Zli. Številka,
PavSalni franko v drlavl SNS.
.Ubiju1.1 tUrHk 11. Hffifflbn l!
in. hto.
Isbafa vsak dan sraćer, iavsoamal aedelja In tns^rati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Cpravnlatvo „Slov. Naroda11 in    Narodna Tiskarna" ulica st 5, pritlično. — Telefon st 90.
Knaflova
„Slot enaki Narod1 v Jagoal*Tl|l:
celoletno naprej plačan . K 84*— polletno  ...,..*» 42*—
3 mesečno......21*—
1     - ......« 7*—
«' velja v Llablfani ta po poeti i
V Inozemstvo i
celoletno......K 95*—
polletno.......tl 50*—
3 mesečno 26*— .........9*—
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno esjsr* po nakaznici.
Na samo pismena narodla brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov-
DopUe sprel
Naroda4*1 Knanova alioa St. S, L nadstropie-Telefon Štev. 34.
le podpisane ta -zadostno frankov ene. Rokopisov no vroča. *W
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Pred krizo v Parizu?
Pariz, 9. septembra. V informiranih političnih krogih govore, da bo ameriška delegacija v kratkem zapustila mirovno konferenco, ker ne more zlomiti odpora zapadnoevropskih imperi-jalistov proti vsaj delnemu uresničenju Wilsonovih načel.
§ 51.
Zadnji čas se malo govori o pariški konferenci. Pariz molči, nad nami pa leži težka mora. Zavedamo se, da nekaj ni prav. Od časa do časa prihajajo neugodna poročila. Vprašanje Reke in naših zapadnih mej se ne gane z mesta, v Banatu smo izgubili Temešvar, nazadnje so izrekli še Radgono za zapadlo. Vrhu tega se je izvedelo, da nam nalagajo okrog 25 milijard v zlatu, ki bi jih naj mi plačali, čeprav sam Bog ve kako. Bolgariji pa so odpustili plačilo odškodnine. Okrog nas se steše obroč, kakor svojecasno okrog Nemčije. Vse to vodi Italija. V celi naši zunanji službi je menda dr. Trumbič edini, ki ni radikalec in ko so nas doletele izvzemši Primorja največje izgube, in politični porazi, je vodstvo države ležalo v rokah koncentracijskega kabineta, ki je kakor glede notranjih, tako tudi glede zunanje politike pokazal popolno nezmožnost, ker je videti, da imamo pri nas ne samo posameznike, marveč več strank, ki jim je država in narod deveta briga, ki vidijo samo sebe in so pripravljeni razbiti vse. samo da se sami strankarsko okoristijo.
Antanta obstoji samo še formalno. V resnici je pa za vsako državo okrog nas vrhovno politično načelo : sacro egoismo. Oni dobro vedo, da so naše fizične in prirodne sile morda neizerp-Ijive, naše moralne in politične sile pa skoro neizčrpane. Danes nudimo svetu sliko raztrganosti, neenotnosti v načelih in naziranjih. strankarske nestrpnosti. Ponovno smo pozivali in pozivamo, ponovno opozarjamo na to, da je strankarski interes za narodnim in da mora prvi drugemu služiti. Zaman. Neredna in frivolna igra takozvane opozicije, kakor jo vidimo v svojem začasnem parlamentu, dokazuje, da si ti ljudje sploh niso svesti sedanje dobe in da le igrajo politiko, podobno, kakor otroča-ji »ravbarja in žandarja«.
