soglasja, Kra-- "'^pnost Radenci je mne-inšpektorja. 28 Varlu ■J*' ’** urejanje voda pridobiti % hidrogeolo- ~ P® j* ha Ickacjjj pod lahko Ic talešno Sicer ij i,-.: in “ poklo- ’ . “bbtim........ - - kjer bodo bi 'E=licl, v mriiJliii veži alt z Ihlhi >■^^^'1011111 organu ni bt, oih dokumen-* jtznitlK.di * gramoznica RiSča pasu čr- občine prav tako aktivnosti za gramoznice to r hka: s Parie- fZV t® pridobi! sapa bo težje '"'^ogospodarske h’ je zani- je vprašanje, , . je na-^sebnik s Parič- liit? le rJ . »liZ^ZlresSi, -rt™ .-i IKXVu grar -1(^7 Sliši družbeni ^'►.^■^hodno pa bt Itščc ? Sn J!® upravni or-(Radgona da nadaljuje ureditev odipadlov viefietno Ridi li vprašati . na pti- N Maribor! . BBP Vse pomembnejši Čeprav je tudi minister za gospodarstvo Maks Tajnikar začel svoj pogovor v smeri sprejemanja zakonodaje, finančne in vladne pomoči obrtnikom in malemu gospodarstvu, je na koncu prešel iz ozkega razmišljanja o obrtnikih do splošnih gospodarskih zadev, saj je govoril o potrebi stimuliranja izvoza oziroma bolj potrebni carinski zaščiti in o nujnosti umiritve plač. To samo dokazuje, da malega gospodarstva in obrtnikom več ne moremo obravnavati ločeno od preostalega gospodarstva, saj postajajo vse pomembnejši dejavnik in v nekaterih občinah celo temelj gospodarstva in zaposlovanja. Dr, Maksu Tajnikarju problematika malega gospodarstva ni neznana, saj je bil pred službovanjem na ministrstvu za gospodarstvo minister za malo gospodarstvo, zato ni čudno, da se še posebej močno zavzema za uresničitev vladnega programa razvoja malega gospodarstva, Po zakonu o družbah je eden pomembnejših do- remo obravnavati kot klasična podjetja. Zakon o obrti predvideva, da se bodo lahko obrtniki pojavljali v katerikoli statusni obliki (torej d.d ali d.o.o,), saj pojem obrtnika več ne bo vezan na statusno Vida Žabot Sama proti njim 1 i S kumentov, ki je že skoraj pri-o obrti. Še pravljen, zakon vedno je nekaj nejasnosti; na primer ali bo obrt pojmovana kot oblika ali način delovanja, kjer bo možno uporabi vse sta- . tusne oblike organiziranja. Prav gotovo so posebna kategorija »podjetni posamezniki«, ki ima na primer ustanovljeno svojo družbo z omejeno odgo-vornoasijo, vendar jih ne mo- obliko, temveč na njegovo dejavnost. Prav gotovo pa bo težje dobiti naziv klasičnega obrtnika z mojstrskim izpitom. Npr. pek bo moral moral najprej dobiti obrtno dovoljenje na osnovi mojstrskega izpita in Sele nato bo lahko odprl svojo zasebno pekarno. Kdor bo dobil tak naziv, bo spadal že v skupino zaščitenih dejavnosti, kjer bodo deležni tudi določenih davčnih olajšav. V preteklih mesecih je bilo veliko govorjenja in pisanja o skladu za razvoj malega go- spodarstva (v nekaterih občinah so denar pobrali taki, ki niso obrtniki, podjetniki pa le kratek čas in to glede na statusno organiziranost; minister Tajnikar je povedal, da v vladi razmišljajo, da bi sklad pretvorili v »kreditni sklad«, mu dali lasten kapital in ga prepustili usodi. Obrtniki so nezadovoljni tudi zaradi previsokih zamudnih obrestnih mer za neplačevanje prispevkov (npr, za 35 zaposlenih je potrebno plačati vsak mesec ogromno denarja v državno blagajno), ki jih vlada ne misliti pozabiti, ampak je njihovo izplačilo nekaterim le prestavila za 24 me- secev. Spregovorili so tudi o »pospeševalni mreži«, katere cilj je finančno in strokovno podpirati razvoj malega gospodarstva; lani so za podporo projektov s področja razvoja malega gospodarstva namenili 80 milijonov tolarjev, sedaj preverjajo uspešnost in uresničevanje teh projektov, najverjetneje pa bodo letos za sofinanciranje projektov namenili kar 200 milijonov, BERNARDA B, PEČEK Učitelji pa ne stavkajo Če bi obveljal sklep, ki so ga sindikati vzgoje, izobraževanja in znanosti oziroma njihovi stavkovni odbori sprejeli 27. maja letos, potem bi se 1. septembra nadaljevala splošna stavka v osnovnih in srednjih šolah. Toda medtem so bile spejete (kompromisne) rešitve, ki so prinesle precejšen napredek pri nagrajevanju dela vseh zaposlenih v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Republiški odbor SVIZA-a je zato pred dnevi sprejel sklep, s katerim predlaga odložitev oziroma prekinitev stavke in tako so se do 3(1. avgusta odločili tudi v sindilalnih organizacijah po šolah. Kaj sc je torej zgodilo med počitnicami, da je nezadovoljstvo med učitelji, profesorji in drugimi zaposlenimi v šolah sedaj bistveno manjše, smo povprašali Olgo Benko, predsednico območnega odbora SVIZ-a Murska Sobota, »V prvi vrsti smo dosegli, da sta nam Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport oziroma republiška vlada sploh prisluhnila, se začela z nami pogovarjati in tako so bili doseženi tudi nekateri pozitivni premiki. Tako je parlament sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki je prinesel vsaj delno izboljšanje izhodiščnih piaČ in dodatkov za posamezne kategorije. Nova koeficienta sta sedaj za učite-Ija-vzgojitelja VI 2,75 (prej 2,65), za knjižničarje, svetovalne delavce in vodje delavnic ali šolskih posestev pa 2,65 (prej 2,50). Pomemben je tudi nov Člen, ki določa, da pripada učitelju in vzgojitelju, šolskemu svetovalnemu delavcu in drugemu strokovnemu delavcu v osnovni šoli ter učitelju sodelavcu in drugemu delavcu v srednjem izobraževanju ter vzgojitelju v dijaškem domu, ki ima višjo izobrazbo in je razporejen na delovno mesto, za katerega je predpisana višja ali visoka izobrazba, 85 odstotkov osnovne plače, določene za . I 1 H H * I f hriba se bojijo za . Neživljenjski načrti ureditvenega načeta Grajski !i(j ®dgnni s« na Oddelku za varstvo okolja in urejanje J Radgona prejeli kar nekaj bolj ali manj in ' i^ najbolj motila načrtovana prepoved ( dej^*^^'*****’^’ Ni na Grajskem hribu dovolili le '»o. da i enako delovno mesto z visoko izobrazbo, če je to za delavca ugodneje. Tistim, ki dopolnijo 25 let delovne dobe, pa pripada na glede na prejšnji kriterij 90 odstotkov plače za enako delovno mesto z visoko izobrazbo, Spodbudno je tudi povišanje koeficientov pri napredovanju za učitelja mentorja z 0,30 na 0,40, učitelja svetovalca z 0,45 na 0.55 in za učitelja svetnika z 0,90 na 1,00. Poleg teh in še nekaterih drugih pozitivnih premikov je treba omeniti še člen, ki določa, da pripada delavcem, ki niso zajeti v sistem napredovanja, za delovno uspešnost do 10-odstotni dodatek. Kljub prekinitvi stavke pa si bomo še naprej pizadevali za uresničitev neizpolnjenih zahtev,« — Kako pa ste sprejeli očitek, da ste stavkali v neprimernem času, ob koncu minulega šolskega leta, ko bi bila lahko storjena precejšnja škoda zlasti otrokom in njihovim staršem? »Verjamem, da so bili pomisleki in da so bili starši prestrašeni, kaj bo z njihovimi otroki; ali si bodo lahko popravili ocene in ali se bo Šolsko leto končalo, kot je treba. Saj tudi nam ni bilo vseeno, zato smo nekatere naloge opravljali. Četudi nam jih zaradi stavke ne bi bilo potrebno. Če bi nam vlada prisluhnila že prej, bi bilo lahko drugače, Mi nismo imeli namena stavkati ravno ob koncu Šolskega leta. Svojo napoved smo bili enostavno prisiljeni uresničiti. Če tega ne bi storili, bi sindikalna organizacija izgubila zaupanje članstva. Bili smo torej med dvema ognjena. Mislim, da večje Škode ni bilo.« Dobro je, da so se stvari vendarle razpletle tako, da je lahko 1. septembra novo Šolsko leto normalno steklo, JOŽE GRAJ V» V Končal se je V. Košičev Z: -- K' področje hrib Vutla pod po- I za var- < Dj,./ PO '“rile dediS-6'^adnjah I morajo opravila '^Hli neka Sl'*’«. « ne stri, d? °^nutkom, opne poti do in 1992 l^aka. ki bi ^neniogočila. Tudi ne stri- osnutkom. 'ih: poti khk, r* lu. 'i< kul p"'.;” tJ^ ^Pomenn s Ve de neg; J razloga se nam zdi nova rešitev dostopnih poti iz Maistrove ulice, kakor tudi iz Grajske ceste neracionalna in nefunkcionalna (visoke višinske razlike, motenje tuje posesti, pokopališče itd,), prav tako pa bi bilo potrebno rušiti oziroma prestaviti kulturni spomenik ECCE HOMO - kužno znamenje, ki smo ga v letu 1991 generalno obnovili in zaščitili.« Na javni razpravi so zavrnili tudi spremembo celotnega grajskega hriba v vinograd, prav tako pa se jim ne zdi prav, da bi jim v ta namen odvzeli vrtove, ki so si jih vrtičkarji sami uredili. Se prej pa očistili v V okviru V. Košičevega tedna kulture v Bogojini smo bdi poleg že prej omenjenih rezultatov dela in dusežkov zadnjega leta priče zgodovinskemu dogodku položitve in blflgoslovitve temeljnega kamna za novo telovadnico pri OŠ Bogojina v nedeljo, 29. avgusta. Ob kratkem kulturnem programu je podpredsedmea IS SO M. Sobota, g. Brigita Bavčar, položila temeljni kamen. Blagoslovil pa ga je naš lopv dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof. , , Že 30 let prosimo in sanjamo o zelo potrebni telovadnici. Upamo, da bodo dela kmalu stekla v korist in veselje naših otrok. Blagoslovili pa smo tudi veroučne uihmioe. Prav tako zelo potreben prostor mladim za pogovor, utrditev vare, srečanja, za iskanje bogastva duha. Pesem nas spremlja od rojstva do smrti. Tudi mi smo začeli in končali V. KoSiČev teden s pesmijo. Cerkveni pevski zbori so nam obogatili trenutek sedanjosti s pesmijo iz preteklosti- * Za vse dosežke v KS Bogojina smo hvaležni vsem, na ll Ko je človek v mučnem položaju, v okoliščinah, v katerih raje ne bi bil, se spomni lepih stvari. Vida Žabot se bo v nekem trenutku zagotovo spomnila polne barve rož in holografske svetlobe domačega kraja, K njej bo nenadoma pri velo dišanje večera v zgodnji jeseni, ko se pod hrasti nad potjo, ki pelje proti njeni rojstni hiši tam na Gibini pri Razkrižju, v tistem koritu, ki ga dela vsekana pot, mešajo dišave. Od Mure se sladkobno privije sem gor vonj ned o-tike in se svetovljansko meša z zbranim vonjem sliv in ; rahlim dišanjem jabolk, ' Saj ne more biti drugače. Če se nam je to dogajalo pred izpiti in se nam dogaja Se vedno, recimo v Čakalnici pri zdravniku ali kje na bolnišničnem hodniku, je to tako rekoč pravilo. Vedno v takšnih trenutkih je tako. Zato je mariborski pomožni škof Smej kakor Dostojev- , ski posrečeno opisal to stanje pobegle duše v trenutku ' stiske. V romanu Spomini vaškega župnika, ko pripoveduje o izpitu oziroma tekmovanju iz teologije in filozofije, ki so ga vsako leto prirejali v sombotelskem bogoslovnem semenišču. Opisuje razpoloženje bogoslovca, ki trepeta za svojega kolego, ki je pred izpitno komisjo. Bogoslovec, ki se je vživel v prijateljevo duševno in intelektualno stisko med izpraševanjem, se spomni ograje pred domačo hišo, po kateri se vije slak. spomni se topolov in mirnega neba nad njimi. Salezijanki Vidi Žabot, ki bo v naslednjih dneh na sedežau svojega reda v Rimu stopila pred komisijo, ki bo preverjala čistost njene vere, se bo med zaslišanjem dogajalo enako. Zasliševali jo bodo, kakor so nekoč Galileja in Lutra. V zadnjem času pa na primer Boffa in Drewermanna. Vida Žabot, vsa tanka in nekoliko utrujena, s prvimi nitmi sivih las ne bo mislila na te preganjance. Preskromna je. da bi se štela v to skupnost sorodnih duš. Čeprav mednje sodi. Ko ji bo duša kot po neki prazapovedi odplavala tja v zavetje domačega kraja, se bo spomnila drugih cerkvenih mož. Svojih slovenskih rojakov in bratov po veroizpovedi. Tudi na prej omenjenega pomožnega škofa se bo spomnila, tega tankočutnega in razumevajočega Človeka. Naj pa velja škof Smej še za tako sočutnega in mehkega, za njo Vido Žabot, redovnico, sestro v Kristusu, žensko močnega duha in temeljne vere, ni nikoli našel opravičujoče besede. Čeprav ve dovolj o dogajanju v svoji škofiji, Ve, da Razkri-žanke in Razkričani molijo po slovensko. Vendar pa Razkričan ke in Razkričani pogosteje molijo slovensko, ko molijo sami zase, kot pa javno v cerkvi. Kajti njihov župnik Slaviček služi mašo v hrvaščini, za tistih nekaj hrvaških faranov, ki vsi niti niso hrvaški državljani. On je Hrvat. \ Hrvati pa so v Vatikanu močnejši od Slovencev. Zato ■ Razkrižanke in Razkričani svoje slovenske prošnje bogu pogosteje šepečejo v večernih in jutranjih molitvah, kot pa jih izrekajo v zboru pod krovom farne cerkve. Škof Smej vse to ve. za Vido Žabot, ki je zadnje čase skoraj misijonarsko pastirovala v razkrižkem koncu njegove mariborske škofije, pa kljub temu nikoli ni zmogel reči svoje škofovske besede. Kot da ne bi vedel, kako stvari stojijo. Vida Žabot se bo spomnila slovenskega nadškofa Šusterja, ki v javnosti velja za strpnega in modrega Človeka. I Pa se je ta umirjen nadškof, ki je dolga leta živel v Švici, kjer je zaradi sožitja različnih krščanskih veroizpovedi krščanski duh bolj iščoč in odprt, in tega duha naj bi se nadškof Šušter tam navzel, ta zmerni kršanski mož in najviSja cerkvena oblast na Slovenskem se je menda držal za glavo, ko je prebiral njene odgovore v intervjujih. Kot da bi šlo za krivoverstvo. Čeprav dobro ve, da gre za iskreno vero, za nekakšno lutrovsko iskreno vztrajnost, ki jo je v Švici med kal vini in protestanti zagotovo spoznal. Niti enkrat je ni branil z javno besedo. Za profesorja dogmatike Štuklja na Ijubl^nski Teološki fakulteti je to vsaj Še nekako razumljivo. Ce Vida Žabot [ drugače dojema dogme kot se to sklada z njegovim uče- ■ njem, je to prizadelo njegovo poklicno samoljubje. Zatorej je v tem oziru razumljivo, če je tudi on postal njen nasprotnik. Toda zakaj so na drugi strani, na strani njenih hrvaških , nasprotnikov, tako rekoč vsi drugi visoki cerkveni ljudje? Nobeden od njih je v javnosti ni branil, nihče se ni postavil na njeno stran. Celo nobeden duhovnik, tudi nobeden od tistih ne, ki ji zasebno dajejo prav, ko jih ne sliši nihče od nadrejenih. Njen salezijanski red molči. Kakor da je pozabil, kako je ustanovitelj salezijanskega reda Don Bosco nekoč samo zato zapustil neki kraj, kjer je Živel s svojo skupnostjo. Ker se zanje nihče ni zmenil. Rekel je, odidimo od tod, tukaj nismo potrebni, nikogar nismo vznemirili, Duh plava, kjer hoče. Vidi Žabot bo težko pred salezi- i jansko komisijo v teh septembrskih in oktobrskih dneh. Ne zato, ker bi morala s težavo in naprezanjem formulirati odgovore, da bi bili dovolj sholastični in dvoumni, da bi z njimi istočasno poteSila svojo vest in zasliSevalce prepri čala. da se uklanja avtoriteti reda. Ne, tega Vida noče. Ona . ni upornica za javnost. Duh plava, kjer hoče. Zato bo Vida Žabot z racionalnim Iptm (AIA, A rt, rtV,rt , • I zarast na hribu. - _ pomoč pa računamo tudi v prihodnje. Volje in načrtov nam ne manjka, pri tem pa naj nam bo vodilo Košičev moto; ■Čednin stoji svejt!« ,, , . lM.M. delom svoje duše pred zasliSevalskim zborom, s svojim globjim delom pa bo v domačem kraju, v slovenski deželi. kjer so ljudje na njeni strani. »I t L * v t ŠTEFAN SMEJ 11 stran 4 vestnik, 9. septembra , 1 gospodarstvo Brezposelnost Vzeli hitro, vračajo počasi se narašča Razmere, v kakršnih je pomursko gospodarstvo, se ne izboljšujejo, proizvodnja še naprej pada, povečuje se število poletij z blokiranimi žiroračusi, novih naložb tako rekoč ni, vse to pa se kaze tudi pri zaposlovanju. Število ! zaposlenih se zmanjšuje, povečuje pa število brezposeliuh, Id sojih ob koncu letošnjega junija našteli že 8.421. V lem času je bilo v vseh štirih pomur^dh občinah zaposlenih 41.812 delavcev, to je za 909 delavcev ali 2,1 odstotka manj kot ob koncu lanskega junija. Največ zaposlenih je še vedno v družbenem sektoiju, samozaposlenih je bilo 6.725, medtem ko je bilo pri zasebnikih zaposlenih le 2.332 delavcev. Čeprav je bilo v zadnjem času registriranih veliko novih zasebnih podjetij, to ni vplivalo na zmanjšanje števila brezposelnih, saj ta podjetja ne zaposlujejo delavcev ali pa v glavnem le lastnike, majhen pa je tudi delež tistih podje-I tij, ki se ukvarjajo s proizvodidini dejavnostmi. Po podatkih, ki jih je objavila služba družbenega knjigovodstva v Murski Soboti, je pri zasebnikih zaposlenih le 5,6 odstotka vseh pomurskih delavcev. Zanimivo sliko dajejo podatki o sestavi brezposelnih v Pomuijn, saj je brez zaposlitve kar dobrih 40 odstotkov mladih do 26 let. Med vsemi brezposelnimi prevladujejo delavci brez izobrazbe ali z nizko stopnjo, saj je takšnih i skoraj 60 odstotkov, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je ob koncu letošnjega junija'za 1,2 odstotka znižalo Število tistih brezposelnih, ki imajo izobrazbo od tretje do sedme zahtevnostne stopnje. Stopnja brezposelnosti je tako v Pomurju dosegla že 16,8 odstotka in je za 2,8 I odstotka višja od republiškega povprečja. Največjo stopnjo brezposelnosti, kar 24 odstotkov, ima gornjeradgonska ob-6na, to pa je posledica številnih stečajnih postopkov in reorganizacij podjetij v tej občini. Če vse te podatke primerjamo s številom pomurskega prebivalstva, ugotovimo, da je bilo ob koncu junija zaposlenih 32,3 odstotka vseh prebivalcev, brezposelnih je bilo 6,5 odstotka prebivalstva, upokojenih pa 20,4 odstotka vseh prebivalcev Pomurja, Veliko upokojencev je predvsem posledica težav, v katere so zašla številna podjetja, ki so problem presežnih delavcev reševala z upokojitvami in na enega upokojenca pride v Pomurju le 1,6 delavca. Iz tega bi se dalo sklepati, da je socialni položaj dobršnega dela pomurskega prebivalstva slab, vendar praksa kaže, da vendarle ni tako, V mnogih primerih namreč lahko govorimo o prikriti brezposelnosti in nemalo je takih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vendar se znajdejo po svoje in si znajo poiskati vsaj začasne vire dohodka. Konec letošnjega junija je dobivalo denarno nadomestilo za brezposelnost v Pomurju 1.346 upravičencev, denarno pomoč pa 1.725 upravičencev ali 36,8 odstotka vseh brezposelnih, to pa je manj, kot je republiško pov- prečje. LUDVIK KOVAČ Pomurski sindikat gradbeništva F Opekami Dolga vas v» Očitni zastoji pri lastninjenju Na seji območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja, ki se je je udeležil tudi sekretar republiškega odbora sindikata gradbenikov Jernej Jeršin, so temeljito pretresli probleme v tej gospodarski panogi. Podatek, po katerem se je število zaposlenih v slovenskem gradbeništvo po letu 1990 zmanjšalo s 73 na 45 tisoč, je dovolj zgovoren. Poleg lega naj bi jih bilo Še vedno okrog 10 tisoč preveč zaposlenih, to pa jasno dokazuje, da si brez vegih naložb ni možno zamišljati večjega napredka. Podobno je tudi v Pomurju, Iger se 16 gradbenih podjetij otepa z velikimi težavami, dolgovaška opekama, kjer je bil sestanek, pa je edina zajela v republiški sklad za razvoj podjetij. Sicer pa so v razpravi osrednjo pozornost namenili lastninjenju in uresničevaju kolektivnih pogodb. Iz poročil predsednikov posameznih sindikatov je bilo razbrati, da je med gradbenimi delavci Se precej nejasnosti glede uveljavljanja državnega certifikata. Zlasti je to opazno v slabših podjetjih, kjer marsikdo ne ve, ali mora certifikat vložiti v lastno podjetje ali ne. Pri mnogih je ustvarjeno napačno mnenje, češ da bodo na ta način ohranili delovno mesto. Za zdaj poteka lastninjenje, kot je povedala sekretarka pomurskega sindikata gradbeništva Zdenka Bobovec, zelo počasi, saj v nekaterih podjetjih sploh niso začeli s tem postopkom. Bojazen, da bo vladna agencija prevzela le dobre razvojne pro- grame. je torej povsem umestna. Marsikje pa tudi računajo, da bodo ob navalu podjetij laže prišli do željenega cilja. Ob dejstvu, da je za 684 dnevnih migrantov v lendavski občini, ki prihajajo iz sosednje Hrvaške, na voljo le kakih sto delovnih vizumov, je čutiti vedno večji pritisk domačih nezaposlenih delavcev na delovna mesta, ki se bodo sprostila po ukinitvi enoletnih delovnih dovoljenj. Glede uresničevanja kolektivnih pogodb pa je bilo rečeno, da bodo v pogajanjih z vlado vztrajali pri 12-odstot-nem dodatku za posebne delovne razmere v gradbeništvu. Splošne kolektivne pogodbe v pomurskih gradbenih podjetjih uspešno izpolnjujejo, saj ni malo kolektivov, kjer stoodstotno uresničujejo dogovorjeno, drugje pa večinoma 80-odstotno. Sedaj pa potekajo pogajanja o panožnih kolektivnih pogodbah, pri čemer vodstvo tega sindikata vztraja pri 12 tarifnih razredih in ne pri 9, ker gre po njihovem mnenju za specifično dejavnost. Zato naj bi do 10, oktobra, ko mora biti podpisana panožna kolektivna pogodba, storili več za delovno zakonodajo na tem področju, MILAN JERSE Skupščina Republike Slovenije je v začetku decembra 1991 sprejela Zakon o denacionalizaciji, z njim pa naj bi odpravili krivice, ki sojih posameznikom povzročili zaradi odvzema premoženja. Že v pripravah na sprejem tega zakona so mnogi poudarjali, da s popravljanjem krivic ne bi smeli povzročati novih, saj je od takrat poteklo že več desetletij in v tem času se je marsikaj spremenilo. Za izvajanje denacionalizacijskih postopkov so odgovorni občinski upravni organi, ustanovljene so bile tudi posebne denacionalizacijske komisije, vendar zaradi pomanjkanja spremljajoče zakonodaje ^topki niso mogli steči tako, kot bi želeli predvsem razlaščenci. Tako sta bila Zakon o slovenskem odškodninskem skladu in Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov sprejeta šele letos in tudi to je razlog, da je nerešenih Še veliko zahtevkov,. Za pomoč občinskim upravnim organom za reševanje denacionalizacijskih zahtevkov so v soboški občini imenovali dve strokovni komisiji, eno za de- nacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, ter eno za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Prva komisija, ki deluje pri sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo, je dobila v obravnavo 276 zahtevkov, vendar je z njihovim reše- vanjem lahko začela šele po sprejemu prej omenjenih zakonov. Za 41 zahtevkov so razpisane ustne obravnave, pri 15 so takšne obravnave že opravili, za 12 zahtevkov je bilo poročilo o pravnem in dejanskem stanju poslano skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je zavezanec za vračilo zemljišč, 21 zahtevkov je rešenih z delno odločbo, 3 rešuje temeljno sodišče, dva sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora in enega sekretariat za gospodarstvo, Za 29 zahtevkov so ugotovili, da vračilo odvzetega premoženja v naravi ni možno in bo o njih odločal slovenski odškodninski sklad, vendar Že zdaj ugotavljajo, da bodo ti procesi dolgotrajni, saj sklad Se nima sredstev za izplačilo odškodnine. Druga skupna komisija za denacionalizacijo deluje pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora ter pri sekretariatu za gospodarstvo. Na prvi naslov je doslej prišlo 147 zahtevkov za vračilo odvzetega premoženja, na drugega pa 21 zahtevkov. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je doslej izdal 11 odločb in tako razlaščencem vrnil poslovne prostore oz. vzpostavil lastninsko pravico na stavbnem zemljišču, 31 zahtevkov je zavrgel, trenutno rešujejo 8 zahtevkov, pri katerih je možno vračilo v naravi, precej zahtevkov pa je odstopil v reševanje drugim ustreznim ustanovam, največ odškodninskemu skladu. Od 29 zahtevkov, ki so v pristojnosti sekretariata za gospodar- odstopa stvo, je le-ta 6 vlog — ministrstvu za kulturo (oR ' veljajo za kultumozgodo'''']^| spomenike), izdal je dve odločbi za delno Že vraSk ko ■' premoženja, medtem druge vloge še niso reS^'*®' Ker je najve? čun dela denacionaliz«“r. komisij, je potrebno da je reševanje tla J c iCitC valijo ■ v pristojnosti omenjenih nih organov, komisije pri delu le v pomoč./ nih organih pa zatrjuj^bj vzroke za počasno „ vlog.potrebno iskati tbdij .j, kadrovski zasedenosti, ugotavljajo, da lenost’ ■ reSujef’ težavam zahtevke v okviru možnosti. .. delo v prihodnje izvršni svet naložil kom upravnih dajo na voljo uajv iia vvjjM in ekonomsko izobrazbo denje denaconalizaciJsK' stopkov do izdaje odlo LUDVIK KO’ Kompasov sodelavec priskrbel v enem mesecu Pomurju 3300prenočitev tujih gostot — Izkoristili bližino zdravilišč in meje • • Navdušeni nad Soboto in pokrajiiK) jetneje dvakrat večje-pomembnih reklamnih prijavo na potovanje. ti nik dežel je bila nape lahko potujejo samo .z izkaznico. Vsi so tud'i brez potnih listov, -pifk seje bilo na mejahh® tov, ki pa niso bi h 22^ ■ Z dobro voljo in sode* obmejnih organov uJ v prihodnje tudi ta F večkratnega jnj ctf Julija in at^usla so lahko Sobočanci opazili, da se pred hotelom Diana v Murski Soboti nenehno ustavljajo tuji avtobusi. Dnevno so se izmenjali kar trije - to je namreč za tako majhen hotel in majhno mesto zelo veliko. Milan Grah, ki že osem let čerjali. S sodelovanjem KUD-a dela v soboški poslovalnici Beltinci smo uspeli ustvarili Kompasa, nam je pojasnil, da novo vrsto turistične ponudbe: so v juliju in avgustu uspeli do- biti v Mursko Soboto čez tisoč običaje tujih gostov pretežno iz sever- da si gostje ogledajo plese in v izvirnem okolju, V Beltincih, in ne v zdravili- nega dela Nemčije, pa tudi iz ^kem hotelu. Igrali so beltinski Nizozemske, Belgije, Amerike tamburaši, Marko banda in in Irske, ki so po tri dni preno- Kocipri, plesali pa vsak večer čevali v hotelu Diana in po štirje ali pet parov; doma- skupno ustvarili 3300 prenoči- činke iz Turnišča in Lipovec so te v. »Že 89. in 90. leta je Kom- predstavile izdelovanje izdelkov pas skupaj s Kompasom Miinc- iz koruznega ličja in slame. Ha- hen sodeloval v akciji, ki jo vodi nemška firma; smisel te akcije je prodaja počitniških programov na prav poseben in zanimiv način: zberejo prijave določene strukture ljudi in jih popeljejo na tridnevni izlet v nove, neznane kraje. Temeljijo na množičnosti, če se sodelovanje z določeno pokrajino obnese, to ponavljajo tri leta, potem pa spet izberejo nove kraje,« je povedal Grah, glavni organizator bivanje tujih gostov v Pomurju. Po vojni si nemška firma ni upala več voziti gostov v Slovenijo; šele letos so uspeli zbrati dovolj prijav tudi za ta Trikotnik držav. Nosilec letošnje akcije je Kompas Frankfurt, izvajalec pa Kompas Murska Sobota skupaj z Diano. Program bivanja tujih turistov je bil letos mnogo pestrejši kot prejšnja leta, k čemur je pripomoglo predvsem to, da je bil organizator nekdo tretji, ki je znal povezati ponudbo vseh zdravilišč in hotelov v Pomurju. »Skupina je prišla prvi dan v Diano, kjer smo jo sprejeli že takoj pri izstopu iz avtobusa, jo pozdravili in namestili; spali so v glavnem v Diani, če pa ni bilo dovolj prostora, pa tudi v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru in v hotelu Radin v Radencih. Vsak dan je prispel avtobus gostov, ki so ostali tri dni. Skupno je prispelo 24 avtobusov oziroma Čez tisoč gostov. Drugi dan bivanja so imeli predstavitev programov v Vikendu v Radencih - moram reči, da smo s težavo našli primeren prostor, vendar v Vikendu ni bilo problemov, vse je ustrezalo zahtevam'partnerja - tam so imeli tudi kosilo, nato pa popoldne kopanje v zdravilišču. Zvečer smo jih peljali v Beltince, kjer so ob zvokih domače glasbe in ob plesih folklorne skupine ve- slednji dan smo jih odpeljali na izlet po Pomurju - prek Martja-nec, Križevec in Hodoša na Madžarsko do Sombotela, nato čez Heiligenkreuz v Avstrijo in preko Kleka in Radgone na Janžev Vrh - v tamkajšnjem hramu smo imeli potem poskušajo vin in predstavitev naše turistične ponudbe. Tu smo jih zasipali s prospekti in katalogi. « Drugo leto spomladi bodo spet sodelovali v akciji, saj so bili tokratni gostje in tuji partner nadvse zadovoljni. Število gostov in prenočitev bo najver- tujcev, ki bivajo v nizirane skupine, z šili. BERNARDA B Mesna industrija Pomurka mora preživeti Rezultati gospodaijenja letošnjega prvega polletja v Mesni .j uvedli tudi druga^^^^-L* ocenjevanja klavn dj £ industriji Pomurka še niso takšni, da bi lahko trdili, da so se ocenjevanja v podjetju znebili težav, nekateri podatki pa kažejo, da se sti. Pri goveou > razmere vendarle premikajo nekoliko na bolje. Pomurka je polletno gospodaijenje sicer sklenila s 159 milijoni tolagev standard m izgube, vendar ne dosega niti polovice lanske izgube, ki je ^„ovcdo. kakovostno način oocaje^ druge, Ij , V lanskem prvem polletju znašala 350 milijonov tolaijev. Milan Bratkovič, ki je pred štirimi meseci prevzel vodenje Mesne tov p , industrije, pravi, da je polletna izguba posledica obveznosti iz ceno, čeiebi^l^j, preteklosti« Z večinskimi upniki so se sicer dogovonli za odlog Ce je , | (J ra preteklosti. L večinskimi upniki so se sicer nogovonii za oniog , [ajicg* ® vračila nekaterih dolgov, vendar obresti morajo obračunavati, mladega P* ^ajre-. . - . - - - - ■ uvrščena v cksu .,. po novih merilih te pa so tudi vzrok za nastalo izgubo, saj je tekoče poslovanje od maja pozitivno. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti zaenkrat še ni zadovoljiva, tudi dela za 885 zaposlenih (toliko jih je tre- nutno v Pomurki skupaj z vsemi družbami) ni dovolj, vendar pravijo, da jim je uspelo dokaj dobro rešiti problem presežnih delavcev, 110 so jih odpustili že pred prihodom sedanjega direktorja Bratkoviča, zdaj pa Se dodatnih 134, njihov cilj pa je, da bi sedanjim zaposlenim zagotovili dovolj dela. Jih pa pri tem pestijo številne težave, saj za- radi pomanjkanja živine na domačem tržišču manj, kot so potrebe, te te- E-i" -------------------------------.— 2 uprave za notranje zadeve v Murski I pred kratkim ovadba zoper Milana Ji J njega direktorja Mesne industrije potaurka. Storitve petih kaznivih dejanj zlorabe Odgovorne osebe, ki naj bi protipravno ženjsko korist. Milan Bratkovi? vse obio**. 11 pravi* da so delo tistih, fct želijo slabo 1 Fomuika, vendar je iMtepriČan, da to ne J ji t^^ovo delo v Pomurki, Thii, ite h«® ' I' možnosti za preživ^ in tudi sam bo s 1 dokazal, da je sposobna preživeti. V teh sti j odkar j« v podjetju, so se razmer« ij^p kljub presežnim delavcem so odpustib m z iskanjem novega dela skušajo zaposlen«® -delo. iH-J koljejo gistracijo za Evropsko gospo- darsko skupnost in Združene žave pa delno nadomeščajo države Amerike, prav s tem z uvozom žive Živine in mesa. Zaradi močne konkurence pa se jim odpirajo tudi nekatere nove možnosti za pro- imajo težave tudi s prodajo, dajo. Ponovno naj bi začeli vendar jim uspeva, da s pro- delati za McDonalds, dogo- dajo na domačem trjtu ustva- njo mesečno v-iijajo pu se (udi o dithavi le 14 odstotko' govedi. J vanja klavne k servieniL'1 '«■' prašičih in ^1^ kot za rejce semembrom realizacijo mesa in izdelkov z;l ameriško v vrednosti 3 milijone nem- vojsko "■" ' ' ■ Če želijo biti uspešni na Skih mark, poldrugo milijardo nemških mark pa ustvarijo Sc z izvozom. Pred kratkim so podaljšali izvozno re- zahtevmh tujih trgih, se morajo prilagajati razmeram, ki veljajo na teh trgih, zato so seveda nja Slovenijev rejci se bodo f .. diti novim '1^’ d 11 3 ^tnik, 9. septembra 1993 stran 5 I. gospodarstvo [. h li o e 1 Slabi obeti za prihodnost i-e smo ob pregledu polletnih rezultatov pomurskega gospodar-ugotavljali, da “ ‘ ....... podobne se nekatere negativne težnje nada^ujejo, M 't^^otovitve veljajo tudi za slovensko gospodarstvo. Ra-^ok na bolje pa je opaziti v prvih mesecih drugega polletja, l^ilt r* P**^^**^"*"* jih objavlja Ekonomski inštitut pravne rte v LiuUiani. ind n stri Leka nrnizvndniB v iiiliiu začela rahlo * LjubJjani, industrijska proizvodnja v juliju začela rahlo I skupna zaposlenost pada počasneje, se pa kljub vsema t »Urikr povečuje brezposelnost. Tudi zunanjetrgovinski prl-se zmanjšuje, Čeprav n voz še vedno opozarja na p^ '■ I »strežne zaščitne oolitike. Juliiska inflacna ie bila H r it r i! tl Sf V 3^ D i' r It 1» r r zaščitne politike. Julijska inflacija je bila 11,^? ’ ^dnjem času, povečuje pa se domače povpraševanje, to b) P^**čanja reahtih osebnih dohodkov. Slednje pa Nveči-** n^ativne posledice, saj $e bo ob nadaljnjem realnih osebnih dohodkov zmanjšala gospodarska Z. izv iBJiuarja se je indu-“PhlcB proizvodnja vse do ju-\ ^nianjševala, povečala pa .1; * juliju, ko je narasla za «ia It i (|ili I Na Cankovi je bilo minulo nedeljo dokaj praznično. Kako tudi niča Izvršnega sveta SO M. So-ne, saj so naposled tudi pri njih uredili primerne prostore za bota BRIGITA BAVČAR, ki otro.ški vrtec in napeljali cevi ,občinskega’ vodovoda, po katerem se je najprej spomnila časov, so dobili v vas zdravo pitno vodo, ko je bila Se novinarka Vest- nika in Radia Murska Sobota ter v svojih zapisih večkrat je tudi potrebo po novih šolskih prostorih na Cankovi, in da je ta naloga zajeta v srednje- ročnem kasneje pa so predvidel dokončanje ' l«7-2i0«l pa as|} bi gradili i 1^' ivm v občini vladi računajo na dodatni h i. • seii prispevalo mesto. «Poi, ki je peljala do zdrave pitni vode, je bila dolga in težka. Prehojeni koraki so nas pripeljali do cilja, želja se je uresničila. Od leta 1977, po izbruhu zlatenice, se je začeto škega vrtca, ki je dobil povsem programu občine. novo, lepšo notranjo podobo, ter otroško igrišče,« je med opozarjala na probleme z vodo I 1' mestnega sveta pa srno slišali^ da sklenjena nikakršna pogodba m zatorej ne I^svtii‘^®l^mati nobene odgovornosti, ker je občinski ■ prevzel obveznosti za dokončanje te 1 Posebej zato, ker mestni svet ne preši'^' hkrati pa se ne mote zanesti na druge I h mestno prebivalstvo ne kaže pripravlfeni> novega krajevnega samoprispevka, to je I tudi nedavno izpeljana anketa, saj je I obliko dodatnega zbiranja denarja le slaba I le Sobočanov, I L. f®^avi opozorila predstavnica drage ose-* r^skrbljen zaradi nekaterih l^j^v pred- '10 M obliko dodatnega zbiranja denarja le slaba h i- i zaskrbljen zaradi nekatenn “1’ P . da se bo gradnja I In ^18 telovadnica ne bo C' ^1 U lata. Zdaj delajo v t d»- ’‘’®t»gokie že ogrožena varnost Solarj®'^-fcniki storili vsega po<«bnega. st^ I v"*'lo Upočasnjena, z^adba pa he ■ 1 /'octnn ntoblema- razme- I !* premikati. Želja po vodi se je iz leta v leto stopnjevala, še posebno zato, ker so artalizirani vzorci vsakokrat pokazali, da voda ne ustreza kemijskim in biološkim normativom. Končno je krajevna skupnost naročila projekte za sekundarno vodovodno omrežje in kanalizacijo. Zgraditev kanalizacije bo naslednji in večji projekt vasi Cankova in je nujno potreben... Namenu bomo danes predali tudi obnovljene prostore otro- drugim v uvodnem pozdravu dejal predsednik sveta KS PETER OBAL. Povedal je tudi, da je potekala gradnja vodo vodenega omrežja v treh fazah in da so prvo (zgraditev primernagea cevovoda idr.) skoraj v celoti financirali iz občinskega proračuna. Delež posameznega gospodinjstva je znašal le 8.000 tolarjev. Zdravo pitno vodo (in dovolj) ima zdaj okrog 90 odstotkov domačij v Cankovi, ostalim pa bodo priključili pipe v prihodnjih dneh. Slavnostna govornica na prireditvi pa je bila podpredsed- Kdaj bodo lahko začeli z gradnjo, pa je precej odvisno od države, od katere pričakujejo. Ventil na vodovodnem omre^u pa je odvil predsednik sveta KS Peter Obal in voda je brž curkoma ,privrela’ po gasilski cevi. (.conkanje’). neustrezne pro- da bo primaknila sredstva iz sklada za demografsko ogrožena območja. Dodajmo še podatka, da je stala obnova vrtca okrog 7,7 milijona tolarjev, vrednost napeljave vodovodnega omrežja pa je okrog 13,5 milijona tolarjev. Kot je to zdaj že skoraj povsod prešlo v navado, je vrtec in vodovod blagoslovil cankovski župnik ANTON FAKIN, kulturni program pa so pripravili otroci iz vrtca in Šolarji. Besedilo ip posnetka: JOŽE ’ " " " 'GRAJ I store za najmlajše idr. Še vedno sem prepričana, da večji prostor kot brizgalna potrebujejo ljudje in še posebej najmlajši, ki so imeli pripravo na šolo v neustreznih prostorih. ^jb seje so znova načeli cestno problema- So so znova naceii cestno prvoicma- H I ponudbo SOP Pom-Grad za ureditev , 'tp? Slomškove, Arhitekta Novaka, ASker- (JfUj te najcenejši ponudnik naj bi za So thilii^^ osfaltno-betonsko prevleko zaračunal ® ^farjev, denar pa je zagotovljen iz I?*! Dokončno s? bodo odločili o dveh ') za ureditev Cvetkove, I 1 V M ^4 v-- -- »--------------- -ulice na naslednji seji JrJh, * 0 p® nameravajo postaviti posl...— Irf^ obremenjene Cankarjeve ulice, po Var tiKnt. tovomiakov. mest- Pt^j pa nameravajo postaviti pogansko vozilo kar deset tisoč tovornjakov. Maltajaškov, ki so za 5 centime-_ MILAN MliSE lerr* i i Znfo je bila odločitev, da ve- čino letošnjih proračunskih sredstev za naložbe v otroško varstvo nameni za cankovski vrtec, argumentirana. Podkrep-'I Ijena pa tudi z dejstvom, da ste li nekdanje stanovanjske prostore Simbolična otvoritev prenovljenih prostorov. otroškega vrtca. Za to čast so izbrali podpredsednico Izvršnega sveta ,80, M, Sobota Brigito Bavčar. sedanjega predsednika sveta I krajevne skupnosti Cankova, g. Petra Obala, namenili, prav ptrokgrn.^i; jf med drugim povedala g, Bavčarjeva. Omenila stran 6 vestnik, 9. septembra ribogojništvo Predsednik Ribiške družine G, Radgona Andrej Vreča o problemih ribištva in ribogojstvu Za koga delajo? »Ang^ranost nekaterih ribičev je res maksimalDa. Srečujemo se z veli- | kmu obremenitvami, ogromnim Številom prostovoljnega dda, ob lem pa zanemarjamo svoj poklic. Ker pa se šele sediy pripravlajjo zakonski akti, pravzaprav niti ne vemo, kakšna bo urejenost v prihodnje, za koga pravzaprav delamo,« je povedal ne preveč dobro razpoloženi predsednik Ribiške družine G. Radgona Andrej Vreča. Razumljivo, kajti v ribištvu (kdor je ribič tudi z dušo, ne pa le na tekmovanjih) je veliko deta za vse. Vse gramoznice bi morali dodobra očistiti, faj imajo že določeno število let. V ribnikih se razvija zelena alga, ki jim dottatno otežuje delo. Fred leti je bi) zaradi uje velik pogin rib v Lutvercih. fn kako je z vodotoki? »Plitvica je sedaj že drugo leto suha; lani smo ribe lam reševali, vendar nam je narava pravzaprav pomagala. Tam so bile ribe bolne in so imele pigmentne pike, to pa je zajedalec, ki se ga ne moreš nikakor rešiti. Zadržuje se v mulju in ves potok je bil okužen. To je sicer kožni zajedalec, vendar se okužba pozna tudi na mesu, kjer so tudi črne pike. Katastrofalen poseg narave nam je v tem primeru pravzaprav koristil. Ščavnici zagotavljamo vodo iz Negovskega in Blaguškega jezera; v strugo spuščamo dodatno več vode, kot pa je dotoka v jezero, zaradi česar je gladina vode že precej znižana. Računamo na jesensko deževje, ki jih bo spet malo napolnilo. jejo v mestih in hodijo nekam daleč le na nedeljski ribolov. Pa tudi raz,- ) misijanje kmetov je danes že dru- , gačno. Nedolgo nazaj me je neki r kmet prosil, če lahko vzame nekaj vode iz gramozne jame. Rekel je, da ne bo jemal vode iz Plitvice za napajanje živine, saj vse spuščajo po jarkih in to pride v Plitvico. Zanimivo, da jih za živino bolj skrbi kot zanje. Tudi zdaj, ko vj- i- I [______________a* •Andrej Vreča, predsednik Ribiške družine G. Radgona zakaj je tako. Eni jih imajo zato, da prirejajo tekmovanja, vendar to ni športni ribolov, to je le »haklanje«. Ne vem, kakšen užitek je lahko to? Poleg lega so to majhni ribniki, v katere natrpajo 2 toni krapov. To ne pelje nikamor. Mi imamo pripravljen predlog ureditve in čakamo, da ga potrdi občina ali kakšen inšpektorat, S tem ko nekdo vloži prošnjo za gradnjo ribnika, mora natančno povedati, za kakšen ribnik gre: bo to naravni ribnik, vzrejni ribnik ali pa ribnik, ki bo turističnega pomena. To so tri različne zadeve in vsaka zahteva drugačen način gospodarjenja. Gospodarjenje z ribniki bi moral nekdo nadzirati. Zdaj je vse to brez nadzora!« Ali imate ribiči sploh možnost, da vplivate na izdajanje soglasij? »Ne, zaenkrat še ne. Slišal sem govoriti g. Krištofiča, da so ga povabili na ogled parcele ravno nad našim vzrejnira ribnikom v Lasto-mercih. Ta potok komajda zadovo- Suša in nenačrtovano odvzemanje vode iz potokov ogrožata živalski svet F slovenskih vodah Ribja pravica do vode Zakonska neurejenost določenega področja pride na plan v svoji širini prav v ekstremnih razmerah; tudi pomanjka^ zaradi nenormalno visokih temperatur in redkih padavin s|^ med takšne razmere in povzroča številne težave. Doslej poročali predvsem o težavah tistih, ki so neposredno in vidno prizadeti - na primer studenci so presahnili, zato je potte*^ na mnoge kmetije dovažati vodo s cisternami; zaradi padavin koruza in sladkorna pesa na poljih nista tako dozor^j ob ttonnalnih vremenskih razmerah. Kmetijski politiki zadnje mesece predvsem o reševanju sušnih problemov pri »d* valcih in načrtovanju velikih namakalnih naprav. Le redki p’ cuhAunuianA Iumam nmAKLikaMA iiaali žlfUSJ« * . , spomnijo^ 4a Im^ poleg kmetovalcev probleme tudi dnig>' njimi so prav gotovo ribici, ki pa jih ne vlada in ne^ 11^' ■# s. J r' T. 's "iMHinm: Iji naše potrebe, ob suši pa večkrat X ~ celo presahne. Če bo Šla občina ... I z dovoljenji res mimo nas, potem Hrastje-Mota... tu pa so besede zastonj. Obljubljajo takšno in drugačno ureditev, toda če se vse skupaj od tam ne bo odpeljalo, ne bo nič pomagalo. Nihče namreč ne ve. kaj je tam spodaj na smetiščih, nad katerimi danes že raste koruza. Mesto Radgona Se sploh nima prave čistilne naprave; ko je bil sejem, smo s cisternami vozili odplake v Muro ... to je tako kot bi prelivali iz enega v drugo vedro. Tudi vsi odpadki iz Mira ne bi smeli v Muro. Nekateri ribiči, čeprav so moški, ne zdržijo ob bregu Mure, ko vidijo, kaj vse teče vanjo.« > '-X . JI B P r tlak—-• If ne vem. kako. . Mene vse to tudi osebno prizadene, kajti v zadnjih letih sem delavnico precej zanemaril, ker sem se ukvarjal predvsem 2 ribiško družino Poleg tega pa sploh ne vemo, kakšni bodo zakoni, kam bomo spadali, pa kako smo se borili za Ščavnico, za opuščene gramoznice... Tudi naša usmeritev v prihodnje je tržno- turistična.« To seveda zahteva celega Človeka - poklicno ukvarjanje z ribištvom in njegovo strokovnjaki ne jemljejo enakovredno kot druge kmetijske vajalce - ker se pač ne preživljajo s svojo dejavnostjo in obdelovanje polj in reja živine pomembnejša kol vzreja rib^ jih ne jemljejo enakovredno kol druge kmetijske tudi ne jemljejo resno pri načrtovalcu nacionalnega naniakaunr programa. Čeprav so prav ribiči in ribogojci vsa leta nazaj budno spremljali kakovost voda in življenje v vodi in ob njej, so nanje pri načrtovanju namakalnih si- Sternov enostavno pozabili fiS ’ turistično prodajo. Boste ustanovili podjetje ali pre- - kakor vedno da sedaj, ko je postala voda zaradi suše pomembna za kmetovalce, o njej ne bi smel govoriti nihče drug. Ali ima res prav vsak, ki ima premalo namočena polja, pravico kupiti Črpalko in Črpati Vodo iz najbližjega ribnika potoka? Spet drugi si stavno zajezijo potok in dijo svoje zbiralnike vode, n® koder črpajo vodo za nam^ks' . ; , . ■' noitti^' I kaj se nizvodno dogaja z Ži’'^ j stvoru. nje, pn tem pa jih ne od Kmetijski strokovnjaki in (*' črtovalci velikih nacionalna projektov pa pozabljajo, d® bili to poletje največji zaradi suše prav tam. kift -v preteklih letih opravili preteklih letih >11^ hiHmrpoulaciie it) das<’ sa Opuščena gramozna jama med Rankovci in Gederavd - pri Belem P««'« « »aloge podjetnim Mpuseeim g ,—Številni tuji posameznikom, seveda n- križu - je vzor urejenega ribnika, kjer turisti. dijo, da je Ščavniška dolina uničena, kmetje začnejo razmišljati in pravijo: Saj mi nismo tako mislili. Podobno je v Apaski dolini, kjer so Drugače pa je na levem reševali uničeno podtalnico na ta - - - - - način, da so ljudem naredili vodo- bregu Mure, ki je tudi pod vašim nadzorom? »Prekmurska stran od Oedero- vec, Rankovec, Petanjec, Tišine in Gradišča, ki je tudi pod našim nadzorom, pa je urejena. Na primer pri tankovski jami so vaščani sami vod, samo da bo mir. Ljudje pa so v tiste stare vodnjake speljali grez- nico.. Kako je z ribogojstvom pri nas, so lastniki ribni- zahtevali, da se očisti in uredi, vse kap, ki organizirajo razna so s stroji izkopali. Vse kaže, da ribiči v domačem kraju bolj skrbijo za svoje okolje kot tisti, ki stanu- tekmovanja, vključeni v ribiško družino? »To je problem. Lani smo imeli veliko razpravo o tem, kako bi lahko bilo ribogojstvo dodatni vir zaslužka za kmete. To je lepa zamisel. žal pa so jo ponudili kmetom. Ne vem. ali v radgonski občini kateri kmet dela ribnik. Ribnike delajo v glavnem lastniki počitniških hišic, to pa ni tisto, kar je zakon načrtoval, čeprav dobijo prav na tej zakonski osnovi vso potrebno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Tudi to ni prav, da se da nekomu gramoznica za vzrejni ribnik. To, kakršni so sedaj ti ribniki, sploh ni podobno pravim ribnikom - to niso pravi ribogojci. Ne vem. bičem? »To je Se vprašanje. Vendar pa se z našimi objekti že pripravljamo na to. Na primer ribiške koče v Ko-njiSču, Podgradu. Hrastju-Moti in Gradišču so že skoraj pripravljene. Poslovanje lokalov s ponudbo jedi in pijač ne bo problem, vendar želimo imeti tudi turistične sobe, Starejši se bomo morali verjetno umakniti in prepustiti vajeti mlajšim, ki so podjetnejši. Moramo pa biti pripravljeni, da nam ne bi že drugo leto kdo očital, češ kaj se pritožujemo, saj nismo Imeli nrč pripravljenega, To ni res, mi že dolgo načrtujemo turistično izrabo ribni- ■ kov.« BERNARDA B. PECEK Hkrati s številom ribnikov se je povečalo tudi število ribojedih ptic, ki pridno praznijo ribnike Preveč zaščite Resda v Pomuiju še nimamo razšiijenega ribogojstva, saj se $ tem kot proizvodno in dobičkonosno dejavnostjo predvsem uk valjata Fhnezad Celje in Ribe Maribor (s slednjim podjetjem sodelujejo tudi pomurske ribiške družine). Kljub temu pa tudi v severovzhodni Sloveniji ugotavljajo povečanje števila ribojedih ptk, ko^ sta siva čaplja in kormoran, ki so zakonsko zaščitene in se zato lahko mirno razmnožujejo ter praznijo ribnike in gramozne jame, v katerih skrbijo ribiči za prirast rib. Strokovnjaki pravijo, da bo tudi v Sloveniji postalo ribogojstvo normalna dejavnost, enakovredna vsem drugim kmetijskim dejavnostim - pod pt^ojem, da bodo ribniki narejeni po vseh pravilih ter ribe vzrejene po mednarodnih zahtevah. Sem pa spadajo tudi redno čiščenje ribnikov, skrb za čisto vodo, dovajanje kisika in krmljenje s primemo hrano, ki ne bo posredno škodljiva za ljudi, ki bodo te ribe kupovali in jedli. In ker se bodo v prihodnje najveijetneje tudi v Pomuiju poleg ribnikov za »haklanje« pojavile tudi prave ribogojne vodne površine, je prav, da pišemo o tačas najbolj perečem problemu, ki pesti vse ribogojce, trikratnem povečanju števila ribojedih ptic, ki so spraznile že marsikateri ribnik. >^Izgube, ki jih povzroča onesnaženje voda, zbledijo V primerjavi s posledicami katastrofalne suše in izgubami, ki jih ribjemu življu povzročajo zakonsko zaščitene ribojede ptice (kormorani, galebi. Čaplje). Ribogojne in ribolovne vode so od začetka devetdesetih let kot še nikoli doslej izpostavljene Škodljivemu delovanju zaščitenih ribojedih ptic. Njihovo število se nezadržno povečuje, podaljšuje pa se tudi čas bivanja v Sloveniji. Danes so te ptice že v lipljanskem pasu in pasu potočne postrvi. Po ustnih virih najdemo jate kormoranov Že gorvodno v Kolpi, v Savi do Ljubljane, v Dravi do Marj- bora, Krki, Muri in celo na Gorenjskem. Sive čaplje in galebi prihajajo občasno že v najmanjše potoke, ki so naseljeni s potočno postrvjo. Zakonska zaSČita, obilica hrane in izosta- nek naravnih sovražnikov omogočajo ribojedim pticam nemoteno razmnoževanje, povzročajo pa veliko ne le gospodarsko, temveč tudi naravovarstveno Škodo. Gospodarska Skoda, ki jo povzročajo zaSči-tene ribojede ptice, nastaja tako zaradi ulova in poškodovanja rib kol tudi zaradi prenosa bolezenskih klic in parazitov. Posledice so bakterijska in virusna SO lahko tudi prenašalci nevarnih obolenj, ki se prenašajo tudi na ljudi (salmonelaj,^< je nanizal podatke mag. Tomaž Krištofič (Ribe Maribor), ki ga poznajo tudi pomurski ribiči in ribogojci. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ribištvom, so proti slepi in totalni zaščiti ptičev; le-ta se mora spremeniti v zaščito do določenega maksimalnega, za okolje sprejemljivega števila. Seveda pa bodo morali Se prej rešiti problem določitve tistega optimalnega števila ptičev, ki bi zagotavljalo obstoj vrste in ne bi ogrožalo ribogojstva, Ta meja danes Še ni določena, niti ni (po izjavah ribičev) natač-nega preseda nad številom ptičev v naši državi. Skrb zbujajoč je podatek, da naj bi bilo tačas kar 5 tisoč kormoranov, ki doživijo starost tudi do 18 let. ter da čaplje ne lovijo le rib, temveč tudi žabe, mjhne zajčke in kepčke. Dnevno poje siva čaplja od 0.25 do 0.75 kilograma rib, kormoran pa od 0,5 do 1 kilogram. Zaradi pomanjkljivih podatkov lahko samo predvidevamo. kakšno škodo povzroča preveliko število zaščitenih ptic: če tisoč kormoranov poje na dan 500 kilogramov rib. v 120 dneh pa 60.000 kilo- gramov rib, je to skupno v Štirih mesecih 135.000 kilogramov rib. Če je povprečna cena 400 tolarjev za kilogram, so ribogojci in ribiči oškodovani za 54 milijonov tolarjev. xKdo in kdaj bo plačal Že povzročeno škodo in kdo in kdaj bo zaščitil zakonsko zaščitene ribe pred zakonsko zaščitenimi pticami? Zakonodajalec, ki je ribojede ptice zaščitil z za.-konom in sedaj povzročenih škod ni pripravljen povrniti, od ribogojcev in ribičev ne more in ne sme pričakovati, da bomo še naprej mirno opazovali, kako nam zaščitene ribojede ptice dobesedno praznijo vode,« je še poudaril Krištofič, Problem pa je tudi v nejasnem definiranju, kam spada ukvarjanje z ribami; ribogojstvo kot kmetijska dejavnost v okviru ministrstva za kmetijstvo Se ni dobilo prave veljave, zato tudi Se niso uspeli izboriti povračila povzročene Škode; ribištvo pa je turistična dejavnost, medtem ko zakone o zaS-člti rib in ptic piše ministrtvo za kulturo oziroma po novem ministrstvo za okolje in prostor. Bo imelo letos ustanovljeno Združenje ribičev in ribogojcev več uspeha? Predsednik Dušan Rapoc je doslej brez uspeha pošiljal vabila za srečanje ministrstvu za kulturo ter ministr- stvu za kmetijstvo. Bo v prihodnje več uspeha? Če ne« bodo ribogojci začeli stvari reševati »na SVOJ način«, so za- obolenja rib ter parazitoze gramov ribi ter dva tisoč sivih grozili. '(npr. liguloza), kormorani pa čapelj v £50 dneh 75.0^0 kilo- BERNARDA B,'PEČEK i J« .. C' . . < < a e a 1 h . , \ 1 ' i ZORAN VIDIC, član Ribiške družine Murska Sobota: »Na našem območju se je zasadi suše močno zmanjšalo število žab, ki so ^avni vir prehrane za štoridje. Marsikomu se zdt, da se je Število štorkelj (KiveCalo, pa ni tako, Ker ni več močvirij z žabami in drugo brano, so se štorklje v iskanju hrane približale človeku - zato jih tsidi pogosteje opazimo kot prc^ja leta. Naša ri-hišlm družina ima ribe predvsem v gramoznicah in reki Muri, v njen jih je kar t»eciej, 5 metrov globine je .dovolj za preži- vetje vsake ribe; zaradi mogoče ni takšnega razmnoževanja kot bi mo- -ralo biti. Seveda pa je naj-veiji ptt^iem v Ledari in LeSEf^mn jezeru, k ju' je inmšUev nenonnalna ~ je, zero je ostalo brez dv^ tretjih vode. Lani jeseni smo vlodliii tri tone krampov, vendar jm ne bo pri-raMz in ne naravnega dr-Straja Na Ledavskem jezeru lani uničena tudi j Krna škošjk brezah, lEe s^cer nimajo pe- sebno tržne cene, so Baravni čistilec vode. B«r«ve.v sežne hidroregulacije melioracije, skratka tam, so .se vzorno trudili, da bi čim hitreje spravili z našega molja. Pri načrtovanju naf onalnega programa namažanP bi moralo biti strogo doiu^^®^^' da lahko namakajo le s i ,• u" tisto M« iczrihv Miri. vodo, ki bo na voljo bodo zagotovljene no življenjske razmere za v bodo zagotovljene in rastline v nekem alt jezeru. k« 1] ■e. Dušan Bravničar (S njak v okviru in ribogojcev) je zbra g’ po katerih je zaradi' toi-" (K-' stotkov I je Zdio*.'- - .vito*'- ■' slovenskih j;. « Sl Uveniti'” povsem izsušenih, J’ sušenih ali pa je v njinJ"^ dodatne zastrupitve ' ^pii primerih je pogin nb . prebivalcev potokov j,jr J Problemi zaradi I Se večji kot I vihištva b' "Lb.' 1 žen /■•K' nja so t- -Tudi v okviru ribistva^“:^^ pripravit! program za-r Ija, flore in favne v vc*'-,^ g,-tijstvo skrbi le zr * . ,.,eeaia’ makanje. Prej so manske projekte za n ^,(|s ah' roacije, sedaj pa btn-lali megalomanske ijn namakanje površin, jjjf sami izsušili. Dejstvo p - v Sloveniji ___________ s črpanjem vode le * i vodotokov: Save, Mure. Vsi „jtanF- . ... nartl»» vodotokov: Save, niso primerni za nantsl I' Ce se bo nje vode iz potoko nadaljevalo, J ukrepati po bami vsakega, ki Sen način pr^k'*'. ' ■’ ski in rastlinski s^ j-i bodo prija''!)®*' (■'Atok. -»na črno« za|C^* nepfih^^i redili ribnik preroku '"jf*- toku, ali pa ‘ poskušali naredi "'''"BERNARDA ■i s’ (i jir I Ledava in Ledavsko jezero imata Ic tretjino t f-, 1 1, / I LeoHvu in ueoavsHO jezero imnia ic «reij<“y kako ohraniti vsaj nekaj rib, nekateri pa Še >“*" vodo iz Ledave in z njo namakajo polja. ■ 1 i f I I 1 I ! t f i 3 9. septembra 1993 stran 7 narodnosti Narodnostne skupnosti legitimen partner Obeta se vroča narodnostna jesen Slovenija je na poti med napredne drTrnitiiitiine driave I lia pUlI JJJtfU lldpiCUlHf HLIblK UIXJ1-C- želi poslati, saj je sprejela (ratificirala) domala tse ^^J^rodne sporazume in se tako tudi obvezala, da bo zagotovila Ijndem osnovne Človekove pravice, ne glede na narodnost, K pripadno.st... Pravzaprav lahko večkrat slišimo, da diiava lahko zgled, kako je treba poskrbeti za pravice OiiJ*''’’ 9*’^ seveda za Madžare v Prekmuiju in Italijane na oziroma za njihove pravice, ki jim omogočajo, da so P’’’ negovanju in razvoju maternega jezika, iro-*^tilture, informiranja, pri stikih z matičnim narodom “•»Sl? vprašanjih, ki so bistvenega poimiM w njihov v u l ^ozvoj. To se nanaša ludi na pravico do (sujodlučimja državnih '“'ii ^^^‘‘Pnosti pa so za- o pravicah na- o osnovni I '*®fnerjenem izo-'okalu^-,»'“1111 - razpravi ''«KhMazaFo ^^'^»^‘pravi pa ■s. n u. dfi L«.: i_'». .. . ‘»zaic J , ,'---------------- I— 4!;'^ '5:.. tudi ' tudi poseben HUDA KRI zaradi DVOJEZIČNIH LISTIN VSEM PREBIVALCEM - Te dni je ena od vročih tem v lendavski občini (delno tudi v soboški) dvojezično poslovanje,, Se zlasti pa izdajanje raznih dokumentov in listin. Upravni organi v Lendavi jih izdajajo (morajo?) dvojezične tako pripadnikom ma^ar-ske narodnosti kot pripo^ikom večinskega ah samo v slovenščini. Takšno stališče je sprejel na omenjeni seji tudi izvršni svet, ki je ugotovit, »da bi bilo najmanj problemov prt izdajanju osebnih dokumentov, če bi si vsak državljan lahko pridobil tak osebni dokument, za kakršnega bi zaprosil, saj s tem nikakor ne bi bale kršene ustavne pravice pripadnikov narodnosti.« Ne zaradi zahtev po recipročnosti, ampak »To je res, vendar niso nikjer zakonsko potrjene, zapisane. To je določeno samo v občinskih statutih. Na podlagi prihodnje organiziranosti občin pa bi v tistih občinah, kjer živita avtohtoni manjšini, nasiedli tudi dvojeitičiie kraje.« — Iz nekaterih vasi, ki so sedaj opredeljene kot narodnostno mešane, pa prihajajo pobude, da bi,izstopile' s tega območja. Tako ste že obravnavali primer Berkovec, Lonča-rovec in Ivanjševee, Ali je to možno? »V primeru, ki smo ga obravnavali zadnjič v Murski Soboti, ne vidimo nobenega pametnega razloga, da bi tej pobudi ugovarjali, ker se nam zdi upravičena. Treba pa je seveda povprašati vse ljudi in vsi naj odločijo. Takšno stališče je bilo sprejeto tudi na razširjeni seji komisije za narodnosti pri SO Murska Sobota, Postopek je torej treba korektno speljati,« - bie obstaja nevarnost, da bo to spodbudilo še druge, ki bi želeli, da ne bi bili več v sestavu narodnostno mešanih območij, in ali ni tu morda tudi nevarnosti za preglasova- nje' unroda, ki Živijo v 22 narodnostno mešanih . . . naseljih (okrog 12.500 prebivalcev). Na- zavoljo primerjave kaže omeniti, da Sloven-sprotno pa velja za kraje v občini, ki niso cem v Porazu na Madžarskem ne isrfajajo mti narodnostno mešani (19 naselij ali blizu enega dvojezičnega dokumenta ali listine. 13,700 prebivalcev), da prebivalci ne morejo temveč vse samo v madžarščini. Zakoni pa jim dobiti dvojezičnih dokumentov, četudi so pro- dajejo domala vse pravice, le praksa je dm-silci pripadniki madžarske narodnosti. Kako gačna. toga določila!? VsdtakoT je nesmiselno in neživljenjsko Izvršni svet SO Lendava je konec julija prisiliti nekoga, da bi moral imeti dvojezični obravnaval to problematiko in sprejel stališče, osebni dokument. Prisila namreč povzroča da upravni organi nikakor ne morejo upošte- negativne reakcije in tako se dela škoda tudi vati navodil Ministrstva za notranje zadeve narodnostni skupnosti. Med večinskim naro-Republike Slovenije glede izdajanja dvojeač- dom se namreč krepi negativno razj^loženje nih dokumentov na narodnostno mešanih ob- do Madžarov, s katerimi skupaj živijo in de-močjih. Le- to je namreč oddelku za notranje lajo. Večje razumevanje pa bomo dosegli, če zadeve občine Lendava odgovorilo (23. de- bo znanje madžarskega jezika koristno za Slo-oembra lani), »da se dvojezično poslovanje do vence zaradi odprte meje in večjega sodelova-nadaljnjega izvaja na podlagi ustave in ve- rija z Republiko Madžarsko, ne pa zgolj zavo-Ijavne zakonodaje tako, da se postopki vodijo Ijo sožitja. To je bila v minulem obdobju in izdajajo obrazci vsem prebivalcem narod- nekoliko preveč idealistična zamisel v dvoje-nostno mešanih občin v obeh uradnih jezi- žičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Na kih«. Takšno navodilo torej pomeni, da bi srečo seje ta koncept že spremenit (nivojski morali izdajati dvojezične listine vsem obča- jezikovni pouk) in Se bo potrebno storiti neka-nom ne glede na to, ali živijo v narodnostno tere korake. Slovenski otroci bi se prav go-mešanih krajih ali ne. Takšne listine odkla- tovo naučili veliko več madžarščine. Če to njajo tudi Neinadžari, ki živijo v narodnostno zanje ne bi bila prisila, tog dvojezični pouk pri meSanih krajih, in te dni podpisujejo tudi vseh predmetih, ampak bi jezik svojih sose-posebnopetlt^o, skateroželijodoscči,dajim dov, znancev m prijateljev spoznavali pred-upravni organi izdajo dokument v takšnem vsem z govornimi vajami, razmmi igrami, pet-jeziku. kot bo kdo zahteval - ali dvojezičnega jem in drugimi sproščenimi oblikami dela.- »Lahko da bo omenjeni primer sprožil neki proces in zna se zgoditi, da bi se stvari kje zaostrile. To tveganje bomo morali prenesti. Ampak dejstvo je, da je avtohtonim prebivalcem zagotovljeno ustavno varstvo, in če bo ta pravica kršena, bo morala posredovati država. Mislim pa, kolikor je meni znano, da tako ,či5tih' primerov, kot to velja za omenjene tri vasi v občini Murska Sobota, drugje nr. Upoštevati je potrebno seveda samo tiste prebivalce, ki tam živijo že stoletja. Zato, recimo. Murska Sobota ni narodnostno mešano območje, četudi živi v njej precej Madžarov. Ampak to niso avtohtoni prebivalci, To je pač treba upoštevati, drugače bi se lahko zgodilo, da bi se, denimo, kakšna madžarska družina preselila v Piran in bi ji morali zagotoviti vse pravice kot kje drugje na narodnostno mešanem območju. To je neizvedljivo. Mislim, da je potrebno te stvari obravnavati tek že pripravljen. Zdaj bii obravnavala in dopolnjevala viti več mest, O tem se bomo torej morali Se pogovoriti. Zdi pa se mi. da za Pomurje to sploh ni resno vprašanje, ker veste, kakšna je tam narodnostna sestava. Poleg tega bo nekakšna varovalka pred možnostjo za preglasovanje pravica veta, ki ga bodo imeli pripadniki narodnosti pri sprejemanju odločitev, ki bodo zanje življenjskega pomena. Vendar pa tega veta ne bodo mogli dati po lastni presoji, ampak v so- glasju z narodnostno skup- nosijo. Izrecno pa je še navedeno, da je potrebno tudi v drugih organih občine zagotoviti zastopstvo pripadnikov narodnosti. To pomeni, da bosta namesto prejšnjega četrtega zbora zdaj dve narodnostni .varovalki’. Predstavniki manjšine bodo izvoljeni na posebni listi, tako kot je to v primeru republiškega parlamenta, in bodo imeli zagotovoljene se- deže v občinskem svetu. Pripadniki narodnosti pa bodo lahko kandidirali in bodo izvoljeni tudi na rednih listah. Tudi doslej je bilo tako.« - Pri oblikovanju narodnostno mešanih občin bodo veljali nekoliko drugačni kriie- ry7. S/ifr se, da abstajaja ra- ziični pogledi na madžarsko in italijansko manjšino. »Da, Zadeve so sicer Se ne- dorečene, vendar pa je temeljna usmeritev, da bodo imeli predstavniki narodnosti zagotovljeno svoje mesto v občinskem svetu in njegovih organih, To bo urejal občinski statut. Razlike med Italijani in Madžari pa niso velike. Osnovna načela bodo vsekakor urejena enotno tako v Pomurju kot na Obali. Do nekaterih razlik pa bo lahko prišlo v posameznih občinskih statutih.« — Kaj pa pravice pripadnikov narodnosti, ki ne živijo znotraj narodnostno mešanih območij? »Ta zakon naj bi urejal tudi to vprašanje. In to bo težko opredeliti, ker si nihče natanko ne predstavlja, kaj naj bi to bilo. Doslej pa je že bilo nekaj teh stvari urejenih. Tako je bita možnost, da so se lahko pripadniki narodnosti učili materni jezik v rednih šolah tudi zunaj narodnostno mešanega strpno in z vidika praktičnih območja. Tako je bilo v Murski " ■ -- ■ Soboti in drugje. Vsekakor bo možnosti, Kaj pomagajo papirji, Če jih ni mogoče spraviti v življenje?« — Kako pa naj bi pripadnikom narodnosti zagotovili, da bodo lahko enakopravno odločali pri sprejemanju odločitev? Se naprej zagotovoljena tudi pravica, da lahko pripadniki narodnosti ustanavljajo svoja društva tam, kjer živijo in delajo.« — Kaj pa dvojezično poslovanje, bo tudi urejeno s lem zakonom? »Ne, to je predmet, ki bolj zadeva pravosodje. Vsekakor pa bo treba rešiti nekatere probleme. Načeloma sicer ni kakšnih velikih težav, v praksi pa so. Posebej velja to za izdajanje dvojezičnih dokumentov (osebne izkaznice, potni listi itd.), O tem se bo treba strpno pogovarjati in poiskati primerne rešitve.« zaenkrat le oziroma aktov, ki urejajo pravice manjšin in tako tudi to vprašanje. S posebnim zakonom o samoupravnih narodnostnih skupnostih pa namera- razmišljanja. Lahko da se bomo dogovorili za drugačne rešitve. - Bo s tem rešeno oziroma zakonsko določeno tudi vprašanje narodnostno mešanih občin? »Po mojem kaže o tem spre- skupno- posebna delovna skupina, v kateri bodo tudi predstavniki harnreč izrecno '“cv lirccrio ? iiti,' ?3rod„7’®''ovijo samo-Me Skupnosti, ^*nd' pri- VS. 7^,^nobenim dru-' v bi K nastala po- r to obeh narodnostnih skupnosti in inštituta za narodnosti. Tako bomo skušali čimprej oblikovati osnutek zakona. Preden ga bomo posredovali vladi za sprejem, pa bomo organizirali javno razpravo med Madžari in zakon, ki Italijani ler predstavniki na- jo narod- njihov sta- rod nostno mešanih občin v Sloveniji. Sledil« bi obrav vamo Op red e 1 i t i na rod nostno o J* lirtei________ ----- nava v vladnih organih, vladi in pobuda nazadnje v državnem zboru. ft: skupnost kot tistega uradnega predstavnika, ki bo v občini sogovornik z lokalnimi organi, na ravni regije s pokrajinskimi in širše z državnimi organi. Skupnost bo torej legitimen partner, s katerim se bo država pogovarjala o vprašanjih, ki zadevajo manjšino. Le-ta pa lahko ustanovi Se svoje organizacije. »To bo predmet zakona narodnostnih skupnostih. Rešitve Se niso dogovorjene in zlasti Se ne potrjene. V delovni jeti poseben zakon, ki bo urejal osnutek pa smo zapisali, da območja vseh občin v Sloveniji, v njem pa bi določili tudi, katere so narodnostno mešane območjih in katera območja v teh’obči-nah imajo tak značaj.« — Saj so vendar te občine znane? morajo imeti pripadniki narodnosti na narodnostno mešanih svoje zastopstvo v očinskem svetu, in to naj- manj enega predstavnika. Glede tega so že zahteve manj-šincev, da bi jim morali zagoto- JO2E GRAJ veliki gospodinjski aparati ^P^rati ,|^'*dovo<|ni, toplovodni in elektroinstalacijski material 'kh***®' steklo, porcelan in gospodinjska galanterija laki, čistila, papir KOVINOTEHNA PRODAJNI CENTER ir, ni material SLAVIČ kmetijske mehanizacije- UGODNE CENE, PESTRA PONUDBA BLAGA, PRISRČNO VABLJENI! stran 8 vestnik, 9. septembra nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Stroški Spravila korUZe Spoštovani bralci in bralke, tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 31. 8., in ponedeljkom, 6. 9. 1993, Pred poročanjem bi želela bralce opozoriti na to, da je sprejet odlok o začasni sprostitvi tečajev delnic d, d. Probanke in d. d, Dadas, tako, da v tem tednu za ti dve delnici ne bo veljala omejitev padca ali porasla tečaja za največ 10 odstotkov. Odlok je sprejelo ministrstvo za finance z namenom, da bi se izboljšala likvidnost s tema delnicama, saj sta bili le ti praktično nelikvidni in z namenom preprečitve odkupovanja teh delnic s strani nekaterih menjalnic, ki za to dejanvost niso pooblaščene. Še enkrat bi želela opozoriti vse imetnike obveznic, čeprav se bo Enotni tečaj obveznice RSL Z je 31. 8. neznatno poskočil iz 92,9 na 93,0, ko je bilo za 86 lotov prometa s to obveznico in se nato na tem nivoju zadržal tudi v sredo pri 602 lotih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 93,5, prometa pa je bilo za 161 lotov ter se na tem nivoju zadržal še v petek, ko je bito za 1074 lotov prometa in v ponedeljek pri 586 lotih prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Ce- Ije je 31. 8. in 1. 9. ostal nespremenjen (100,0). skupni promet obeh dni je znašal 17 lotov (v sredo aplikacija), v četrtek pa je njen tečaj poskočil na 100,3 pri 13 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (80 lotov prometa), 31. 8. je enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica ostal na ni- Suša je marsikaterega pomurskega kmeta prisilila, da je začel koruzo pospravljati prej kot običajno. Zato sem se odločil, da prikažem stroške pridelave koruze. Prime tj ani so trije različni načini spravila, in sicer: za suho zrnje, silažo iz cele rastline in silažo iz koruznega zrnja. V začetku so prikazani stro- Ski pridelave koruze brez spra- zrnja pa stane 16,63 SIT, koruza namenjena (za za krmo živalim). Najlažje * proda suha koruza. / obliki se s koruzo največk« tudi trguje. Za kmetije, l^i Ir delujejo koruzo kot krma .> živali, pa je primernejše siin marsikateremu imetniku zdelo opozorilo smešno (izkušnje pa žal kažejo drugače), da je potrebno vnovčevati kupone obveznic z dnem, ko le ti zapadejo, saj se vrednost le teh preračuna po srednjem tečaju BS z dnem zapadlosti. Še huje pa je, če obveznico po zapadlosti prodate, ne da bi pred tem odtrgali kupon, saj ste s tem prodali obveznico po ceni, ki se formira po zapadlosti kupona in ste s tem oškodovani za zapadli kupon (pri anuitetnih obveznicah je to del glavnice in obresti za predhodno obdobje, pri obrestnih pa za obresti). V tem tednu je bilo največ prometa z obveznico RSL 1, vse skromnejši pa je promet z delnicami. kar je posledica nelikvidnosti nekaterih delnic in beg nekaterih investitorjev iz manj varnih naložb (delnice), v bolj vame naložbe (obveznice). Nekoliko živahnejše trgovanje z delnicami je prič^ovati v prihodnje, ko bodo nekatere delnice padle na raven zanimivo za ponovne nakupe, vendar na evforijo nakupov delnic po vsaki ceni (z logiko, kupi danes, saj bo jutri prav gotovo dražje po vzgledu nakupov deviz v preteklosti) lahko kar mimo pozabimo. Uvrščena Rotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 31. S- in 1. 9. j r _ j _ j , j . r bilo za 350 lotov prometa, nasled- njega dne poskočil na 100,6, (185 lotov prometa), se v četrtek zadržal na istem nivoju pri 4 lotih prometa, v petek pa padel na 100,0 (465 lotov). Enotni tečaj obveznice FTT Ljubljana je 31. 8. poskočil s 100,3 na 101,1, ko je bilo za 22 lotov prometa, naslednjega dne neznatno padel na 101,0 pri 72 lotih prometa, v petek pa ostal na istem nivoju, ko je bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma. Po nespremenjenem tečaju so bili tudi v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli z 18 loti. Z obveznico Rogaška 1 je bilo 31. 8. za 40 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je poskočil za kar 3-odstotne točke in sicer s 75,00 na 78,0, v četrtek je njen enotni tečaj neznatno padel na 77,9 pri 716 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek pri 2 lotih aplikacijskih poslov. 1. 9. je bil prijavljen aplikacijski posel z 10 loti obveznice Rogaška 2 po nespremenjenem tečaju 31,0. so stroški zelo malo odvisni od suhega zrnja, potem s koruzno načina spravila in tudi od višine pridelka. Zato je pomembno, da dosežemo čim večji pridelek, saj s tem znižamo stroške proizvodnje na kilogram koruze. Tako smo izdelali le en model za proizvodnjo koruze do spravila in potem prikazali različne načine spravila. Vsi silažo, najmanj stroškov pa je s siliranjem koruznega zrnja, Kateri način spravila koruze je na kmetiji najbolj gospodaren, je odvisno od tega, za kaj je modeli so izdelani po metodo- ' ■■■ Kmetijskega inštituta Vrsta stroškov logiji Slovenije - zavoda za ekonomiko. Ugotavljajo stroške pri intenzivni tržni pridelavi ter nje (cele rastline za zrnje za prašiče). Z ''J;, imamo več dela, vendar p® stroški manjši. KMETUSKJ SVETOVA^^ SLUŽBA ZA POMU^5’ DAMJAN JEKI^' dipl, inž- Modelna kalkulacija stroškov pridelovanja KORUZE vila na kmetijah (pričakovani pridelek 70 dt/ha suh- zrnja) Količina Cena Stroški Cena kg,ur/ha SIT/kg, uro Seme Hlevski gnoj 30 17,000 487.00 1.07 14,610.00 18,190.00 . . - , Mineralna gnojila upoštevajo priporočeno tehno- _ 11-11-16 logijo. Predvideli smo pridelek - KAN 7000kg/ha suhega zrnja, to je zasejtna sredstva skoraj za polovico večji prtde- lek, kot je povprečni statistični pridelek. Sorazmerno velike so tudi količine silaže iz cele rastline (42 000 kg/ha) in siliranega - Volaton G (kg) - Dual (1) - Harmony (g) Traktor s priključki Zavarovanje koruznega zrnja (9000kgAia). Delo (bruto OD) Kalkulacije smo izdelali po tre- .700 200 22.50 18.23 15,750.00 3.646.00 14' Ji 20 2.5 15.0 24 32 592.25 1,301.80 151.34 837.58 2S0.32 Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je 31. 8. in 1. 9. ostal nespremenjen (91,5), skupni promet pa je znašal 24455 lotov, v četrtek rahlo padel na 91,4 pri prometu 72536 lotov, v petek pa nekoliko poskočil na 91,6, ko je bilo za 27834 lotov prometa. Na istem nivoju se je nato zadržal tudi v ponedeljek, prometa pa je bilo za 10654 lotov. 