Nanovo predloženi tekst mirovne pogodbe ze Nemško Avstrijo jemlje naši kraljevini pravice suverene države in izloča iz našega območja najvarnejše in bistvene dele državne moči. V vprašanju manjšin naj bi mi ne imeli sploh nobene besede. Manjšinski spori naj bi bili mednarodni, odvzeti kompe-tenci naših ministrstev m podvrženi sodbi mednarodnega sodišča. Cela vrsta paragrafov, med njimi 51., nam jemljejo svobodo, razpolagati s svojimi železnicami in določati železniške tarife tako, kakor to odgovarja trgovskim uvoznim in izvoznim interesom našega
kmeta in trgovca, našega delavca in industrijalca. To je strahovit udarec, ki pomeni našo popolno gospodarsko hromo mogoče za pol stoletja vnaprej, in pomeni, da bomo stali v bližnji bodočnosti sredi političnega nemira, ker se bomo otresavali naloženih nam spon hujše in z večjo jezo, kakor kdai pod Avstrijo. Da bo slika popolnejša, so nam zvezali roke tudi glede trgovskih pogodb s sosednjimi državami. Izkrat-ka, po našem obnašanju nas smatrajo za politične otroke, za nekakšne balkanske zamorce, in tako tudi z nami ravnajo.
Krči nam se pest. Ta nova krvava žalitev našega ponosa, ta novi poskus [ gospodarskega uničevanja naše politične svobode mora zadeti ob enodtišen odpor vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, brez razlike strank.
»Agence Reuter« poroča, da je naša mirovna delegacija tudi z našo vlado sklenila, da takšne mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo r.e podpišemo. Ves narod stoji v tem vprašanju za svojo vlado in za svojo mirovno delegacijo. Nobenega obsojenca še niso doslej silili, nai še sam podpiše svojo smrtno obsodb^. Prodno ga obesijo, mu prineso vsaj še dobro pečenko za slovo. Mi pa da naj sami podpišemo takšno insinuacijo?
V kolikor smo informir?ni, je vest ^Agence Penter« resnična. Če se določbe te mirovne pogodbe ne omilijo, je ne nodpišemo, čeprav riskirano nedo-gledne posledice glede Peke in celokupne zanadne meje. Naše jugoslovansko vprašanj«* naj ostane in naj iznova postane boleč čir. ki naj povzroča -e1-" stari Fvropi in zlasti Jtaliii nn'if'jno mrzlico, dokler se tem bivšim zavorm-kom-ne za svita v glavi.
Zavedajmo se, da je naša edina rešitev v popolnem državnem namdno-noiitičnem edinstvu, v tem. da vidi vsa-ka stranka v sebi le sredstvo in da smatra narodni interes za pni in najvažnejši, ako že ne edini, in da gremo strne^i novim borbam nasproti, na zgradbo naše Jugoslavije, ki si jo moramo zaslužiti ?. žrtvovanjem vsega najboljšega, kar imamo.
Frivolna Hira.
V času, ko kujejo v Parizu nove lance za nas, razvnela se Je pri nas strankarska borba, vkljub naš'*m pozivom, vkliub samozntaievaniu demokratov, ki so bili oriprrvHeni. žrtvovali vse. kar se ie zahtevalo od njih. Našli so se v politični kooperaciji v strankarske svrhe. Konstatiramo samo to: ra-dikalci so delali med vojno proti jugoslovanski ideii .niihova vlada je zakrivila, da nismo bili leta 1917. mednarodno prizna"i. Radikalci, imenom Ninčić, so zakrivili sabotiranie državnih financ in so nalašč zadržavali tiskanje novih bankovcev v Parizu ter določili prisilno razmerje med krono in dinarjem; radikalci so zadržavali ureditev
vojske. To so samo nekateri njihovi grehi. Končno so oni izzvali krizo v središnji vladi. Paralelno so ž njimi izzvali krizo v naši deželni vladi klerikalci, kojih organ je prelomil dogovor medsebojne strpnosti iri začel neupravičeno in nekvalificirano napadati dr. Žerjava. Končno se je dr. Korošec, ki je vse to opazoval, zaračunal, ko je šlo za rešitev krize, in, prešel je v opozicijo in nato v njej trmasto vztrajal, ko se je* sam vezal na formulo koncentracije in si tako zaprl izhod iz zagate.