2. 9. je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo ostal na istem nivoju kot v ponedeljek (88,0), prijavljen pa je bil aplikacijski posel s 5 loti te obveznice. ■ < M ol I I H I / A : prvih horcvv H. «8250 V 0808 o«oe SipvvMk« CHU 5< l4i>We-5. GOOO MaHboe Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 31. 8. poskočil za 1,3 odstotne točke (98,9), prometa pa je bilo za 1367 lotov, naslednjega dne sicer rahlo padel na 98,8 pri 1334 lotih prometa, vendar se je v četrtek vrnil na 98,9, prometa pa je bilo za 344 lotov. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 4 loti po tečaju 99,2, v ponedeljek pa s 14 loti po tečaju 99,1. Z obveznico LEK 2 je bil 3. 9. prijavljen aplikacijski posel s 5 loti po nespremenjenem tečaju 103,0, v ponedeljek pa je bilo za 80 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je ostal na istem nivoju. 31. 8. se je z obveznico Občina Laško trgovko po tečaju 75,9 (-1-4,7 odst, t,}, prometa pa je bilo za 286 lotov, naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel z 9 loti po tečaju 77,0, v četrtek je njen enotni tečaj porasel na 77,6, ko je bilo za 90 lotov prometa, v petek pa na 78,9 pri 65 lotih prometa. Tudi v ponedeljek je njen enotni tečaj porasel, tokrat na 79,0, prometa pa je bilo za 20 lotov. Z obveznico občine Šmarje pri Jelšah je bil prijavljen aplikacijski posel le z I lotom 3, 9, po tečaju 73,6, kar pomeni. da je ostal na nivoju prejšnjega tedna. Enotni tečaj obveznice občine Zagorje je 31. 8. ostal na nivoju prejšnjega dne (70,0), ko je bilo za 20 lotov prometa, v četrtek neznatno porasel na 70,1 pri prometu 296 lotov, v ponedeljek pa se je vrnil na 70,0 (204 lote prometa). Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v tem tednu nihal. Tako je 31. 8. porasel s 351000 na 355000, ko je bilo za 18 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne porasel na 371667 pri 24 lotih aplikacijskih poslov, v četrtek pa padel na 360000 (10 lotov aplikacijskih poslov). V ponedeljek so bili s 6 loti te delnice prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 350000, nutnih cenah v avgustu 1993. Cene mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in folije so drobnoprodajne cene v po- Direktni stroški Splošni stroški STROŠKI SKUPAJ 11,845-00 3,254 50 2,270.10 20,101 92 4,550.00 8.970.24 103,187.76 4,291.84 11’ J’ n IS.’ I jJ !.) (S Redna delnica Hipotekarne Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha 1,9,1993 smo zvišati obresti za tolarske vezave in vezave tujih valut. Tako znašajo obresti v septembru: Za tolarsko vezavo (odvisno od višine in roka trajanja vezave) Rok vezave od; 31 dni 91 dni 181 dni 366 dni R-b6 -R + 7 R -b 8,5 - R + 8,7 R + 9 - R + 9,2 R + 10 Za tuje valute (odvisno od višine in roka trajanja vezave) Rok vezave od 31* dni 91 dni 181 dni 366 dni DEM 4,50 - 4,70 5,30 - 5,50 5,45-5,60 5,60 ATS 4,30-4,50 5,10-5,30 5,25 - 5,40 5,40 Izplačilo glavnice takoj po poteku vezave. Obresti za vse vezave se izplačujejo ob zapadlosti vezave. J banke je v tem tednu nihala. Njen enotni tečaj je tako 31. 8. porasel s 4557 na 4700, prometa pa je bilo za 315 lotov, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 139 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 4658. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 4425. ko je bilo za 165 lotov prometa, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli 2 22 loti po tečaju 4650. Po nespremenjenem tečaju so bili prijavljeni aplikacijski posli tudi v ponedeljek, prometa pa je bilo za 22 lotov. Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je 31, 8, padel iz 5296 na 5071, ko je bilo za 470 lotov prometa, naslednjega dne poskočil na 5157 pri 768 lotih prometa, v četrtek pa je njen enotni tečaj padel na 4705 (606 lotov prometa), V petek so bili s 14 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 4900, v ponedeljek pa je bilo za 14 lotov prometa po nespremenjenem tečaju. Prednostna delnica KBT je v tem tednu močno nihala. Tako je 31. 8- padla iz 69143 na 65000, prometa pa je bilo za 18 lotov, naslednja dva dni so bili prijavljeni aplikacijski posli skupno z 99 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 69511, v petek pa je bilo za 16 lotov prometa s to delnico, njen enotni tečaj pa je padel na 62859. 31. 8. je enotni tečaj delnice MK Založba porasel iz 6432 na 6500, ko je bilo za 110 lotov prometa, v Četrtek pa na 6600 pri 670 lotih prometa. V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 150 loti po tečaju 6530. V tem tednu je imel enotni tečaj delnice NIKA padajoč trend. 31. 8. je tako padel iz 79897 na 78000, ko je bilo za 44 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 77585 pri 195 lotih prometa, v Četrtek pa na 76791 (153 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj nekoliko padel, in sicer na 76627, ko je bilo za 105 lotov prometa, v ponedeljek pa na 76203 pri 46 lotih prometa. Enotni tečaj delnice Probanka je prav tako kot prejšnji teden tudi v tem tednu nihat. Tako je 31. 8. padel iz 38745 na 34871 (dovoljenih 10 odstotkov) pri 303 lotih prometa, naslednjega dne poskočil na 37046, ko je bilo za 171 lotov prometa, v četrtek padel jionovno za 10 odstotkov na 33341 (127 lotov prometa), prav tako pa tudi v j)e-tek (30007), prometa pa je bilo za 15 lotov. V ponedeljek se s to delnico ni trgovalo, kar se je zgodilo prvič od pričetka kotacije te delnice na borzi. Prednostna delnica Rogaške je 2, 9, padla iz 2300 na 2200, prometa pa je bilo za 10 lotov. ToMfka Božuovk murskih trgovinah. Cena se- Modelna kalkulacija stroškov spravila KORUZE -mena je določena na osnovi (pričakovani pridelek 70 dt/ha) drobnoprodajne cene ob setvi Količina Cena in revalorizirana z indeksom stroškov kg,ur/ha SIT/kg, uro rasti cen na drobno. Stroški su- -----------------------------s---- Vrsta stroškov šenja so določeni na osnovi de- Stroški do spravila janskih stroškov v sušilnicah pri 27% vlažnosti zrnja. Stro- Kombajn (tuja storitev) - Traktor s priključki Skl zavarovanja so izračunam Sušenje (27%vlage} po predvideni vrednosti pn- Delo (bruto OD) delka in 3,25 % zavarovalni stopnji. Vrednost bruto ure ži- vega dela zajema enako neto Neposredni stroški Splošni stroški vrednost kot v gospodarstvu in Stroški spravila prispe ve k za p okoj n i nsk o i n i n- STROŠ KI 3 K U P A J validsko zavarovanje. Posredni stroški vključujejo prispevke iz katastrskega dohodka, nadomestila in OD ter materialne stroške. LASTNA CENA pri pridelku 1.1 8 8 7.000 kg/ha 14,937.00 837.58 280.32 SIT/kg Stroški SlTjia 107,479^. 16,430.70 6,700.64 28,040.00 2,242.56 53,413.90 1,072.96 »»‘S -"T( l-l M 33.( I 54,486^8^ ~T^966_4£^ 23.W _ Modelna kalkulacija stroškov spravila KORUZE, koru^^ Žetev koruze je predvidena (pričakovani pridelek 420 dt/ha) kot storitev. Ena ura dela z žitnim kombajnom Duro Dako-vič MK 1620 H z adapterjem za koruzo stane 14 937 SIT, S tem Vrsta stroškov Stroški do spravila Količina Cena kg,ur/ha SIT/kg, uro 107,479.^ sil^ kombajnom požanjemo en ha Rezanje koruze v 1,1 ure. Torej stane žetev (tuja storitev) enega ha koruze 16430 SIT. - ‘ Traktor s priključki Za spravilo cele koruzne rast- Folija line pa je predviden traktor Amortizacija s priključnim siložnim kombaj- pelo (bruto OD) nom SIP 80 B. Ena ura dela Neposredni stroški z njim stane 1727 SIT. Ta cena Splošni stroški je izračunana na osnovi cene -— .' ' . " priključka (837 SIT), traktorja Stroški spravila (610 SIT) in traktorista (280 STROŠKI SKUPAJ SIT). Za en ha koruze smo predvidevali, da jo pospravimo v 5 urah. Tako stane spravilo cele rastline 8635 SIT/ha. Iz modelov vidimo, da znašajo stroški pridelave koruze do spravila 107 500 SIT/ha. Nekateri kmetje prodajajo koruzo na njivi brez spravila. Le-tem so lahko ti stroški do spravila LASTNA CENA pri pridelku 5 18 14 39 47.000 kg/ha 1,727.00 837.58 297.00 280.32 SIT/kg 8,635.^ 15 076.4‘* 6825.00 10,932.^® 45,626.92 5,230^ S i F 7 E sD''*”*' Modelna kalkulacija stroškov spravila KORUe' : □ ruzRO zrnje (pričakovani pridelek 90 dt/ha) Količina Cena Vrsta stroškov Stroški do spravila osnova za določanje cene ko- Kombajn (tuja storitev) ruze. Če preTlvidevamo, da na “ '" ‘' enem ha pridelamo 43 000 kg Folija koruzne mase, potem stane kilogram koruzne mase 2,5 SIT. Količina kg.ur/ha SIT/kg, uro_ p Traktor s priključki Amortizacija Delo (bruto OD) Celotni stroški spravila pa so Neposredni stroški odvisni od načina spravila. - . - . - ■ * Če koruzo požanjemo Splošni stroški Stroški spravila Z žitnim kombajnom in jo____________________________ damo sušit v sušilnico, imamo STROŠKI SKUPAJ s tem za 54500 SIT dodatnih stroškov. Tako znašajo skupni stroški 162000 SIT^a, V kalkulaciji smo predvideli pridelek 7000 kg/ha, tako stane kg suhe koruze 23,14 SIT. Na površinah, ki jih je prizadela suSa, pa so pridelki nižji in se tako stroški na kilogram povečajo. * Če siliramo celo koruzno rastlino, imamo za 50900 SIT dodatnih stroškov in se tako stroški povečajo na 158300 SIT/ha, Kilogram koruzne silaže pa stane 3,77 SIT. * Če pa siliramo koruzno zrnje, imamo za 422(KI SIT dodatnih stroškov in tako skupnih stroškov 149700 SIT/ha, Kilogram siliranega koruznega LASTNA CENA pri pridelku o I 1,1 13 5 28 9.000 kg/ha Vse Informacije klubu nKEE- EBER«, ki združuje lastnike In ljubitelje VW »hroščev«, dobite po telefonu, itevKkl sta 22428 in 23569. 14,937.00 837.58 297.00 280.32 .1800.0J 375^^ I v V; ir9?j0 16-^ sn/kg l septembra 1993 stran 9 I kmetijska panorama t 3 J i Vodo na 100 tisoč hektaijev je dobrina, ki ni pomembna le za pridelovanje hrane, pač štev, za kar naj bi namenili 0,3 zla številne druge namene. Kako pomembna je voda, seje odstotka letnega proračuna. 60 ijBe rib suši, ki že dve leti pesti dobršen del Slove- odstotkov sredstev pa bi morali P® jri le kmetijci, ampak tudi prebivalci številnih zagotoviti investitorji oz. upo-dojU ’ “ so jim morali vodo dovažati. Sicer pa so suše v Sloveniji rabniki. Druga možnost so posledice pa najbolj čutijo kmetijci, saj nare- mednarodna posojila, o tem so Silo pcjHV> posledice pa najbolj čutijo kmetijci, saj nare-škodi.' prav poletne suSe. Suša iz lanskega leta se je ; 1 dLi . i ^Taiaiec,;, j otkov uadavi že stekli pogovori in v nekate- 4 i 1 •( S 4 t J I ,1 ,1 .D ,1 J J :ov padavin dolgoletnega p«vprega, medtem ko je « ^ta skoraj povsod po Sloveniji padlo manj kot levnega projekta pa bodo po- f“tovin v primeijavi z dolgoletnim povprečjem. To je bi goto o mril ustrezni oToanizacn- *'* **B Od razlogov, da s« se v minislistvu ra >‘met’jstso in ^Rlvo izdelali nacionalni program namakanja kmelijskta po-^0’Sloveniji. elu, kažejo zanimanje za to. Za izvedbo tega obsežnega in zah- trebni tudi ustrezni organizacij- 'tšin .ji ''atnakanjem, kažejo, mcn.i*? '' normalnih vre- k Dnufj f^^merah prispeva itlav P^^idelkov, saj so Padavine enalfAij’' letom zelo ne-Je hjiJ'*?" razporejene in jih tastiiJT'^*'! takrat, ko jih '*"J*™*j potrebujejo, skoraj 80-odstotno j® (tjo 'jj.s® nekateri spraSu-'iiiiiii;'M’loh upravičeno m,. l®*' o Večji samooskrbi h*di po potrebi o na- '"stetii '"^^saiii H' 1 '--------- T-ntiTi-c pomisleke ki jafŽr.agrarni ekonomisti. 1 tar • J povečanje pri- J I (* 1 otroške in s tem T <"** lil > LC^lH iBožnost za večjo tujih trgih, t.e '■ postaV- najtijjT®?'®tt3luim programom letih I 'f Sloveniji v de-btktaK 'I’ PriSli do 100.000 <* bi lit, "amakani narnakanih površin 1' k 20 od- ; "ino hrane, kot je pora- V ■^iiiistrstvu za kmetijstvo ski pristopi. V Sloveniji so že ustanovili tri konzorcije za na- in gozdarstvo so prepričani, da makanje, ki so pripravljeni na bi v okviru sprejete razvojne prevzem teh nalog, zaenkrat strategije slovenskega kmetij- pa je še nerešeno vprašanje go-siva lahko izpeljali nacionalni spodaijenja z velikimi namakalnimi sistemi, saj je predvi- program namakanja, so pa za to potrebni ustrezni strokovni, finančni in organizacijski pri- stopi. Postavlja se predvsem vprašanje, kako zagotoviti zadostne vodne vire, kako bo z vodo in navsezadnje tudi, kdo bo vse to plačal. Vseh poljedelskih kultur seveda ne bo možno namakati, saj njihove cene ne bodo prenesle stroškov namakanja, zato bo potrebno doreči, kje, kaj in kako namakati. Zaradi omejenih vodnih virov bo na posameznih ob- Bi J rt S i * f D ) s J J 1» I |rl r IL r, t’ j, deno, da se bo kar polovica vseh površin namakala iz velikih namakalnih sistemov. Slovenski parlament naj bi Se letos sprejel ustrezno zakonodajo, ki bo omogočila izvedbo vseh teh nalog, kmetijsko ministrstvo pa je k sodelovanju že pritegnilo strokovnjake iz Izraela, kjer so z namakanjem uspeli rešiti problem suše in močno povečati pridelavo hrane. Zdaj je pridelajo dovolj za lastne potrebe, v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev pa je še izvozijo. Jih bomo Slovenci posnemali? LUDVIK KOVAC Prosena silaža Na območju Pomuija imamo praviloma ugodne podnebne razmere za uspešno pridelovanje stmiščnib dosevkov. Poleg mnogo-cvetne ljuljke je precej razšiijeno pridelovanje prosa, ki je poznejši ali strniščni krmni dosevek. Do sedaj so na tem obmogu proso pridelovali večinoma za zrnje, v zadnjem času pa kaže, da bi proso lahko pridelovali tudi za siliranje, torej za pridelovanje voluminozne krme. To je bil tudi povod za naše raziskave, katerih cilj je bil, u ■ J • J ugotoviti primernost nekaterih sort prosa za siliranje ob voš-čeni zrelosti. Torej želimo sistemom, ki porabijo manj vede in so učinkovitejši. Za ureditev namakalnih sistemov na 100.000 hektarjih kmetijskih površin bo v desetih letih potrebno zagotoviti 600 milijonov nemških mark, za to pa sta dve možnosti. Po prvi naj bi država iz proračuna zagotovila 40 odstotkov potrebnih sred- v tem sestavku primerjati hranilne vrednosti nekaterih standardnih silaž na območju Pomurja s silažami prosa. iz prosa je bistveno večje v primerjavi s koruzno silažo, v primerjavi s travno silažo pa je nekoliko manjša. Po energijski vrednosti je prosena silaža nekoliko slabša od koruzne, medtem ko ni razlik v primerjavi s travno silažo, V našem poskusu se je poka- Razkuževanje semena strnih žit 11 Za doseganje zanesljivih in visokih pridelkov je nedvoumno potrebna setev kakovostnega In sortnega semena. Praviloma se tako seme prideluje organizirano pod kontrolo pooblaščenih stro-' kovnjakov. Na trg prihaja v zaprti embalaži (vrečah) z etiketo. Na njej so podatki; sorta, kaljivost, čistoča, leto pridelave, zdravstveno stanje in med preostalimi podatki tudi datum in št. spremne deklaracije, iz katere so razvidni podrobnejši dragi podatki o kakovosti in proizvajalcu semena, ki jamči za sortno čistočo in kakovost semena. Čeprav si vsi želimo čim obsežnejšo uporabo takega kakovostnega semena za jesensko setev, pa bo iz različnih razlogov posejano tudi seme lastne pridelave. To pa je lahko posejano seveda le pod določenimi pogoji kakovosti: - da ima dober odstotek kaljivosti in dobro energijo kalenja, - dobro razvito zrno tipične velikosti za to sorto, - izenačeno velikost semen, - je brez plevelov ter primesi drugih sort ali kultur oziroma nečistoče (npr, zemlja), - da ni poškodovano in okuženo z boleznimi in škodljivci, - da je pred uporabo obvezno razkuženo s primernim fungicidom za razkuževanje semena. Zakaj lahko dober pridelek pričakujemo le od semena, ki zadovoljuje vse le zahteve? Le kaljivost. ki se približuje 100 %. je ob dobri energiji kaljenja ' osnovni pogoj za doseganje dobrega sklopa in kakovostnega 1 vznika. Kaljivost lastnega semena lahko zelo enostavno preverimo s setvijo na vlažno krpo ali v posodo z vlažno zemljo. Dobro razvito Ztno je posebno pomembno, saj drobno (izpito) ;i seme ne vsebuje dovolj hrane in se bodo iz njega razvile slabše I bilke, ki bodo zaostajale v rasti in dale nižji pridelek. S setvijo neizenačenega semena bomo dobili tudi neizenačen sklop in posevek, ki bo neizenačeno dozoreval in dal manjši pridelek. Različne primesi Različne primesi v semenu so različno škodljive in nevarne. Rastlinski ostanki, delci zemlje in drugo lahko otežuje setev. Že Preglednica 1; Hranilna vrednost prosene silaže - celotna rastlina v voščeni zrelosti v g/kg suhe snovi p-235 p-132 y “S 'F r * ta vtaufrBd!^ IHHl^i^* f kit j« leto« teib pofostt b B8S obišče « JV HIM IVOV UK »UR» ■nitiKv f* ta »ivnittamo dozMevaaie enNC* SEg™«*«* ta d« j« T** "*"■ tcšntttae meritav * * 1.^. 8.) ZB MHBOM MMFta BB GodOšCffl le- Hnl Hke od Oddč&a Midk. Oe, kisi. Lendevake gorice aladk. Oe suha snov surove beljakovine surova vlaknina surove maščobe 65 77 78 M bU 60 -h IS 10.0 ll.O 13,4 11,0 11.8 77 74 64 ss 65 74 IcJbI. gZl 6,8 11,1 . 9,4 12,2 11.0 10,3 ^®orec ttasega 100 greodaih jagod, ki se jeni’ vinogradih ta z istih trsov, Otfctotek 1 * H Oebsioptaj izraiStmamo teko, da število de-Khj odHejemo tri. . ^aaS^bti ta pred trgatvijo: »oranao za 6sto« ta neoporečnost posode, I?” ki pridejo v stik z grozdjem ta mo- k zdaj čas, da temeljim počistimo klet ta C^ini^r,*5***fem bomo mleli in stiskala. Iz prostorov sodi vanje, ktet prezračimo in dan pred rtujtuiiflip te prostore, tako da zapremo vse žveplenih trakov na m' prostor-^tae pregledamo, okrušene dele lahko ® posebno barvo, ki se uporablja v Živilski (l ®ogt6j, tofe bo za ozimnico. Tisti velik kup je za upokojence š 130 tisočaki penzijp, ta manjši pa za nas s 13 , tfsočaki. •- f 'lia (ll^ndS^r nieigoližl ut -fesa nw)T ,1' I JCtl f + IMAZALIL + TIABEN-DAZOL PANOCTINE GVAZATb 35 NACEJAT 200 g BAVTAN 19,5 TRIA- . Proti trdim snetem in pegavostim 200 Proti trdim in prašnatim I * * “ vil** g z dodatkom snetem, pegavostim in UNIVERZAL + IMAZALIL vode,; , WS DIMENOL + TIABEN-DAZOL Op. Razkuženo seme se ne sme uporabiti za živež alt krmo. ječmenovi mrežavosti in progavosti. Zmanjšuje napad pep. plesni iti rje ■ Sestavil: Drago Legen, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna slvžba ŽVZ za Pomurje Mursia^Sobota rr> »vv 'Ašlvj Tunusce: cene pujskov it 5 i L Na čcirAovem sejma pujskov, v TOniiSču j« nekoliko n^arkot običajno, s^.so rejci tokrat ponujadi le48 živali. Za par pujskov, starih od Tdo 10 tednov ta ježkih od J Jo 3C kUbgtaiaovi je Inlo pdV^iilO' odiRdi? od 7.000 do < Sejem se začenja ob 7. uri, prodajalc^tfKaBosit^bsetfcPot'!^ živali. začenja ob 7. uri, prodajaliiipBiBvtirt^b^potne l^e i stran 10 vestnik, 9. septem^a 1^ odsevi mladosti Ob začetku spci nekaj mojih vrstic. Zadnjič ko sem pisal uvod za tole našo rubriko, sem bil tudi radoveden, kdo se bo prvi p^asO v nesem iotstem letu. Ne boste verjeb - kc aaskiRji dan je prišla pošta z OŠ Mala Nedelja, v kuverti pa so bili prispevki za Odseve tnladosti. Vsekakor prijetno presenečenje. Še vedno pričakujem, da eri napišete tudi vaše predloge in mnenja o naši rubriki. Če bo le mogoče. jih bom upošteval. Novega vprašanja za nagradni kviz »Ali veste« pa tokrat ni, ker do danes, četrtka, 2. septembra, nt Se a2»če odgovoril (niti ni mc^I) na 1. vprašanje. Bresledek je torej o^k-tiven. Izžrebance pravilnih odgovorov pa čakajo lepe knj^e nagrade. Ce imate kaj č kaj časa in če se vam ljubi, capiSiic tudi kaj zs nas (zame). In Se enkrat vse naj... v novem šoiskein letu. i O. To je on Nekega jutra, ko sem se zbudil, sem ga zagledal na cesti. S seboj je imel vrečo, v kateri je bilo vse njegovo bogastvo. Nosil je raztrgano obleko, na glavi je imel star klobuk. Hodil je bos. Bil je zelo reven, zato je moral beračiti. Ko je prišel tudi do naše hiše,, sem ga povabil, naj vstopi. Povedal mi je, da mu je ime Jože, Pripovedoval mi je tudi, da je ostal brez doma in da je bil v vojni ranjen v bližini srca. Na srečo je ozdravel. Z grenkim nasmehom na ustih sc mi je zahvalil za povabilo Katastrofa Morje se je razburkalo in fnobno vzvalovilo. Plavalci so vriskali, se veselo igrali, „ nenadoma pa se vsi potopi"-Valovi so trupla odnesli, morski psi so jih požrli, le kostem so prizanesli- , ANJA osr^ Sestrico sem nalagal Ko je bila moja ses Anita še majhna, z lahkoto »prinesel Nekega dne sem ji rekel, grem na vrt po v resnici pa sera koKn^^’ Se) dovemu Izidorju. dolgo ni i v hišo, se poslovil in nadaljeval svojo pot. IZIDOR BAŠA D OŠ Genterovci V Belgiji Tudi letos sem potovala z očetom, ko je šel s tovornjakom na službeno pot v Belgijo. Pot do tja je trajala prbiižno dva dneva, saj sva smela voziti le osem ur dnevno. Na belgijsko mejo sva prispela ponoči, zato sem jaz že spala. Ko sem se zbudila in opazovala pokrajino, sprva nisem videla nič zanimivega. Čez približno 200 kilometrov pa mi je oče pokazal hotel, ki je bil videti kot kakšna molekula. To je bila prva stvar, Iji mi je bila zanimiva, Malo naprej pa je stala restavracija, ki so jo zgradili kar nad cesto, tako da so lahko ljudje hodili z enega na drugi konec, ne da bi jim bilo treba prečkati cesto. Med nadaljevanjem vožnje nekaj časa spet ni bilo nič zanimivega. Ko pa sva zavila z avtoceste na pot, ki vodi do tovarne, kamor sva bila namenjena, sem čez čas opazila hiše, ki so si podobne kot jajce jajcu. Okrog njih so lepi vrtovi, na njih pa nizka trava in kakšno sadno drevo ali cipresa. Vse je bilo videti kot v pravljici. DARJA VRBNJAK OŠ Mala Nedelja Moj ati Težka roka se je spustila na moje lase, me pobožala in stisnila k sebi. Takoj se spoznala ta znani dotik, močan prijem. Bil je seveda moj ati. Nadvse sem ga vesela, ko pride zvečer ves utrujen. Vedno me poboža in pozdravi, jaz pa mu z veseljem prinesem copate. Moj ati je vedno vesel, Rad mi pripoveduje o časih, ko je bil Solar. Vedno najde tudi čas za družino. Včasih nam tudi kaj skuha, čeprav se mu pri tem kaj. prismodi. Takrat si reče: »Kaj sem spet narobe naredil?« Mi pa se mu smejemo, vendar nam tega ne zameri. Imam ga zelo rada. Najrajši imam trenutek, ko me nese v posteljo, mi da poljubček na čelo in reče, naj lepo zaspim in sanjam, da bom jutri večja. Verjamem mu, saj sem skoraj najveCja v razredu. ANDREJA ZVER OŠ Velika Polana Smeh ni greh Bilo je toplo poletje. Bil sem na počitnicah pri babici. Tam je bi! tudi moj bratranec Andrej. Počela sva vse mogoče neumnosti. Za hišo je ležalo staro traktorsko kolo. Andrej je predlagal: »Igrajva se z njim na cesti!« »Lahko se odkotali,« sem dejal. »Ne bo! Prej ga bova ujela,« je pristavil. In res, Andrej ga je kotalil, jaz pa sem ga ustavljal in prijemal. Naenkrat pa mi je pobegnilo. Tekel sem za njim, vendar ga nisem dohitel. Kotalilo se je naravnost v sosedo. Ko je to opazila, je stekla v hišo. Kolo se je potem ustavilo v jarku. Soseda pa le ni upala iz hiše. Naslednje jutro je dedek kupil gorivo za Škropilnico. Z Andrejem sva si ga nekaj sposodila in ga vlila v rezervoar na mopedu. Pripeljal sem ga iz garaže in zaklical: »Greva se vozit!« »Ne grem, ker nima zavor,« je rekel. »Nič se ne bo zgodilo,« sem ga spodbujal. Čez čas sem ga prepričal in zapeljala sva se po hribu navzgor. Ko sva se vračala, zavore niso prijemale. Sledil je ovinek. Zaradi prevelike hitrosti ga nisva speljala, ampak sva oddrvela naravnost v - koprive. Ker sva bila v kratkih hlačah, sva jih krepko občutila. Andrej se je najprej jezil, potem pa se je začel smejati. Tudi jaz sem se smejal. Domov sva šla peš, ker motor ni več vžgal. Bila sva rdeča od kopriv. GORAN MADJAR OŠ Sveti Jurij lici' t** I Anita vprašala »Mama, kje je bilo domov- J mamf' Dejan- 1, tvjc JV je odgovorila, oa pri sosedo »Lagal mi je,« je vptl®- ■ Mama potepam pri sem prišel domov sem jmov. . tudi koien«^ nesel S seboj - . . vendar zaman, Anita J vedela, kje sem bil- veoeia, Kie sem v«-ZdajpaježeveliifM;'. je sploh ne morem p DEJAN KOj OŠ Mala Piko Piko je psiček, poreden za dva, včasih koplje in skače semtertja. Nikdar r^e joče, nikdar ne spi, on je le psiček, ki vedno beži. KI veuno oez^. ■„ Ne vem, kaj ga razgoN"’ mogoče ljubico inj^- □ To je vedno bolj , j To je vedno dotj sai ga nikoli ni i r NASI OTROCI NISO NIKOL :< i -L1 » -o OHRANIMO NJIHOV NASMEH! V šolske učilnice se z našimi otroci vrača razigrana radovednost in neugnana razposajenost. Ne more nam biti vseeno, kako vama je njihova prihodnost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. Tudi nalprevidnejšim se dogajajo nezgode, zato »e razumni ljudje odločajo za zavarovanje svojih otrok. Nezgodno zavarovanje predšolskega otroka, učenca ali dijaka pri Zavarovalnici Triglav je zanesljiva naložba v varnejšo prihodnost. V vaši šoli zahtevajte podrobnejšo informacijo o letošnjih pogojih nezgodnega zavarovanja. Zavarovanje lahko sklenete tudi v vseh predstavništvih Zavarovalnice Triglav in pri njenih zastopnikih. Zavarovalnica Triglav, ker ji zaup^uo starši . I I zavarovalnica triglav a a © ) 1 1 /. M 1 i ..□I i. . r j? I. ( ') ■ J jV 't •< i J SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE, d.o.O- GRADI ZA VAS GORNJA RADGONA - center mesta PRODAJAMO: finaliziran objekt velikosti 36610^ v dveh etažah, z možnostjo nadzidave. K objektu pripada funkcionalno zemljišče (parkirišča). TRGOVINE SALONI PISARNE GOSTINSKI I Informacije: in prodaja I I 1 SGP POMGRAD - VISOKOGRAD^^"'^ ' KOMERCIALNA SLUŽBA Štefana Kovača 10 M. Sobota tel. 32740,21 685 telefaks 32 244 (|.o^ > t. 'V ■) li - H .(1- .: (j i‘j|I I ! I i I i I I 1 t 1 t i j j ji t !| t L 1 >1 it t ti ) t ^nik, 9. septembra 1993 stran 11 kulturna obzorja Namesto koga roža cveti, namesto koga... polovici septembra bodo laČeli snemati celovečerni IH 1'vaaevivi AVpiCIIIIfIH IfIfUV buvvai .rii^iiiura — fotnanu Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti. ^bA itnraHila avtnr rnmnnn in Andrru MlAksir. le to ■*J' I naredila avtor romana in Andrej Mlakar. Letos je to I film ubodo posneli. Zato bodo poskusili narediti tak . I ■■ sl ne bo zanimiv samo lokalnim gidalcem, ampak (udi širši . rnD,H. Vb; A RIbMhh Zn nckm Sas n/kvozlal ■'ATlCdlV A n/trd*! I Mbb? j* povedal režiser Andrej Rdeča nit vseh slovenskih /Umov je tragika in konec koncev malo prottografije. Ločil bi pornografijo in erotiko. In o pornogratji v slovenskem filmu ne bi mogli govo- SJt fiomr, ki so ’*osHci filmatakoj pri- ne bo klasična etnografska vi- r /•^VTlZatL., ______ tiiu Novice Iz kulture Ker jim ZKO koncerte, radgonska istoimoaska or^isadja denarno podprla, bo EHiditeu gbmlien^eiv Fomf^ jazzovske kcmcecte o^ej prirejalo v Ka^oai. iqtm bo nerodno, ZvotafS * Betftesfea bm Žal, -so Tcfcli... bo izgubo cunbalista .MBki se bom držal koncepta in tudi lepe erotike. In tragika v slovenskem filmu? To je stvar teme, tematike, ki jo zatavljaS. Mogoče smo Slovenci žalosten narod. Ob tem se zmeraj spomnim Kre-slinve misli, ko pravi: »Ne vem, zakaj so naše pesmi tako otožne. Toda tudi če sem dobre volje pa vzamem kitaro, bom zapel žalostne pesmi.« Tu gre za razpoloženjski odnos do sveta. Iščemo trenutke, ki so tragični. In to je vedno hvaležna tema. Slovenci ne najdemo moči, da bi iskali na primer komičnost. Smo pač nag-njemi k žalosti. Za konec se ustavimo še pri koncu knjige, za kar je bilo tudi največ kritik. AH bo ostal isti ali ga boste spremenili? Konec bomo spremenili. Stvari tečejo tako zgoščeno, potem pa se na koncu zgodi skuSala nadoknaditi še z enim hannootkačem. ZnMti lit Šidttar prištela £ Bundi. * SodMiai« ZK0 je v aumUSi dneh povabila v goste te in MSskS ^eŠald so zelo ^vnli in lepo sodelovali. {Lafiko jim je manj serodBo.^ kulturni koledar zija. Odkrivali bomo nekatere i stvari, ki so bile prej zamol- ‘ Razstave MURSKA SOBOTA: V petek, 10. septembra, ob 19. uri bo v razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja otvoritev gostujoče razstave Tekstil v kmečki hiši, ki jo je pripravil Neprajzi Muzeum iz Budimpešte. MURSKA SOBOTA: V petek, 10. septembra, ob 11. uri bo otvoritev razstave otoških likovnih in literarnih del MOJ KRAJ, ki jo je pripravila Turistična zveza Murska sobta. LJUTOMER: V torek, 14. septembra, se bo začela razstava nagrajenih del iz galerije Anteja Trstenjaka iz dosedanjih slikarskih ex-temporov. Ogledate si jo lahko do 9 oktobra. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate razstavo otoških risb OTROCI ODRASLIM, ki jo je za podporo likovni ustvarjalnosti naj mlajši m pripravil Petrol. RADENCI: V galeriji prenovljenega muzeja Radenske je na ogled razstava DLUPP-a, Društva likovnih umetnikov Prlekije in Prekmurja. RADENCI: V muzeju Radenske si lahko ogledate eksponate in prikaz razvoja njihovega naravnega zdravilišča. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12. ute, v soboto in nedeljo pa od 15. do 17. ure. RADENCI; V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Jožeta Denka. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled pa je tudi stalna razstava Olotis, MURSKA SOBOTA; V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10.00 do 12.00. MUKSKA SOBOTA: Performance Voda je življenje! Razstava bo na ogled v muzejskem avtobusu, ki bo od 9.9, 1W3 do 12. 9. 1993 stal na parkirišču pri hotelu Zvezda. Performance prireja avstrijsko Zvezno ministrstvo za znanost in razvoj, dunajski Tehniški muzej in avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani. Organizator SVOUF pri SO M. Sobota. ■ žačetku, ob prem sreča-^mo St -Hcip.. Ititro ujeli, ikho ' lepo. In če tlo konflikta ali kaj 3^'1». mislim, da nc bo h 'Ul problema. sključenih profe-in kolika ba M. glavnih mešana. ts;^i’’''l’ igralcev L„ V glavnem bodo 'ihjti ''loge, tiste ki ha seveda. Pri tem ^9* in Zveza ro- bo I tJd d^J** Hošn ki (c ‘^ocQ pozana. A ® okolje, kjer boste ^9 Ic takšno, ka-'^It? ko boste spreme- I ii filtD delamo v Prek- ''•ksti 'r, dejansko prek-vA ■ 'brh v _ JA.. I K 6 * J^tentromskem delu Iti bomo posneli več r(»,^ovico filma, druga pri-razdrob-pafa; '^^ktnurju. Po sceno-orientalni plati se *u Stvari prekrivale, kajti to Čaiie. V arhetikturi, v meščanstvu, »bauerskem«. Ni vse butana bajta, so Se druge stvari. Kaj je vam pri romski mentaliteti najbolj všeč oziroma kaj je tisto, kar vas preseneča? Danes smo vsi cigani. Svet je postal tako majen. Potujemo iz mesta v mesto. Živimo nekaj let tukaj, nekaj let tam. V bistvu smo mi postali cigani. Bolj čutimo ta problem gibanja. V bistvo smo mi ta trenutek r E^i*l * t. ?s'T 1 riti, lahko pa govorimo o slabo izdelanih erotskih prizorih. s svojimi problemi večji cigani. ......... ....... _ Romi pa so postali v tej zmedi grotika je tista, ki nekaj daje blazno racionalni. Delajo ta- — • ' ' ” krat, ko potrebujejo denar in toliko časa, kolikor ga potrebujejo. Potem pa sedijo in čakajo, da denar pride. V tem kontekstu ni nič narobe. Oni vsakemu filmu, kajti če so stvari nastavljene erotično, je vedno pozitivno. In pri tem nismo inovtivni. Vprašanje je samo, kako je to narejeno. Najtežje je to erotiko doseči. minajo tempa, prisile, institu- jcer jahko kaj hitro nastane ne-cijc. Sedaj ko jih gledam, je ta vmes, to pa ni niti pomo-način življenja popolnoma kra- ■ ’ sen. Moti me edino kultura bi- vanja v smislu čistoče, higiene, toaletnih prostorov,,.. To ni .... * . . . » v til- g rafij a niti erotika. Kako bo z erotiko r tem V filmu bo ogromno erotike. specifika Roma, to je dejansko socialni problem. Ce bi se te . .... ,,, j „ stvari uredile, bi jim dejansko P^k tudi LainSčkove frustra- Ampak to niso samo moje, am- zavidal. cije, ki so nabite z erotiko. Sam toliko stvari na enkrat. z ostrimi rezi, Sam konec je že cel film. To zadevo bom poskušal bolj filmsko speljati. Vseeno smo sledili romantični liniji Halagata in uporabljali poetični pristop. Zato mislim tako tudi končati. Ne razvijamo tega »postaviti hišo za vsako ceno«. To smo prerasli. Hiša se najprej zgradi, potem pa gremo na druge probleme. Na probleme, ki so bolj problemi človeške duše. ALEKSANDRA NANA RITUPER Uporabna unikatna keramika ^rst pod prsti in tradicija fn. I rAs.. A Rog naklonil srečo tej pokrajini, ko ji ni dal K /lil toliko več blata. Iz obojega, iz kamna in ^?^j naredili. Imeti eno ali drugo samo po sebi Še ne •»anjše sreče. Če pa se stvar pogleda malo /k imeti blato oziroma prst oziroma glino. Čeprav ^^hto - je pa Ho tvarina, s katero se lahko bolj Tisto, kar Hoycrjevi nadalje vzbuja primerjavo med Zsolna-yem in Tompo ~ mimo ambicioznosti -je to, kako sta začela z manufakturo. Tudi Zsolnay 'vonjii kamna smo dejavni samo umetniško, samo klitio mnogo manj napora, možno tudi pri obdelo-česflr pa nam kamen ne daje, je možnost, da ''i*’'fvnem procesu. Ko iz gline z Žganjem ustvar-menda smo potemtakem naposled na istem, Pa so lončarji vedno veljali za večje čarovnike od je zaposloval umetnike in arhitekte, enako kot Tompa. »Poleg tega jih je dal tudi šolati, na kar bi bilo potrebno opozoriti tudi Tompo. Pripravljena sem z njim iti v Pečuj (Pecs), kadarkoli. Zbrala bom tudi literaturo in mu pomagala pri navezavi stikov. Ne samo na Madžarskem, marveč tudi z ljudmi liti* I** li drug način, ................... * Hnk.®- te dm raz- naravno-stvari- |o v lenadv- ■ »■ !!:.jyh|jaast.j razstavni '■li 'i uirii Keral, Ss’ Jožeta ^latembra in “"^KatidoU. razvije,« je Huyer, ki ' ^-4** Pri ogle, - tu v p"® '■"du Sobo-doktorat v ZOAzU.j... * , ki je bil ^,‘^jetje, zdaj pa °’>iskati do 14. zadeva, iz J' • I y . h, '■ Pred L t .•‘■Ji Zgodovine je na noge svojo delavnico, seveda spremenili. V njegovem času jc dajala pečat uporabni umetnosti v Evropi Wagner-jeva Sola na Dunaju, katere učenci so bili Plečnik, Fabijani in Lechner. Prav ta Odon Lechner. pripoveduje Hover-jeva, je uporabjal Zsoliiayeyo keramiko v arhitekturi. Hiše je oblagal z obdelanimi fajans- 1, It ^bui; *^^^alu, ix- primer- nimi ploščicami. Zsolnaycva keramika je bila tako fina, da je spominjala na porcelan. Dejavnost je razvijal Last- iš Zsol- 1^ s "I vrhunec ■■ ’ ■ ,»? . J’ ? LW0 ' hi| jnih^i-bhE, mi zdi presodim tjim. ko je I I 'h DrKi3vt:.,i Postavljal _ Akademije za uporabno umetnost na Dunaju, kjer je z vodilni moj znanec gospod Ac-hleitner, ki je bil že večkrat V Prekmurju, nazadnje pri Co- pekovem mlinu.« Tompa in ljudje okrog njega, tako Hovcijeva se mo rajb zavedati, da imajo v Sloveniji tačas »neverjetno primarno vlogo«. Tovarne v Libojah, kjer so včasih poskušali nekaj podobnega, kar zdaj počne Ke-ral, ni veC. Tovarna Keral je in v Lendavi, torej blizu Madžarski, kjer je začel in deloval Zsolnay, jezikovnih pregrad tukaj ni, dostop do tradicije je v s tem olajšan. Za Tompo delata arhitekt Goran Dominku in slikar Dominko in Zlatko Gnezda, od nedavna pa tudi Miki Beer in Zdenko Huz- »Se- jan, prav tako slikarja. veda pa je potrebno ločiti med lem, kaj so slikarji in kaj kera-mičarji, Čeprav je jasno, da so in Siril. Poleg matične v Pečuju (Pecs) je zgradil tovarne tudi drugod po Madžarski in naposled prešel na izdelavo porcelana. Žig Zsolnayeve delavnice in tradicije se prepozna po petih stolpičih z zašiljeno streho, njihovi izdelki pa so bili in so Se vedno razžirjeni po srednji Evropi, mnogo jih j® J’**® k e ra mi car sku ucjavuus. goče videti tud. v s^hmh k - . potrebno vedno slikarji prav tako zmožni s površine, kjer oni ustvarjajo, preiti v material sam, ga spoznavati, sc ukvarjati z glazurami. žganjem, obdelavo. KeramiČarske « tradicije dencati v srednji mestih Jugoslavije. »V vsaki bolj Si meščanski so-boSki družini se najde Zsolna- yev porcelan,« jeva. meni Hoyer- v Prekmurju ni, je pa lončarska, Je izročilo domače obrti za keramičarsko dejavnost impe- znova sklicevati na lončarstvo? »Na to se radi obeSamo in poudarjamo. vendar je to samo neko domačijsko dejyvo,« pravi dr,Hoyerjeva, »Potrebno pa je iti naprej in narediti več. Ko že iščemo tradicijo in avtohtone nastavke za uporabno keramično umetnost, se moramo ozreti tudi po Bienalu male plastike, ki je v Soboti.