Konstatiramo nadalje sledeče: .Za stvoritev koncentracijske vlade so doprinesli demokrati
vse žrtve,
ki so se od njih zahtevale. Popustili so v vseh osebnih vprašanjih. Od svoje strani niso stavili nobenega pogoja, da hi pri radikalcih, klerikalcih ali Narodnem klubu ta alf ona oseba ne smela priti v poštev, dočim so se v k 1 o-n i 1 i takšnim zahtevam nasprotnih strank in bili voljni, da popusie i Pribičevića i Poljaka, ki nosita ves odij nasprotnih strank. Neoo-tljivi so bili samo v stvarnih vprašanjih državne potrebe, v vprašanju agrarne reforme ,v vprašanju politične (ne pa upravne) centralizacij e. Glede Banovine s obili pri nravi i eni, konce-dirati Narodnemu klubu podbana in več kot polovico hrvatskih poverjenikov. Vse to zaman. Nasprotne stranke so stavile pogoj, da napravijo demokrati samomor, da ubijejo svojo lastno s t r a n k o in izroče vkliub svoji večini vse skupaj Reenotnl opoziciji, da dovole, da se dr-:hva rdzbije v neke federativne dele (z lastn-mi honved) in da kratkomalo zlezejo pod jarem, ki ga jim diktirajo druee stranke: Zato smemo danes demokrati upravičeno očitati drugim strankam frivolno igro z najvišjimi narodnimi interesi, zlasti še v sedanji dobi izredno neugodnega zunanjepolitičnega položaja.
Ta politični razvoj je dovede! do slike, da ie tudi Jugoslovanski klub 1. septembra glasoval proti državnemu proračunu in s tem proti izplačanju plač uradnikom, proti izplačanju podpor beguncem .proti slovenskemu vseučilišču, nroti nodooram invalidom, proti vzdrževaniu šol in bolnikov in proti znižanju visokih tarif, torej za draginjo in za nadaljevanje stare koncentracijske nezmožnosti. Vse to v hi-du, ko |e izvenstrankarsk1" poslanec TresiĆ* pozivl.ird zlasti one, ki so stari Avstriji votiraJi proračun, čeprav so bili v onoziciif proti njej. da naj sedai napravijo sv^io prokleto dolžnost, če nočcio storiti nič drugega.
Včcrai sp fe ponovila ista slika. Današnii »Slovenec* sicer piše, da je opozicija ostala v zbornici in omogočila kvorum. Toda kaj naj pomeni takšen* izgovor vzpričo zavlačevanja pogajanj in sabotirania. kakor ga izvršuje
opozicija? Seja ni bila nesklepčna, ker poslanci niso prišli, ampak zato, ker se je zategnila v neznosnost in je mnogo poslancev vseh strank odšlo, češ, danes itak ne pride več do glasovanja ob takšnem natezanju. Vrhu tega se je seja raztegnila, ker je ministrski svet vsled pravkar došlih
važnih poročil iz Pariza moral takoj obdržati dolgo sejo o naklepih, ki se kujejo v Parizu proti nam.
Seja Narodnega predstavništva se danes nadaljuje in pričakovati je, da se položaj končno razjasni. Treba pa še to pristaviti: Nasprotna glasila nam očitajo in Protičevo pismo ponavlja ta očitek, da smo demokrati proti vstopu dr. Korošca v kabinet. Temu nasproti poročamo brez nadaljnih dostavkov, da je pri pogajanjih ravno minister dr. Kramer naglašal veliko nevarnost, ki bi izhajala za stabilnost notranjepolitičnega položaja iz činjenice, če bi poleg Narodnega kluba tudi Jugoslovanski klub ostal izven kombinacije, in je predlagal, da vstopi tudi on v kabinet, potem ko se je dosegel o sestavi ljubljanske deželne vlade potrebni sporazum na temelju Dravične razdelitve poverjeništev z upoštevanjem moči posameznih strank in pod predsedstvom nevtralne osebe. Če se to smatra za razbijanje možnosti sporazuma, poten radi prevzamemo odij za takšen očitek na sebe. Vsak razsodno in politično misleč državljan nam mora priznati, da smo storili vse, kar se je storiti dala Razume se pa seveda, da demokrati ne molelo snesti radi Koroščeve trme svoje besede, dane socijalno - demokratski stranki, ampak da hočemo sklenjeni dogovor drsati.