« 2solnayevo keramiko je arhitekt Lcchner uporabljal v arhitekturi. V zunanji arhitekturi v Prekmurju ni nikjer uporabljena arhitekturna keramika, imamo pa nastavek za notranjo arhitekturno keramiko; v Plečnikovi cerkvi v Bogojini, kjer je mojster uporabil za opremo lončarske izdelke. Je mogoče to šteti kot nastavek - če bi Slo za to. da se Keralova dejavnost razširi in bi bilo potrebno takšno odločitev utemeljiti z v obstojem tradicije, to pa tržnosti danes veliko šteje? Ali pa je danes uporaba arhi-tekiune keramike anahronizem, jc bila to samo značilnost in nekaka zaSčiiena pravica secesije? Sonja Ana Hoyer; »Tu smo spet pri tem. da smO bili obrobje in smo ostajali na ravni skromnejšega dekorja. Plečnik je bil genialen in je arhitekturno keramiko kljub temu, da si tega v neki ekvivalentni meri na bogojanski cerkvi ni mogel privoščiti, uveljavil v interieru. V mestih, kot sta Dunaj in Budimpešta, se tradieja arhitekturne keramike nadaljuje. Pri nas pa je lahko to nevarno, ker se lahko zabrede v kičavost. Dober arhitekt pa to seveda sme poskušati.« Toliko bolj sme poskusiti dober podjetnik - če ima zaposlene ljudi s spretnimi prsti, tradicijo v dosegu nekajurne vožnje; oblikovalce, arhitekte in slikarje pa v hiši. In Sonjo A. Hoyer ta kore koč prav tako. Eni izdelujejo, drugi oblikujejo, tretji ustvarjajo umetnostnozgodovinski kontekst. Da bi podjetni laže prodajali. ŠTEFAN SMEJ Prireditve LJUTOMER: V sredo, 13. septembra, bo v galeriji Anteja Trstenjaka literarni večer s Stankom Kociprom, avtorjem romana Goričanec. Roman je bit napisan pred vojno. GORNJA RADGONA: V petek, 10. septembra, ob 22. uri pripravlja Društvo glasbenikov Prekmurja v Radgonski kleti 2. glasbeni (jazz) večer, kjer bo nastopil kvartet Brača Doblekarja. LENDAVA: Na dvorišču podjetja Gidos poteka kiparska kolonija, na kateri sodelujejo kiparji Col in Poster iz Anglije, Ta k umi MatsomoCo iz Japonske ter Ferenc Kiraly iz Lendave. Njihovo ustvarjanje si lahko vsak dan tudi ogledale na dvorišču Gidosa. Kinu MURSKA SOBOTA; Zadnji tango V Londonu SRAMOTA si lahko ogledate 9., 10., li. in 12. septembra ob 20. uri. Film, kjer se eleganten petdesetletnik zaljubi v sinovo punco Družinsko komedijo NI NI A ŽELVE si iahko ogledate 9., 10. IL, in 12. septembra ob 18. uri. Delikatno rock and roli komedijo NE MEČ’TE SE STRAN bodo vrteli 14. septembra ob 20. uri in 16. septembra ob 18. uri. Josip Benko CP . co * Mit in Resničnost Juntja 1993je Temeljno sodišče v H. Soboti rehabilitiralo predvoptega tovarnarja in politika Josipa Benka, ki ga je ljudska obiad junija 1943 po montiranem sodnem procesu likvidirala. V času, ko se boj za neprecenljivo Benkovo dediščino šele začenja, prihaja med bralce knjiga, ki je prvo celovito in dokumentirano pričettanje o Benkottem vzponu in padcu. Knjigo noiočile no naslov; Založbo FRANC-f RANČ, p.p. 27,69000 Murska Soboto, NAROČILNICA Po ftrednaročnišlti cent 1.300,00 SIT, v kalem sta všteta tudi poštnina in prometni davek, naročamjo) knjigo Rranka Žunca JOSIP PEttKOMIT IN RESNIČNOST. Enjigp fnmjoj plaail(i) po povzetju Pošljite Jo na n^ov: Nerofam(oj .. izvodov knpge. Naročilo polrjujemjoj s svopm polisom:...................:................ stran 12 vestnik, 9. septembra 199^ ne zgodi se vsak dan Največji radijski teleskop na svetu v AJbuquerqueu na jugu ZDA je pred dnevi začel loviti radijske valove iz vesolja največji radijski teleskop na svetu. Pravijo, da bo tisočkrat natančnejši, kot so bili vsi dosedanji teleskopi. Novi radijski teleskop je sestavljen iz desetih anten, ki so jih postavili daleč narazen, tako da je seštevek vseh razdalj veČ kot 8.000 kilometrov. Antene stojijo na Deviških otokih, v ameriških zveznih državah New Hampshire, Iowa Nova Mehika, Teksas, Arizona, Kalifornija in Washington ter na vrhu vulkana Mauna Keja na Havajih. Vsaka antena je težka 240 ton. Uravnavajo jih elektronsko. Zbirni center je v observatoriju v Socorru v ameriški zvezni državi Nova Mehika. I || Domnevajo, da se gumijasta potapljaška obleka morski roparici ni zdela najbolj okusna. David R. Mi les se je s prijatelji potapljal ■ v Tihem oceanu 70 metrov od obale severne KaJifomije. Iskali so majhne polžke in vsi so bili povsem zaverovani v delo. Tako niso opazili, da je začel okrog njih krožiti velik bel morski pes. Krožil je vse hitreje in bliže. Nenadoma je planil na Milesa in ga pogoltnil vse do lopatic na hrbtu. Skušal ga je pogoltniti še globje. pri tem pa se je skoraj navpično dvigal k morski gladini. Potem pa čudež: na površini je morski pes Davida Milesa nenadoma izpljunil in izginil. Miles je Se zmogel toliko moči, daje splaval na neko skalo in izgubil zavest. Rešila ga je obalna straža in ga s helikopterjem prepeljala v bolnišnico. Menijo, daje en sam vzrok, da je Miles Se živ: gumijasta potapljaška obleka se morskemu psu očitno ni zdela okusna. *fWFl; J« r.i-J i-dB« fuib-Ll. J« tpart t Ud d pr« belAnje, fivCdvpilr* 41HA]! metanje^ iM skakarkjB, pd tou tnj g ki viiinOj pa n* enon prvenstvi pred ten, d^ljavOi smo se nagledali per-fektnoga skakanja v vodou. Skoki v 50 bilij tak lejpi, ha je Bela nej bUv več je lepfiei Ali tej skoki bazen ali Skok i gvU^en pa v Lejko vOpOLl ka ali pa Skoki prej k plouta. Parkrat je bUv S z na soboftkon kopališči, pa je vido, ka tmok talij 9mučami vntik ec on ena Planja za skoke v vodou, «1 ie nega pejnez bar za dvej, kak sta bili na začetki ob otvoritvi toga novoga kopAlličA v Soboti. Pred lej ti so tou kopelitče dali zgraditi sobočanci s kraj avnin vključena samoprispevkon, tudi en pa meterska, je pa proj ekt bila trt meterska 5k«kalnica, 9» rAzmi z sdrivnp deeko ha vsakoj višini. Za ta naman Je tUdi bazera ustrezno globoki« Mladina je ulivala na tej osnovno znanje za tou skakalo icaj, blanje spotrle, te pa več ■ vr~at PA 91 športa« nikoga pridobivla Gda so bilou, se Ka bar pa bi preskrbo nouve* Bela pravi, ka ti so se najeli pejnezi za tobogan, bi se lejko tUdi za dvej tistsn staron kopali&či, Je sa tista blanji, 1 I 9rinAikA Stče bij la usposobljena skakalnica, s itere se je c4če lej ta Bela nafčo salte skakati, zdaj ton nov on Obdobji ob korakanji proti Evropi, pa cejlo demokratičnon no proinore v niti enon deake ali blanje. kopališči ene PrekFhur je sk Akelne V premihlavanj i na vsestranski razvoj menje razviton, demografsko ogroienon območji Športa teniikin loparon driave. roki hohitaplereko pozdravla brat Dtouii. Park spominov na socializem šesti n štiri desetletni uslužbenec v eni od budim- peStanskih galerij Andras Szilagyi skrbi za umetniško zapuščino štiridesetletnega obdobja socializma v mad-; žarskem glavnem mestu. ' Zbira namreč kipe v slogu socrealizma, ki jih je samo v Budimpešti okoli 300, in . jih postavlja v park pred " mestnimi vrati. Na razstavnem prostoru je zdaj vse, kar je »krasilo« prestolnico ' v zadnjih štiridesetih letih, j Par skulptur naj bi po Szila-t gyijevem mnenju ne bil prostor sramote, marveč spominov. Doslej je bilo v ta namen porabljenih pri- bližno milijon mark. OVEN Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On; Ugotovil boš, da so njene misli precej podobne tvojim. In četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle lepo znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa ne bo.več ponovila. BIK Ona; Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije posvetila tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je ta hip pravi obup. On: Resda bo tvoja okolica nad tvojim uspehom docela nezainteresirana, vendar bo nekdo le vedel zanj. Obeta se ti uresničitev načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščenje kot dobiček. dvojCka Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti tx>do le prikimavale, za hrbtom pa bodo govorile povsem drugače. On: Preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, čeprav se ti zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakal, da se ti poleže ta hip preveliko navdušenje. RAK Ona: Krivična boš do svoje prijateljice, ki ti hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po svetu z na pol zavezanimi očmi? Konec tedna se ti obeta vsaj delna izpolnitev tvojih vročih ljubezenskih želja... On; Lepo je, da st se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah. Upor slonov na Tajskem F’ ■■ s K r 'U a i v? { I Ta slon je sicer s J sprctnLKt pri nakLsdsnj razkladanju hlodov P® . samo turistom v skem slonovskem Mkeni rfl" rezer- SKem s umu v vatu, toda mnogim vim sotrpinom se ne S _ tako dobro. Tajska se ne vlada namreč pred let' 1 omejila lov na sloneIj niihAvim l^lStnikOHl P | njihovim lastnikom zmanjšala dohodke, zdaj nameravajo izg"’. domestiti tako, Z3W 11^'1 memog*'^^! ganjajo do ■ Sloni velikokrat ' džungli od jutra _ v ve' 3£ čera, tajska . opozarja, da se Jt bistveno povečala, m j, vpdiiif nstrešie kazni P umrljivost v 1 veduje ostrešje brezobzirnim priganjačem. slono’ ,vsln'’i J I •ii., 4 L hhrCr d^F' Indijski fakitji razkazujejo na predvečer hindujskega festivala sredi Bombaja * vec * ilegalni prodaji po tri dolarje in Indijci jih nadvse častijo. Sicer pa je menda * V s častilcev, ki si želijo imeti strupenjačo v domačem terariju, tudi pri nas. zvezde uam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Končno se boš uspela sprijazniti s lem, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot si želela. Je že res. da boš imela spočetka manjše težave, vendar se boš kaj kmalu znašla in uspela. On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola, se bo izkazalo, da ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več kot le prijateljstva. Tvoj srečen dan je sobota, zato Jo kar najbolje izkoristi. Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, saj so princi samo v pravljicah. Se vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, je pa njegova ljubezen toliko iskrenejša in resnična. On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil, in razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnosti: denar ali ljubezen? Ona; Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. On; V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, za kar si bil ša nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro, tn nihče ti ne bo pomagal,., Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanimiva, kot si pomislila na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali ti je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali trenutna zabava. On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato se , nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava tl lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne, pa tudi povsem zasebne načrte. STRELEC posledice takšnega ravnanja. Se ner stal ob strani in ti svetoval F**" Ona: Prihajaš v obdobje ' popolne nič ti ne ^.1.. novim partnerjem in prav r... . čutkasreče. To se bo pokazalo tudi na razpoloženju in kaj hitro bodo ruzutlm' jin On: Naložili ti bodo nove ofveinos^ z lahkoto izpolnil. Prišel boš v ji tm tako težke naloge le prijetno razvedrim z kot po maslu. Toda kako dolgo... Ona i: Trenutna situacija ti 5VO. vendar na boš kai kmalu o tj in zabavo, vendar pa boš kaj da posledice takšneoa ravnanja. Se doo^ Posluš^ ga! . J rar^ =a i** On: Zdelo se ti bo, kot da riosis kar ______._______________r,radusem * KOZOROG bremena tega sveta, to pa IB . povsem sprostiti. Mogoče je r Patinj vzrokov, da te bo doletelo precej neP J me |l VODNAR RIBI skupaj tiubezenske_^^(!!’LpS' Ona: Čeprav bo vse t..-, , . m.- mijo, pa boš iz celotne kar največ, predvsem pa kop'^..Tnosti nost. Nikar ne izpusti ugodne pnio* - ai”' služek. On: Ne skušaj narediti vseg^t pak sprejmi ponujeno pomoč, prijetno dekle, ki precej obeta. T^^inomn mivi časi: tako poslovno kot tudi Ona; Tvoje sedanje razmerje' l*j jalo. Če ti je Še kaj do tega, 1»' ’’ sicer ti bo trda pr^la irafK in ljubosumje lahko le Škodita, poP' to , On: Na obzorju so se zflč^H rJaP^ napovedujejo ničesar dobrega- ' ziaP^ so ti padli v tako globoko *' y mogel uporabiti. Nikar se ne sp" On: Na obzorju so se nega. septembra 1993 stran 13 I za vsakogar nekaj Alergija je dedna ^^tgjje so običajno dedne. Če imajo starši seneni nahod, je oilri S® bo imel tudi otrok. To so ugotovili znanstve- k svojim ugotovitvam dodajajo tolažbo. Marsikaj je mo-preprečimo ali vsaj omilimo alergijo pri otroku. Dolgo spanje I . znanstveniki priporočajo materam, naj oiroka vsekakor dojijo, jain' mleko je odlična zaščita proti raznovrstnim alergi-3» d ( i® hrsnjem t. materinim mlekom do Štirih, Se bolje ■ ° aestih mesecev starosti, je v veliko manjši nevarnosti, da siuip o K_ dojenjem pa naj se mati čim manj prehra- Ljudje, ki spijo dnevno do devet ur, so spočiti, krepki, dobrega zdravja. Zelo verjetno je, da bodo dolgo živeli. Nasprotno pa sta kronično pomanjkanje spanja (Če spimo dnevno manj kot pet ur) in redno predolgo spanje (več kot 11 ur na dan) zelo škodljiva. V Veliki Britaniji so z obsežno raziskavo ugotovili povezanost med dolžino spanja, zdravjem in dolgim življenjem. 4 i I Etni' IVICAM pa iiaj :>Qr^ iiJOii i-iiij m« mlekom in kokošjim jajčnim beljakom. le atrriV ctar *-n va n aiTnt^i^rvrt ta TATlTrti oaiv star tri leta, je nevarnost za razvoj bronhialne astme ®šlra' ’ Povzročitelji, ki sprožijo to alergijo, so največkrat mačja Priha '*' živijo v hiSaem prahu. Po možnosti naj otrok ne 'iilJ^-* povzročitelji. Starši otrok, ki so nagnjeni Trim kadijo, nikotin je lahko tista kaplja čez rob, ki k sproii nastanek alergije. Ste pozabljivi? Vam pogosto zgodi t da se česa ne morete in ne morete spomniti? Nekaj zvijač bo pomagalo preprečiti neprijetno Če vas že spomin pušča na cedilu. Nikdar se ne zanašajte, da se vsega spomnite in ničesar pozabite. Vedno imejte pri sebi beležnico in zapišite J^njo nujne zmenke, potrebne nakupe, prav tako si kupite 'i ^Pni koledarček in telefonski adresar. Vsak večer naredile spisek vsega, kar morate opraviti Pfhodnji dan. . 3. žc '^'Ihodu in telefonski adresar. •• 1. ^*nnite zvečer pripravite vse, kar morate drugi dan ob z doma odnesti s seboj. Predmete, ki jih stalno uporabljate (očala, ključi...) -e vselej na istem mestu. ^.stnia iL .''■a ie 7p1a r neprijetna, pogosto ludi nevarna bolezen. Bol-''SIMM) Murska Siihuta, za ulKshcna lestvice. ■ št. 36 naslov zunaj, Nadev: Mleto meso dobro zmešamo z namočeno in ožeto žemljo, dodamo jroper, sladko papriko, gorčico, sol, paradižnik, jajce, olje ali mast. Oblikovane zvitke spnemo z zobotrebci. Pečico segrejemo na 200“C. Zvitke zložimo v pomaščen globok pekač. Prilijemo polovico juhe in zvitke dušimo pri srednji temperaturi 75 minut. Po potrebi dolivamo povreto juho. Ko so rulade gotove, jim prilijemo podmet, ki ga naredimo iz 2del kisle smetane, J del vode in 1 žlice gladke moke, da se omaka zgosti. Zraven ponudimo krompirjev pire. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94.6 MNZ (Uopoldne ludi SV 640 KHz /mv JbOlTBl H/A um Petek - 5 4() Prebujajte se 2 nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini-7,45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10,00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj 5e ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 PoptiJdne na M V - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17 30 Alternativno - 18 00 MV-dur - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 ^ebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,40 Tržnica - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Predstavljamo vam -10,00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost -12 00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16,25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17 3f) Mali oglasi - 18.00 NajlepŠe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija * Ncde]ja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10,30 Nedeljska kuhinja - 12,00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajIcpSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte sc ?. nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Porabsko zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8-30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10,00 Poročila - 1030 Šport - H.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj sc ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15,30 Dogodki ii) odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18 00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19,00 Vključujemo Radio SJuvenija 5.40 Prebujajle se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Turek - 5.-TV. - -------------- Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo -8.00 Poročila -fi.lO Dopoldne na MV • 8.30 Kost/gost dneva -9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - IL.lS Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12 30 Zakaj se ukvarjamo 2 umetnostjo - 13.00 Danes do • • ■ • 4 I..,e ,n rs.,. ji,; trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki m ' ._.M_ -^rL n.._________x;i« . IT OTI T^mea ru-kru-ilHrt^ua .._ T'7 VI UljiajaMii - 1-1.JV J ... odmevi - 16,25 Obveslila - 16,30 Poročila — 17.fXl Tema popoldneva - 17,30 Srebrne niii - 18.00 Najlepše telje s Čcsiitkami in pozdravi - 18.30 Poročila B8C- 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 ■ Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini — 7.45 Zagrebško zvočno ■ ~ - -* UV - ti m lL*oi: .-srrlaei „<114 IniUI uiauije v jiv’i.iijsiio. ................... pismo - 8-00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8,30 Mali oglasi - 9.15 JSčcmo za vfis 10 00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11 15 Betoni utnp - 12.00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16-30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi * 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajle se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarSčini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosVgost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - lO.tK) Poročila - IfTSO Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo — 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To -lem jaz - 18,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi Tale zgodba je precej osebna Danes sem vam hotela pisati o neki drugi temi, a mi njena interpretacija ni bila Še povsem všeč. Hotela sem namreč, da bi bila v celoti v skladu z mojim notranjim I prepričanjem, a se to ni zgodilo. Zato sem jo odložila za J naslednjič, j Za uvod k isti temi sem izbrala - upam, da vam bo všeč - zgodbo iz knjige Roberta Fulghuma Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu. i Zgodba je resnična in osebna, kot so resnične in osebne ’ vse zgodbe v tej krasni knjigi. Avtor nam pripoveduje j krajše zgodbe, ki bi lahko bile tudi naše, Z veliko življenjske modrosti opisuje ljudi, kraje, dogodke in flas na neki način opozarja, kako bi morali živeti, kaj so tiste majhne, a velike skrivnosti, ki tvorijo bistvo življenja. Lepo in dosti lažje bi nam bilo, če bi tudi sami včasih ravnali tako. Za to [ pa ne potrebujemo veliko denarja, ne veliko časa, ampak le । malo dobre volje, ki tli v nas, a zaradi prevelike sebičnosti ( nikoli ne privre na površje. Tako smo osiromašeni Se za eno toplo presenečenje, za en prijeten občutek in zadovoljstvo. ► Naša želja je, da s pisanjem o takih rečeh prispevamo k vaši duhovni rasti in da bi bila majhna množica takšnih srečnežev vsak dan večja vsaj še za enega člana, »Tale zgodba je precej osebna. Postane lahko malce osladna, zatorej pazite. Začelo se je kot sporočilo moji ženi. In potem sem pomislil, da bom to objavil, ker imate mogoče nekateri med vami može in žene in morda enako čutite. Saj tako ali tako nisem jaz lastnik te zgodbe, Charles Boyer je. Se spominjate Charlesa Boyerja? Ljubeznivega, živahnega, čednega, privlačnega človeka. Bil je ljubimec večine slavnih in lepih žensk s filmskega platna. To je bilo na filmu in v revijah. V resničnem življenju je bilo povsem drugače. Tam je bila ena sama ženska, Štiri in štiri deset let. Njegova žena Patricia. Prijatelji so pravili, da gre za dosmrtno ljubezensko razmerje. Nič manj se nista ljubila in bila prijatelja ter življenjska sopotnika po štiriinštiridesetih letih kot po prvem letu. Potem je Patricia zbolela za rakom na jetrih. In čeprav so zdravniki Charlesu povedali, ni mogel prenesti, da bi povedal njej. In tako je sedel ob njeni postelji, jo spodbujal in razveseljeval. Noč in dan, šest mesecev. Neizogibnega ni mogel preprečiti. Nihče ne more. In Patricia je umrla v njegovih rokah. Dva dni pozneje je umrl tudi Charles Boyer. Od lastne roke. Dejal je, da noče živeti brez nje. Rekel je: »Njena ljubezen je bila moje življenje.« To ni bil film. To je resnična zgodba Charlesa Boyerja. Nisem pristojen, da bi sodil o tem, kako je opravil s svojo žalostjo. Lahko pa rečem, da sem ganjen in na nenavaden način potolažen. Ganjen zaradi globine ljubezni, ki se skriva za navidezno lažnim holiywoodskira življenjem. Potolažen, ker vem, da lahko moški in ženska tako dolgo ljubita drug drugega. Ne vem, kako bi jaz prenašal svojo bol v podobnih okoliščinah. Molim, da mi ne bi bilo treba nikdar biti na njegovem mestu. (Tu pride osebni del - brez opravičevanja.) Vendar so trenutki, ko se zazrem Čez sobo - sredi vsakodnevnih opravil - in zagledam osebo, ki ji pravim moja žena, prijateljica in spremljevalka. In razumem, zakaj je Charles Boyer naredil, kar je naredil. Res je mogoče nekoga tako zelo ljubiti. Vem. O tem sem prepričan.« Poglejte čez mizo in koga boste videli? Svojega moža, svojo ženo. Sta prepričana, da se poznata, da se imata Se vedno rada? Če ne, se potrudita in vnesita v vajino skupno življenje vse tisto, kar manjka. Dela bosta imela do konca svojega življenja. A splačalo se bo. O tem bodita prepričana. 4ESTAVIL MARKO NAPAST GLAVNO MESTO KONGA BELGIJSKI IZUMrTEU PUNSKEGA MOTORJA OSMERO' KOTNIK 'AVSTR LISKI iSMUČAR ISPIESS INOONEZ OTOČJE V BANOSKEH MORJU RIMSKA .LJUBLJANA PODROČJE POO KANOVO OBLASTJO GRADITELJ PLANIŠKE SKAKALNICE JAVNO PRIPOROČANJE IZDELKOV KEMIČNA PRVINA, KRHKA KOVNA ŽIVALSKI VRT t^Sio lUE 'UMF I BABILON SKI srou* ŽDOVSKI MOŠKO IME Irmska PETICA ;o VODA GUW0 1VWK Puc^n RAOEHSKEI ^2 GRČUE KRAJ PRI LJUBLJANI VRSTA CQULJ lULE MESTO V PAKISTANU DELAVEC VEM/dUR' Hia INSKO UŽIHA NA tHALAJl I UREJENOSTI soseomji ČRKI MESTOM' niSTANI. ŠČEV DKUUCUI REŠITEV’ PREJŠNJE KRIŽANKE ~ Vodoravno: čumnata, Ulikses. dekokt. E, Ema, S, želo, Ta, Nin, Rom, AN, kino, psalm, H, olke, KO, Leopold, Jirasek, Andreja. i stran 14 vestnik. 10. junjjaljgj podlistki /z župnijskih kronik: Petrovci (42) Težka pot evangeličanske gmajne V podlistku številka 21 sem objavil kroniko katoliške župnije Petrovci. Tam sem zapisal, da ima cerkev sv. Trojice (po ljudsko Nedela) zametke v 14. stoletju in da je bila od konca 16, stoletja pa tja do 1732. leta v upravljanju evangeličanskih duhovnikov. V današnjem zapisu bom skušal predstaviti nekdanje in sedanje življenje v gmajni Petrovci. Verniki so si namreč pozneje zgradili tudi konec obstoja evangeličanske gmajne v Petrovcih, ne pa vernosti,« ugotavljata Jana Kerčmar, petrovska evangeli- čanska duhovnica, in Vili lastno evangeličansko cerkev. Formula Concordia Iz seznama o plačevanju cerkvenega prispevka oziroma po domače »dače« je razvidno, da je bil v letih 159^1601 v Petrovcih tudi evangeličanski duhovnik. To naj bi bil Pavel Meško, za njim*pa Janez Gom-boSi. Leta 1625 je bil petrovski duhovnik Janez Kanižaj; vizi-tacijski zapisnik iz leta 1627 pa Že omenja Tomaža Križana. Ta je skupaj z Janezom Terbočem od Grada in Ambrožem Ber-kocijem iz Murske Sobote sopodpisnik listine Formula Con-cordiae, ki je veljala za dokaz pripadnosti Luthrovemu nauku. V letih 1637-1651 je bil v Petrovcih evangeličanski duhovnik Mikloš Halek, od 1651. pa do 1671. leta pa Jurij Blaže-vič, nato pa je gmajno upravljal (1671-1672) Mikloš Žutak, »Po prvem močnem valu reformacijskih idej (od Luthrovega nastopa pa vse do 1596, ko je prišel na prestol Ferdinand U.) pri nas ni bilo čutiti močnejšega upora proti reformaciji. Šele s pritiski novega vladarja in s pokatoHčevanjem premoge zemljiške gospode se je protireformacijsko razpoloženje, ki ga je bilo čutiti v osulih predelih Slovenije, pomaknilo na severovzhod in zajelo tudi naše kraje. Evange-li^ni na našem obmoi^u so bremena preganjanj in prepoved svobodnega izpovedovanja vere ,morali' sprejeti od svojega, nekoč njim in reformaciji naklonjenega zemljiškega gospoda Gyšfgya Szecsya, Ta je namreč leta 1647 prestopil v katoliško vero in tudi prvi začel odkrit boj proti evangeličanom na ozemlju današnjega Goričkega. Odvzemi cerkva, cerkvenih poslopij. Sol. preganjanje evangeličanskih duhovnikov ... Vse to se je Sirilo z bliskovito naglico. Po odvzemu cerkva pri Gradu, Sv. Jurju. PertoČi in v Martjancih je Sara DraŠkoviČ (mati Gyfir-gya Szecsya) dala 1. maja 1672 odvzeti cerkev pri SebeSčani (Pečarovci), naslednjega dne pa so evangeličani ostali brez cerkve (Nedela) Se v Petrovcih.« sta zapisala evangeličanska duhovnika Jana\in Vili Kerčmar, ki pripravljata knjigo o evangeličanskih cerkvenih občinah v Sloveniji. Izpovedali evangeličane Leto 1672 tako predstavlja začetek krute protireformacije. Deželni zbor v Šopronu je leta 1681 sicer izdal predpis o zagotavljanju verskih pravic evangeličanom oziroma je bil sprejet zakon o tako imenovanih artikularnih mestih (verskih središčih za evangeličane in reformirane kalvine), vendar pa so bili »artikulami« kraji (Cel-dšmSIk, Nemeseso in Šurd) oddaljeni in zaradi pomanjka- nja prevoznih sredstev nedostopni za naše ljudi, številni Jus Makovec ■'^1 po raznih virih J Kerčmar, evangeličanski duhovnik hodoške gmajne. Kot sem zapisal pred tedni v kroniki petrovske katoliške župnije, prvi katoliški Župnik (po vrnitvi cerkve pri Nedeli katoličanom) ni znan, PaČ pa je bil v letih 1738-1781 tam (drugi?) župnik JanoS Hčil od Sv. Sebeščana (Pečarovci). Za evangeličane pa se je stanje začelo izboljševati po 2, decembru 1781. leta, ko je izšel tako imenovani tolerančni edikt o verski strpnosti. Med prvimi so znova povsem javno oživele gmajne v Puconcih, na Hodošu in v Križevcih, h kateri so bile . - priključene vasi, ki so prvotno evangeličani so se kljub prepo- sestavljale " ' vedi m Se naprej (naskrivaj) zbirali po domovih in raznih skednjih, kjer so se ob čitanju Sv. pisma utrjevali v veri. Taka zbirališča so bila v Adrijancih, Ženavlju in tudi v Petrovcih. Kraljevska odredba iz leta 1732 . je evangeličanske bo^e službe , popolnoma prepovedala, vendar se ji evangeličani v naših krajih niso uklonili, kajti v Petrovcih je 5e naprej obstojala gmajna s 13 vasmi, tista pri Benediktu jih je imela 12, gmajna na Hodošu je zajemala 4 vasi, delovala pa je tudi v Selu. »Toda leta 1733 je vojska s silo odvzela tudi te zadnje, najodpomejSe cerkve in tako so bili verniki prisiljeni obiskovati (po več dnevih hoda) božje službe v oddaljenih artikular-nih krajih. Evangeličanska vera tudi v teh najtei^ih časih ni nikoli izumrla v srcih tukajšnjih ljudi. V letih 1725-1732 je bil v Petrovcih evangeličanski duhovnik Mihael Kerčmar. V začetku novembra 1732 so vojaki zasedli cerkev, duhovnika pa odpeljali v ujetništvo. Sreče tudi ni imel duhovnik Tomaž Lendvai. Ta naj bi imel leta 1733 zaradi grozeče nevarnosti svojo poslovilno božjo službo na prostem pred nedel-sko cerkvijo ,pri mladi lipi, ki je bila privezana h kolu'. Ta lipa, ki je medtem seveda zrasla, je stala vse do pred nekaj leti. Za slovo so evangeličanski verniki peti pesem Gospodni D/sim Tl A Acfnui T Boug, ne ostavi nas! Lendvai se je potem Se dolgo časa skri- evangeličansko cerkveno občino Petrovci. Samostojna cerkvena občina Verniki iz Petrovec in okoliških vasi so že leta 1811 izrazili željo po osamosvojitvi, vendar je temu nasprotovala hodoSka gmajna in njen duhovnik. Leta 1815 so se verniki iz Adrijanec, ki so v svoji vasi želeli ustanoviti novo evangeličansko cerkveno občino, obrnili s prošnjo na samega kralja. Prošnja je bila podpisana s »»Ponižni in pokorni slugi Adrijanec in ž njimi vkčper devet vesnic vu slovenskem srezi vu Vasvame-gySvi bivajoči evangeličanci«. V prošnji je bilo nevedenih devet vasi z nad 140 gospodinjstvi, ki so Stela 1.000 evangeličanov. Navedli so tudi, kaj vse so pripravljeni dati duhovniku (denar, živila, vino, delo). Prošnja je morala biti pozitivno reSena, kajti 1815. leta je gmajna kupila za 1.900 rajn-Skih 8 hektarjev zemlje. V letih 1815-1819 so zgradili evangeličansko cerkev, ki sta jo blagoslovila (19. oktobra 1819. leta) glavni senior Ludvik Ddbrentei in podsenior Franc Berke. Ustno izročilo pravi, da je bila ta cerkev lesena in je kmalu zgorela. Vzrok požara ni znan, prav tako ne, ali je stala na adrijanskem ali petrovskem ozemlju. Prvi evangeličanski duhovnik v petrovski gmajni (po tolerančnem ediktu - zakonu) je bil Matija Godina, nekdanji učitelj v Bodoncih, ki so ga v duhovnika posvetili 1799. leta, v Petrovče pa je prišel junija 1821. leta in ostal do svoje smrti 1. januarja 1835. leta. »Leto namestitve rednega duhovnika predstavlja ustanovno leto (nove) evangeličanske občine v Petrovcih, čeprav so si verniki pred tem celih deset let prizadevali, da bi bili Verniki v desetih vaseh cerkvena Evangeličanska ojij občina Petrovci šteje Ja**®® članov, ki žive v 212 Jniži v desetih krajih, trovcih, Adrijancih, Ženavljah, Šulincih, • novcih, Lucovi, Stanjevcif'/-(le nekaj) v Markovcih m pincih. K novejšemu priznani za samostojno J1W» VJQWix,.- .p škemu življenju se bom » 1* c tisiin’’ Potem ko evangeličani z obmoqa Petrovec niso smeli več uporab- gmajno, V času službovanja Matije Godine so naredili opeko za gmajnsko gostilno in cerkev, kateri so položili temeljni kamen 31. maja 1824. leta. Cerkev so zgradili še istega leta in jo prekrili z leseno streho. Blagoslovili so jo 22. novembra 1824. leta. Prvi zvon za cerkev so kupili leta 1832 v livarni v Šopronu, tehtal pa je 400 kilogramov. Ob cerkvi je nastalo pokopališče, ki so ga blagoslovili prav tako 1832. leta. Na njem so pokopavali vernike iz vseh vasi, ki so sestavljale gmajno. Leta 1832 so zgradili župnišče. V letu 1834 so v Petrovcih zgradili Se šolsko poslopje. Po smrti duhovnika Matije Godine je duhovniško mesto prevzel njegov sin Franc Godina, ki je opravljal svoje duhovniško poslanstvo do smrti v 1869. letu. Za nil, zdaj pa nadaljujem s uS -kar se je zgodilo po duhovnika Trplana. Na, govo mesto je 1919. Stefan Godina, ki je b*‘ pomožni škofovski doh v Sombotelu. Takratna t-Bela Zongar in križevsKi hovnik Aladar Darvai j J'- C? val po domanjSevskih gozdovih Ijati katoliške cerkve, so si - enako kot marsikje drugod - zgradili in vernikom, ki so ga tam obi* lastni boqi hram. Danes, ko veje duh ekumenizma, tolerance.... skovali, je podeljeval sveto ve- je seveda drugače: evangeličanski obredi so občasno tudi v katoli- Čerjo. Priče so izjavile, da so ga nazadnje sovražniki ujeli, mu- i.—____________________ čili in ubili, To je pomenilo - Fotografija: Š. S. ških cerkvah in narobe: katoliški v evangeličanskih. Vsekakor pa tedaj, ko se poročata dva, ki želita ohraniti vsak svoje verovanje. Tako je med 21. in 26. novembrom zasliši vse priče, na koncu pa Se obe obtoženki. Iz tega je nastal kocept zapisnika, obsegajoč pet pol. Iz zasliševanja razberemo, da je bila priča Štefanec od Polone tako prevzet, da ta tri dni ni bil sposoben govoriti, da je šel nato h kapucinom, ki so ga požegnali, nato pa k brivcu, da mu je puščal kri. Sestra njegova Katarina, ovdovela Gaberz, tistikrat ni nikogar videla v sobi, najmanj pa Polono Heric, pač pa je videla na pragu sedeti neko tujo »šekasto« mačko. Pri Kelemini kot drugi priči je morda zanimivo to. kar je izpovedala njegova žena. Taje moža tistikrat, ko je legel pod drevo, poskušala pripraviti do tega, da bi Sel domov, nakar ji je dejal: »Kako naj vstanem in grem domov, ko pa je tukaj toliko ljudi, ki me gledajo!« Ona, Žena, je potem pogledala naokrog in ni videla nikogar. Ženska je najbrž pravilno presodila. kakšnem položaju je njen mož, mu slekla suknjič in Škornje, vzela v klobuk in palico ter vse skupaj odnesla domov, da mu tega ne bi kdo ukradel, moža pa pustila tam ležati, da bi se mu hudobni alkoholni demoni razkadili. Po Keleminovi izjavi naj bi ga potem, ko je žena odšla, neke ženske »pošteno preteple«, da je postal od pretepanja »Čisto nor« in da je potem dirjal gor na mravlje. Potem so ga doma spravili v posteljo, in kot se je naspal, je vprašal ženo: »Kaj sem vam storil, vi nesrečne ženske, da ste me tako mučile?« pri čemet je mislil predvsem na Polono Heric. Od tretje priče je sodnik zvedel le-to novost, da so bile med osebami, ki so takrat vdrle v hlev, kjer je spal, trije večji moški, ki so bili oblečeni v modre obleke, vsi drugi pa so nosili običajna bela slovenska oblačila. Polonina hčerka Neža, stara okoli 18 let, tri leta poročena s Tomažem Slano, tržanom in če trtni-kom v Veržeju, je pojasnita tisto v zvezi s prgiščem rdeče pobarvane zemlje ob peči v veži; pač ženska zadeva. Glede obtožb zoper njeno mater Polono pa je Neža povedala, da je njena mati pekla kruh, ki ga ni prodajala samo v Veržeju, temveč tudi v Ljutomeru, na Polen-šaku, pri Tomažu in Trojici: »Daleč pa je bila od tega, da bi hotela obogateti, saj so bile v trgu tudi druge. Se bolj pridne ženske, ki pa jim ni uspelo speči toliko kruha kot njeni materi«. Pšenico je Polona kupovala na Ogrskem in drugod. Nadalje je na tem zasliševanju Neža Slana o svoji materi Poloni Heric povedala, da na njej nikoli ni opazila ničesar neobičajnega. Njo, hčerko, je vedno vodila v cerkev in jo navajala k dobremu. Povedala je tudi, da sta njena starša na trški meji, zunaj trga, dala postaviti le- in dol po njivi z ovsom, kot ga je ' viderhlapec tržana Ivana Slane, ki ga je odvedel domov, Kelemina je , , , _ ^stal »čisto nor«, ker se je ulegel za kar je dobil 6 goldinarjev, majh- nega prašiča In 4 mere feldbacherja (najbrž vino). Sosedi so k temu primaknili le 6 do 8 grošev. Povedala je še glede očeta, ki da je po materini aretaciji »zelo prizadet in da joče«. Polona Heric, ki ji je stal ob strani zagovornik dr. Regerič, je na zaslišanju 26. novembra ponovno izjavila, da je nedolžna in da je njena aretacija posledica maščevanja. Sodniku Kukcu je razložila, kako je mesec dni (pred njeno aretacijo zet tržana Matije Kolmaniča napadel Ivana N., pastorka Mihaela Kaleča). Polona, ki je vse slučajno videla, je to Ivanu N. zanikala, nakar je ta pograbil neko poleno in jo trikrat udaril čez križ. Tržanskr svet je potem po dolgem omahovanju in zavlačevanju Ivana N. obsodil na plačilo štirih goldinarjev kazni. Razkačen zaradi tega je Ivanov očim Kolmanič, ki je moral kazen plačati, skoval zaroto proti Poloni Heric, v igro pa je potegnil mlinarja Gregorja Stefa-neca, ki je potem nastopil kot priča proti Herički. V zapisniku s tega zasliševanja še piše, da ona, Polona, ni storila ničesar, kar je dolžijo. »Boli me srce, da jo je dal trg Veržej takole brez vsakega razloga vkleniti in odgnati na sodišče v Gornjo Radgono.« Nič slabega nista v^ela povedati o Poloni sosed Auer in neki kolar, prav tako sosed. Sama Herička je na koncu rekla, da nima več kaj sen križ. Neki kmečki rezbar od povedati, da je nedojžna in da so ji Male Nedelje je zanj izrezal figure; Jtufiii vse skupaj,iz golega sovra- Stva^ »ker si je^* »vejim delom in dino vpeljala \ službo v Petrovah 10‘/ ? 1919. Lcia. Opravljal J*’; A 1949. leta. Enako kot p«® je bil tudi on 1922, leta zgradili gosP^T poslopje za duhovnik^ * trebe, 1923. leta so 0»“^ poškodovanega novega, težkega 4W * f mov. Duhovnik I prevajal. Tako je v slovenščino tudi A**^ . veroizpoved. V (leto 1938!) cerkveno občino ''■'T:;^ci, osem vasi: Petrovci, A^^1, Lucova, Neradnovi, b.i ŠulČinci, Ženavlje .n h gmajni pa so Lcpin®'' I geličanski verniki T(d' Markovec, Martinja jc kove. V omenjenem gmajna Štela kar 5BV oziroma 2.300 vernik ■ imela,, r Časa njegovega delovanja je geličanski verniki k gmajna 1840. leta kupila Sc ■ ■ ' '' drug zvon, težak 370 kilogramov. Naslednji duhovnik je bil Evgen Terplan, sin pucon-skega duhovnika Aleksandra. Službo je nastopil 1870. leta in jo opravljal do upokojitve 25, maja 1919. V njegovem obdobju je cerkvena občina veliko pridobila. Leta 1876 so kupili orgle, ki so jih 1914, leta podarili Motvaijevcem, saj so tedaj v Petrovcih dobili sodobnejše orgle. Dalje: 1844. leta so prezidali in prenovili župnišče; leta 1877 so nabavili posodo za pa je gmajna cerkve Se Solo, »■ stilno, 13 1 sta jo kot del plačila J župnik in kan tor. župnik m Kamoi. Po smrti duhovnika . Godina 1949. leta je W 1979 petrovski evang« duhovnik Štefan JonaS' »V Času njegoveg jijitC nesebičnega id 1/ tnl® službovanja J* in nega podeljevanje zakramentov sv. valnega službo v ' krsta in sv. večerje. V letih v gmajni veliko ........ .... sadove uživamo Se 1957 sta bili in župnišče. V 1894-1895 so cerkev razširili in prizidali stolp oziroma zvonik, na katerem so 1907 leta postavili stolpno uro, V bogoslužnem prostoru so postavili oltar z ograjo, sliko na oltarju in namestili klopi. Cerkev, ki je v romanskem slogu, je tako dobila sedanjo podobo in velikost. V dolžino meri 22 metrov, široka pa je 12 metrov. Leta 1900 so v okviru gmajne in župnišče. - ....... so obe stavbi Leta 1963 so skali notranjost 1965 so se vernik. ustanovili žensko društvo. 1903, leta so namestili krstni kamen. gospodarjenjem pripomogla do nekoliko boljšega kosa kruha, medtem ko so drugi po tri dni ali pa ves teden sedeli v gostilnah.« Deželni sodni upravitelj F. J. Kukec iz zaslišanja ni mogel najti nič resnega proti Poloni Heric, zato jo je dal 27, novembra izpustiti iz zapora, hčer Nežo pa so izpustili že prej. Župan, svetovalci in trški pisar so bili zaprepaščeni zaradi poraza in vrnitve domnevne čarovnice. Pismeno so se obrnili na višjo instanco, na notranjeavstrijsko vlado v Gradcu. Dne 22. februarja 1746 je vlada zahtevala, da ji gomjerad-gonski sodnik v enem mesecu namesto e verni".* — dotrajanega^ ic Nlf, zgrade novo, ki i>tin do 2. maja 1^ .i^ 1- jeno do 2. maja iv: sla je gmajna obletnico svojega . Seta v svojih zapiski.tj Vili Kerčmar. Od zvemo, da je zarad* bolezni prevzel . 1978 gmajno hodoSja stfBiorViti Kecčnia ■ pr to zel uradno. Kot v r je deloval do - ji y Umčasu^ kev ozvočenje, jjati bilo začeli nagrad^anii^ dvorane, 1.%.,,^. da,- ar verniki so si kra^jjg' duhovnika v svcfv lija 1983. jlVatd* mar se je s SVOJ« j- duhovnika v mar se je s i Hodola lil s in I« (JV v istem I« ■ nior Ludvik N f V istem meseeu predloži celotno dokumentacijo , o procesu proti Poloni Heric. Sod- dograjeno nik j*e ob poslani dokumentaciji za- 8 3* cerkvi. 24. J pisal, da je zadevo skrbno proučil, cerKvi. i-*- b'' da je v Veržej poslal na poizvedo- trovsko gmajnn ii® vanje tudi svojega deželnosodnega ^ela Jana Kef^ma pisarja Poscha, vendar ni nobene resne navedbe ali dokaza v zvezi Je ti je s Čarovništvom obtožene. Vse kar SlOVasK , " *nt ".v je predloženo proti obtoženki s strani tožiceljev in prič, izhaja po njegovem eit phantasia. delirio, et calumnia leviš tortis hominum po-tissimum (iz prismojene ali besne domišljije in predvsem in neres* žela Jana toSova, iz Slovaškem-kirJP" Vilija Kerčin ’ jno ) spet i- doSu. iKi' u«, & ''1, geličani) Joka) -.še« bilo za dar so se I aomisijije in preavs^m m neres* |>eličanM / v nega, zvijačnega spletkarjenja | ,n*P ljudi). Navaja tudi, da je poleg A predstaV'' ,, prič, ob navzočnosti zagovornika slove^*®^ dr. Regeriča, ponovno zaslišal tudi naučita molit®'' ..[ulit obtoženko, pri čemer prav tako ni (tudi neka, j mogel ugotoviti resnih indicov ča- čini ve na p j^kO' । rovništva. Zato ie obtoženo proti vzljubili rovništva. Zato je obtoženo proti vzljubili plačilu stroškov izpustil iz zapora. Se nadaljuje Ji 1 vestnik, 9. septembra 1993 stran 15 I I 11 I fippubllka Slovenija gornja RADGONA IZVRŠNI SVET jj* podlagi 10. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju učencev in za potrebe proračunskih porabnikov občine Gornja Radgona {Ur. I® RS. št. 28/93) Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona RAZPISUJE ZA LETO 1993/94 OBČINSKE KADROVSKE ŠTIPENDIJE UČENCEM IN ŠTUDENTOM ZA POTREBE PRORAČUNSKIH PORABNIKOV OBČINE GORNJA RAD- GONA h štipendije lahko na podlagi tega razpisa uveljavljajo učenci In ^““^nii. ki so državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem ®vini Gornja Radgona. []■ V šolskem letu 1993/94 se bo štipendiralo štiri študenta za pridobitev ''»slednjih poklicev: I S!5 I ?A¥žWSS?SSf1 ■ - zadruga Panonka Beltinci, z. o. o., Beltinci, Dražbo sredstva sredstva P®so znamke NEPTUN, letnik 1989, 000,00 SR iZf v nedeljo,"l 2. 9. 1993. ob 10. uri pred trgovino . ^^^tiiJn^^^.^ELTlNCt v BOGOJlUl. fik. "fajo pred začetkom dražbe položiti 10% od izklicne mobitel I4l tlE... informacije, ^Ustavitev delovanja, . J^odaja in montaža ^•^bilnih telefonov Tudi v pomorJUI ^h^*SJENIM STRANKAM ’’^amo, da smo odprli ^OSLOVNO V ENOTO •''■URŠKI SOBOTI. PvramidiA pooblaščeni zastopnik firme filohitel 'et/cLt *?' ^tudinatai S. 690^0 Mur.sia Sobota, 0^9 26 636. mlel: 0609 613 /72 stanovanfske hiše JELOVICA teL:064/631-241 fax.:064/632-261 galavinskl popuši golov IntkI popuši CCUSKI S€J€M+[^19L ■■MOS” 93 I K s«j«inskii popust i s«J«n)skl OlURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. fax 069/22-921 . ?'■■■■ -K- .... ............................. EMONA OBALA KOPER, d, d., zunanja tn notranja trgovina, Pristaniška 12, I 66000 KOPER I zavarovalnica triglav obmodna «nota M. Sobota I *_^*u*ka C fen___ Lendavska 5. tel/069,'31-650 d.d. ' i objavlja naslednja prosta de- lovna mesta za brezcarinsko prodajalno na meddržavnem mejnem prehodu PINCE - Poslovodja brezcarinske prodajalne pogoji; - V. stopnja izobrazbe trgovinske ali ekonomske smeri, - znanje nemškega in madžarskega jezika, - 3 teta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, - poskusno delo 3 mesece. - Prodajalec (2 delavca) pogoji; - 4. stopnja izobrazbe trgovinske smeri, - znanje nemškega in madžarskega jezika, - 1 teto delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, - poskusno dete 3 mesece. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EMONA OBALA KOPER, Pristaniška 12, 66000 KOPER. Prijavljene kandidate bomo o Izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. fsCOMBOSl) * Slomškova 45, tel.: 069 21494 RAZPISUJE DISKONT UNIVERZAL Križevci/Ljutomer LIKOVNI NATEČAJ za cicibane in osnovnošolce K na temo: zavarovanje, Triglav, varnost, nezgoda, zaščita, požar, nevihta in vse, kar je na kakršen koli način povezano z našo hišo in našo dejavnostjo. Svoja dela pošljite do 1.11.1995 na naš naslov $ pripisom »likovni natečaj« z naslovom, starosto in Šolo (vrtcem), kija obiskujete. ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE IN RAZSTAVA! RIŠITE, ČRTAJTE, TISKAJTE, LEPITE, PACKAJTE Z NAMI IN ZA NAS. VAŠA ZAVAROVALNICA - ZAVAROVALNICA TRIGLAV NE POZABITE NA SOLSKO NEZGODNO ZAVAROVANJE’ Velika uspehov v novem Šolskem letu! ENKRATNA PRILOŽNOST V HOTELU DIANA V MURSKI SOBOTI VELIKA RAZSTAVNO-PRODAJNA AKCIJA POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME vsezavaIdom SAMO OD 14. do 18. SEPTEMBRA VSAK DAN OD 9, do 20. ure, V SOBOTO 18.9, SAMO DO 12. ure. NAJNIŽJE MOŽNE CENE IN IZJEMNO UGODNE MOŽNOSTI NAKUPA: SPALNICE, DNEVNE IN MLADINSKE SOBE, SESTAVUlVO, KOSOVNO, MASIVNO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO. JEDILNI KOTI, PISARNIŠKI STOLI, IZVOZNI PROGRAM MIZ IN STOLOV, DRSNA IN SKLOPNA VRATA, TALNE OBLOGE, OPREMA ZA KMETIJSTVO, GLASBENI STOLPI, VIDEO- IN TV* TEHNIKA, ŽALUZIJE, SVETILA, PREGRINJALA, PRTI, VOLNENE IN PREŠITE ODEJE, VZGLAVNIKI IN POSTELJNO PERILO. V akciji neposredno sodelujejo priznani izdelovalci: LIK-POHIŠTVO Kočevje, ATRIUM Ljutomer, BOR Krško, STOLARNA Dobrepolje, BPT Tržič, PIONIR Novo mesto, SRKOM COMMERCE Ljubljana, OAZA Ljubljana, ODEJA Škofja Loka, TVO Škofja vas, SALON PRESTICE Levec, SHOPPING Koper in VUCCA Rimske toplice. SPOŠTOVANI OBISKOVALCI, VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN OB NAKUPU NAŠIH IZDELKOVV HOTELU DIANA IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST PRIHRANKA TUDI DO 1864 b UNION KDOR POZNA SLOVENIJO, POZNA PIVO »UNION« 50%. VABLJENI NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO i VsGOSTlLMO HORVAT .1' k 01 L 4 K BODONCI 4, iel.: 069 49004 'J • 7 4 Pr Pivovarna UNION vabi k sodelovanju ekonomista ali komercialista s V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto POSPEŠEVALEC PRODAJE za obmoije prekmurskih občin. Od izbranega kimdidata pričakujemo 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kaiegorije, poznavanje dela z osebnim računalnikom, uglajenost, veselje do terenskega dela. Ponujamo zanimivo delo v prodornem in mednarodnem uspešnem podjetju. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: PIVOVASNAUNION,■ piy;ic<|s,lj:iiCi; jKHiJilSii JL-^hP EfelšwoefeffeBt,;-,N;jffa.,Koi,i^mk , v^iiipt,| "11 tTPH Y-------------'■' maa/ch.Š m «i Jt T moareti,^ ni iti-jj 1)1- Kovniem J-Sr I Pj-ri *■ rer Cn^jJiIlJ^^l MS-} ip Falkovo (Sz.) po 5,5 točke.; ■ 1 , a ■Nif'lfijTlnntritn'cfflJmriiji 0311 je med ! 1 I S a irtarnravtfaa^^^Čijj pf e J k|po Sof i 1 1 Njivfb igji^p za. |u>lu4 ua IravLv 1*re 'J 3 ^^ik^^^eptembra 1993 stran 17 s e « * f k r f t [K r 4i J li ff- r i. j It (t ž ip f it oi n P t t* P i . rx rlOlT mofli’ l r-' J |i ! I i;r, !l občasnimi pomočniki oenai”. rava razdajati, ampak si zadeval predvsem za kakor^ To pa je povsem narave*'i_^’ vendar s posebnim To pa je povsem bo V KISARNI - V kisa mi Firme Jesko v Radomerju so 7.(KMI-litrska macesnova kad s tako imenovanim fringsovim agregatom, polnilnica in tako naprej. - Fotografija; S. S. okusom, jako da ga prc(X3znal ne le po je mimogrede rečeno lep"' kovana, ampak po okusa, primer po začimbi v solati- 7 kovost pa je seveda tudi od (sortnega) vina. Firma Jesko in njena driP nost dokazujeta, da nosti za tako imenovano zaposlovanje Se zdaleč izrabljene in Čakajo na P djetne ljudi, le-ti pa tudi tvegati. Sicer pa 71 .l* namo rek; Kdor »razfias'' i> Z^J »profitiraol š. sobo<^ r 'i« Prleškifiičkec ALEKSANDRA NANA RITUPER Hrošči, hrošči, hrošči pred nami, za nami, povsod samo hrošči. Še dež ni mogel pregnati in preprečiti številnih razstavljalcev in obiskovalcev. . Lč 9'; ____________I RADOVEDNOST PA TAKA - To velja seveda za psa Ciga, ki ga je zelo zanimalo, kžn neki vozi na kolesu triletni David, Posnetek je nastal pri Skaličevih pod Lipo, (J, Ž.) i Poleg klasičnih hroščev, kot jih srečujemo na naših cestah, smo lahko videli številne »hrošče z veliko domišljije«. ■ TiSiNA - V tiSinski župniji je potekal od 28. avgusta do 5. septembra misijon pod gleslom Z Marijo v tretje tisočletje. Povezali so ga s srečanjem cerkvenih pevskih zborov, ostarelih, invalidov, bolnih, zakoncev in mladine. Bilo je ludi srečanje za Rome. Angelca Žerovnik je spregovorila o privzgajanju vrednot v družini, Nace Polajner o slovenski družini jutri, dr. Nada in Janko Jeromel pa o starših in odraščajočih otrocih. Pripravili so tudi okroglo mizo o poklicih duhovnik, redovnik in redovnica. (Fr-Ku) ČENTIBA - Tukajšnje gasilsko društvo gradi v sodelovanju s krajevno skupnostju novo gasilsko garažo v velikosti 9x7 metrov. Potrebujejo jo za shranjevanje vozila, orodja in opreme. Večino del bodo opravili prostovoljno, V vaškem domu pa preurajajo garderobe in postavljajo nov oder. Denar so dobili iz Madžarske, in sicer iz Ileserovega sklada. Pomoč matičnega naroda znaša okrog 15.000 nemških mark, manjkajoči del pa bodo zagotovili sami in s pomočjo Širše družbene skupnosti. Pripravljajo se tudi na asfaltiranje treh odsekov vaških cest v skupni dolžini okrog 1,4 kilometra. Večino denarja bodo prispevali krajani. Nadaljujejo pa tudi z ureditvijo ulične razsvetljave, in sicer bodo imeli 125 luči. (J. Z.) OKOSIAVCI - Gasilci iz tega kraja pripravljajo v nedeljo. 19. septembra, že 8. srečanje za pokal Ščavniške doline. Na dosedanjih tekmovanjih se je zbralo občičajno nad 40 ekip od severovzhodne Slovenije pa vse do Ljubljane. (F. KI.) Naj živi drugi totmerški »kulturni tabor« za odtojaje slovenske zavesti v stoven-sken Razkrižji s hrvaškin blčbdnošot!' Stbvgnskin šotaron za začetek Šole za vzlčd, no slOrin miigašon, keri pozabljajo mamikin jezik, so na driigen lotmeršken tabori v razk riški cirkvi pred nekaj dnevi rastrančirali hrvaške napise na podobicah križnega pota z rjovordečoj far bo j; te pa so gor nadrukah slovenske napise; pa z enega vekega križa so vun zgtibili hrvdčki napis, pa ga zamčjali za slovenskega. Hrvdčki glos kon čila no Vjesnik pojeta zaved- nin Slovencon kvoto no čost. HrvaSki Rupnik Stefek v Razkrii/i pa kak pdtogla-v^c skače do plafdna, ka de ven da skoro meja čmdjnge na buči. Ta kak se za tabore vun sim, so bli, pOlek slovenskih prosveditelof, tan cdkonpok včasih rovno tiidi zavedni slovenski policaji, keri so nč van pucaii hotgig. pa tatp. vali kohtee pa hajzlcih. F tistih pred včkimi svčtki vfali Staciine, na začetlo k skega ieta pa Š6le. Zaj se te vročajo štor- f^. bri cajn. Kapelsko ^alo^ i najvgkšin švunkon vlajo no poprovlajč-pa so lepo dtima, na - - J a 1'1 ‘rgp. Tak tg zaj 1 slovensko zavest PP •, .. o^A.,;in. tol, v fačokth. Provijo, šdlo šg septgmbra Deca pa so toga N j Neca pa so toga a-- ■ -■iin jg fsečno, či uči teli Itm kajo, ali pa popravtajo tv ; „„p ioii pi if, \fu, uti pu 7 ■ -Id I H6a^a, paj! ^5". le^ i hui^i kak ikof Hren ■ Jul pri svčtgn Duhi ip gori.' Tan so šdlo skoz zaprli, pa joj j. Vidmi pri Ttuji v pre e deca do kunca y a zagviino ! ^eta t- t-f. t’ novo šdlo. Td so 1^ \ eni czeki s kutiko, tf | svetorif Ka se te neN pa ha se gah, pa bi šdlo '■ > r _ * I eni czeki s kuhl^<^' svinčnikov vničdvah za za- g«,., , ptsnike - J ten so si prislužili začčtki šolskega let^ <,«CC.*PVS —o MM nebčsa na Btzjakovoj ta pro- na srgd'i, ka voj, no Peterlčtovoj ta tgvoj rasireskali no sirčni oh far^arah Trbiilg- pa sprgsirašili Kak kove godbg. Zg prči so v tii- Zavrki tghko Kp^ ', fanfi e. ie f^arah Trbtili- 'e pr^{ so v tii- PO Sl ■i J rem obesili slovensko za- I VrinalA nkrno OAH ~~ pri hbli Nede^i, kajti ob nedeljah seje kopalo okrog 900 vstopnina je 250 tolaijev, za upokojence 150, za otroke pa imenovanih popoldanskih (in s tem cenejših) |wodajajo, V prejšnjih letih je toplice upravljala krajevna skupnost, letos pa jih je najel Samo Tuš iz k« r Madgone, p ? ■ **®sebej rt tik ob dvel ;one, pravzaprav njegova firma Breza, in jih vsaj za je opozoril na veliko in zares zeleno trato na T 1. S. j li Ir it a-d v <7 St f h t V S I J , a«na občasno Ih ‘'‘'JO. bi 'e iznoa v sin. --J — j- l’?treben f“*'"riti 2a to pa je P''^j Xlci^ ‘■^zmerij! Samo in zanima za uredi- ’*'Dri v ^‘^tavskih topli- '^sobni poslovni I’* tol iko denarja, “'■odili 9 sodobno D B Še fbehanično očistijo spul napolnijo ra je le izhod v silr "izal, kaj s’sc je ^t^raviligko-turistično -.A/ paliških in ne nazadnje Človc-. Ških zmogljivosti, prihodnje leto pa, upajmo, bo že drugače - bolje. :««iil09 * W * Š. SOBOČAN v BAZENU - Moravske lopolice smo obiskali v vročem delavniku. Kar veliko kopalcev. Na zelenem pobočju ob bazenih nekaj drevja sicer je, n premalo, da bi dajala dovo() sence. - Fotografija: Š. S. I I I GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. Prav vsak nas r netijo ne sme motiti - Prodaja »od vrat do vrat«^ se je premočno razpasla »Od vrat do vrat« brez dovoljenja v zadnjem letu nas vsaj enkrat na teden obišče nepovabljen gost, ki nam na prjjeten ^i manj prjjeten način poniga vsakovrstno blago - od nogavic, konfekcije, knjig, mahi, ki zdravijo vse naše težave, itn. Včasih se ga razveselimo in nas prepriča o nakupu, včasih pa ga odpravimo že pri vratih. Z novima pravilnikoma (Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln ter Pravilnik o obratovalnem času prodajaln), objavljenima 4.ju-nija 1993 v Uradnem listu Republike Slovenija St.28, je tudi zakonsko urejena prodaja blaga od vrat do vrat. Kdo lahko opravlja prodajo od vrat do vrat? Prodajo lahko opravlja trgovec, oseba, ki je zaposlena pri trgovcu - prodajalec, zastopnik trgovca ali proizvajalca - izvajalec prodaje. Kdaj se lahko opravlja prodaja od vrat do vrat? Izvajalec lahko prodaja na tak način te ob predhodnem povabilu ali pristanku kupca na njegovem domu ati domu drugega kupca. Lahko se najavi kupcu med tednom od ponedeljka do sotote med 9. in 19, uro - torej ob nedeljah tovrstna prodaja ni dovoljena. Izvajalec prodaje se kupcu legitimira z dokumentom o identiteti, dokument ne sme biti starejši od enega leta. V dokumentu morajo biti tile podatki: ime in priimek izvajalca prodaje, firma oziroma ime in sedež trgovskega podjetja. Kaj je dovoljeno prodajati od vrat do vrat? Dovoljena je prodaja: knjig vseh vrst, periodičnega tiska, umetniških reprodukcij, malih aparatov za gospodinjstvo in nego telesa, izdelkov iz keramike in porcelana za gospodinjstvo, posode vseh vrst za gospodinjstvo, sanitarnih tn kozmetičnih izdelkov (čistil), kozmetike za nego telesa, izdelkov domače in umetne obrti. Ustni dogovor je potrebno pisno potrditi oziroma narediti pogodbo! Pogodba mora vsebovati: firmo oziroma ime in sedež trgovca, ime in priimek ter naslov izvajalca prodaje, ime in priimek in naslov kupca; vrsto, količino, ceno in vrednost blaga; rok plačila in plačilne pogoje; rok in način dobave blaga; pravico do reklamacije in jamstva (garancije) ter informacijo o roku, v katerem ima kupec pravico odstopiti od pogodbe. Zato naj vam nihče ne »tečnari« v nedeljo in naj vam nihče ne vsiljuje trenirk, raznih copat itn. Prepovedana je prodaja »od vrat do vrat« ob nedeljah, prav tako pa je prepovedano prodajati tekstil in druge podobne izdelke. J.K.-D. nism, J A? udeleitijejo kongresov, ko) so FIS za semenarstvo, ( bi smelo ostati neopazno soboJkim kulivrnikom pri odkri-tr f' ri niStieritter^ Ir/SttrvZsVzi nz*bO.dlIf/? P/tVHAVVt/s b HOuilf O.f.C.D,. fcorttri?/o po5evfeizv0dni k> Z in*u je odločiti, da vam do sedaj znane v aiijM- uvoz semena povrinin za račun ZF pogodbi o dolgoročni proizvodni koopera-sodehtivin^ oči Irta z Nizozemsko, sodelovanju na področju semenarstva f -vMCicvrKHrsjM rt« ocrrirr*«/^ ki^-kot različnimi firmami, Z ozirom P^^dmet naš^očt T/hi7t»/z>vAMU3. MnrAtnrt j rrr^j na \ predmet naiega sodelovanja. Moramo po- pocedi embarga v Srbiji biti ob cetomo F°'''‘trtirt, ki smo jo ludi s strani rtaJih v Kn- poliuka nabave semena fc, "lin „ —■wr čn.. airn. “0(1, ' ta I, podjetju lakina, da mora bin vse seme Itisi- ™ spomladansko setev v naJem skla- fci j'Vi' L. W do prodaje lahko stekli vsi kontrolni drtava v Zakonu o semenu in h Jift "tč; ostori.^''^-E*^fa arzava r oanonu o semenu in '"tbarf nismo smeli čakati na eventuelno % t^'"'9ieriJe smo zaprosili naJega kooperacij. Hoj’ '^ebro Vanderhave fitijalo iz Nemčije, s ka- ““''J inB runaernave fiitjaio iz nemctie, j na- drugih semenskih programih, ll.. eii,,, , . preko svojih zvez preskrbeti seme. Pose! F^^ko ''ti ----- pravilih in uzancah za mednarodno Wvrtnin, ki veljajo le od 1985 leta. Firma ''■'IBM I praviti F.I.S. seme dobavita naši f.1 jf prodali našemu naročniku ZF Seme, it naprej vodila postopke za kontrolo Zakonih. Prededismo ji ludi vso zdravstvenega certifikata in original PtomlJ^/paprike je bilo zapakirano v 30kg ' i/‘ ^^^^^1. ijft da zadevo preveri in poda b..'' b. ? 1993 poročilo izdelala in na osnovi rLT' 5/oi^*rrtr7e prevrni' vegeta- preveri« i^egCTu-Sc ni bil dokončen, smo r dokazoval, da so-*'* i-''; '^^^itmeniacijo. O tem ti, Pflfc. 5« i* - 'a le t.Tp..i ..,....:i c....... je sorta ni fakina K h • * "I eH„. I , ..........____________t smo obvestili ,*. N takoj sproiil kontrolni postopek bl-ri.K. na Nizozemskem. Ker K deponirana v Nemčiji v BANKI ?*? ■ '‘d J,/ ''“ito Nizozemskem, je tetko elek- -.tiiv,'' mrveidev teta problema nujna. Vse do men ukOitmz?, le razreiitev tega problema nujna. _________________________i_ ...b...,. men zv____________________ tedaj pa žal moramo var jeti mednarodni dpkumeniociji, ki je za promet semena predpisana po FIS-u - Mednarodna zveza za trgovino s semenskim blagom. S tem so se imenovana podjetja zavezala, da bodo poslovala po mednarodnih pravilih in uzancah v prometu s semeni in hkrati spojiovala vilih in uzartcah v prometu s svojo nacionalno zakonodajo. semenarstvu ogromno, je pokazala Da ie problemov v semenarstvu ogromno, le potcazaut ■ ----------semenarstvu, fa je bita organizirana s sbam okrogla mza o semenarstvu, la je Otta org^izt^u ssa« .. ‘frUib-o bfrtimpr.-K. Prt mednarodni trgoviru jiurrruntj« ariuii____ _____, /L. t i,ha g izvoznik in uvoznik riziko, ki izhaja iz tega prometa, zato sta odgovorni za svoje posle, kar pa ...J!__.. s semenom prevzemata U pramtfui, J«* v-*..-------------- , , tudi pomeni v poslu semena paprike, in od lega odgovornosti ne beli niti dobavitelj firma Vanderhave, niti uvoznik ABC POMURKA, zato sta tudi ponudita rešitev tega pro-ident tako, da bo ABC POMURKA v celoti odkupila pridelek paprike od proizvaj^ev ali organizatorjev proiz-Povmila bosta ludi vsem kupcem semena seme vodnje p naturi. ABC POMURKA se ukvarja že vrsto let s semenarsrvom, saj je v prejšnji Jugoslaviji imela pod organizirano proizvodnjo skupaj s podkoo^racijskimi partnerji S&lBka Semeniču. Brecei lesa za izvoz. Tuai danes izvažamo skih posevkov, precej tega za izvoz. Tudi danes izvazamo seme iz Pomurskih povrJin in im------- ----LL.J projekt razvoja proizvodnje in semenarjenja v jKWnuraA( regiji. Prvi smo začeli proizvodnjo hibridov koruze Pioner- /rrui/no regip. rrvi smo iuu*.. ir.u,.,--------------- jevih selekcij, skupaj s Tovarno sladkorja Ormož smo v le-laliriem tem proizvedli seme sladkorne pese, itd. Res je, da smo prej imeli veliko semenske proizvodnje v Vojvodini, ki je sedaj pod embargom, toda del te proiz-vodnje semena je sedaj pod naJo kontrolo na Hrvaškem in v Sloveniji. To proizvodnjo kontrolira naša tehnološka staiba. ki ima dipl, agronoma, pomaga nam še Jtevilna ekipa tehnotogov naših kooperacijskih partnerjev doma in iz tujine. Torej .^BC POMURKA ni trgovski meJetars seme----------------- uu; ., nkaraktvrizirani. smo seme. Se itevilna 'kot smo bili v časopisu okarakterizirani, smo seine-'* .Ji - __IJT, _... .lun.i KČlt nom, kot smo nut k casopi.>tt ............................. ... .. narji in proizvajalci sadik po srcu itt profestortalnosti, kar /totrjuje dejstvo, da smo prvi v Jugoslaviji že od leta 1979 imeli dolgoročno proizvodnjo kooperacijo na področju semen in sadik. Ravno na osttovt te kooperacije smo si pridobili veliko znanj in izkušenj, saj naši kbeiuiiiiilisti deliji^% v Jugoslaviji te od leta 1979 CTO in mcdrtarodfio rd., rt(3 pok$esrre /č? JezTi uporna revo/uc^ onarka^ Pril/ie so v S/cvMtjc, cele z župnikom Stjepafu^m Slaričkam in njegovo som^tenico go^w 2erdin0i^ vorile. Le d& mene niso prišle. Prizadete me je, da so si kar vnaprej ustvarile podobo o menil« V časopisu dne 25 4. 1995» sem vas pod rubriko Mnenja in stališča pod naslovom rZ nikomer nisem govo' rila« opozorila na vaše neopravičeno obrekovanje in vas poklicala k spravi. Sprave brez priznanja krivice ni. Za priznanje je potrebna ponižnost katera je vam tujo. Opozoril vas je ludi moj advokat in vas prav tako poklical k spravi. rtu/e ruijinega i>sebn£ga ^redfm/a /vm/ enkrat v IM/mJu}, fc/Za prisiljena poiskati resnica ph vaiih redc^vnih seserak Ljubljani. Cifiram in prilagam izjavo sester DRUŽBE HČERA MARUE POMOČNICE Vizluiorija M. Fomagaj z Bre^ Rakovnik Ljubljana, z dne 14. S, 1993. IZJAVA Podpisana s. Marjeta Sraka, predstojnica viziuitorije »Marije Fomagaj z Brezij* izjavljam, da sem dne 3. II. 19^, skupaj z dvema sestrama iz Italije priJIa v Mursko Soboto, kjer smo se srečate s s. Vido Žabot. Ne prej ne pozneje pa nisem ne jaz, ne nobena od omenjenih sester govorila z g. župnikom, Sijepanom SlaviČkom ali gospo dr. Ano Žerdin, kakor to trdi s. Vida Žabot v Nedeljskem Dnevniku z dne, 28. 2. 1993 izjavljam torej, da je ta njena trditev lažna. sr. Marjeta Sraka predstojnica vizitalorije Laž je vražje seme. Lažnivec pa vražji sejalec. Redovnica v kavbojkah za spravo je potrebno priznanje in opravičilo. Moj namen je dokazati vam eno izmed laži, v času vaJega enoletnega mandata vladavine v Razkrižju. Opominjam vas, da vas to ne opravičuje ne pred vaJo vestjo (na katero se tako ra^ sklicujete), ie manj pa pred Bogom I Teorija brez izkuSenj je ničla, le teh vam p...— jfosebej vam kot redovnici manjka spoJiovanje dostojanstva slehernega človeka. Z eno besedo, manjka vam odgovorno-sli in Življenjske zrelosti!* primanjkuje, Pripis: B0dbna srečni, da pri nas absto/aja hiše RESNICE, ki I Wrtr(?o spošfujejo m potrjujejo. Motimo zfl njihovo trdnost! I Mnenja sem še vedno, da je izjava verskega značaja in bi ' sodila v verski časopis DRUŽINA, Urednik jc bH mnenja, da ga objavim v k/ so o zadevi pisati. Dobro ime slehernega človeka je vrednota in smo jo dolžni braniti» Toda kje? Kdo nam lahko pomaga? V zvezT s lem moram potrditi resničnost izreka: »Iskanje resnice na sodišču je enako iskanju bisera v kravjem govnu. Resnica zmaguje.' in se sama razkriva. Dr. Ana Žerdin» Ljtftomer v 'i| stran 20 vestnik, 9. septembra 1^ 1 Na kaj opozarjajo prometne raziskave Mladi voznild najbolj ogroženi Potem ko se je naša država letos pridružila mednarodni akciji Mladi voznik, je vsaj posredno priznala, da mladi niso le tisti, ki najbolj pogosto ogrožajo druge, ampak so tudi sami Dajboy ogroženi. V večini evropskih držav namreč ugotavljajo, da so mladi vozniki med 19. in 24. letom najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod, žal pa tudi najpogosteje med ponesrečenimi z najbujšimi posledicami (mrtvi, invalidi). Hitra, drzna in nevarna vožnja motoijev in avtomobilov je ob pomapikauju vozniških izkušenj, vožnji pod vplivom alkohola, zdravil in mamil mnogokrat usodna. Podatki namreč kažejo, da je na 10.000 prebivalcev kar 74 povzročiteljev nesreč z usodnimi posledicami ’ mladih, starih od 19 do 24 j let, v starostni skupini od 25 do 34 let je 53,9 povzročite-; Ija na 10.000 prebivalcev, med mladostniki od 15. do 18. leta pa 32,9, Prav starostna skupina med 19. in 24, letom je na 10,000 prebivalcev iste starosti tudi najpogosteje med ponesrečenci v prometu. Kot ugotavljajo strokovnjaki, imajo poleg pomanjkanja vozniških izkušenj in nekaterih osebnostnih značilnosti I v tem obdobju pomembno vlogo tudi drugi dejavniki. Tako so z mladim voznikom pogosto sopotniki enake starosti, velikokrat se nesreče dogajajo na nočnih vožnjah z zabav in diskotek, to pa povečuje možnost ne- skotek zmanjšujejo pozornost v prometu, enak učinek pa ima glasna glasba v vozilu. Da ne govorimo posebej o tem, da vozniki motociklov in mopedov kljub vsem dobronamernim opozorilom vozijo Se naprej brez čelade. Podatek, da je bilo v letih 1990 in 1991 od 51 mrtvih voznikov motociklov 27 brez zaščitne čelade, med mopedisti pa od 53 mrtvih brez čelade 39, je dovolj zgovoren. Ob vsem tem pa strokovnjaki tudi opozarjajo, da mladi vozniki poznajo predpise in da prometne nezgode ne nastajajo zaradi napak in neznanja, ampak so plod zavestnega tveganja in krSitve predpisov. Prav h sreč. Mladi vozniki pogosto vozijo pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi. Poleg tega so vozila stara, slabše vzdrževana, moč motorja pa je Žal velikokrat ne- ; vama skušnjava. Močan hrup in svetlobni učinki di- tako ne gre pozabiti na pripet varnostni pas v avtomobilih, ki prispeva k večji varnosti in manjšemu številu žrtev v prometu. Raziskave iz drugih evropskih držav potrjujejo, da bi lahko na ta način pri nas ohranili marsikatero mlado življenje, Nad tem bi se bilo potrebno resno zamisliti! MILAN JERŠE T** kronika Za varno pot šolaijev Za več kot 320 tisoč učencev in dijakov osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter gojencev vzgojnih in dijaških domov, njihovih uateljev, vzgojiteljev in staršev se je minulo sredo začelo novo šolsko leto. Skrb za varnost otrok v prometu pa je ena od naj pomembnejših nalog slovenske policije. Ob začetku šolskega leta 1993/94 so namenili varnosti otrok posebno pozornost. Te dni smo lahko videli v bližini šol precej več policistov kot ob običajnih dneh. Po vnaprej pripravljenih načrtih policijskih postaj potekajo številne aktivnosti policije za varno pot šolskih otrok. Tako med drugim prevevajo cestnoprometne oznake v bližini šol in vzdrževalce cest opozaijajo na pravočasno odstranitev pomanjkljivosti, z vodstvi šol pa prevevajo načrte varnih poti v šolo in vapje vnašajo potrebne dopolnitve. Seveda pa so povsod tam, kjer je bilo potrebno, brez nsmiljepja ukrepali. Če se je morebiti pojavila kakršna koli nevarnost za otroke na poti iz Šole in v njo. Ni odveč zapisati, da policisti strokovno pomagajo mentorjem v šolah pri organiziranju in usposabljanju pionirske prometne službe, na roditeljskih sestankih pa bodo starši dobili nasvete o tem, kako zagotoviti varnost njihovih otrok v prometu. Tako ^do z učenci osnovnih Sol pri urah prometne vzgoje otrokom svetovali, kako naj se kot peSci, kolesarji Sr w..«- Lili IB : v r '-tj i Jii-n': J J GASILSKI NARAŠČAJ V IŽAKOVCIH - Gasilsko društvo Ižakovci je od začetka delovanja pred 70. leti odigralo pomembno vlogo ob gašenju požarov in boju proti poplavam ob Muri. Zato so ves čas namenjali posebno pozornost izobraževanju gasilcev, strojnikov, podčastnikov in častnikov. V društvu načrtno skrbijo tudi za podmladek, saj imajo mTadinsko desetino in desetino mladink. Mladi gasilski naraščaj smo posneli na stari ročni brizgalni. Foto-grafija: J. Ž. Namesto cvetja na grob Matejke Svetec so za gradnjo mrliške vežke v Šalovcih prispevali: kolektiv in sodelavci šole Šalovci, 15,000; družini Svetec in Šnepf, Šalovci 147, 4.000; družina Štefana Šeboka, Šalovci 148. 5.000; družina Elemerja Zrinskega, Salovci, 5.000; Kristina Fartek, Šalovci, 2.000; družina Benko, M. Sobota. 2.000; družini Berke in Grah, Šalovci 167 a, 3.000; družina Franca Lepoše, Šalovci 98, 1.500; Terezija Abraham, Šalovci 101, 3.000; družini Janko in Grabar, Šalovci 102, 2.000; družina Marije Tolvaj, Šalovci 105, 1.500; družina Emila Barbariča, Šalovci 110, 5.000; družini Časar in Jakoša, Šalovci 73,- 3.000; družina Franca Baleka, Šalovci 133, 6.000; družina Evgena S vet ca, Šalovci 88, 3,000; družina Helene Prelec, Šalovci 94, 2.000; družina Kolo-mana Barbariča. Šalovci 144 , 3.000; Ludvik in Irena LanjšČek, Šalovci, 2.000; družina Bale k in Feri, Budinci, 3.000; družina Aleksandra Sukiča, Šalovci 157, 5.000; družina Pap, Šalovci 149 c, 5.000; družini Ziško in LanjiČek, Šalovci, 3.000; družina Berke, Šalovci 155, 3.000; družina Jandrašič, Šalovci, 3.000; Sidonija Herceg, Šalovci 86, 1,500; Marija Lepoša, Šalovci, 1.500; Alojz Fujs, M, Sobota, 3,000; Sidonija Barbarič, Šalovci 195, 2.000; Janez in Lina Tolvaj, šalovci 81, 3.000; Jože in Marija Kovač. Šalovci 171, 1.500; družina Jožeta Županka, Šalovci 33. 3,000; družina Nemeš, šalovci 108, 5.000; družina Aladaria Prelca, Šalovci 183 , 3.000' družina Rudija Svetca, gostilna, Šalovci, 5.000; družina Janeza Časarja, Šalovci 166, 1,900; družina Jožeta Ficka, Šalovci 115, 3.000; duhovnik Vili Kerčmar, Hodoš, 5.000; domači žalujoči družini Svetec in Janko 100.000 SIT. Darovalcem se zahvaljujemo' Vsi, ki želijo namesto cvetja prispevati za gradnjo mrliške vežice, naj sredstva nakažejo?na ž r- KS'Šalovci 51900-645-30393. J ■t!« ali vozniki koles z motorjem varno vključujejo v promet. Sicer pa bodo policist) v se p tem- _----- , bru poMtrili nadzor prometa vARNO CEZ PREHOD - Tako kot v Murski v bližini Sol, to velja Se po- shki), je bilo prvedninovegašolskegaleta tudi drugjev^T^. sebno za prve dni pouka, policisti to pionirčki so namreč budno parili na varno Hkrati pa bodo nadzirali tudi, Foto: Nataša JUHNOV ali so prevozi otrok v Solo vami in pravilno označeni ter upoštevanje teh oznak pri drugih voznikih. MILAN JERŠE ( i I T^ v gorajcradgottsfci obd« so-<^larjem skrtmo pr»-prari|u8 čiml^ vatBO {tuf v foJo. Orni s«ehi zn pravtmttvo m vzgojo v e^nem ^muln se mmcidi poseli p«tzt» aort trtedftrl na magistnifan Pai^mslU cesd Aozi Rm^ao. Kec so v eekiri obBovH ce-sgSče ta pločnike, so mradi na auvo eimačid pvehode za perice ia dol^tf Sulaiie poti, id |ib bodo ortm^ s srisid. Take bedo skori mesto vožMe hd toSkm« pt^, to sicer s Ikm, iz storaga dtdto mesto edfibidteev^ riga m4-3? *) ■ 1 ** = rt rt rl S 2 F c H 2 -ft , n < »* E ■& E na ra ra -■e*^Dd”®®Ljz urtCu-.^ • m 1-1 H £ o\ n tssš I 1'3, “ E Ž=Q E o J. ra Vi Q trt r 43®i^C3O g s "S ? s 3 ni s ' - ' O s n h (L I l it i d* ff I I I idS ra Q S Ul X 0) £ i IS Blt3 IS (S St p »}(£, SE ts** R i s| I I 'S v o Vi > < Z Ul > o Vi > < ž Ul > o Vi > 3 z Ul > o Vi > < z Ul > o « & § s o 0) h- s B o U) f*) 4J --, HM u-C _ O- 3 .-3 S > fb - 3-1, x3 7!s3«r^-§s; = • Sp • Jra rt 2 rt -H D.. —'X "-^o 07= raC' 43 *rt > o O«ni2'-'a 1^0" HA ri I r' -ti o 7 S rii lrt“lQ^ta g-a 35Sg-52|,H-OrtraO -^ .L; ba 1— >>Cm iZ i c m 5 --- 43 '13 or J I 2; ffl rs, ’ .- VVl rt =®33 -3Q-1 ° K J. S 5a A > «A > I rt $£S § 2-^ X " . P> 2 o febS^irt p J3 « « £S uc « 03 n§ s e w O-Ssi S s j2 Č > s B 2 s u M ,u y.'Z! 2 S >ri ® ■- 4* 03 fM Cifi ?.I g rt S^lš rt c ■ a p r* w m E rt 7 7.'572O^fl'S^s S:gja 1 S"'^ a 5x ra> E"^ G« i5l 5 5 i:: ra 7 £ □ g -l soffiiFO' ‘-'s --* rt ra o od Q " C t ; I © "a 31? S 1? C c« rt H rt Oh > lil B rt .3^ = "^dS- O " £§8 "BI E «- ” rt S I '5'5 t I Im 3 -'.T — a^rortrt^ a.