Ako se bo frivolna igra opozicijo-nalnih strank nadaljevala, naj tudi one prevzamejo odgovornost za nadaljno razdrapanje notranjepolitičnega položaja pri nas. pa tudi odgovornost za vse ono gorje, ki utegne priti na nas od zunaj.
O seji Narodnega predstavništva prinašamo spodaj poročila. Obenem ob-iavfjamo Protičevo pismo. Lahko si prihranimo vsak odgovor na nečuvena za-viiania tega pisma, na vrsto neresničnih trditev. Povemo samo to, da se Proriču s tem pismom ni posrečilo, da bi odvalil na nas odgovornost za frivolno igro, ki jo uganja. Kdor je pazno motri! politične dogodke zadnjega meseca in zadnjega tedna, bo Protića takoj oriiel za laž ob čitanju tega pisma.
Kako doig:o naj se ta frivolna igra še nadaljuje? Ali nai onozicija s svojim oostopaniem noleg drugega zavleče tudi Še volitve? Ves narod je z nami, ko ponovno zahtevamo uresničenje prvega demokratskega načela in nujne državne potrebe: nehajte s frivolno igro političnega mešetarenja in dajtenam volitve,    da    izreče narod
svojo voljo.
---^-
VHBILO
na
XXX. redno veliko skupščino
..Drizbe sv. Cirila in Metoda t Ljubljani"
v nedeljo* dne 14. sepL 1919. leta ob 10. uri dopoldne
v LJubljani, w veliki dvorani „Narodnoga doma11.
SPORED i
1. Nagovor prvomestnika.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Poročilo nadzorništva.
5. Volitev članov v družbeno vod-
stvo.
/6. Volitev nadzorništva (5 članov).
7. Volitev razsodništva (5 članov).
8. Slučajnosti.
Vodstvo »Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani«-.
_dne 18. avgusta 1919._
Politične vesti.
— Iz   Narodnega predstavništva.
Beograd, 9. septembra. Današnjo sejo NP. je otvoril predsednik Ljuba Davidov ič ob 16. uri. Ker so stali vsi poslanci pod vtisom nove državne krize, katero je povzročila nova radikalna brezvestnost. za sejo samo ni bflo posebnega zanimanja. Po opravljenih formalnostih je bilo stavljenih nekaj interpelacij, na kar se je glasovalo o proračunski dvanajstim za september. Glasovali so 103 poslanci za dvanajstine, 37 proti, skupaj torej 140 poslancev. Ker pa to število ne zadostuje za quorum, le predsednik konstatira! nesklepčnost in sejo zaključil. Prihodnja seja je sklicana za jutri.
— Radikale} odklonili sodelovanje v vladi. Beograd, 9. septembra. Sredi med splošno pričakovanje, kakšna bo napovedana lista novega kabineta, ki se je imela tekom današnjega dne objaviti, je treščila med poslance — prvič med popoldanskimi urami — kakor strela iz jasnega neba vest, da so radikale! v zadnjem hipu snedli svojo besedo in že dosežen sporazum z vladno skupino zopet razbili. O pol 13. uri je prišel k ministrskemu predsedniku Ljubi Davi-doviču sel s pismom Stojana Protića, v katerem naznanja Protić Davidoviću, da radikalci kljub sporazumu z demokratsko stranko v načel-
LISTEK.
A. M.
Po slovenski Koroški.
Popotni zapiski.
Da je Koroška zanimiva dežela, trdi vsakdo, ki je hodil po nji. Turist ne more prehvaliti njene lepote, prihajajoč v hvali iz inega superlativa v drugega. Geograf — znanstvenik čudeč se premotriva njene neorfološke pojave, v mislih razpletajoč pred sabo genezo teh nenavadnih zemeljskih oblik in površnikih slik. Narodoslo-vec ima priliko študirati klasičen vzgled procesa raznarodovanja, tako stare vrste kakor modernega vzorca z najbolj kričečimi absurdnostmi. No, in naposled človek, ki je samo Slovenec, išče odgovora na trenutno aktualno najbolj slovensko vprašanje: Kako stoji naša stvar glede plebiscita v dvakrat tužnem Korotanu?
I.
Če hodiš po Koroški in si predstavljaš, da ostanejo meje ob zapadni in severni strani pasu A za/iaprej naše državne meje, se gotovo spoo>
niš na Amerikance, katerim se imamo zahvaliti za te črte. Seveda, če pride človek s pojmi o dimenzijah severno - ameriške Unije v to malo deželico, ni čuda, če se mu zdi skoro absurdno misliti na kako dru^o mejo kakor na Karavanke. Površni, neinteresirani družbi ob zeleni mizi, siti teh nadležnih, malenkostnih problemov razdružitve malih narodov, ponudi pogled na zemljevid — Dravo za mejo. — Mi, hipnotizirani z idiličnim "geslom: »na severu boste lahko vzeli, kar boste hoteli«, še v sanjah nismo mislili na te nevarnosti ameriškega geografskega pojmovanja. Vzpričo teh spominov sem s sentimentalno otožnostjo gledal ob obrežju Blaškega jezera na Dobrač in na planine ob Osojskem jezeru, ki bi tvorile primerno državno mejo, v narodnem oziru ne krivično, v geografskem pa za nas res pripravno mejno črto. Ako hodiš po nizkih gričkih, po dolinicah in ob jezerih med zapadnim koncem Vrbskega jezera in okolico Blaškega jezera in iščeš markantnejših točk sedanje demarkacijske črte, se nehote vedno znova vračaš tja zad na visoke grebene Dobrača in ostalih vrhov ob osojskem jezeru. Tu na njih je naravna
obmejitev te naše pokrajine. »Ali je to kaka meja?« mi je dejal kmet pri Ločah ob Blaškem jezeru, »sredi polja gre, čez njive, čez gozd. In na oni strani so tako Slovenci, kakor na fei.<- Če stojiš nad kolodvorom pri Hlačah in gledaš nroti Stebnju in ^aloščam, ki se že skrivajo za gozdičem, le pol ure proti zapadni strani, se spomniš onih dveh kmetskih deklet, ki sta pravili o svojih malo-ških znankah: »Kako rade bi bile tudi one ori Jugoslaviji!« Meja trga tu občine in fare. Bekštajnske občine tretjina leži na en del (menda nekako šestina) tostran demarkacijske črte.
Pri Rožeku je meja ob Dravi, toda bogvedi, kako je bilo mogoče v podrobnem potegnito mejnico tako, da smo izgubili rožeški most. Ob mostu na desnem bregu so naše straže, na levem pa nemške in promet je zaprt. In vendar imamo mi vasi onstran Drave koj vzhodno od Rožć-ka. dočim nimajo Nemci na tej strani ničesar. S komur sem govoril, vsak mi je tožil o tem kričečem slučaju, zakaj pomisliti je treba, da ni čez Dravo od Rožeka po dol do Žihpolja nobenega mosta, promet se vzdržuje le na brodih, tako nam pri Pulpačah. Tu je torej potrebno, da se meja pre-
loži vsaj za dva kilometra proti zapadu, da dobe Logaves In drugi kraji med Dravo in Vrbskim jezerom svoj dosedanji dohod po cesti v RožČk, — s čemer nasprotna stran ničesar ne izgubi. Vrh tega imajo kmetje onstran mostu svoja polja in je tudi s tega ozira sedanja meja silno nerodna. Kako bodo vplivali ti momenti na obmejno komisijo v Parizu?