^ E2 L= *-'-a T o ?*cZ3 .i X O .; « «1 ' rt u 3 X V5 '5 N a . /T W-l A rt o o ■*.? -O > I f fl “ c fnQ O o (M -A *Si « 5 s ■riS' °g7i • C v> ra -- e s Sl 1° * B J* -S -5!,B B S *o ra _ v> 3 ra c •&a| _ a« 2 B<^2 s o B ■'• m 2 0.O 3 -t o 50^ o 06 .232" I :?, ' Q ,.1 £ I (N či ■Zft 0 fl • ■© "S -D os rt d rt it. rt -- o o .3 ■2 ’ P N * a ' vi rt ? I -2 O ,SfkN ra 2;«£S rM .! t £i £ rt §^sS o., « vi T3 " c . B -5? o •=^1 A z E 5 I ‘4> !E: uK 0 ® >. ■' "U JC -JE - M ' ° ,>5 s ■.' ^78’^“; -^^-f |.«.., a-i g 3 u'e;" s" Se ““ IV) N aij I □ rt 2 rt . a.4£ S 5H^d li^g« y? 'O (?! -S rt rt I “.«^1 c -s ni 3 i?J C C ■OE 1 fli iž i.Sf*irt;=? S £5:^ .- 6 r:ž : 43 raM> '?’5 s I g g55 g7 ? ° = B u. o p »O '”■■• i-3 rt Td rt rt Cl N VI 03 aS°^s|;a ^"^£-0 - 'C g 2 BI-. - S-Si 2 S ’ I J- I ra (0 2 43 j'*. ■“ Pl Irt* rt llpOp r| 5. * A rt •5 O S c a I 'J ’ o - „ 2 J B=7s?i ra S g • * oei j 2 03 Crt c.[« m 7 "3 IZI Ci e B I “■ A 2 V ■§1 Sd'^-ni ral ra W rai •. .X ® 12 3 ': ■4. C . 4> I . h“., i _. ' — -- rt - 'e - 2 č 5 .1’0 5 5’<-> oi 7' .2 " ■= š .g g 8 7 ■; - - ' B I C X o o XI '= vi ra ?. r? « = 0.0 Er4N.2 E^srn JI 2 ^5 d I E ra 2.3 Jž5;“- < š7j"7-7'š I o o c N c ‘3»: Sš n t "b; gix B 'SSS^g ' .3^?i "7J^1'^57is7^- E * >K:^.22 52gQ.:. ' Sg! s?;« .2i5 i S I I .2,rM > 'n 3.S 1 E-?! a2 as-sgš Bi.S££ I jf IIX I -o I I O K p X > X - - ■ 6 -; I ■— r rt Er6-:5i^ o § e = ® ” * ra C * P " P-.S I 73 o Jg u P C 3°* 1—10 s-« o-S 0 fH St® e oO rt i-OCUZi * ' tSS?M?i raO#,^ BOmoo £ gSog-o-a 'Co — CM 5 0 CSOOO m p Ci > rt. rtiF^i-HiiSOLi P-. rticzjcMCM 2 ^i[ .'^oj2'' ‘ ~ rajS,rt^X?,O,0’"^ TkCm ra E J . — s I 4A t I ■? « iiX 2 I o &)'.C o jn 2 s ' „ J -iiS*^ CLOrt^)" rt ;:3oi.-PU.X i3ffl-« §5 a < cc (O > < rt • -i* fi P - ■ “ rt ?! " 5 oJP-S^ ° z m X u ' '-^o i- ? . B i.l g .5 2 Q ra A rt * 3 .rM I lA v) tn v; l I* s V) cc < I S7iS '.g J2 -rt - rt rt K - v F £2 M«| N “S «’ <3 = s O-S I “ v „ aJ N ■i jy H*] n E ts 3 I y -"- kj ''■j A s '5 o li -i. « 2 o ' a < “^'22 -3^- « i ® ' s ' I ® - 'S i •Sl lA v> u lA «A cx rt rt (A rt 41 ( > lO >’U PD 2 © raoi^-ojzl J-OiTi •5'’^ S « a S® 'O *-* p. 0,45 o n (M rt *'* rtL .£ , ( J O rt ;; I O < s p 5^.2^ E s 6 -tiJZ 5^ .“1, ra •,£ t' 3 g B W),E s VI ■* -H '~ I raooSvii- ( g ■5 o razE^O’*:© „0 ^g°i2" ---"•-O M»2“ , -, ® rt o g I S SI - -5 -" rJ c ■ _č“ g'™ . S£ B I 83 ™ Bo * « ■ .^9 2 u. '".5*43^3^'737'” }^ gCx5ArM^J*^M-. .g®-g. ^ I 'a^92-«J4— f! X ti** (C -— 00 '5 S 5 Jt3 Š . A ra o ^4^ > o £ >5^ Q spy M ra G ra . 2. n s 5 ." C a ■ "”k s ® C: » I h »n VI o H -u r. 43 50 I JS I “■-E ' ŠŽr Jr 41 ■ rt rt c 2 k' S-ei O I ■« ;> m E^S-S 2 Si« S 5 - 1 ■ I *-r F" J I 1 rt f ., ‘c”2 3 ,E S g E S 43 O ra I 'O wci,> ■ o 2 b E a 4J V) “^|23s-g £V 43>A^<*15-“, ^CJ3 O- ft, , «1?i£ li-- ® rt N 43 > P cc «> ’ " s s 43 I 5 E *S 'C! 'C u .1 lO •• 'rt 'X n H s - “-Lzto -S r' ^.3-,:t'o I E d , E g E®5Z ra o'=^S « raoa:2©-BGv> ts raHj>^ O»M 1— e ** -rt — V. - E zro ■o I E« JZ O g i> -K 3 X C - 4> Ml<^ li JA O I : g'4-Jl-.B j’®.?." E O A . ra — I . . s , -E CM 4) c . j\ ©0*0^, ^rt'5 s rt£ 4> 'C-2 *'* £ s id I O I S p.Hj t* ' JI 1” *» > -— > <7* i- 5š-h. (6 “ n F g-! cn 55 o i-i 3 O rt >■0 S 'm I O r- PD g < ' " € _______'4i S »= Ji ‘ 'B'., ~2!!S58ŠE2-!g'EM-S '-‘^JoiSviiStJe^iFso.K^o |2 2?^ ' ?® '1 I C o« _ f-J 43 “? . fc P * (Xp^ o N ';° S““ J1-1 C m 10 S '3 iS 9 M N± u 2 ■S'S2S u- « " ' £ > ®L hp* ■&. s E "• 2?,2 N ol^ N opjft - 1 SiSs S-- 5 'ail^sgSo^S 0 s A o , T*." v: 8^-37 s , B, “ g 1 ^®c2pP^t B ' «'-=>■£^5 g ^ '^1-° j-ii’': e-g sli 5Si £7.« A M •; 5 aO^ O I - rt , rt I Sie± «-o š VI e’i ... ra ni -0,1171.^ W s £.^ ' '§■2'^1^ B c ’*’£5^s£., t c S."^ Q o.® rti ■5ravj>ov)^.- Ch s I ■ '- c' > 1 I o s □ rt fn *** rt £'^4 3 I o ' 1,2 **> < tf> cc < ’N O < S > i -š 3 2 « ;. ,0 „.?-ll =3.3-t I §-SgiS7"3 2 o- 5 i £ ' ' 98’3 P o.g f 3«s,s 7'? =2 ,,ss“'ffp '80-''^ s« g fi,,2 03 o rtS £ 7 JU — 2 3 E v» A “ il'5S5 §'^>9 7 M-p™ r3 “5,2 3 J I iM S E“ = ” "»Ji • lo .1^ o 00 e K gViS"-' o? 5 j<2 gg a E g rt j.g >, č - c Mi 6'tR 8 ilž ■ oo O rt I O<= 71 F''^ L *O in’i2^'“*2*-‘« S S š ' £ ‘ s' j; tjSrt^ **^^^rtlirt:i5 o O rt -“■ rt _J ' I . _ 1 S -1S E rtia ’-< -lT o > s -S I-* r 3SŠ,£xt?2i^ rt Lj U —. o o rt o I I p., Q PD O CČ n gl? «-S§r3 3S’¥J.S6^ ’S,'§^ g'S’gg5;S'|S_S S£|n=£^ . .^Ž>gS„ SsS^.„S£|#|^Ss5 *^r^'::^Si®'=»2 2 4)N^,;p< 2 f o T—* ' .^ rt . 1 A rH kKJ —.1 rt S I i’“'i£rara^.^. ra®'^’|§oo raP «1^ ''' J § s ' -5 rt VI ■"-. J--— li -0^32 2 43^05 ^’,,, ,_ .r-^ o ' "P ' Z? -F o iij •B,'^ «52s’|E2.i sŽoS-' E “ft/ 7s 5 « r. o g n2^-gS'7 y ^2H£ s-'“S u « iSg^-^aZ " X “ s5 ■7^-^ E Oc>CL,.3 o . vt Plb o 2 s 2 & 43 n 4fr ^ ■ 33 VU' o F 0 « .J4O c rt n — ^^®pwFiaJ !•■“ '“"=!g2 “-:a _oE* i'- Si^SSrSiiS « * '5? sSR^g e- "5Š 31 X Vi > < UJ <1 SgS ' M-* < a: (O > < > ir^ -a • ' s I -š 7'5--. s s ” > 2 3. U» d ___' , 272 a ■” ^'^^Ci^SraC — SPSS > C 2 6: li i5j rt O< M I tž I I OC rt au c* I HjKZ) Cm 5 a.dS3 ? 2 2.^2s Rž A: 2.4 s ' b3 I VTi A tn :^(N ■S sb? a a i s-igs ■*,BO-y^g23 U T-Srt^ra)*} o"7g:S5-gS£ B B 57.2 30 I s I Vi /1 ’ > a > f® J o AJ rt V y rt Ti C C 2 :^s 8^^720 cr 5 I s II Q.SN e i-g* Or-Ifi g =,■"« g B « g-Ž^^P- " g e 4> VI -, 5š 1» -r v J’ I I H: c ra e- ra rt O.-; >qo - rt PC s = :zi _ _ "^-5 = .7SŽK“ : 1158.87.= . § " “"Pt -,•€> p !■' S-.aOS *w> g 2 > M • O 3 O I H ^- og'a7 o-g f § b'Sž^|o^28|Bo«|5;2i| 3 £ CM HJ E □ '® 2f e S P rt e- rnKj rarj O i?en c^fS g -* •- bUso JJ (tj 43 9b’“ 5 fi.^ 7>O 5 ri b £ b '“^ .rt.£^ I n, Z I I .9.»i> I c« — M c o-Z > LU I rt N V] rt rt KJ ra asi'4 i-i u - £o'= ES og - RVl - B bOso t*) g ^^=8-' A ¥»< O I M —I <2“ a£;2 B" ■ tJ 1 M CLkj 1 «A ® •'i s O.X .g'5 72nsJ2-^.^;3S| 'aS 'R F ® I* rt o !fi .1 © vio ’7« R- "^'""?'^' rt i-» Ofi T- CM rj N 1 ® ' ' ' 43 ■5 t I c s I 8 «0 — I I 43 — " ra _ |_; • ' 1- «Š^f■^7l^fi^ -£§ F ra I rag 5 ^3.5.«^ -7SaEloi;'''^? J(b7 - a g^ I ; -« — o .o^-S S a.^-e2 ■■ ° t; 5 7 ?2^= I -Ss O --z £ • ' rt ■^ = N-s ' s s 3^^ - = bo B.ziS;s 3.nSO .g ne;.«- I ‘5 - - 03 OJ r • «t " A I — u w 43 4-1 tr I I -U 4J 2— ' “o - ' o s a ji .2, E č .B'š o 8 E^--CIl.oo_ c 5,^ li fn t; 43 I 9^ .< O s O rt 00 •a N t rt I (•J £55 rt č .1 . g=i . 3ro ; -»,5O 0.2, X- ±1 rt A SfiŽSžtl o o L 43 CM S> rt m rt '; L. tm 4> rt ' 2fi 4> HJ I 3i| tZl § s ra g 5 „7.3 rt E • O O .=! S<^3-C E'b— £ - ra F i ” I > 2 a li ' iu t 243ra0A„ - 23S ' 5 ?□ S X Q I 2 ;x rt " « S.2 'S' E š£.l “ B ’ f’ A rt a A3 '-1 ' Q.sr, B 22iQp*^ e B *^ra*oraB^®^K-^ g " as? “'-^S2 ■ ra ra ,C 3 “J d o c 5.- A "L-^KZ) 03 rt ** o rt ? o 2 71 43 ■ yj rt a 43 41 Vj 1 x> rt rt .rt m ®iC 'C s\ rq c I H I « f 'O i Ut o ‘JTi m ^r8s . ^ rt f I S Q S'5 j, "> « .2 HJ > (2 5 13 2 'rt , « B I £>-^.2'^.^“w ;o £s.?£.2?^S g'B s ' .2.'^ •: rt «9 «r> a 2 I sb I Q I 5 3 « n-^.E •ra o I—' O o S •S =5 .!t I "aU O OOO c« 43 rt -c a-.!, S oot*i rt č’^co Sr (Tle tJlS *i iL® K 7.pgpe|^-| i?;igs?as.^g.^«u 77§| c P'5 ss>-Ss^ s ■ E'N 1 B tl So 8 si-pSi^ B §'č ^'''SS J-t .. 1— _■ EW ,g gm I 7 JI o I ( I ' 'ts T ■■. v B G „ , K rj ?-S.Soj._ i > .£. o * ” t> E* rt. e . •r' ** rt ■S-S ^rtnO |'rN O<1 s u|s 1 ".2.1 Ii: « ‘ 3' ' S.S pQ 3 BS.5g;C.i2Ss’s-s < V) X < ktsi O < S > •- o '^IS.GOD ra 2 -Sr.- 43fi'''' JK,— co '■“**.. •'-* 2 - ' ‘ S “ O < FkS-^ q0 Š,t S " ^r-C g 03,2?P s I £- <= A s ■ *** Vi 'eo.c , c.jj.^, « -.2 A K. S"? ■8 S SJ',^ j<33 S >« 5 E K-_ 7^8 I i.- jl *' E 1 = a ■" - V) “Si * ' E ' 5 fl 1 -s c (ooiErt SČi.2 rt 7^ — o ,5 e o Sep!?2SiK(1i ^š” S g,.^ 06 « "i I * s . ?r . gS'|«| "Ss < ■n Sa o £5 I t X rt cj is > 2j S ' rt NO CZ) «„»’d^.ges”253Kis s^rSc a“S;?e9cno yi n “.SSJ^-ES a Si^^R .r.?:5oi2S787 §t2 s ' s 5SSys-^7S.s.h-3ia I cS 5 43 43 rt O "O ® rt Al e A JS Pffa??. ^So,S:2 So«3:JS B f X 8"7 ££=?.§-. EC" S.'-- S‘^S . ^ . . Or _ • s rt~s22®^^2 S o g 3 HhrJ Vi apTR^ 1£ co > < > X rt € i -2 g^m -mš V| * rt. rt.- "»I '■.' 1^-3 I 7 I • u S ® -- ra G LT >* o 5 ' A CM '■ B ° šB tl. C 4Zl > I , : ._ ra „ r4 ’“ 2® i -□ Jj Soi Is|s|5372-ji "’'(j.s;3 I BI? I g « ai£” S £ 'n;s«M£.S:«gi I- u, I rt a . o > '=’ '—'i^^raonC — _ 2 ra ki ofi^o I G - g e 1 s Sno rt & rt rt c •aS c li. rt ^6 O u. ■’7" ti O I fe^2P! E^-s g £ a 2 15 1; 03 o Q 2 I ( M fZ) -6 Pl, -p,a7«E7 v o Oi ni ' ra.rt^ *-''2ra^'^Q"*CSo -a^£ S. ’ P OChžg “g® vT rt I *±niA <36WE’* -'° S..3S5-a37|o "5 -3 R P oc o ta 00,3 « Xi > I .R- VI r g,s ® § ? s g S E rt I 03 rz 8 2« «2: e « ..I „ n M . n * '1,2:3 "5 '1 I u & 45 OD -< . rt rt ;B c v> »ass k" >..^3 t’ 3 o “" ' I I - < 8«a§km Oi -1 r ^S"=? I ' ‘ rt S. £ 73 ra rt rt kS-gS ^5 !U! ra c rt S ‘ rt ? V> rt rt o VTlrtfllZVfrtlP r A-g S-c sn ž 5=1 W S.S E > « »fi •** r" -o A C^*-" S - 2 »L 1 ® -.L I rt c V) O 155 J*C O O* . I — Tt 5t ' > £ » o p R -o J • Si 7fS.i^.7s£se«= ss?.s^ ■ w-j ' 2 T 7 - “ ™ is 'g-:5 — č“ j- s B, SŽdmm IZ' O rt E rt o hJ c W ' • 2 N Si ra o 9 -- £ c-ož «» "* G «IPi .3 I d «’a7-5'» rt S '5 N 6 rt ub S <0 s -s 2,2 g, o .a, - j. ■^Ef e «!<« a“'«’ 3 i= .2 —_ -z -■- 1 — rt i a 2C < E 'Vež i28'gS §.. ^-“--.cls-a S o rt '51 ■!□ LG J- 4< O\ <3 I 1-^ ra -H I Q Sjiji S2--"--S'§7.bS'; rt s« -7.9'5 > - rt- ,. r ’ a 43 , • wi^ • z ” 55-2^7« 8**'bX s I "S .3 ' odjvi !3^ 7 S£S? tliei" 5; §^.5S ^8° « " “* jj-S 1^4!'= ■'-»or '.z rt n 03 J š š-31 VI s u 1 S ' a C5 2 O n MA lui r*i .2.Z\ "V E rt □ B 3 ® -s — E bK s-ao=.D'j. -s SbIii-i&i v. B . £ C = ® S “> las'; '5^3 A -9 ■ — ^ rt- -M I c ■ >, J 1 ^,1 ,:8-o3 5oS „ g 5'a 4 ic ra ■ I > J *“ 03 ijRk rai Bi s s B i • Z^ V t rt I*) v> 4*1 rt ♦*> 73^? Sp. .K, S as gn " ra 43 O •2»^ ^c8 oa?2§fi3*3 ^'^CM-oa lU^ l>E a,-. gž £ =■ g:^Q ' 43 a a^'-' o. aS > I iK« p-Se-i^ ‘ G fli='O »s ,2*^ ”2^2« s '3 . ,e ^-51'= I a a ilš 11» 56 > "i o a •?> s.h;-sss s fs Ss?5kS z* r« PT o .rt X E rt & Vl Ta- □ SC £ 1 I f 5R;gi, "Ss s s pp N I «3 03 ■Sr3 .i 5 g * .2, S t .'s » 'C s r“2 s ,0 5 «7 2 ;. c ?*]|g J3 00 ’-* g S ra^7S~l MCI' 8218» d -i £ Ots 1 o I > > X p I ?SS'|3SS ,*3 "S ra "" ' £ ^ ^ £ 1^0 “ sS^^sg ..00“ » °sy '-°S7Ri:2 I ^ra I 2 cS '5 O F o rt O 2 S-” *> . ^Ji.asg -"° jR o I ' 5-1 ' R f y frt <1 o G o S.33 — v <> e^|Bo3-p!(S. s -KS 2J3S^>S ' o ' SK I i Crd -- . □ ??»■ ran-i' cj Ei-Z 0 E & "* CS aa- I I =-15. ® I S o I , fin VI I iS'i5t iC I rt o I rt : 3. ra O" v> TJ KO 5®-° ij BU 5iC 5;S.S*^ I O 43 . ? “^ “ 1^ '” !Z! ’7 ■ X o O* I' 7'ž., 8P I C*> o il E ■“ d J •<■ ra iE,o ,- rt 03 o Č > V) o^-u^Sr! 43 ""H rt — — irtJ CM m o :z5 MA X G w —» r4 "ii? P ” c o * rt rt _ , o s .„5 p M 3oO® B 0'5? ™O4*>O ' »5^ s ,^'—'43.^"^" 4* R*’ ' -i 5 ? .1 fiajE s: , -^h^e-'1 - ? s-SigSS Sn^l-3lie-2?’.S f 5 idČkb I (FiSfci I eCD iriS ' «iPw.-t — P G e.K G M S* rt &> E b; I ■3.S. G t; E ■-= B-'s 2 «> 3’^0 J — *v l; »."O 43^:3. 'i P -iL rt rt rt C d o;3 G 'j 0 .a rt S S t-g« N p N e ■ "' 3l itA ... rt rt 10 "S ^f' *'*'£* ■ £ I rt 2 XJ 3 □0 <5 d “ v o —’ rt I o o ' O c rt O g S C»u) , S-s 8 ®r » *“ rt * rt 'CUJZ j: rt "^i® it g -S '-F S 'C ’ra'u I ti^ PD ra 43 © V-. TjZ « o e u g E tR. A X = - •«X1 -5.-9©^^ I- feb .., o -T- c5 isG-^ '--■e:2,3z£g£L-* ' g. ra E » -2 rt 1 ?q£S * ' ra 43 si v H ■=■ u /t = £ ra C 71® < Vi X < >N O < S v U - Vrt o c 5 o »'EfM ;j "o." ' § B VI 'rt 5? rk F O 7 “ £ .' 1 " I I" I rt rt -E* H 5 (-1 a I r. i TJIRS B •! * ii '2 “.E-SČii = 5JS o 1£ E QC p « Z 2i rt S “ .3 * rt ® ra 4. ra — M £ s . «■ S 8 g j -, £ * -a i o p* c — ' 1 I K s s m2 ■5.3702 ^=r,-'a'R’--d " e-gS S S~«g =■" kV S « c c -«0x3 "SS - , 2 T £ ■= -« R* J « ® 11 j o 6 ” * Q.2Win B >hi f£ B E 'C?.^ S S '5 S s R e ta “ « 2 7 g £ '£87^.2^f2iSSs a ■', sS -^Ž-ga5>S-^o"g2Si£^o9 o 5P*^ ?k !£ rt d &,© »M ® 5 E ’’ s 2 -1 ,"7; s " — “ , « " -■ B .s 2 I jj3-Bici-Si2ioi iw,'a!i I4-1 o E . “•“ 2 ¥. I -ff ' S « § I c S' •b 'n ft. rt rt Vi o ^-■2 ' I rt 7p , > ™ oi '5 (- o « ^7-^ I rt M rt ■u. u5" C^g£«g E?’S ' gassa-^ls^g , ,i7>;>5j rtT-^^ X •^d Z I '3' I S C N VI J; fli 43 Vi e © “T £ CM rt rt-i 5 r-. 's " ' .s G c " ■" 35 £ -'c « I 7 E * c .6 £ “ ' rt. B S a ; 6^ss fl 43 " > o ijj Irt. S*!-: i^«-o -g G N -D .^.= o fc > rl "i 3*š ž ' '~®’.3 =5^9; la?'""-® ra.iijj’© 2.*n «0410 E N 2 S * Š N £ rt ®Sg 'iS li^č-ga O ut CM B ^■g»SSS’^:|^>?9 ziiMeM^vir" Fi^OiUni ^'57^771^1" i ^-l".§'S“jiS>— g-o 7|.S7'^l.aSp:J i "SXj< 43 r 2 I ;.; 9 *1 n ' 4 I > 2 “oS 43 ’ g i o - I=0 7 ““ < Vi X 2 > s Kpi E g.Eo; U , o ■ 'Ze* j.Vis S . 1^ o < Ti od ® 5 š ^i27o-S st? « S ‘ -ŠS “-“S - - -972os £ " E I .S , R O C S ra S* it " 'Sc §s:!fe3 2: a p jS o > ■'■ gr-)'« a o fn E > A « p ra S»ls, I -. . rt- R CZ) "?2 rt « I lilv O <£3 se* 'C at X Vi > < ■^-^5 -52-3 '=' i <-'2C .£ar=-ČC«.g s I OR I 43 s I 2 E -"••tl V -p t ® “ m5 I mS S 2;.2 _ s^K^ 4i OM Ml I ?* t-* t? 9 tr O « rt t X ‘ ,?S s ez 3 Vi Jti , «r|i "■ s t*iJ' "-ra £0 viO G O ?.5=Ar:“ 0 Z S r4 5)3■* E 2 §7 ' I 7-9fi-'^ rt ■ -. EŽt g 7š«""3|&IoS| 4JPhl4>-:C-.-._^ -Q «" > "I ' " = 'O DQ I S r4 '5-= K sl48-^ ' H J _ o s .51, n C - ra s §«>a:§ ■“ ^ = 7 > 'li.. a ® bi; 9-' 2 1^ J rt(*i^ “■*< Si a.,« c " 1- 2 £.'=’ c -“ ' £ 1 « B Ji< « X n F « si ' < s > I sa I « '"s _ rt E J :3 O rt ‘ ) "^ '.£, xj /in »!1S o _Jm ' £--±S«ort - *H 4J rt 9 'A od H» »□Iz iS -S “ <:.:g -- ■ " " = ai“ o rt > o VI K .rt "“ES- 1 ra 2 'p: ® .« I So s^-g ' s £'7 'S « e 8 -g S u “ i .;; !?□ cx 1« I £ ;^u; 5 I s c 'J " J« 1*1 ?H ■ ra ____”«§'3 i6ZQ< I O 1 « Vi XS-a « I 2 a rt iq|tsK=^ = = •'O b» B 1 I I I I rt I J »o " ' " ' Kg M I 1 3 “i-gSS 2 3 2-5^ ?'’§S53!3“‘B£2,g = £ “ 15 . 2-K5 I £ rt O < O S2 "Sl 5 sp^ ,2 o ■$ ra *Fi .H (X r CM JS € >>0 iS.D 8 6^V if. S 9 ra X g-5|2pj«-e ‘?a?' ' o ž ■g SS’£3z ra t; . e »A ra 1. 7 a J “ * ^^72“’“ ra 2g ss,s S B-a~. ,3«-£Si=it8-£^ 1 S.iS -^ • ■ " = E JC 1^' D z B 'C »T 5? v". -3 3*T 117 ^1- " ^rijCsč SjiiS ((p"? - <•= g 1S B cs 2 J) - . g o ; . «v o 5 - SgS^SS7S2«£sg Tl7|5.G^-iiS^S.8 ra S Žri v ra P^^tz) ' - fu. ■r* -J—" C? »rt o£« > I .v VI • r s " = « « n ' ' - "i" .L 'š p n 5 a T7i n 'lO 00 X »‘".“Až-šaS 50 . V Or*. 1 -s “‘'’--£-3 5 2'5 S5;=!!P.-S — 5. rtiSoOrtrtB — Vi > < > v . .c -RH i^š-Šg 2i=--i ^gciISJil^ S LET s t-os I s,. . CQ rt., 2 = 0 J 1 I a-te''££ ;i;.s 5 Vi a ' c J) rtSS IRC 7^ piefri7:£KS „ h| ' F3£-b7 -76 6 2 , I I I c t® ft ' S ! “ S 3 O Or & rt l-U rt B h; 7 0:^7 , K °c!:^rtv'rt <3 Ort I - SS^5 = 7j'sio£2:;i7| '■s Jo 75-v)O |R >> *A^Crtii^x ■ a7§"552Sg7-T -s o 2'73'5 s.«?? s 2 O Sizr? en J« 1A ti iZ IVl O I J t) E .e:2t3 u«A— O J ** 3^ 5». jl=! £.5 I 2 ? J S^:f2se X 8'g^, S^'O'8 B-l B a._-oz .2 = "O 7 5 6 < ^■Scer-iE4> .23 s &"S Z 2''’ c- “-g 570? - ■» 82a2J;=e^iE"8E£ so »Q »'SZZ) »,ra| M>etB §ei '--''’.2'Š ' 5 as o I 8-c . n « o -I o j< = o. Ji E,, 5.“ &'pL n; g £“ :ia.„ S I c « a 51 |QlSgg0dtS§ <3 tS rt C*1 ■'4 ' ’ H I J. <¥ "E S od 52 « 2 S-o-.S 73^ I? > O. 'D OI O S O I V *i 5 rt O it § S5-,Ž?! ’“ ‘?2 S Gi I I I ' IJ a oO rt U P ‘ I ^1’35’87'3 S__ S=c;:: = ’"aiS,2£,2^ga« «i S , X , N m P J ic m B c I 5. rt o O oi=-2 = " «5 »A 2 T*, " 2 -1; " r-i B až SS:§S.3SR=’j. l,^.-. SsaS-S^iSK^ai^SS^g I I -o N s 3 -<> I O I O I I vf ar»y G4«00 MORSKA SOeOTA, VvAČic« Ae trtefoo O«»/23 S07, faM. 23 507 , PONUDBA MESECA; FORD MONDEO ZASTAVO 126 P, kUiik 81, registri-ratK*. ugodno prodam. Krajna 54. n»878 RENAULT 4 TL, letnik 79 prevoženih 94.000 km, prodam. Tel : 42 914 m890 ZASTAVO 101, letnik 1976, regisin-rano do decembra, potrebno manjšega popravila, prodam. Informacije ]X> tek: 87 480, Ivanjšič, Boreči 21. fn894 ZASTAVO 101 med ne ra n, leinik 1981, ne registrirano, vozno, prodam. Tek: 87 S77 m935O ZASTAVO 12«, lL/87, 53.000 km, dobro ohranjeno, prodam Tel : 32 494, zvečer. m907 ZASTAVO 101 CONFORT, Jetnik 198J, lado 1500, starejši Jetnik, gene-raJno obnovljeno, in termuakuiacijsko peč, 3,5 KW, prodam. Informacije po tel : 42 757 m913 JUGO 45r letnik 84. motor letnik 88., prodam. Sebeborci 101, tek: 48 040. m915 MOSKVIČ, letnik 88, registriran do 7/ 94. prodam, Fokovci 32 a ah tek: 44 067, m918 JUGO 45, letnik 89. prodam. Tek: 43 144. m920 MOTOR HONDA CBU 1000 F prodam. Hodoš 64. m93O ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Mala Nova 8 a. M. Sobota. m937 126 P na novo registrirana, letnik 88, prodam. Bertalanič, Št. Kovača 17. M. Sobota. m938 VW 1200, letnik 75, registriran do 8/94. črne barve, Široke gume.,prodam. Tek: 65 900. - m941 TRCOVMA Ladavsto naselje 31 Tal . 069 31250 VAM POHULM PO UGODNIH CENAH: - VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov - VLEČNE KLJUKE - - REZERVNE stava. Daihatso, DELE: 2a- Renault, Lada, Opel, Golf, 126P, Škoda, v zalogi tudi vsa pločevina za VUGO - IZPUŠNE LONCE za vsa vozila UCUSM PRGDUA - avtomobilske prevleke že od 4.500,00 SIT - originalne avtomobilske prevleke za vozila Škoda Favorit, Lada SAMARA, Renault-S, CIto, Ford Fiesta. Golf III, Opel Astra, Hyundai, Citroen AX že za 6.480,00 SIT - avtomobilske preproge -TWINGO~ (1 garn.) 1.914,00 SIT - gumijasti tepihi za majhna vozila (1 garn.) 1.638,00 SIT NOVO) Prodaja OMV-olja po zelo ugodnih cenah: OMV-olje STAR EL 4 lit. OMV-olje 1 lit. 1,052,00 SIT 356,00 SIT Ekipa POMURKE - GOSTILNA £ip: O BENCEC,prvz državni prvak v vlečenju vrvi, organizira 11. septembra mednarodni turnir v vlečenju vrvi, ki bo na dvorišču gostilne Benčec v Bahovcih. IGRALI BODO PLANŠARJI! TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel,: 42151 Crenšovci, stara šola tel,: 71-077 UGODNO! • velika izbira poceni moških, ženskih in otroških bund CTX 80, letnik 1989, ugodno prodam. Tei.: 81 608, popoldan m9347 RENAULT IH, letnik 87, na novo registriran. ler renault FUEGO 2 GTX, registriran, vozen. Jetnik 1981, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po tel.' 069 82 408, popoldan m873 MOTORNO KOLO HONDA 50 CCN, siaro eno leto, kol novo, prodam. Certa po dogovoru. Informacije po 15- un po lei.: 069 82 dOS, po 15 - m873 un, kmetijska mehanizacija ARROEZBIKA. SUvko Prosen, trgovina prodaja najcenejše akumularorj^ Vesna in Topla, gume za traktorje Ba-rum, rezervne dele za traktorje Deulz. Ursus. Zetor. IMT Fiat Slore Cene so ugodne Pokličite nas in se prepričajte Tek; 064 324 802. mop TRAKTOR STEVR 18 , obnovljen, prodam. Tek: 062 721 715 m 736 MULCaR, 2 m ali 2,5 m širine, in rdeče vino prodam. Tek: 53 052. m875 ŽITNO SEJALNICO, Starejši rip, in betonsko cev premera SO do 120 cm kupim. Tek: 4,5 067. m899 i I BIOENEBGUA- I ZDRAVJE : 10 let prakse i in izkušenj. ' Zagotovo pomaga v 90% j primerov pri večjih telesnih F l in psihičnih problemih. Tel, 042 844-171 Igor Husadžič Mursko Središče MOTOKULTIVATOR GORENJE KOSOR diesel, nov, prodam 25 % ceneje, prodam. Tel.; 22 078, zvečer. m939 VOZ z gumijast,nu kolesi prodam. Renkovci 48, tel.: 46 325. m942 NAJROU ZALOŽENA TRGOVINA Z AHODEU V POMURJU CASTROL OUE: Castro) GTX 3 1 lit Castrol GTX3 5lit Castrol GTX3 5 lit. 755,00 SIT 3,690.00 SJT 2.166,00 SIT NalceiKlil rezervni itell: Zastava, Vugo: koš sklopka potisni ležaj lamela sklopka homokinetični sklop Lada: koš sklopke lamela sklopke Golf - Bencinar: koš sklopke potisni ležaj lamela sklopke Ugodna predala: za v, čeljusti R4 TL pr.+zad. zav. čeljusti R4 GTL pr.+zad. zav. čeljusti Z-101, Vugo zav. disk ptoSčice pr, R4GTL zav. disk. pleš. pr. GolfJGL zav. disk. ploš. pr. Golf JX Prodala vozli: 3.915,00 1,765,00 2.975,00 ' 4.095,00 4.423,00 2.527,00 4.950,00 2.413,00 3.898,00 1.516,00 2.176,00 1,516,00 1.331,00 1.301,00 1.455,00 DAIHATSU, Hat. TOTOTA, Alfa Romeo V lOj; 'J,r -..'•.t V.fc,, i. TRANSPORTER za koruzo in dvo-osno prikolico, 4-tonsko, prodam- Tel.: 43 059. m905 TRAKTOR URSUS C 355, zelo dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Vučko, Sr. Bistrica 72. m910 STISKALNICO za grozdje, 80 I. malo rabljeno, prodam. Stefan Žižko, Petrovci 7. m935 TELICO, brejo, prodam. Biol rejci 7 mS80 BELE RACE prodam. Tel.: 24 775. mSSl TELICO. 9 mesecev brejo, kontrola A, prodam, Pečarovci 70. ni8Š5 TELICO brejo prodam. Renkovci 64, pošta Turnišče. m 889 PUJSKE prodam. Andrejci 8, tet.: 48 000. m898 PSA mešanca, starega devet mesecev, prodam. Tel.: 81 705 m935t KRAVO brejo 9 mesecev z 2. teletom. kontrola A, prodam. Satahovci 47. m916 KRAVI, dve, breji, prodam, G Petrovci 77. m917 DVA KOZIJČA. koruzo, 35 arov, za silažo ah v zrnju v Filovcih prodam. Bogojina 43. m927 MLADE KOKOŠI, nesniee v začetku nesnosti, prodajamo. Informacije po tel. 82 401. m931 posesti visokofkitliCna razno stano- vanjska HISA, stara 10 let, 8„S a zemljišča, v centru Beltinec Panon- ski ulici napr4xlai za kupnino 160.000 DEM. Vse informaetje dobite v odvetniški pisarni odvetnika Horvata v Lendavi, vsak delavnik od 8. do 12. ure td-: 069 75 671 mle POLMONTAŽNO HI$O na parceli 10.60 a, z velikim sadnim vrtom, prodam. Marija Šrget, Riharjevo naselje 13, l^ndava, tel.: 75 390. mle LOKAL, veliJcosti 50 m2, v cenim Lendave, adaptiran, z elektriko in vodo, dam v najem. Tel.: 75 191, od 8. do 13. ure, ah Partizanska 50. mJe STAHEJSD hišo z zapu.«enim vinogradom v bližini lovskega doma v Lendavi prodamo. Marjeta Hass, Trg Ljudske pravice 12 mle TRGOVINO v Prek mulju, dobro vpe- Jjano, dam v najem. Informacije po tel ' 069 82 408, po 15. - un. m873 PARCELO v Panovcih na Goričkem prodam aJi zamenjam za avto. Tel. - 069 60 006. tn876 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova GOZD, hrastov in borov, prodam, Brezovci 41). Ogled v nedeljo. mS79 NJIVO, 50 arov pri vasi DokleJovje, prodam. Informacije, Ravenska Beltinci. m892 4-SOBNO MANSARDNO STANO- VANJE prodamo oziroma zamenjamo za manjše. Tel.: 32 431, dopoldan; popoldan 24 400. mK93 POSLOVNI PROSTOR v centru Lendave. primeren za trgovino ali drugo dejavnost, damo v najem po ugodni ceni. Tel.: 31 392. popoldan. m896 NJIVO, pribl. 40 arov, v Petišovcih, primemo za zazidavo, ob asfaltni cesti, velikosti 19 x 220 m. prodam. Franc Somi. Kranjčeva 8. Ixndava. mle PARCELO, 10-atsko, zazidalno, komunalno urejeno z gradbeno dokumentacijo v Krogu pri Murski Soboti prodam. Informacije (lO tel.: 061 667 080. m921 HiSO s parcelo v PetiSovcih, Lendavska 38, naprodaj. Informacije Katarina GjvrkaČ, Potočna 48, ali Stanislav Gabor. PetiSovska 52, PeliŠovci mle h STANOVANJE dvoinpolsobno, novo, na Tratah v Gor. Radgoni, prodam. TeJ.: 069 61 672 aJi 067 61 505 m4215 HIŠO. novo, staro 8 let. vseljivo, prodam. Tel.: 32 232. m914 TRISOBNO LASTNIŠKO STANO- VANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 23 430 m929 DVOSOBNO STANOVANJE. 58 m2, v središču M. Sobote ter kavč in 3 omare prodam. Irtformacije popoldan, zvečer, tet.'. 22 417. m932 živali NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nežnostjo. po 500 SIT Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, tel : 43 070, ali pri Darinki Zamuda. GaJuSak 6 (zidarstvo), tel.: 68 044 mop NESNICE MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave. UVOZ iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo po 500 SJT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja) Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvaia v Nemčavci h. tel.: 24 393, ali v gostilni Železen v Bez-novcih. tel : 49 025. mop PVCE po izbiri prodam. TeL: 59 017. iW69 .VaV .t’A OIKOSkI voziček skoraj ugodno prodam. Tel.: 75 403 m le nov. ZAMRZOVALNO OMARO 210 I. skoraj novo, prodamo Tel.; 24 863. zvečer, m tu GROSISTIČNA PRODAJA NA- GROBNIH SVEČ, velike 'Ml. srednje 65 in male 50 SIT. Trgovina Rugelj, ČernelavcL tel : 32 920. m823 PARAFIN po najnižji ceni zelo ugodno prodam. Tek: 32 920, m8Z3 KORUZO za silažo na površini 1 ha prodam Mostje 21. mle PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice St. 15705-7, izdane pri HKS Panonka M.Sobota. Alojz Varga, Filovci 33. m 868 SATELITSKI SISTEMI PACE (599 DEM) In LASAT samo 499 DBA, z montažo, tudi na obroke. AMF,(l.o.o.,tel,:70O21. VINO, 200 L mešano, in zatemnjena Slekla za hodnike ter grozdje (Šipon, rizling, burgundec) prodam. Tel.: 65 638. m871 KORUZO EVA na 40-ar5ki parceli za silažo ali poznejše trganje prodamo. Cena po dogovoru. Terezija Salaj ko, Doljna Bistrica L03. Ogled ves dan. m874 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice 5t. 31729-7, izdane pri HKS Panonka M. Sobota Ludvik Kovač. Dolina 19 m877 KORUZO z njive in grozdje, kravo, brejo, prodam ter posestvo prodam ali dam v najem. Frančiška Muler Drago-tinci 16 m 882 KORUZO za sdažo ali v zrnju prodam Vinko Kramar. Kapca 77 a m883 DRVA prodam. MoSČanci 38. m 884 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis? Loodno posojilo oa 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443. vsak dan po 16. uri. KORUZO z njive za siliranje ali v zrnju in grozdje z brajd prodam. Tel.: 49 194. m886 KOMPLET PROIZVODNJO za .zde lavo ialuzij prodam. Roletarstvo Mlakar. DomJtale. tel.: 061 722 645. mS87 KORUZO, 60 arov, za silaŽo ah v zrnju prodam. Marija Semen, Dol. Bistrica 31. m897 GROZDJE, Jurko in klinton. ter sod. 200 I, prodam. ČojKrva 10, M. Sobota. m904 Štedilnik, kombinirani (4 plin. 2 elektrika), in dodatni Štedilnik na trda goriva Calorejf naprodaj. Šolsko naselje 7. M. Sobota, tel.: 24 472. m906 VINSKI SOD, 13001. znekaj popravila in nov električni pastir ugodno naprodaj. Avguština AneJič, Mah Brebrovnik 2. p. Ivanjkovci, po 16. uri. m9353 Podjetje ZECHMEISTER 7444 Unterloisdorf 2 pri Oberbulendorfu tel. 9943 2611 2271 avtotel. 0663 20 685 Ugodna prodaja rabljenih tovornjakov znamke MERCEDES in STEIRER z nosilnostjo 1 do 10 ton z Fl-transporterjem ali brez njega. ."A“A'4 > 1 > /"A 4 A PRALNI STROJ, Dov, nerabljen, zamrzovalno skrinjo, starejšo omaro, prodam. Informacije in ogled na Prešernovi cesti 17 v Ljutomeru vsak dan od 8. do 10 ure. m9354 KAMINSKO PEČ na trda goriva, novo, nerabljeno, prodam. Tel.: 31 842 ali lek: 32 474. mop GROZDJE* beli burgundec, 2000 kilogramov, prodam. Informacije tek: 77 180 mle SUVOVICO, 100 1, staro 4 leta, prodam po ] 000 SIT 1 k Jer 1000 kg grozdja. jurko, ktinlon, lahko tudi v manjših količinah, prodam Rankovci 14, tek: 46 038. m922 KORUZO za silažo ali zrnje prodam. Sebeborci 4, lek: 26 794. m926 PREKLICUJEM hranilrko knjižico, izdano pri HKS G. Radgona Marjan Val-ner, Aženski Vrh 19. G. Radgona. m4216 SODE, hrastove, nove, raznih velikosti, zelo ugodno prodam. Franc, Vogrinec, Sp. Ščavnica 52. m4217 TELEVIZOR, čmo-beli, in žensko kolo Pony prodam. Tek: 23 818. m4541 * 2^» ŠTEDILNIK za etažno gretje -kalorij, rabljen 1 sezono, prodam - 42 3(E. m94O GROZDJE z brajd, rdeče vino ** Inn niTirlatn. 1 el'' ske sode, ugodno prodam- Teh. m9358 nssild' HARMONIKO, HlHusno melodijo, prodam. Icl.: 80 125 m9357 delo NATAKARICO, KV st vesdjem do dela v gostilni ■'^1^ i D__n„i____ rr RkinCG, 2 Cafe Bar, Bolero. G. Bi-sincS' 310. mSOO DEKLE ali natakarico ža iščem. Oglasite se osebno J*® Cver» 77 a alt po tel.: 81 768- 1119355 . PRODAJALKO v cvetličarn', .udu ERDDAJALKD v tveiuvo';.' prakse raposlimo. Tel,: 67 91 + dan. m9352 ijl# MONTERJA centralne zaposlim, Karel Merklin, Cve M- Sobota, td-: 069 24 022- m923 fl bo***. I DOBRI ZASTOPNIKI VEDO, DA SE PRBUŽUJEJO HAJDOHOS-NEJŠI MESEa. DO HOVEGA LETA LAHKO POSTANETE MIU-JONAR.Tel. OSI 218221. DEKLETA, potrebujemn promocije uvoženih cigaeef rj fr sl:ih trgovinah na mejnih 1*?’^ goj pogovorna nemSčina . le -212, int. 208, Oti 12- do M mop storitve KORUZO za siliranje, 25 arov, prodam. Sobočan, Mala Polana 94. m9n VOZIČEK^ italijanski, kombinirani, globoki in športni, z dodatno opremo ugodno prodam Tel.: 21 016. m912 PEČ za centralno kurjavo, Irajnožarno Ferjotherm. 50.000 kak novo, 20 % ceneje, prodam. Te!,: 49 004. m919 VINO 450 k rizling, šipon, ljutomerski okoliS, prodam Tek: 31 471 m924 GOSnSČE ZELENI GAJ v Fokovtih. nekdanja Kuharjeva gostilna, vabi na domače koline z bujio repo, dne 10 , 11., in 12. septembra. m9:a BILJJARD »Sedmico«. po ugodni ceni prodam Tel : 069 41) 141. m933 DRVA, mešana, hrast. Črešnja, ffro-dam. Informacije tel.: 24 776. m936 EMAJLIRAMO obtabljc’"’ kadi v vseh barvah, gatan^^F- 69 235. m726 . RULETE, Žaluzije i montiramo. KoJetaratvo Žale, tel : 061 722 645 m887 koi«!J5 KREDIIE urejamo v .,?^j siiGj«...- nifll , vsem, ki delajo v AvsIbj ■ ||r imajo kakršen kredit- Ja*' s najo kakršen kreoii- |^| polnim naslovom in ' p.p 114, 69ono M.Sobota. IZDELUJEMO preS'“ “ starih blazin). Tet.: 23 47 • m925 , r V dinamičnem It^^ in LPIISl’1 M _____________ pridružite Nemčije, ki daje mbinosi' niji. FoSljite naslov p p 19. 62106 Maribor. si boste delo. Odkupnina zaslužku se čilo po povzetju. m934 Skrb, delo in irpljefr tvoje je bilo iivljenr' V SPOMIN Boleč je spomin na 9. september 1991, ko nas je zapustil in skrben mož, oče, stari oče. tast in brat Anton H ari iz Ropoče Čas mineva, vso dobroto ti lahko vračamo le Se s plameni sveč. Vtii ajegttvi Zn vje 5j skrbel, le zase časa nisi imel, zato g naiih srcih boš vedno iivel. V SPOMIN dohčf cveij^'" lO 12. septembra niine’''^ let, odkar nas je ždposb oče. mož in dedek Feliks Laši^ iz Radomed« Zelo te pogreSamo. žena Elizabeta, hčerki Ema in Cilka z druri"*'’* in tib I I 1 .9r«rf iz/ifa je neZ'>^'” pogled )e zaplaval v nez m več trpljenja, ne boiee, ps življenje je trudno^kom S. V h'+ letu starosti nas zapustil Ivan Ul iz Lendavski*" Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremil' n zadnji poti. ■ H < r 1 Vsi njcf;ovi f -t T I I J 33 9. septembra 1993 KB 'iL : stran 23 SI * f*” r * lt» p tf F 1> f i* t> Jk I 1 |! 1 1 Hvala V SPOMIN 8. septembra mineva 10 žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Feri Šebok iz Domanjševec vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. ZAHVALA V 45. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Vsi njegovi Štefan Marič iz Rakičana t/ se vsem sorodnikom, znancem in prijateliem, ki „1 v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, , darovali za svete maše, vence in cvetje. l'^bna hvala gasilskim društvom in gasilski godbi na pihala, g. So ga p, ^^pniku ^»na hvala . P<>djetJa Mura za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. govorniku KS, g. Ivanu Karoliju in govorniku ter vsem sodelavcem Ž. P Mura ter osebju Doma oskrbovancev Rakičan. Vsi njegovi, ki smo ga imeli neizmerno radi Zaspat oče si, zaprl trudne si oči, oh, kako je hiSa prazna, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Nemec I iz Nedelice ^.shvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi Pl , zadnji poti, darovali cvetje in za svete maše, osebna zahvala g. duhovniku, pevcem in dr. KavaSu. Nedelica, 23,8,1993 Žalujoči vsi njegovi nčr padet je rnftjk ifi a&nčni žarki s& že m J pn Še s^/urdi nisma. da za vedno si odSe! od nas. Ob t m 1 zahvala v 33. letu nns je tragično zapustil naš dragi mož, oče. sin in brat Franc Gomboc iz Dolnjih Slaveč ’ nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem pjijaieljem iii inancetn, ki ste nam v teh težkih ■3^. 'n 5|<,: |yi Jii c.iiciiiwi_'Lij, rs I jv«-- jjujii • 4 a-it k" strani, nas lolalili, izrekli sožalje, darovali vence in vsem tistim, ki so mu na kraju nesreče pomagali. ritL“ pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke sodelavcem iz Švice. OŠ Roga?ovci, posebno pa Naia^inim sošolkam in sošolcem. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Dolnji SlaveCi. 9.8 19M Emilija, hčerka Nataša, oče, mama, sestra Anica i družino Dolgost življenja nalega jc kratka. Kaj znancev je ztlSiila fe lopata! Odprta noč in dan so groba vrata... (Prešeren) ZAHVALA 3. septembra nas jc v 63 letu zapustil naš dragi niož, oče, brat, dedek in tast '»ki hi: Se Anton Ho^an iz Velike Polane 218 fe'i«hii^^""'iujeniovsem MJiodniktini. boseilciin. timriii«. iq ki so nam v najtežjih trentitkih lajšali '‘t^rcrJi?*^ ilžAjvtS pukufiiikn v hitu velikem Ve ' rijegovi zadnji poti, darovali lat-ckmuic. cvetje ter sočustvovali z nami. 1“*' 8 Ite-lonu brhlKU Kodih zn pogrebni P- Ve ^jsgovi zadnji poti, darovali la t-Ck maše. ter sočustvovali z nami. 1,'''® hesede. pevcem za odpete žalostinke. govor- Pfkojencev in njegovim nekdanjim sodelavcem. Žalujoči vsi njegovi je teto dni, a ie vedn^ boli, še veJžu? /žjoremo, c/d te več v SPOMIN I I Mihael Hajnal 7.9.1920-7.9.1992 Prižigamo svečke v globoki žalosti, s spoštovanjem in hvaležnostjo, da smo te imeli. Hvala vsem, ki z nami mislite na njega. Njegovi najdražji : bi iti zbogom nista rekla B ; niti roke nam podala, r ■■ smrt vaju vzeta je prerano, I nam pa žalost srce trga, ' I solze lijejo iz oči, - dom je prazen in otožen. ,iltj Aer vaju več rned nami ni, ZAHVALA Ob tragični izgubi naSih dragih Janka in Stanka Crešnjovnjak iz Branoslavec ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in dedka Rada Gnezda upokojenega fotografa iz Ljutomera se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojnika pospremili na njuni zadnji poti, darovali cvetje in v druge namene. Hvala govorniku za besede slovesa in godbeniku za odigrano TiSino. Vse, kar smo najbolj ljubili, smo za vedno izgubili. Žalujoči vsi vajini, ki so vaju imeli radi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, someščanom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu za pogrebni obred, govornikoma, oktetu in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste pisno ali ustno izrazili sožalje, poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. - Vsi njegovi Kam odhajaš, dragi očka, klile ialosma srce. Zbogom nisi nam povedal, nisi nam podal roke. Mrzla smri je tebe vzeta, kakor slana rožico, cesta bela te je vzela, ptički onemeli so. ZAHVALA I I i I ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Franca Perčiča iz Beltinec, Gregorčičeva 7 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in izrazili sožalje, mu poklonili cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, kolektivu LB - Pomurske banke, g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Mihael Buček iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom botrini in vsem prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala osebju intenzivne nege bolnišnice v Mariboru in osebju intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu. Posebno zahvalo smo dolžni boihni Kerec ter prijateljema Tomiju Pertociju in Zlatku Sapaču Hvala g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Majda, hčerka Miša, sin Luka, oče, brat z d nižin u, sesira Marija z družino Žalujoči: žena Ana, hčerki Marinka in Nada z družinama Prerano si zaspal nam oče zlati, zaprl pretrudne si oči, Tih in prazen je tvoj dom in dvorišče, naše oko Se vedno zaman fe iSČe. bli več tvojega nasmeha in dobrote, vse to vzela nam je pot krute usode ZAHVALA V 41. letu nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in boter L' , g-.- H J Čas mineva, žalost in Skromno, liho si Uvela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. v SPOMIN 10. septembra bo minilo leto žalosti in velike praznine, odkar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica Marija Červek roj. Magdič, iz Bakovec bolečina pa ostajata. Hvala vsem, ki jo imate v lepem spominu in postajate ob njenem grobu. Žalujoči: hčerka Mi lika z možem, hčerka Marija z družino ler sinova Viktor in Alojz z družinama I ZAHVALA V 82. letu je umrl skrben mož, oče. dedek, pradedek, brat in ujec Franc Grah »d Grada 128 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala vsem za darovane vence in šopke, hvala g. župniku Kuharju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Grad, 31.S.1993 Žalujoči vsi njegovi Stefan Horvat iz Žepovec 111 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sv. mašo, izrečena sožalja ter hvala pevcem in govornikom. Žalujoči: žena Darinka, sinova Dani in Silvo, mama, tašča, sestri Katica in Marija z družinama, brat Jože z družino in vsi, ki so ga imeti radi ZAHVALA V 52. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin. brat, stric in boter . tf Karel Kikec iz Sv. Jurija 52 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter v dobrodelne namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govorniku, gasilskemu društvu, kolektivu Veletrgovine Potrošnik M. Sobota in TO M. Sobota. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sv. Jurij. 30,8.1993 Žalujoči vsi njegovi r Ka >9 . NI Redakcija Vestnika je od Prezidija Prekmurskoprleške republike dobila dekret, naj se pripravi na razširitev časopisnega področja. Časopis Večer bo kmalu prenehal izhajati, saj bodo njegovi novinarji skupno odšli v zapor, ker so, kot jim dokazujejo jauševel, vsi po vrsti skorumpirani. Vestnik bo prevzel Večerov časopisni prostor en bo začel izhajati za celotno Štajersko. Izhajal bo s pripisom »večerna izdaja za Štajersko« in nadnaslovom: »edini neodvisni in uravnotežen časopis v severovzhodni Sloveniji«, Kmalu zatem bo sledila priključitev dotičnega področja. Anton Rous, zdajšnji mariborski vladar, bo postal začasni gubernator nove osvojene dežele. Rous je naš petokolonaš, ki se izdaja za sezonca. Pozneje bo premeščen za veleposlanika v Vatikan. Prekmurski rojak Milan Kučan, ki je še vedno na začasnem delu v Ljubljani, kjer opravlja funkcijo Predsednika »kmalu Še za Štajersko okrnjene Republike Slovenije«, bo v nadaljevanju prekmurske imperializma poslal gubernator Koroške in Kranjske. Ostale prek--murske oziroma čezmurske pokrajine Razširjene Prekmur-sko-prleške republike bo dobil Janša. Drnovšek bo prevzel vodenje osrednjega slovenskega živinorejskega centra z nazivom Artur - ustanova se zdaj imenuje Živinorejsko—vet en-narski zavod M. Sobota. Samo še tale dodatek: Ljuto-meru bo priznan status dvojezičnega mesta, po vsej ostali Razširjeni Prekmursko-prleški republiki bo uradni jezik prekmurščina. Eli 4u gučali, eK du pa tii«. Ker se je pokazalo, da je Janko Halb-Capone bil posla- nec z najdalj nosežnejši mi učinki na slovenski parlamentarni prostor (zaradi ^sar se ne imenuje več Caponetco), saj so na njegovo pobudo, ker je opozoril na slabo stanje moških scalnih naprav v parlamentarni zgradbi, začeli obnavljatska dela, st ga je kmečki svetnik in strankarski (SLS) kolega Evgen Sapač-Brzi vzel za zgled. Pripravil je predlog za gospodarjenje z vodo! »Ne smemo dovoliti, da nam tekočina kar tako odteka«, je izjavil. Geza Užuban-BioluU. regijsko najmočnejši slovenski etes-dejevec, $e hoče odkupiti za svoje preteklo protiekoloSko delovanje. »Naj cveti Se en cvet!,« je vzkliknil in vložil zahtevo za enakopravno uporabo prekmurskega jezika v parlamentarnih razpravah. »Ce je Požončeva to dosegla za madžarščino. bom jaz tudi za prekmurščino.« » * * Ko je Marjan Maučec-^lo-boko grb) izvedel, da Vestnik začenja prodor na latinskoameriški in štajerski trg, je začel nategovati valove Murskega vata. Uvoznik kmetijskih pridelkov s Kranjskega v Prekmurje Janez Votek-Pipajant^ mu priporoča zvočne konzerve z napevi tipa »gaučo in maču-čita« m ladijski prevoz. ♦ * * Ludvik Kovač - Lu-koba--cola je dobil ponudbo za odkup svojih in udbovskih dosjejev svojih botrov iz nekdanjega socialističnega kmetijskega lobija. Ker mu Mama Irma, ki ga je že opremila s terenskim vozilo znamke »to šiba«, noče kriti stroškov rehabilitacije, je začel obirati industrijska ja- bolka znamke »jonagold«. »gloster«, »Zlati delicioos«, ki jih bo prodajal kot namizna. EESEttA KONJ Radgonski mehurčki Ob 13. dnevu pomurskih planincev 20-letnica PD Mura Jesen je tu. Grozdje lepo zori. V naši Radgoni pa ttapovedujejo vročo jescJi (tako"kot v Ljubljani!). Mi smo drugi center Slovenije. Upam, da bomo dobili sedež bodočega okraja. Zakaj,'šprašujeie? Ja, saj imamo kot mala občina enega svetnika in dva poslanca v državnem zboru. Najdite mi močneje zastopano občino! Naša občinska skupščina pa naj bi sc sestala drugi teden. Nič ne vem, kdaj točno bo. Moja kolegica poslanka tudi ne, upam, da vsaj župan ve. Še sreča, da so seje v gasilskem domu in bodo naši vrli gasilci lahko takoj ohladili ot>a vročekrvna predsednika, ki sta se čez počitnice zelo razpisala in trošila brez veze proračunska sredstva za fotokopije in znamke. Upam, da bo kanal 11 ta cirkus posnel in bom lahko v miru ob kavici gledala te »lepe« in »glasne« posfance. Od sejma sem si oddahnila. Vendar bi se sedaj rada malo »skašljala«, kar me muči in kar muči nekatere znanke, ki so tudi blizu sejmišča doma. Pričakoval sem, mi je rekel znani možakar, da se bo uprava sejma Radgončanom zahvalila, da so devet dni trpeli avtomobilsko gnečo, pa direndaj, pa nočno vpitje itd. Pa se niso spomnili. Zato pa se v njegovem imenu jaz z^valjnjem sejmu, saj je marsikdo »prišparal« Tia bencinu, saj nisi mogel iti z avtom nikamor. Ja, slišim tudi, da ima naš sejem (čigav že je?!) pomembnega svetnika I.K. in svetnico A.K. Gospod I.K, ima celo firmo registrirano s sedežem na sejmišču (za prostor plačuje pa »nulo« tolaqev). Kaj hočemo, dober kuhar ta Kovač, ki pa ima kuhalnico v Ljubljani! Pa tudi naši politiki so »kuharčki« okoli sejma, saj se tu obračajo veliki tolarji. Kdorkoli bo »šef« sejma v Radgoni, prosim samo to (več kolegic in kolegov je to izjavljalo!); več denarja naj ostane v Radgoni; leva stran ceste na stadion naj bo cela parkirišče. sejem pa naj se Siri proti vzhodu; cesta na stadion se naj ne zapira več, s tem bi bila krožna pot in laž^i dostop na Športni center; če bodo novi »šefi« kaj gradili, naj zgradijo tako halo, ki bo lahko v uporabi za šport ostalih 340 dni. Joj, take napotke sem jim dala, da bodo rekli: »Kaj se ti, baba, mešaš v naše posle?« Jaz vam rečem, me ženske bi morale skupaj stopiti in malo drugače furati to radgonsko politiko. Na stebre, kjer bi morali biti semaforji v glavnem križišču, pa bi privezala vse tiste, ki so »zahirali« prometni režim skozi Radgono, pa naj opazujejo in usmerjajo promet. Privezani naj ^do tako dolgo, dokler ne bo semaforjev. Pozdravlja vas »Radgonska klepetulja« En TOTI in TOTA iz Lotmerka En TOTI ne more in ne more verjeti, zakaj so nekateri ljudje takšni, zlasti tisti, ki se imajo za fine gospode in gospe, ko pa kaj deltgo na lotmerškem britufi, se pokaže njihov pravi značaj. Svoje grobove in okolico sicer lepo očistijo, smeti pa odvržejo na najbližje .divje’ kupe, da se po naključju rte bi preveč utrudili, ko bi jih odnesli v dva velika zabojnika. In to se dogaja kljub' opozorilnim tablam, pa tudi v Vestniku je že nekdo kritiziral to njihovo početje. Gospoda žeti ostati pač gospoda. Mogoče bi jo bilo dobro skrivaj snemati s kamero, da bi jo lahko videli vsi drugi. Ali ni to dobra ideja? Po mnenju ene TOTE pa so dokaj domiseliii tudi na geodetski upravi občine Ljutomer. Najprej so se znašli z računalniškimi programi, ki so :S 93 S v J VESTIK I dobro vnovčili, zdaj pa po-ntqajo občanom letalske pos- Vsak četrtek Vestnik Cene rabljenih avtomobilov Na s^m rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci prejšnja nedeljo pripeljali 51 vozil, prodali pa 3. Cene nekaterih: Znamka avtomobila Zastava 126 Hyundai Pony GLS Citroen BX 16 RS Citroen ZX 1.6 Alfa 3.3 Fiat Regatta 100 Renault 4 TL Mercedes 200 D Golf J Golf JX 1.8 Lada 1300 S Lada Samara BMW 316 letnik 1989 1991 1989 1992 1988 1988 1980 1983 1984 1987 1983 1987 1984 prevož. km 44?000 29.000 68.000 22.000 76.000 80.000 105.000 220.000 105.000 75.000 78.000 51,000 96.000 cena 4.700 DEM 14.300 DEM 12.600 DEM 12.600 DEM 10.500 DEM 9.700 DEM 1.200 DEM 10.600 DEM 5.700 DEM 11.500 DEM 3.000 DEM 5.500 DEM ll.OOODEM PANONKA Samopost. MERCATOR SLOGA M. Sobota G. Radgona Planinsko društvo Mura iz Murske Sobote, ki je eno od ki delujejo na Širšem območju Pomurja, je bilo letos Že organizator DNEVA POMURSKIH PLANICEV, Številni Ij«'^ telji gora in narave ter drugi so se zbrali na dvorišču sobeš^ gradu ter ob tej priložnosti proslavili dva pomembna jubileja--- I t 11: V Ii O, O lAi > letnico PD Mura in 100-letnico prvega slovenskega društva. Ob tej priložnosti je o vlogi planinske organizaCri^ združuje v 180 planinskih društvih 95,000 članov, skrbi planinskih koč in 7.000 km planinskih poti, govorila Daija ter pri tem posebej poudarila vlogo Murinega planinskcE®^' štva, ki je v dvajsetih letih opravilo pomembno poslanstvo, a . a društvenem sodelovanju ter nalogah planinstva, varstva o*^ planinske vzgoje. Ob tem je tudi izrazila zadovoljstvo, o* v svojih vrstah letošnjo dobitnico najvišjega planinskega svečane listine Marijo Vildovo, ki je bila tudi med ustaD®^ netke Ljutomera in okolice. Kdor ždi videti, kaj naj bi to bilo, naj se malo sprehodi po Glavnem trgu v Lotmerki in tam bo lahko videt to .čudo’. No, TOTA ne misli, da je to slaba stvar. Čudi jo le, da se s lotim poslom ukvarja geodetska uprava. Ali pa je morda le posrednik? Tudi tako se da lepo zaslužiti. In to Se vedno ni nič narobe. TOT^ pa bi vseeno rada vedela, kam bo šel denar od prodanih letalskih posnetkov. Zanima jo tudi, kdo vse seje vozil okrog, ko so ,delali’ tote posnetke. Radovednost pa taka’ Cene sadja in zelenjave Osrednja Tržnica Ijubljartska Jabolka Breskve Nektarine Pomaranče Limone Banane Lubenice Hruške Krompir Solata čebula česen Korenje Cvetača Paradižnik PaprRta Jajca Oreh, jedrca M. Sobota 80.00 180.00 180.00 80.00 110.00 90.00 50.00 130.00 35.00 120.00 80.00 350.00 150.00 žsaoo 80.00 100.00 10.00 85aoo tržnica 100.00 100,00 100.00 60.00 70,00 80.00 30.00 100.00 40.00 100.00 90.00 200.00 80.00 100.00 80.00 120.00 8.00 700.00 MERCATOR UNIVER2AL Lendava POMURKA BTC Nemčavci PD Mura. Zbor pomurskih planincev je tudi pozdravil soboške občinske skupščine Andrej Gerenčer ter Čestita* , sodelovali-zbor kima jubilejema. V kulturnem programu pa so s Zveze lovskih družin Prekmurja, komorni pevski zbor Mura s slovenskimi umetnimi in starimi ljudskimi listko Tadejo Kosaber) ter skupina recitatorjev pod vodstvom Marije Rituper. Feri VESTNIK, n f ,il 1 ■ nagrado - , J 1^1 L * hanizacljo (samohodna V niča) v znesku 200.000 prejrn© f FARTEK, Trdkova 73, 69263 KUZMA . 2. nagrado - MOPED TOMOS prejme j VRENČIČ, Lukavci 10, 69242 Križevci pri L|u>o^^ci^ 3. nagrado Stavbno pohištvo Jelovica v SIT prejme ALOJZ SUKIČ. Ob kanalu 10, 69000 SOBOTA, ciT 4. nagrado OBLAČILA V ZNESKU 25.000,00 STANKO SKLEDAR, Odranci, Mlinska 9, J STANKU SKLcUAK, UaranCt, (nllnslia a, " j Sovci -fr pffj 5, nagrado OBLAČILA V ZNESKU 20.000,OCl K FRANC VRBNJAK, Ljutomerska 14, 69250 e«' gona 120 let tradicije c - 3—— /o Pomurska banka * L VaŠadotns^ Menjalniški le^ Pomorske banke 9. septembra 1993, teril’ 1993 od «0.0«. Srednji tečaj Danke Shtvenjje velja od 7, septembra 1993 oi 9«' Jajca Navadni jogurt Surovo maslo Morska sol Jedilno olje Zvezda Vinski kis Sladkor Moka, tip 400 Moka, tip 500 Kava Barcaffe Benguick Čokolešnik Natreen Fructalov hruškov sok Pralni prašek Persil Mineralna voda Radenska Coca Cola Swing eksotik RIŽ Zlato polje 1 kos lonček 250g 1 kg 11 1 I 1 kg 1 kg 1 kg 100 g 400 g 200g 120tabl. 7dcl 3 kg 1 I 1 I 1 I 1 kg 11.30 32,80 114.20 44.00 172.00 127.20 94.50 69.10 51.70 71.20 182.00 144.40 169.00 10.50 32.60 114.20 63.30 172.00 116.10 94.50 990.70 44.30 93.10 92.30 158.00 72.40 189.70 152.00 169.06 125,00 922,40 46.30 94,00 62.60 155.20 9.40 30.20 104.00 58.00 129.50 118.10 94.50 57.40 50.50 72.30 189.70 168.90 169.00 142.90 898.70 39.40 90.70 82.50 131.70 8,00 32.60 104.00 59.10 155.00 91.00 68.00 45.70 72.00 183.80 145.90 169.00 123.90 44.00 79,00 78,00 126,40 Morebitne prevelike razliko v ceni so nastale zaradi različnega dneva nabave ali tudi različnih proizvajalcev. Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banks Sloveaqe 1.001.1674 1.997,7431 7.046,7127 7,2194 7,999.4283 113,8256 Naknp "L-- WJJ1* 1,91«^. 7,»1«,^_- ■0) d.»T 7.W^_. ”110,00 _ .1 PRODAJAMO SPOMINSKE KOVANCE prisisK^ SREBRNIK z nominalno vrednostjo 500 Sl OB 400-LETNICI BITKE 1500 SIT ZLATNIK z nominalno vrednostjo 5000 20,000 SIT SIT 5»^' 1(19 Spominske kovance je izdala Republika □ , 400-letntci zmage krščanske vojske nad ' r« , Sisku leta 1593, V teh tx)jih so pol^I ”L > sodelovali tudi slovenski bojevniki, ki sodelovali tudi ...»p« grof Andrej Turjaški in plemeniti / Spominske kovance lahko naročite v vsen - Pomurske banke, d.d. y^ik, 9. septembra 1993 stran 25 I j S, b, r tl i.-r i" .X Vestnikova priloga fl I (C? .D 'i^ I*’ )ii* vs* itif li^ I’*., 0*1 iii> 1 *5 II ll 'H V nedeljo, 12. septembra 1993, ob 13. ur 1 /r'> 1« t f* ll NAJ NAJ NAJ <1 KMETIJA NA DOMAČIJI ALOJZA FIRBASA V COGEHNCIH I PEVSKI ZBOt a CERKVENJAKA N| VESELICA Z ANSAMBLOM VESEUJUROVŠCANI HI i l VOŽNJASKOIESUEM PRIKAZ KMEČKIH OPRAVK, DOMAČE DORROn ll zavarovalnica triglav območna ermla M. SobcMa Lendevoka 5* lel.; 069/31 -eSG gorenje trgovina d.o.o. d.d ^[nedex A» Pomurska banka dA MAPETBOL Ijubljana, Slovenija _---~VaLa domača banka 120 tel tradlcl|e - ljubi ja na, Slovenija VESTNIK LB POMURSKA BANKA d.d. 'l^2^tita vsem nagrajencem VESTNIKOVE akcije NAJ,.. KMETIJA a: p u stran 26 vestnik, 9. septembri Tretja akcija naj... kmetija Nagrajenci Vestnikove akcije NAJ KMETUE 93 t iskanja vrta je letos ocenjevala Me- končno število točk in ne NAJ... KMETIJE v Prekmurju. na Murskem polju in v Slovenskih goricah je za nami. Izpolnjene prijavnice, ki so bile objavljene v Vestniku maja in junija, smo prejeli iz občin Murska Sobota, Ljutomer. Gornja Radgona, Lenart in Ormož. Skupno jih je bilo okrog 40, dovolj, da je imela komisija konec junija in julija težko delo. Vse kmetije smo nam- lita Varga-Lemut (inž.agr.- pokrajina ali občina, kjer je M.Sobota), kmetija. Poudariti pa mu- Vrtnarstvo kmetovanje Janko Slavič ram, da si člani komisije še (vodja kmetijske svetovalne nikoli niso bili tako enotni službe za Pomuije) in Franc pri izboru NAJ... KME- Breznik (veterinar iz Le- TIJE kot prav pri Firbasovi veijetno motilo, ker je iz* brana kmetija turistična; pr* votne (kratkotrajne) dvome smo pregnali z mislijo na osnovni smisel akcije, la pa je ohranjali in razvijati okolju primemo arhitekturo, spod- kmetiji, poudaijati dobro izbrana kot vzor ureje’’^ ■■ razumevanje med različnimi OKOLICE, kmetija . -generacijami na kmetiji, FARKAŠ iz Iljaševec možnosti dopolnilnih dejav- Križevcih bo pt^je« nosti ipd. Tudi v prejšnjih grado in priznanje za - - - - KMETOVANJE in t O reč obiskali in jih ocenili po pripravljenih kriterijih, vsako področje je ocenjeval drug strokovnjak; arhitekturo sta ocenjevali Angelca Dokl-Mir(dipl.arh.- Pro- jektivni biro) in Jana Kovač (dipl, arh,- Zavod za urbanizem ), urejenost okolice, zelenjavnega in sadnega narta), ocenjevanje ohranja- kmetiji. Zakaj, boste videli nja tradicije, običajev in sami. Prav tako bo nekatere skrbi za naravno okolje pa je bilo v pristojnosti, Šte- ■ fana Skledarja, etnologa bujati mlade z dobrimi zgledi, da bodo ostali na dveh akcijah smo ocenjevali prijavljene turistične kmetije, vendar se (čeprav obnovljene) niso mogle pote- Stanka PRAPOTNIK^' n i ■ __t Pavlovec pri OHRANJANJE Pokrajinskega muzeja M.Sobota. Akcijo sem koordinirala in vodila novinarka Vestnika Bernarda Balazic-Peček, Morebiti bodo nekateri z levega brega Mure razočarani, ker ni tokrat izbrana NAJ... KMETIJA v Prek-muiju, toda ocenjevali smo le tiste, ki so bile prijavljene, in to po določenih kriterijih. Odločilno je bilo Domačija Odšla sem s svojega kmečkega dvorišča. Vsi smo odšli. Ostalo je prazno, zapuščeno, žalostno... Tako kot mnoga druga na našem bregu pa na sosednjem in takem v dolini. Kot da prihaja čas, ko bo za kmečke domačije prostor samo še v mladostnih spominih in na slikarskih platnih, naša svetla prihodnost pa je v mestih in širnem svetu. Redki so ostali. govati za najvišji NAJ... KMETIJE. naziv CIJE, običajev in z naravo. Za vzorno Letošnji izbor prvih dese- LARJENJE bomo nagt‘ tih je takšen: naziv NAJ... Člane kmetije -- “ MERKLINA iz no J Ferdin’‘5 Danes vem, da je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih pogumno dejanje ostali in vzdržati na umirajočem podeželju. Ostalo je upanje, da se bo nekoč »gosposka« spametovala in da bo mladi svet na kmečkem dvorišču spet videl svojo prihodnost. KMETIJA 93 je dobila kmetija Alojza in Marjane FIRBAS iz Cogetinec 60 v občini Lenart; priznanje in nagrado za največje število točk pri ocenjevanju ARHITEKTURE prejme kmetija Ludvika in Marije KARDI-NAR iz Krapja 9 v občini Ljutomer, kmetija Friderika in Štefanije DVORŠAK iz Sp. Porčiča 8 pri Lenartu je VadP n Se zdaj oboje vendarle dogaja? V sebi čutim spremembo in okrog sebe jo vidim. Vračamo se k svojim koreninam, oživljamo svoje nekdanje domove in pomagati hočemo pogumnežem, ki so nekoč ostali na svoji kmetiji ali pa za to zdaj žrtvujejo svojo mladost. I Tudi Vestnik s svojo tradicionalno akcijo Naj... kmetija skuša dodati pest rodovitne prsti. Odkrivamo bisere, raztresene v obmurski širjavi in po nabreklinah Goričkega in Slovenskih goric, ki jih domačini, pa tudi mimoidoči največkrat niti ne opazijo. Šele ko kdo opozori nanje, postanejo dragoceni in vredni. Dvigujejo kmečko samozavest, zbujajo željo po posnemanju, navdušujejo popotnike in znova vlečejo na zapuščene domove. Veliko jih je, iz leta v leto več. Tistih z dolgoletno tradicijo in novih. Naše podeželje se spreminja, ker smo mu ljudje spet namenili ljubezen, čeprav kmečkemu stanu tudi v tem desetletju ni postlano z rožicami. Ampak zdaj me ni več strah, da bo podoba moje rojstne domačije tudi podoba našega podeželja. In morda se bo tudi na to mojo domačijo kdaj vrnilo življenje. Prve so začele brenčati čebele. Irma Benko v občini M. Sobota, P! šl nia pa bodo prejeli LOVENJAK iz Sd® pri Rogašovcih, ■ <, MUDA iz Terbego^ pri Vidmu ob L - _______ ♦k’n I v IVJIlISJ Janko KOLBL iz pri Križevcih — STAJN BAUER Križevcih liS' ■ "A Čiča pri Lenartu- I 1! ^nik, 9. septembra 1993 stran 27 naj... kmetija NAJ.,. KMETIJA 93 - kmetija ALOJZA IN MAJiJANE FIRBAS iz Cogetinec »Ta mlada« sta iznajdljiva in delavna smo bili mladi, so vsi silili v mesta in hoteli poslati inženirji ali gradbeniki. Biti na je bilo skorajda «Spot». Vsak, ki seje malo bolje učil, bi moral postati učitelj,' IjA *™as, ki se je odločil za kmetijsko šolo in za delo na kmetiji. »Tu gori je bilo živahno, ko je «.se spominja ■^1 na J 1---------------------- ■— "■■■'•■'J'"" "" "■■■'••■J...- 6—-J- (I Mal nobeden ni na slabem glasu, vsak ima svoj poklic in je dobro preskrbljen,« je njivj Terezija, kije v 69, letu. Oče Anton, star 74 let, ki .še vedno ves Čas dela v hlevu ali na (4s!^ frejnao-^ *P^5*štanje, kako daje ravno najmlajši sin ostal na kmetiji, odgovoril: Ja, če pa so oni že 'C 1*^ je Ir,] *'*■ volja, delavnost in iznajdljivost, ni nič pretežko. Vsak dobi tisto, kar si želi. Otroke J * ''^gojiti (ak(t, da bodo znali skrbeti za sebe in ne bodo le čakali ali zahtevali pomoe.» jO!^ ^■Itklovina ponavlja. Na prvem od števil-sJro ih hnbov je najprej stala le 'ili t'*'t nekdaj so jim govo- Ete. Ul d neKaaj so jini govo- m| starih ^akaj. Iz 150 let z« Iis# to’ lahko razberemo, da sta 'Ja tu živela Johan in Ana VerSič, 1892. in od takrat je na posestvu Vogrin. 1949. se je poročila Terezija 't^' P"*")« nosilka priimka, s kolarjem An- *ie V( »Žrtr, ••wour,a pjMtijPva. rcVicJijCJU rMi' 'Z Cenkove - od takrat je to diti novo hišo - ta stoji Še danes, iz starejših časov pa je ostala ie klet («klučaja»), ki pa je bila prvotno krita s slamo. Za gradnjo hiše so morali najprej sami narediti opeko. Anton in Terezija sta pripovedovala.«Opeko smo delali ročno, tu spodaj v grapi, ker je bila v bližini voda. Za prvič smo naredili 40 tisoč kosov opeke, ki jo je bilo potrebno še žgati v ognju - da bi imeli dovolj močan ogenj, smo kurili s »cimprom« od stare hiše, ki je stala tu bolj pri cesti, poleg nje pa je bila zasajena vrsta sliv. .a. s? d 'I I Ir," '■ ■ ■ ■ u Iti <9 Že 1950. leta sta začela gra- M Poleg tega smo kupili še eno staro viničarijo. ki je bila tudi iz debelih »brven«. Anton je po poklicu kolar, zato je marsikaj naredil tudi sam. Najmlajši sin Alojz si je poiskal nevesto pri Plojevih v Brengovi - njemu je danes 32, njej 27 let. Našla sta se dva, ki imata rada podeželje, kmetijo, živali in ki želita dokazati, da se tudi kmetijo lahko prijetno uredi Oba sta bila najprej zaposlena, Marjana je pustila službo v banki pri Lenartu pred Šestimi leti, Alojz pa službo kmetijskega tehnika v Cerkvenjaku pred tremi leti. In potem sta se odločila, da se bosta povsem posvetila kmetovanju - če sta prej le tu in tam pomislila o možnosti, da bi se ukvarjali s turizmom, sta pred tremi leti začela o tem resneje razmišljati in kovati načrte. Najprej potrebujeta večje prostore, potem bo potrebno urediti okolico, poskrbeti Se za ponudbo rekreacije... Resno in z veseljem sta se lotila načrtov tudi zato, ker sta lastnika kmetije - vsak je lastnik - + m' polovice. Alojz in Marjana sta natančno vedela, kaj hočeta, »Trudili smo se, da bi pri gradnji posnemali staro hišo, drugače to ne bi imelo nobene prave podobe. Želeli smo, da je vse naravno in da se ujema z okoljem,« je povedal Alojz. In prav zares; le težko boste opazili, kje se neha stari in začne novi del hiše, saj je vse povezano in z enako fasado; novi prizidek zdaj povezuje staro hišo in stiskalnico s kletjo v celoto, V veliko pomoč jim je bil mizar Miran Roj iz Cerkvenjaka - takih oken in notranje opreme namreč ni mogoče nikjer kupiti. Letos poleti so se začeli ukvarjati s turizmom, kljub temu pa je to Še vedno kmetija, 13-hek-tarska posest se je vsa minula leta nenehno širila; kmetijstvo je »mešano«, torej nekaj živinoreje (20 glav govedi in 15 prašičev), nekaj sadjarstva (za goste bo zanimiv nasad hrušk viljamovk v bližini kmetije, kjer zorijo hruške v steklenicah) in vinogradništva. Tudi naslednika, sinova Bojan in Dejan, rada pomagata. I*-! ( ■* ■v yiČNI TAKO VARNO, DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA tAVAROVANJE KMETU iBi je kombinacija več vrst zavarovanj, ki jih potrebuje sodobna kmetija, s poudarkom na kmetijskem zavarovanju. i I Običajno se lastniki kmetij odločajo za zavarovanje POSEVKOV, ŽIVALI, POŽARNO ZAVAROVANJE zgradb, zavarovanje STA-I NOVANJSKIH PREMIČNIN z dodatnim zavarovanjem GOSPO- IJ i Pogosto vsebuje paket tudi NEZGODNO ZAVAROVANJE članov gospodinjstva in ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE. DINJSKE OPREME,. KASKO in STROJELOMNO zavarovanje kmetijske mehanizacije in osebnih vozil ter zavarovanje ODGOVORNOSTI iz kmetijske dejavnosti. L N 0 Pri sklenitvi NAJMANJ ŠTIRIH VRST zavarovanj, med katerimi je vsaj eno kmetijsko, dajemo 10% paketni popust ter vrsto ugodnosti pri plačilu zavarovanj: - komercialni popust, - popust ob gotovinskem plačilu celotne premije, ~ možnost brezobrestnega obročnega plačevanja, (( pKiMiicnje pri 1 - pri življenjskem zavarovanju eno premijo j, "y'ALNlciTRIGLAV zastonj. 'J Zavarovalnica triglavu.d ! bih,.. e"®” “• Sobo’a ____ j I r -Mvg - najmanjša škoda, ki se ' I ovinkom, vredna | I' 1 H**™* ovinkom, vredna I ' del Vaših skrbi II 15*1*« rLk ramena - zava- li , in tvAi- r.™....!-"'-- i a Sobola, Lendavska 5 '^^tVLJENJE POTREBUJE VARNOST PAKETNO ZAVAROVANJE KMETIJ stran 28 vestnik, 9. septembra 1 J naj... kmetija Naj ... kmetija za arhitekturo spet na Murskem polju Mojstri poklica Prav prijetno se je sprehoditi po domačiji Ludvika in Marije Kardinar v Krapju 9; toliko sadnega drevja, kot smo ga videli tukaj, ni bilo na nobenem drugem dvorišču ali sadovnjaku. Kmetija ni zanimiva le zaradi tega, mnogi jo poznajo kot kmetijo, kjer uspešno redijo bikovske matere in obdelujejo 10 hektarjev zemlje. Od lani pa se pred hišo ustavijo tudi mnogi naključni popotniki, kajti z novo preobleko je več kot sto let stara hiša zažarela z novim leskom. Lani jo je obnovil mojster Janko Kaučič iz Krapja - pohvalno, kajti obnovljena je po vseh pravilih. Naj ... kmetija 93 za ohranjanje tradicije^ običajev in Čistega okolja Spretne roke Tudi letos smo v naši akciji Naj ... kmetija obiskali nekaj deset kmetij. Pohvaliti je potrdi^ številne kmetije na obeh straneh reke Mure, ki si vedno bolj prizadevajo nadaljevati izročilo prednikov, obenem pa se zavedajo, da jim je svet okrog njih dan le na posodo, zato ga je pnO'^^ skrbno varovati in ohranjati. Povečuje se skrij za zdravo pitno vodo, ki jc že marsikje prinianjW'| Upamo, da bo takšnih kmetij v prihodnje čim več. Pri tem vam želimo pomagati arhitekti in urbanisti, zato ob tej priložnosti takole razmišljamo: Prvi vtis, ki ga dobimo ob pogledu na neko hišo, nam pove, ali je hiša oblikovno skladna ali ne. Če imamo izostren občutek za skladnost, bomo primerjali dolžino in višino fasade, višino strehe, obliko in razporeditev oken, obdelavo vhoda, obdelavo fasade, podrobnosti in podobno. Pomemben arhitekturni člen kot oblikovalski element pri vsaki hiši so svisli (zatrep). Pri prekmurskih kmečkih hišah so bile svisli lesene - Široke deske so bile pribite navpično in včasih izrezljane. Pri sodobnih hišah ponekod posnemajo obdelavo - vendar močno zgrešeno, Svisli namreč obdelajo z ladijskim podom z narezljanim spodnjim robom, ki je včasih vzporeden s strešino (torej poševen), to pa učinkuje kičasto. Svisli so del fasade in obenem del strehe. Prav svisli kot nadaljevanje Čelne fasade učinkujejo s svojim razmerjem glede na širino in višino fasade ter razpone in nižje naklone slre-šin. Vse to vpliva na videz zgradbe. Naslednji arhitekturni člen, pri katerem delajo v primerjavi skih hiš ne glede na različne arhitekturne regije ima na z nekdanjimi hišami načrto- valci in graditelji največ »napak«, so fasadne odprtine - okna in vhodi. Včasih so bila okna fasadni element - torej arhitekturni člen, ki je označeval predvsem fasado in vplival prednji fasadi (pod svislimi) po dve okni, redko tri. Taka hiša z dvema oknoma deluje, kot bi imela oči, ki te prijazno pozdravijo in vabijo v zavetje hiše, O oknu kot arhitekturnem členu je mogoče napisati še marsikaj - o profiliranih obrobah, Spaletah, policah, naokni cah - vendar je prostor ome- Hišo Marije in Ludvika Kardinaija iz Krapja so zgradili 1891. leta, obnovili pa lani. L i jen, zato še nekaj o vhodu. Vhod v zgradbo, kakršna koli že je, je zelo pomemben. Kot drugi usklajeni arhilek- I »Podsfjc« je v poletnih mesecih na marsikateri kmetiji središče dogajanja, kjer domači preživijo največ časa. turni elementi označuje zgradbo - pove, kaj je v iijej in kakšni so ljudje, ki živijo v njej. Kot okna lahko tudi vhod v hišo vabi ali pa že od daleč pove, da si nezaželen. Včasih so bila vhodna vrata poudaijena z okvirom - portalom, sklepnikom nad vrati, s pravokotnim nadstreškom. Ponekod je bil vhod oblikovan kot veranda s stebri in poudarjen 2 zunanjim stopniščem. Vhod je bil zmeraj na daljši fasadi, nikoli pod svislimi. Sodobni vhodi nimajo več simboličnega pomena so Na kmetijah dobivajo vedno večjo veljavo dobri stari vodnjaki. Kljub čedalje hitrejšemu K** življenja so šege in običaji še vedno sopotnik kmečkega načina življenja. Ohranjata se verska in obenem strpnost med člani različnih verskih skupnosti. To daje pokrajini in prebivalcem ob 'I poseben čar. V neposredni bližini Ormoža leži lepa vas Pavlovci, Legenda pripoveduje o cerkvi sv, Pavla, po kateri naj bi vas dobila ime. V Pavlovcih je prespal tudi av- Za veliko noč nesejo blagoslovit jedi h križu sredi vasi? kruh, meso, klobase, jajca, hren. Streljajo s karbidom in kurijo kres. Na cvetno nedeljo nesejo v cerkev »presmec«. sirijski cesar, ko je bil na poto- vanju. V spomin na ta dogodek Zatikajo ga v hlevsko okno, za je Se danes vidna pločevinasta desko na podstrešju..., da ne ■ ■ ■ ■ bi udarila strela, za zdravje živini. za srečo. Zelenje s »pre- zastavica na strehi hiše pri »Kralovih«, ki je bila zato oproščena tlake, V vasi, ki šteje nekaj čez 60 hiš, nimajo trgovine, gostilne, pošte in šole, ampak le vaški dom in zbiralnico mleka, V Pavlovcih živi družina Prapotnik ali kot jim pravijo do- smeca« pokrmijo živini. Oče plete »korpe-« - košare iz »pintovih« šib, izdeluje korita za kruh, kuhalnice, »vi-jačke« za moko, vile, grablje in mačini. »Prapotnikov! na bregi«. Njihovo domačijo smo izbrali za Naj ., i kmetijo 93 za ohranjanje tradicije, običajev in skrbi za čisto okolje. Njihov stari oče je tukaj zgradil domačijo, ki stoji še danes, že davnega leta 1911. Danes živi na kmetiji skupaj s starši še sin. Na njihovi kmetiji Se vedno pečejo kruh v krušni peči, kjer sušijo tudi slive. Meso »zel-hajo« (dimijo) in ga dajo v zaseko. V kadi kvasijo zelje in repo, ki jo v plasteh prekrijejo s tropinami - ostankom jabolk pri stiskanju. Iz sliv, češenj in breskev kuhajo marmelado. V njihovem vrtu najdemo poleg solate, kumaric, paprike, rdeče pese... tudi Špinačo. Iz bučnega semena - golic sti- žejo les. ,j Naš vprašalnik se je na različna področja, kol * stari načini shranjevanja konzerviranja živil, odpa<®l. kmetiji, varčevanje z cneLSL družinsko življenje, ohranjaj^ običajev, vraž, zaznamo*’^ družinskih praznikov, c- . tradicioi^ obrt in druge kmečke dejavnosti, zdravilnih rastlin ter dota^ čajev, Prapotnikova družin® kmetija jc prejela po > j a 1 E® ■a HI ! Prapotnikovi iz Pavlovec živijo * mogočni hiši, zgrajeni » 1981. leta so jo obnovili. klopotce. Za otroke dela tudi skajo bučno olje. igrače: letala, samokolnice, Pri Prapotnikovih se vsak prikolice... Na kmetiji imajo svojo dan skupaj usedajo za mizo, skupaj jejo, sc pogovarjajo, molijo, hodijo k maši. Skupaj praznujejo predvsem godove in takrat skuhajo jed, ki jo ima slavljenec najraje. Hčerka se je poročila drugam, zato pomaga staršem pri delu na kmetiji samo sin. vodno črpalko. Pri cesti blizu hiše sta dva izvira vode, s katero namakajo koruzo na bližnji njivi na vrtu. Krave in konji, iti se prosto pasejo okrog hiše, imajo v kamnitem koritu vedno svežo vodo. Staro olje zbirajo v sod in z njim prema- pogovoru z vso pod roč) a n aj več točk j Ijivoje, da ima kmetija^^ nost z mladim gosp’^^'^^ je na samosvoj rtOritrtrt iTi '■ 2 naravo in živalmi' kova kmetija je lep zgled. Želimo si, ' takih kmetij, kot je t®* T več. Štefan etnolog Pokrajinskega z naklonom strehe tako, da je fasada sorazmerna ali nesorazmerna, Pri starejših objektih (tako stanovanjskih kot gospodarskih) je višina fasade od tal do kapa le izjemoma presegala navpično višino svisli (zatrepa). Največkrat sta bili obe višini v razmerju 1:1 ali pa je (pri starih prekmurskih hišah kritih s slamo) višina svisli presegala višino fasade. Pri novejših hišah so ta razmerja popolnoma porušena. Nizki nakloni streh, ki jih omogoča lahka kritina (salonit, te-gola), znižujejo višino zatrepa. Povečanje etaž nos ti zvišuje fasado, tako da pri nekaterih objektih višina fasade celo 3-krat presega višino strehe oziroma na čelu hiše višino svisli (zatrepa), Nesorazmerje med obema Členoma še bolj poudari že tako previsoko hišo. Takšne hiše radi imenujemo »transformatorji« - izraz pove vse. Streha ima kot oblikovni element posebno mesto. Njen naklon, višina, obdelava - nasploh oblika močno vpliva na celotno zgradbo. Včasih so bile strehe po vsej Sloveniji močno na usklajeno celostno podobo zgradbe. Okna so bila na vsej fasadi enaka, pokončna - največkrat v razmerju zlatega reza (1:1,2), ponekod deljena in, kar je najpomembneje, na fasadi enakomerno razporejena. Enakomerno in sorazmerno - višina parapeta, višina okna in višina nad oknom ter širine oken in širine med okni so bile v nekem medsebojnem razmerju, ki je ustvarilo kompozicijsko celoto fasade. vrata kot vsaka druga, pa naj gre 23 stanovanjsko hišo ali pomemben družbeni objekt . Na starejših zgradbah najdemo Še vrsto arhitekturnih členov in podrobnosti, značilnih za posamezno vrsto zgradb ali pa za določeno območje, To so stebri, slopi, oboki, venci in podobno. So različnih oblik in iz različnih avtohtonih materialov (opeka, les, kamen). Nedvomno bi se jih dalo vključiti ■' tudi v sodoben način gradnje. Tako bi ohranili nekaj drago- |i cene arhitekturne dediSčine, F ■ a®’ strme in večinoma krite s r * r.1 POSOJILA ZA KMETOVALCE KRATKOROČNA POSOJILA ZASEBNIM KMETOVALCEM »■ Z ». 'l Okna na sodobnih hišah pa svojo obliko, velikostjo in ob- A I r\ , N a Pomurska banka Važa doma^ til Nameni Nameni ■ffTo' Posojila sc dodeljujejo predvsem za rastlinsko pridelavo (pesa, ko- Posojila se dodeljujejo za širitev proizvodnih ztMj.jjjpv ruza, pšenica idr,) ter za pitanje govedi in prašičev osnovnih sredstev, optente in kmetijske mehaoi?*') ’ Višina posojila u optavljanje kmdijske dejavnasli. z opeko, materialom, ki je bil na voljo. Večji nakloni so bili potrebni zaradi vremenskih razmer (obilice padavin), pa tudi iz konstrukcijskih in oblikovnih razlogov. Vremenske razmere se niso bistveno spremenile. spremenile pa so sc konstrukcije in oblike streh. Na voljo so novi materiali za delavo pokažejo tudi navzven, katere prostore premore hiša. Res je, da vsak prostor, glede na dejavnost, ki se opravlja v njem, potrebuje določeno količino svetlobe. Vendar dve manjši okni prepuščata prav toliko svetlobe kot eno veliko, na fasadi pa delujeta bolj usklajeno. iXlL. obenem pa popestrili naše hiše ter se tudi na ta način približali predstavi dobre hiše - doma. Za konec Se citat iz knjige prof, Moš ko n a Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem: »Vsaka dobro zasnovana hiša naj bi bila občutena, skromna, prijazna in tako že sama po sebi gostoljubna. Dobra arhitektura je tista, v katero se radi vračamo,« Ivina Kovač, dinl. tnž. arh. I r*- -h ir Odvisna je od velikosli kmetijske proizvodnje in namena, za katerega Višina posojila je bilo posojilo odobreno, s čimer je mišljen hektarski pridelek ali Odvisna je od velikosti kmetijske proizvodnje, P'^^jiii*i število glav v pitanju. ViSina posojila je odvisna tudi od ugotovljene sli vlaganj (30-51)%) in ugotovljene posojilne posojilne sposobnosli in bonitete kmetovalca. kmeioialca. Rok vračila Rok vračila Odvisen je od proizvodnega ciklusa, za katerega jc bilo posojilo Odvisen je od namena vlaganj ler praviloma odobreno ler ni daljic od enega leia Kdo lahko dobi posojilo Banka kreditira svoje komitente s področja kmetijske dejavnosti let predvsem poskivne partnerje, ki so trino usmerjeni m se ukvarjajo z intenzivno kmceijsko proizvodnjo in za katere ugotovi, da so I posojilno sposobni. ni J Kdo lahko dobi posojilo aiisk' Banka kreditira svoje komitcnie s področja *• y*f’ J predvsem poslovne partnerje, ki so tri«« z intenzivno kmetijsko proizvodnjo in za k redilno sposobni * I Ji Za vse podrobne iitJoimaciie o posojilih in drugih storitvah » >am na Volio nati stroko'ni sodelaiei ' Sekioiiu ■' empodarstip M Sobota L l ^lefana KovaCa E. ki na oddelkih v Gor Radgoni Liutoineru in Lendavi 103 ^k. 9- septembra 1993 stran 29 naj.,, kmetija kmetija za urejenost okolice^ zelenjavnega in 0)» 41» sadnega vrta Pravljična hiša Uliče^ po glavni cesti od M. Sobote proti Lenartu, niti ne pomislimo, da bi v bližini lahko bil idilični " -■/« v svojevrstnem naravnem okolju. V takem okolju najdemo kmetijo Dvoršakovih v Sp. <1 .Ob prihodu nas prevzamejo me- .'j 1 . : - K'iiiuau nas prevzamejo me-Uj« i V občutki. Najprej zagledamo 1 in krave, ki se mirno ll* aSil 5«; il i^ 3^1' an^ t# aajf 01 ai’ Prvi 'pomni trenutek nas ta slika -> na ranč iz ameriškega le da je tam več rjave, tu pa barave. Šele čez čas, ko se ph iovozni poti že približujemo se zavem., .1- ----------»-mn iln, da to ni ameriški amriiL. _______________ tai. [ ®n)pak resničnost v naši de- i p ^7'' *^oiiivjjuai ¥ uaaj uc-večinoma obdani "^seno °8tajo, ponekod pa je Se "Brsia < poncKoa pa je se Velikanski '. . ^0 v svoji mogočnosti. Na pleti 1^’ jo prava redkost in i« “'<"«) ^godovin-je lahko gospodar zelo p zelenja se skriva >4, hip se je niti ne opazi. Ob hrasti, ki se bo- Sl^5orišče raste S!* J* jih :e raste murva. Njeni IV. W tako vabljivi, da se M more upreti skušnjavi, poskusil, četudi po *fodnosti popaca belo majhni sadni pojedini se 'lih hiii Sveže preple- ’ '*bi kot lista iz slaščic, ki je Mje paši okrog Dvoršakove So normalen pojav ud pomladi do pozne jeseni. r/ t Naj... kmetija za ekološko uravnoteženo kmetovanje Trdna kmetija v Vestnikovi akciji naj,., kmetije je kmetijska dejavnost v ospredju. Danes ne bi mogli videti, kaj so zgradili naši predniki, če ne bi znali ohranjati podeželske arhitekture, ki je tipična za posamezno območje, in če ne bi znali dobro kmetovati. id i/ t ll ( I f' privabila Janka m Metko. Razlika je la, da v njej ne živi hudobna čarovnica, ampak dvoje pridnih ljudi, to sta gospodar Friderik in njegova žena Štefanija, Sama sta, zato je dela vedno dovolj. Okna so polna rož, prav tako veranda s sprednje strani. Zelo zanimiv je njihov zelenjavni vrt pred hišo. Obdan je z ograjo, saj mora biti ločen od pašnikov, sicer bi to bila prava zelena poslastica za krave in bikce. Gredice niso strogo ločene in posejane z eno samo vrtnino, ampak najdemo na eni gredici več zelenjav- Kmetija Friderika in Štefanije Dvoršak iz Sp. Porčiča 8, je prav gotovo najbolje vzdrževana. Dvoje pridnih rok obnavlja hišo z vso ljubeznijo. nih vrst. Sredi gredic rastejo breskve, jagodičje, ob robovih pa rože in dišavnice. Žc na prvi pogled ugotovimo pestrost v malem. DvorSakova sta očitno na zelo enostaven način rešila problem zelenjavnega, dišavnega in sadnega vrta. Poti med gredicami so le shojene, tako kot v starih časih. S sprotnim mešanjem vrtnin poteka neke vrste kolobarjenje. Dvorišče je bilo polno drv, saj je potrebno že sredi poletja misliti na zimo. Sicer pa je dvorišče zeleno s kamnitimi potmi. Ob robu pri vhodu v hišo ga krasi vodnjak, ki je tudi obdan z rožami. Čar kmetije je v tem, da ni stroge meje med naravnim okoljem pokrajine in okolico kmetije. Vse se zliva v eno brez ločitvenega sivega betona, asfalta - povezano je v neko naravno idilo. V takem okolju se res lahko s ponosom živi in dela. Varujmo take majhne, a pomembne zaklade. Melita Varga-Lemut inž. agr. Tako je bilo in je osnova za razvoj kmetije in vasi razvito kmetijstvo, ki daje ljudem na vasi delo in s pridnim delom denar za napredek kmetije. Ne samo za zgraditev kmetije, ki je funkcionalno usposobljena za kmetovanje, ampak za tako urejeno, da daje lep ! tipičen videz kmetije in vasi, in ki je prijetna za delo in bivanje. Zadovoljni smo, da upoštevamo pri ocenjevanju J naših kmetij tudi arhitekturo, urejenost okolja in I druge dejavnosti. Res je. da je kmetovanje osnovna j dejavnost, vendar utrip in življenje na kmetiji zazna-I muje poleg dela tudi urejenost kmetije in okolja, torej j prijeten življenjski prostor. I Kmetija Marte Farkaš iz IljaSevec 47 je na majhni I vzpetini. Zaradi značilne prleške arhitekture jo opazi j marsikateri mimoidoči. Dobro zgrajena stanovanjska I hiša daje slutiti, da je to trdna kmetija, kajti tam, kjer i je bilo dobro, napredno kmetovanje, so si lahko ’ kmetje postavili trdne hiše, ki bodo dom več generacijam. Pri FarkaSevih je še danes tako, kot več rodov nazaj, kmetovanje osnovna dejavnost članov družine. Kmetija Šteje sedem družinskih članov. Lastnica Marta Farkaš, ki bo naslednje leto dopolnila sedemdeset let, živi na kmetiji z dvema sinovoma, snaho in tremi vnuki. Sin Božidar z družino bo naslednik kmetije. Ne glede na nasledstvo, vsi na kmetiji složno delajo, tako kot na večini naših kmetij. Vsak član ve, kaj mora vsak dan postoriti. Zaradi složnosti, skupnega dela in razumevanja so se naše kmetije ohranile do danes. Ostale so, čeprav so bili agrarni posegi in agrarna politika prejšnje države taki, da so vodili k uničenju kmetij in kmeta. Za današnje, pa tudi prejšnje generacije je značilno racionalno kmetovanje. Kmetija ne prenese dodatnega upravnega aparata, kot ga imamo na državnih posestvih, od delovodje do direktorja. Vse to morajo opraviti Člani družine ali gospodar, ki vodi kmetijo, Ta racionalnost in organiziranost dela na kmetiji in vasi ohranja naše kmetije gospodarsko sposobne in vitalne. Racionalno kmetovanje temelji na poznavanju in upoštevanju bioloških zakonitosti kmetovanja. Farkaševi obdelujejo 15,70 ha njiv in travnikov. V lasti imajo 9,20 ha obdelovalne zemlje in 4,50 ha gozda V najemu imajo 6,50ha obdelovalne zemlje. Njiv ja 13,00ha in travnikov 2,70ha. Na njivah letno zasejejo 3,50ha pšenice, 2,00ha ječmena, 6,50ha koruze in 1,00 ha travno-deteljnih mešanic. Za ohranjanje rodovitnosti orne zemlje mora biti vključen v kolobar primeren delež detelj ali travno-deteljnih mešanic. Metuljnice, kot je črna detelja in lucerna, izboljšujejo strukturo tal z bogatim koreninskim sistemom in zagotavljajo beljakovine za prehrano govedi. Kolobar na Murskem polju je temeljil na šestini črne detelje. Takrat ko Se ni bilo sredstev za uničevanje plevelov in ne mineralnih gnojil, je tak poljski kolobar ohranjal rodovitnost tal in vplival na manjšo zapleveljenost njiv. Tako si je kmet z znanjem in izkušnjami omogočal gospodarski razvoj. Kmetija FarkaSevih ima v hlevu 12 krav molznic, 3 plemenske telice in 16 pitancev. Za domačo uporabo redijo par prašičev. Tako imajo na kmetiji 25 GVŽ (glav velike živine), to je 1,6 GVŽ na ha in primarno, kajti le z razvito živinorejo na kmetiji lahko dosežemo uspešno rastlinsko pridelavo Na naših kmetijah bodo morali razmišljati tudi o dopolnilnih dejavnostih. Zemljišč ne bodo mogli hitro povečevati. Da bodo naše kmetije večje, bo trajalo nekaj časa. •Mlflll-' I v, i X’ 7» I z veseljem smo zaznali številne izboljšave na dvorišču Farkaševe kmetije - majhne ograje so primernejše za kmečko dvorišče kot betonska korita. Na kmetijah je naraščaj in mladim je potrebno priskrbeti delo in kruh. Z dopolnilnimi dejavnostmi bomo omogočili večjo prodajo naših tradicionalnih pridelkov. To je seveda dolgotrajno delo, to je strategija vsake kmetije in gospodarja, ki razmišlja o prihodnosti in ohranjanju kmetije. Ker so naši dedje in očetje delali za svoje potomce, imajo danes osnove na kmetijah, da lahko hitreje napredujejo. Seveda na vasi ne smemo pozabiti ob kmetovanju Še drugega življenja. Sem spadajo šolstvo, zdravstvo, kultura, šport in zabava. Vas in kmetija ne smeta biti odrezani od teh dogajanj. Vse to namreč, pa tudi gasilska veselica, daje značilen utnp in sliko naših kmetij in vasi. Vodja kmetijske svetovalne službe pri ZVZ za Pomurje Murska Sobota Janko Slavič, dipl. inž. agr. Gorenje ZETOR v Sloveniji GORENJE TRGOVINA je pred krat-dolgoročno pogodbo o generalnem češkega izdelovalca traktorjev ZETOR Odločitev seveda ni naključna 'tt. ZETOR poznajo naši kmetje že vrsto tako stavi češki proizvajalec na sloves »h evropskega sistema, zlasti pa seveda Ai**? strategijo podjetja GORENJE TR- ki je v dobrem letu prodalo za 8 milijo- nov DEM traktorjev ZETOR, S podpisom generalne pogodbe s češkim proizvajalcem pa postaja GORENJE tudi čedalje pomembnejši kupec čeških izdelkov (sem sodijo zlasti še črna metalurgija in živilski izdelki) za prodajo v Sloveniji. Po prvem letu sodelovanja s podjetjem GORENJE TRGOVINA so v tovarni ZETOR v Brnu ugotovili, da je njihov slovenski partner oblikoval sodobno strategijo za prodajo njihovih traktorjev, ^INOgi so DOBRI, AMPAK bilo delo težko i? /1 r t J I JE PSAVI umii^ ■St «HW 'V £ ‘T danes je ^“^SKluzIVNI zastopnik za slovenijo gorenje trgovina d.o.o. drugače gorenje trgovina d.o.o. Prešernova & 63320 Velenje tel.: 063/863-916 fax: 063/655-250 takšno, ki lahko še utrdi njihov položaj največjega dobavitelja traktorjev slovenskim kmetom, hkrati pa smo med njihovimi največjimi in najpomembnejšimi kupci. Cilji, ki so si jih pri prodajnem sodelovanju z ZE-TORJEM zastavili v podjetju GORENJE TRGOVINA, so ambiciozni. Tako naj bi prodali letno v Sloveniji 600 traktorjev ZETOR, od najmanjših do najmočnejših. S takšnim obsegom prodaje naj bi obdržali velik tržni delež traktorjev, prodanih v Sloveniji, ter ustvarili za 9 milijonov nemških mark prometa letno. Da bi dosegli vse te cilje, so seveda začrtali ustrezno prodajno strategijo, GORENJE TRGOVINA bo tako pokrivalo vse etape od proizvajalca do končnega kupca, zagotovilo bo enotno drobnoprodajno ceno na vseh prodajnih mestih v Sloveniji in plačilo za tolarje. K prodajni strategiji, ki so jo začrtali v Velenju, sodijo še svetovanje kupcem, zagotovljeno servisiranje v garancijskem roku in zunaj njega, hitra oskrba z rezervnimi deli ter sprotno informiranje kupcev in izdelovalca. Generalni zastopnik traktorjev ZETOR, podjetje GORENJE TRGOVINA, pa bo seveda tudi na promocijskem in propagandnem področju storil marsikaj, da bo kmete spodbudil k nakupu traktorjev ZETOR. Torej ne le s kakovostjo češkega izdelovalca, pač pa tudi z različnimi akcijami - nekaj jih je potekalo že na letošnjem gornjeradgonskem sejmu - bo nagrajeval in krepil zaupanje v priznanega Češkega izdelovalca traktorjev ZETOR in seveda domačega zastopnika - podjetje GORENJE TRGOVINA. Zastopnik za Pomuije je podje^e ■3€/HCX Tel./telefaks (069) 31-620 (069) 31-846 (069) 31-550 i stran 30 vestnJk, 9. septembra naj... kmetija k L H-3 .r 4.2 -» Sk '^'ir -.5.___ .. . ______ ' Kmetija Franca Zamude iz Terbegovec 31 je podobna hišici iz pravljice. Domačini ji pravijo tudi »fara«. Stanovanjska hiša bi si zaslužila spomeniško varstvo. Gospodarski objekti obdajajo hišo kot obrambni zid. bbp Kmetija Franca ŠTAJNBAUERJA v Sp. PorčiČu je zgledno urejena - vse je na svojem mestu, še konjič, ki so ga kupili, je dobil svoje izvirno urejeno domovanje. Dvorišče Štajnbaueijevih je na treh terasah, saj je kmetija na kar strmem hribu. V neposredni bližini je tudi izvir slatine, bbp Janko KOLBL to nec bo seje lani o***®^*’’^ iiLvArial '/anli S nkvaijal zgolj s iiom r Olti fitfl Vanjem. Lani so o^ Liajii . n fasado stare hiS«) * ddOC zgrajena že 1885-nesli so se na ----- ... -- IIB Janka Zalarja iz , - bbp NOVA GENERACIJA MOTORJEV ODPIRA NOVE RAZSEŽNOSTI KAKOVOSt MAPETROL MAZIV ZA MOTORNA VOZILA Nova generacija Hiter razvoj proizvodnje motorjev - tehnika več OMV Liquid Motor Management Vam ventilov, turbo-polnjenje, zniževanje teže ponuja širok proizvodni program mo- kov presega iK '"Si zniževanje -vedno manjša poraba goriva, želje po manjšem tornih maziv, ki izpolnjuje najvišje onesnaževanju okolja postavljajo vedno večje zahteve kakovosti na vseh področjih Maziva za motoma vozila uveljavljene *ii cije in izpolnjuje zahteve kakovosti vseh področjih ' zahteve za motorna olja. Da bi lažje sledili zahte- delovanja, vam kakovosti motornih olj, so pri dMV razvoj izdelali nov sistem zagotavljanja kakovosti; Liquid •laV Motor Management Industrijska maziva Druga maziva Masti vega delovanja. la*!: Nova generacija j kov presega svetJJ^ uveljavljene cije in izpolnjuje zahteve vseh f**! j|i j proizvajalcev oseUn''||^ J tovornih motornih «^1 kmetijskih fn J irif” lih Sodoben sistem zagotavljanja kakovosti, ki usklajuje zahteve delovanja motorja s standardi, ki predpisujejo kakovost sodobnih maziv. ČMV Li-quid Motor Management Vam ponuja vrhunska motorna olja najnovejše generacije, pa tudi vsa maziva, ki so potrebna za delovanje Vašega motornega vozila. FULL SYN strojev. Tekočine za ir vozila {hidravlični hladilne tekočine)* 1 Posebne tekočine solarne sisteme Sterne centralnega vanja, za polnjenje j-M plaščnih rezervoed .■ Popolnoma sintetično motorno olje z visokimi zmogljivostmi za sodobne motorje, ki delujejo tudi z viso- ; kim Številom obratov, s turbopolnilnikom ali brez ' njega, za športna vozila, ■ SYN COM Delno sintetično olje, ki omogoča lahek tek motorja, j enostaven zagon hladnega motorja in znižuje po- jj rabo goriva. | CON TROL I Celoletno motorno olje za novo generacijo bencin- I skih in dizelskih motorjev v sodobnih motornih vozi- I lih. I I Takojšnja I svetovanje, ■ vanje in obvesc^ | ! hf K L*' strokovnjaki^ L MOTORNA OLJA !i. i| hi ma«tb«’i . 0MV-WAPETR0i-’ I p Linhartova 17a 62000 Maribor tel. 062/301341 I I9fl: ^*nik, ^septembra 1993 stran 31 Ob naj... kmetija Osrednje Slovenske gorice se predstavljajo Od Cerkvenjaka do Cogetincev PKvIadujuČem kmetijstvu, skromni industriji in bogastvu preteklega obdobja tudi obetavni turistični načrti »S tem se res ne služi, to je eno samo veselje,« pravita Fanika in Ivanka, ki že od malih nog izdelujeta rože iz papirja in blaga »Lojove rože« iz Grabonoša gorice običajno poimenujemo ozemlje občine Lenart, ki meri 204 kvadratne - - K -Ul itirslu v Sloveniji, v njej pa živi nekaj več kot 17,000 prebivalcev. Najnižja točka, - -Rij Pesnice in Dna nje na nadmorski višini 255 metrov, najvišja iipelinp pa je Lokavec niotjem. Vegetacija, ki sedaj prevladuje, seje razvila pod velikim vplivom človeka. »fiL . ****^"e je povodje Pesnice in Ščavnice, obe dolini sta meliorirani, tako da je krajina precej >Qh ■Vfftil 'I ’*■ pvwujv rv9iiik.v lil ok.«v 111^.1;:^ vifc uviiiii 9ia i videz. Nekaj elementov prvobitnosti pa je še vedno ohranjenih. ^RdiSči ** goric ■"lajSih ie osrednjih Slove n- "»embno' je Lenart, eno naj-slovenskih mest, po- upravno, kulturno in kulturno m zaposlitveno sre-le je razvil okoli bgj stavbe, cerkev Sve- lElt je najlepSi prime-^^^''^Logoriške pzzz: ibogg, '[S se lahko pohvali i ?^''i>rnozgodovinsko zaradi česar po-staro trško je- pozne lo 'emu staro trško je- primerno načrto- I ^1'’ r*iju iirtviiu- l*iiiodnji razvoj mesta. ■i I j <^1011 ■'^f^rta je znamenita prijetno >lua„;. '^•gatimi gozdovi in -"^njiitii "•h mestu ohranje- ^ojnv^lA^^l^ankov preteklosti ki.i . -snir-hl .ij , -V ________ grajskimi ribniki. wotovv -r-^ousov pret. Lenart v pre- na stičišču 5 ti*** il' d r 1« 4 X p č r e I I t P I 1 3 ■ P''°'”etnih poti, ki * “a njegov razvoj. zato poskuša nekaj teh prednosti izkoristiti tudi danes. Osrednje Slovenske gorice so nasploh značilna pokrajina, pretežno kmetijska, z ohranjeno naravno in kulturno dediščino. Morda je največ prvobitnosti ohranjene v Cerkvenjaku, Tam je bilo odkritih veliko ostankov iz časov najsta-rejSe poselitve, pri čemer je veliko pomagal domačin Vlado Lorber. Del tega izročila je vključen v manjši muzej na cerkvenjaSki Šoli. V Cerkvenjaku je zanimiva župnijska cerkev svetega Antona, na portalu ima letnico 1516. Cerkvenjak leži na vzpetini, s katere je lep razgled, od tod vodijo poti proti Ptuju, Ljutomeru in prek Ivanjcev proti Negovi in Gornji Radgoni. Prav ob poti iz Cerkvenjaka proti Ivanjcem so Coge- Tam sta ohranjena zidano znamenje iz leta 1732 s kipom Janeza Nepomuka in kužno znamenje iz leta 1529. Lepo speljana asfaltna cesta, ob kateri ležijo lepo obdelana polja, negovani travniki in na gričkih vinogradi, pelje proti Ivanjccm do Negove in Gornje Radgone. V Cogetincih je lepo urejena turistična kmetija Firbaso-vih, ki so v turistično ponudbo širšega območja vnesli nove elemente. Pri njih se lahko vidi marsikaj, kar spominja na življenje v preteklosti in kar dokazuje trdno povezanost človeka z naravo. V Cogetincih je ludi sicer veliko bogate arhitekturne dediščine {s slamo krite hiše, nekaj vodnjakov ipd.), če Želite doživeti čar in lepoto osrednjih Slovenskih goric, potem si vzemite čas in se napo-rite od Cerkvenjaka do Coge- Pred desetletjem ni minila gostija, da ne bi imeli svatje na prsih pripetih »lojovih rož« - lepo izdelanih rožic iz papirja, ki so bile utijene laku, da sojih pomočili v vroči vosek. Običajno so bile bele r različnimi dodatki in okraski, kot si je pač zaželela nevesta. Največ dela je bilo seveda z nevestinim šopkom in naglavnim vencem. Največjo rožo na prsih je imel starešina, nato stareŠinka, potem pa družice in drugo ožje sorodstvo - velikost rože je bila sorazmerna s častjo, ki jo je imel svat na gostiji. Včasih je bilo toliko naročil, da sta bili Fanika in Ivanka pokonci vse noči, saj sta morali narediti ntže in »pušcijcc« za tri ali štiri gostije. Pa ne le za gostije! Pri Omulečevih oziroma Magnšaijevih v Grabonošu 72 so sc oglasili tudi »regruti« in mladi fantje, ko so dobili vojaške pozive, starši birmancev in birmank, pa tudi cerkve, kapelice in svetnike so pred desetletji krasili le s tako izdelanimi rožami iz papirja, ki so bile ne le okras, ampak tudi svojevrsten prikaz domišljije, ročne spretnosti, potipežljivosti in natančnega dela. Lahko je narediti šopek iz svežega (kupljenega) cvetja; nekaj povsem drugega pa je izdelati krone, šopke in venčke iz rož, ki so posnetek živih rož z vrta - tega namreč ne zna vsakdo. tinci v Sl o ve nsk i h gor i ca h. ttncev* Franc Breznik 62-letni svobodni umetnik iz Cerkvenjaka njaki», nič več ne pridejo po šopke!« Fanika se spominja časov izpred petdesetih let, ko ji je dalo veselje do lepega dovolj moči, da je ustregla vsem naročilom. Prav lahko bi tudi rekla, da ne more, ker nima časa, da jo bolijo oči, da ima majhne otroke... Zaslužka od rož namreč ni bilo. Vsa naročila ima Fanika Omulec je stara 87 let. Prvo rožo iz papirja - cvet vrtnice - je izdelala pri devetih letih. Od takrat pa do danes je izdelala nešteto rož iz papirja in svite: belih za gostije, birme in obhajila, pisane »puSetJee« za »bosmane« in nabornike, lepe drobne modrc spominčice in bele šmarnice, zvončke, marjetice, vrtnice vseh barv... Vedno znova so izpod njenih spretnih rok prihajale nove rože, novi unikatni izdelki. »Moja mati prej ni delata takih, z.nala je narediti le rože iz papirja, vse druge sem si izmislila jaz. Ko sem bila stara devet let, sem naredila prvo vrtnico. Še danes mi je takšna roža iz papirja, ki ni «lojeva», najbolj všeč. Kako to delam? Vzamem papir in Škarje, si kaj zamislim, izrežem hitro kol blisk, pa je roža že narejena, To sc potem da ogor na d rod« (tanko žico). Morata sem delati tudi zunaj na poljih, zato sem lahko rože izdelovala le ponoči ob petrolejki, pa tudi otroci so bili še majhni, hkrati zapisana v posebni knjigi - zvezku, ki je svojevrstna kronika. Mogoče bo tudi ta zvezek naSel kdaj prostor v muzeju, tako kot so ga že našle v ljubljanskem muzeju njene rože. Tudi hčerka Ivanka Maguša je že zelo zgodaj začela izdelovati rože. Spominja se: »Bila sem še zelo majhna, ko sem šla k birmi. To je bito v Radgoni takoj po drugi vojni. Nihče tu okrog ni delal takih rož, takrat po vojni pa kaj drugega niti ni bilo. Tako sva morali midve z mamo to delati podnevi in m, j?: S. sem rojen za to povem- jaz sem rojen za to. Sem samouk, to ni moj poklic, imam samo osnovno vanjSČare».. Zdaj pa se nič več tfL ---L ' J________________; h:airVIlIcaVb . a IP no o.rs. e.ienJ « pa sem imela po tri «gostu- . S-. . 5?^ L/> Teu "iJ pirvciii; ja^ »ciii ii/jcii tsr* u « FH mr rlelu i Lesihm Vrteli. Če N me kdo kam drugam stismi, m «vujsa»,« nam je J Zgovoren možakar Alojz Kuplen, za katerega ne hi nihče porekel, da ph šteje ze 62 let. ?5|(q postave, na prvi pogled ne preveč opazen in nič kaj posebnega. Toda to je le prvi S? "ji"* pogovarjati, boste ugotovili, da Alojz živi v nekem drugem, za povprečne 1 To je njegov svet, zanj pa je značilna ljubezen do živali in vsega lepega, kjer jc me kdo hsm drugam stisnil, h' «vujša»,« nam je ne Ženijo, zdaj so sami «koruz- Fanika in Ivanka iz Grabonoša že od mladih let izdelujeta »lojove rože«. Fani ki ne rože so razstavljene tudi v ljubljanskem muzeju. 'e še za obdelovanje in oblikovanje lesa. Kuhi . - - r 'tudi domačijo, kjer živi le Vsr l po svojem okusu in predstavi, ročno izdelano in nosi v sebi 12 StHipJj . ručtlrt izdelano ir lii']^’’ (lajurp^' nekaj let živi i|Č 91 leta kitt obrtnik, nato pa je J-zaprosil za status svobodnega k(,; so mu. kajti Alojz Kuplen je aa 'Jj*Lovosten rezbar, prav tako pa se in ustvarja na /*^®7osten rezbar, prav tako pa se '^lo? ”''^''-'0 in zaščito starega pohištva. Iti v Gradcu v antikvariatu stilno pohi- 2 intarzijami sem naredil mA r^Lenih vrst lesa in 540 ur dela - ne — skic, saj sem jih v Avstriji pa je zvezna policija ukrc-dovolj kopij. Tole majhno mizico t I r 5,. Ii h; ponoči. Ni bilo birmanke, ki ne bi imela takšnega venčka do {> V im ■Ali - 'k c v 11/ I izdelkov Alojza Fir- '‘^‘^‘•alnik z lov.skimi motivi Alojz Firbas je samouk in priznan stnikov-njak za rezharstvo in konzervatorstvo. Ze štiri leta ima status svobodnega umetnika. pa sem izrezljal po službi s skalpelom na kavču v stanovanju, na njej so podobe doniače krajine ljudi. 22 let sem tudi lovec in Še vedno crem vsak večer na lov. Potem se dobro počutim « nam je povedal Alojz Kuplen. Naročil ima veliko. Pred kratkim je popravljal stilno UU.U...V .... domačega naročnika iz Lenarta, veliko strank pa Se vedno prihaja iz Avstrije. pohištvo za Njegov.! posebnost je tudi izdelovanje puškinih kopit in stenskih ur - izdelal ali popravil jih je že — izdela osnutek in ne mnogo, pri tem si sam potrebuje nobenega kataloga - kazalci na njegovih urah so nekaj posebnega, narejeni so iz govejih kosti. Take dolgo vztraja m izrezuje, da naredi, kot si je zamislil. Kot izkušen porabnik lesa nam zaupa, da je pn nas zelo težko dobiti star in dober les, pa udi preostali potreben material; niti poštenega trrtji L^i uredsTcv za 1 Ivanka si je za svojo poreko 1958. leta sama naredila venec in »pušeljc«. Poročni vcncc, ki ga je imela na glavi, ji je segal do konca hrbta. Piškoti inedex 'o' ušes - takrat so namreč imele vse deklice kite. Delali sva rože za ves okraj. Niti en venček ni hi! podoben drugemu; najprej je potrebno narediti rožice in okraske, potem pa to sestavljaš. Hodila sem v tretji razred in od zvijanja «drodov» sem dobila na palcu pel žuljev, M 87-letna Fanika in 57-letna Ivanka prav radi pokažeta spretnost izdelovanja »lojevth rož«, ki so prav gotovo lepši okras in spominek kot kupljene plastične ali uvožene rože iz blaga. BERNARDA B. PEČEK Podjetje Medex se je razvilo iz trgovskega podjetja, specializiranega pretežno za izvoz in uvoz medu, v uspešno podjetje za predelavo čebeljih pridelkov v visokokakovostne izdelke, ki so plod lastnega razvojnega dela v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in znanstveniki s področja medicine, farmacije in biologije. Visoko kakovost potrjujejo številna priznanja, sprejele doma in v tujini. Način dela in doslednost sta nas pripeljala v svetovni vrh predelave čebeljih pridelkov ter uporabo le-teh v Apiterapiji. 2 lastno blagovno znamko smo uspeli skleniti pomembno dolgoročrro pogodbo s firmo Natur med iz Mii nebna za ekskluzivno prodajo izdelkov Apitera-pije na območju Nemčije, Francije, držav Beneluxa, Kanade in ZDA. Zaradi razpada jugoslovanskega tržišča in s tem zmanjšanja možnosti prodaje naše dosedanje proizvodnje, smo se znašli pred odločitvijo. Obsežne tržne analize so podprle naša predvidevanja in ideja je poslala stvarnost - času in potrebam primerno se moramo prilagoditi novim tržnim usmeritvam, 2 naložbo v nove proizvodne linije piškotov smo prišli do tržno zanimivih-izdelkov, ki predstavljajo izjemno velik delež tako v proizvodnji kot prodaji. Poslovni pogum in kakovost licenčne proizvodnje, ki jo povze- mamo po tradicionalno preizkušenih recepturah mojstrov stoletje starega italijanskega proizvajalca Crich, sta jamstvo, da smo na pravi poti. S firmo Crich smo sklenili pogodbo o sodelovanju. Vrednost naložbe je 3 milijone DEM. S pridobitvijo potrebnih finančnih sredstev in ob zagotovljeni finančni konstrukciji smo obnovili obstoječi objekt, montažo linije končali v predvidenem roku in jo slovesno odprli 17. 6. 1993. 2mogljivost linije je pribl. 2.500 ton piškotov letno. Pretežni del proizvodnje bomo tržili v Sloveniji, s soglasjem firme Crich pa tudi izvažali v Bolgarijo, Madžarsko in države nekdanje Sovjetske zveze. V načrtu imamo že namestitev druge oz. tretje linije, firma Crich pa je pripravljena vložiti delež v vrednosti ene linije, tj, pribl. 2 milijona DEM. Prvi rezultati proizvodnje na novi liniji so dobri, kakovost pa je po mnenju strokovnjakov celo boljša kot v matični tovarni, saj Meden kot sladilo delno uporab- Ija tudi med. Krhki piškoti Medax-Crich z nove linije so pakirani v popularnem družinskem pakiranju po 750 in lOOOg, kakovost in več kot sprejemljiva cena pa samo še potrjujeta naše geslo, s katerim smo nove piškote pospremili na tržišče: Piškoti, ki jih nikoli ni preveč in jih nikoli ne zmanjka! Prodane količine potrjujejo našo pravilno odločitev pri preu- našem trgu, kaj Selc sredstev za »lima« ni na 1------ ... . - zaščito Lepilo se mora hitro posušiti, ne pa da bi moral Čakati dan ali dva in šele nato nadalje-viti delo. Ko smo ga vprašali o dobičku, se jc '■ .. i •'l-l _I. „ t I N .X1^ 1 Xb n »I zasmejal: » Ne vem, kaj bi rekel. Dobička ravno n? kajti kolikor dobim, toliko potem dam spet za material.« BERNARDA B. PECEK smaritvi proizvodnje in krepijo optimizem ob uresničevanju načrtov. ^medex if International, d.d. Ijubljana, slovenila Ijubljana, Slovenija stran 32 vestnik, 9. septembra 1^ naj... kmetija Etnografska zapuščina^ ohranjena r podobah Iva Lorenčiča Slovenske gorice zlata krajina Moj sv. Anton Idilično slovenskogoriško naselje Cogetinci spada v KS Cerkvenjak in občino Lenart, celoti v Slovenskih porirnh. Mesto imn Tnnim.vo orometno novevevo t Merihoronl. Ča.H^U v celoti v Slovenskih goricah. Mesto ima zanimivo prometna povezavo z Mariborom, gono iu Ptujem, od avstrijske meje pa je oddaljeno 17 kilometrov. Lenart je dobil šele P*** dvema letoma status mesta, in čeprav spada med manj razvite občine, naključni popotnik novozgrajenih stolpičih, industrijskih obratih, urejenih trgovinah in novih zasebnih hišah »e imel takšnega vtisa. V zadnjih letih so se vse krajevne skupnosti v občini povezale z asfaltnimi cestami, ki so pogoj za tržno proizvodnjo na tisoč kmetijah, ki imajo po 5 faektaijev zemlje. Ivo Lorenčič je samosvoj So vek, ki ga pozna vsakdo v Cerkvenjaku, Vidmu in veijetno v vsaki vasi v Slovenskih goricah; pa ne le tn, poznajo ga tudi naši zdomci v Nemčiji, Lichtensteinu, potepal pa se je že tudi po Franciji, Španiji in Italiji. Vprašanje je, ali ga poznajo kot fotografskega mojstra, ki ima končno svoj studio v Vidmu ob Ščavnici, ali pa kot kiparja in slikarja podobarja? Morebiti so obiskali Lenart ali Cerkvenjak, zagledali ogromno risbo na steni - zgrafit - in vprašali, le kdo je ustvaril tako ogromno in trajno risbo? Morebiti so potem izvedeli za ime Iva Lorenčiča! Ali pa je bil podpisan pod katerim od prispevkov v Večeru? Vsekakor ga ni človeka v Slovenskih goricah, ki zanj še ne bi slisal na lak ali drugačen način. Obiskali smo ga v ateljeju v Vidmu - v Cerkvenjaku menda ni ustreznega prostora oziroma ga vsaj on ni mogel dobili. Lasten kotiček za t r I ! ustvarjanje si je želel že od zgodnje mladosti. Pokazal nam je svoje zadnje kiparsko delo, doprsni kipa pokojnega Ivana Krambergerja od Negove. Razjezilo ga je, ko je videl, kakšen kip so mu postavili, zato se je lotil dela Se sam. V glavnem pa je v njegovem ateljeju ogromno krajinskih slik, podob Cerkvenjaka, starih hiš, tukajšnjih ljudi, pokrajine, podob kmečkega dela... Marsikatera hiša, ki jo je Ivo pred dvajsetimi leti upodobil, je danes že porušena, zato bi lahko rekli, da je njegovo upodabljanje pravzaprav drago- M ceno etnografsko gradivo o Slovenskih goricah. In ko v tujini razstavlja svoje podobe. večkrat sliši zdomce iz teh krajev, kako obujajo spomine na mladost, prepoznajo to ali ono hišo, kolovoz, sadovnjak ali vinograd. Bolj kot po slikah je v domači pokrajini znan po zgrafi-tih. Lorenčič nam je opisal postopek: »Pri zgrafitih se nana- iL>- t * I Tako je nastajal zgrafit na gasilskem domu v Cerkvenjaku. t 1-1 ri 'tf B O' '1» Podoba Cerkvenjaka na .sliki Iva Lorenčiča PRILOGO SO PRIPRAVILI: Novinarka Bernarda B. Peček, fotografinja Nataša Juhnov, lektorica Nevenka Emri, teh- J nična urednica Ksenija Somen S (VESTNIK) in agencija VE- ! NERA. Cerkvenjak oziroma Sv. Anton (svetnik je zaščitnik živine) je tipična slovenskogo-riSka vasica, 10 kilometrov oddaljena od Lenarta. Leži na gričevnatem svetu med Pesnico in Ščavnico ter meji na Prleške gorice. Osrednja znamenitost je gotska cerkev sv. Antona iz 16. stoletja; v kraju ni nobenega industrijskega obrata, prebivalci pa se ukvarjajo v glavnem s kmetijstvom, vinogradništvom in sadjarstvom, mnogi so zaposleni tudi v bližnjih mestih. Kraj je s svojimi naselji ohranil največ etnografskih značilnosti v občini. Središčno naselje Cerkvenjak je sestavljeno pravzaprav iz 15 naselij in eno od njih so Cogetinci. Hiše so raztresene v ozki dolini ob cesti Ivanjci-Gradišče na višini 230 metrov. Nekoč je bilo to močvirno območje z manjšimi mlini ob Cogetin skem potoku, ki se izliva v Ščavnico. Po severnih pobočjih raste mešani gozd. Ko pišemo o Cerkvenjaku in njegovih zname-oitot^h, ne metrmno, da ne bi omendi domačina, u^tel^a m ^dh^oloj^ mouka Lerhetja, ki je sMudutes, da so odkrili in zaznamovali Številna aihet^oSka najdišča v-Slo- Se prav jraseboo pa so pomembna tista v Blaguša in Cerkvenjaka, Dolnl je vso podpore in pomoč Stanka Pabida iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru. drugod so travniki, sado**’ njaki in vinogradi. Do govskega jezera je k večje*®* slabe pol ure hoje. ObiČsj*'* navade, ki izginjajo v poz^ se včasih le v pristni obliki - v ijudeh.,* živijo tod, v njihovi svq(' vrstni govorici, s jx>sei značaji in navadami, preteklost naših prednikov p" čemo v starih skrinjah, lomljenih kolovratih, čenih žrmljah, starih likal*'' kih, glinastih vrčih in dah - vse to lahko jemo tudi pri prijazni dn*h । Firbas v Cogetincib. sklenili obuditi stari jo*^) in ponuditi gostom jedi, k** ;,oinile iz skorajda že izginile iz vsakdana. iS- liiflf 1 ij Cerkveni«*’ Zgodba o kovaču^ ki je najprej hotel postati »cimertitt>^ Prihaja cas V' umetnega kovaštva! ” . ..Hill IČe bi v tistih letih, ko je Aleksander Fekonja iz Cerkvenjaka 31 končal osnovno šolo, j? v bližini uspešen »Cimerman« (tesar), se danes v lem slovenskogoriškem kraju prav go mogli pohvaliti, da imajo kovača, kije več kol kovač, saj izdeluje tudi umetelno kova Aleksander Fekonja je namreč želel najprej postali lesar, ker pa nikjer ni mogel dobi*' ga vzel za vajenca, se je odločil za kovaštvo. Tri lela je bil vajenec pri stricu kovaču v l toda po končani poklicni kovinarski šoli se nikjer ni mogel zaposliti kot kovač. f skali Pred kratkim smo ga obi- na njegovem domu v Cerkvenjaku, kjer že eno leto opravlja svoj poklic kot obrtnik. Že po videzu bi takoj po- posojila za razvoj dejavnosti, niti ne ve, na koga naj se obrne za pomoč. Pri dodeljevanju posojila pa je tudi pogoj, ki ga kovač Fekonja zaenkrat ne trovodu, se je delal kot - vse do ; šajo barvne plasti na sveži omet, ki se potem dodatno izpraska ali skleše. Moj zgrafit je že na velikem gasilskem domu v Cerkvenjaku in na prednji steni stare osnovne Šole, kjer je sedaj nov gostinski lokal. Mo- tiv na steni je vedno moja j ideja. Predvsem gledam, da ne gredo na steno vse razne čire čare. Mora se ujemati z okoljem, ne moreš na primer tukaj delati primorskega motiva, kot na primer vidim, da imajo ljudje na fasadah narisan Bled. Zakaj, če pa imamo čudovite Slovenske gorice, naša krajina je res zlata, tu so klopotec, vinograd, trta. žito. Na mlinu v Lenartu je na primer podoba žanjice s hlebcem kruha. Tehniko zgrafita sem se naučil v kolonijah, predvsem od Ga- brijela Kol biča m Viktorja GojČiČa. Za zgrafit na steni p moram najprej narediti skico } motiva, ki ga želim upodobiti, nato ga narišem na večjem formatu in potem prenesem na zid.« Izdelovanje zgrafita traja kar nekaj časa; doslej dela še ni normiral, toda ko se mu je zelo mudilo, ga je naredil tudi v enem tednu. Vsekakor so zgrafiti zelo trajne in zelo vidne risbe, po navadi trajajo tako dolgo kot zgradbe in stene, na katerih so narejeni, Ivo Lorenčič ohranja tradicijo domačih umetnikov podobarjev in označevalcev krajev. Vestnikove NAJ KMETIJE \ I :.f74sC Aleksander Fekonja iz Cerkvenjaka je izbral splošna in umetno kovaštvo. rekli, da mora opravljati težavno delo - 115 Sandijevih kilogramov je za kovaško delo skorajda nuja, saj mora ves dan udarjati s težkim kladivom, V bližini gradi novo kovačnico velikosti 8x5 metrov, saj so sedanji prostori v garaži neprimerni; najbolj od vsega ga pri delu motijo plini in prah. Prav tako bo kupil stroje, s katerimi si bo oljaSal delo. Čeprav so izdelki umetnega kovaštva čedalje bolj iskani in ima vedno več naročil, ni dobil nobenega more izpolniti - če hoče dobiti posojilo, mora zaposliti delavce, vendar so dajatve za zaposlene tako velike, da si tega zaenkrat ne more privoščiti. Veliko let je moralo miniti od končane vajenske dobe in poklicne Šole, da je Aleksander Fekonja končno le začel opravljati svoj poklic. Najprej se je zaposlil v Livarni, nato v Klemosu in potem v TAM-u, kjer je končno delal kot kovač, in to 12 let in pol. Ko so začeli s kovaštvom v lenarškem Cen- KOVav •— . Stečaja podjeif^ //A kot mnogi drugi delave''-’^ ral tudi on poskrbeti,^^1 prihodnost. Selc rih se izkaže, kako obvladaš poklic, ki že prava redkost, Fekonja je začel irj vaške izdelke najpr^ .p.'-' poldanski obrtnih'p je opogumil iu ' rodno obrtno kaj pravi po onem žal. da je kovač: samo, da gre vodenje knjig, rial obupno drag- ^ii redno obrtno 3 rial obupno drag- ja 5f je treba iskati. Vču-V" ■. 1 e-narfu, VČaS6 in je polo fotografskem iil»l\^'J slikane izdelke. po svojih 2am ic sedaj obrt Sele e"'’* ' nec, karnisa, P mreža za djetn, stojal® Saltiik, stojni® 1» i' vraH vlečna kljuka čaji dl** , I niče m klj^ - Z Hišne številk*- I Zaupal nam F _ i,, - j itko td«. --i uredil h za vhodna vrata, prej s* prosto«*- - izdelki -+ končno tl«^' ( izdelki 4+ seveda cetic- , BERNA>^^’'