Vrbsko jezero je v malem prikladna meja, ker je tako pripravno podolgovato. Za tihotapce pa je vendarle dovolj pripravna, ker ovirajo mnogi cestni ovinki stražam ob bregu pregled in s preračunanim manevriranjem v čolnu ni pretežko zaveslati preko sredine jezera.
V neposredni okolici Celovca Je seveda položaj najbob' komičen. Mislimo si, da bi potegnili mejo med Ljubljano in St. Vidom ter Jezico! Če gledaš proti Celovcu s ceste pri Vetrinju, vidiš pred seboj megleno ravnino, ki se ji že po drevju pozna, da je močvirna; da bi šla meja sredi ravnice, zato se ti ne kaže nikake geografske utemeljenosti. Pri natančnejšem premotrivanju vidiš, da ti označuje vrsta dreves, kje nekako teče Olinica - Olanfurt. Sicer pa je ta reka, odtok Vrbskega jezera, do-
volj vodnata: v primeri z navidez malim strmcem ravnine tudi še precej hitro teče. Raven potek ti kaže. da je sedanja struga umetnega izvora.
V Žrelcu si, kakor v Vetrinju. v neposredni celovški okolici, zato ni čuda, da si prebivalstvo vasi same toliko domišlja na svoje nemškutar-stvo. Ta kraj ima z ozirom na določanje demarkacijske črte svojo posebno zgodovino. Leži v ustju Glini -ce, ob nje izlivu v Glino. Glavna struga CHinice teče danes ob južnem robu vasi. dočim je še v starejših specijalkah naznačen rokav ob seve-rozapadnem robu vasi kot Glinica. Katero strugo je torej smatrati za pravo Glinščico. Ker so si bili pri komisiji v Celovcu naši m Nemci seveda različnega mnenja, je šlo vprašanje za razsodbo v Pariz, začasno pa smo mi ostali v dejanjskl posestf tega kraja, tako da gre meja ob tako-imenovanem Lamplbachu. — Tudi tu je občina kakor tudi fara raztrgana, kajti večina je je ostala onstran Gline, žal, da ravno najzavednejši kraj!.
(Dalje prihodnjič.)
»
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 11. septembra 1919.
2ii štev,
n i h vprašanjih ne nudijo možnosti uspešnega dela in da zato ne morejo stopiti v vlado. To Protičevo pojasnilo je parlamentarno situacijo popolnoma izpremenilo in zmedlo. NHiče se ne more več orijentirati, nevolja na radikalce v demokratskem in socialističnem taboru je nepopisna. Radikalce sploh dol-že. da tirajo za svoje strankarske in osebne koristi državo brez pomisleka naravnost v propad. Nihče si ne more razlagati, kaj radikalci pravzaprav hočejo. Zato se vnovič razširjajo razne več ali manj neverjetne verzije, med temi zlasti ti dve: da hočejo radikalci pričakati povratek Pašićev in pa da so sklenili tajno zvezo z Narodnim in Jugoslovanskim klubom. Namen tega pakta naj bi bil postaviti dosedanjo državno politiko na glavo in urediti državo na popolnoma drugih in sicer federalističnih načelih. Radikalci naj bi dobili prevlado in proste roke v vsem od Srbov naseljenem ozemlju, Starčevičanci v Banovini, SLS. pa v Sloveniji, torej nekakšen trializem po vzorcu nekdanjega avstro - ogrskega dualizma. AH in koliko je zlasti ta zadnja verzija utemeljena, se sedaj še ne da presoditi.
— Smešni incidenti v včerajšnji seji Narodnega predstavništva. — Blamaže jKipozicijonalcev«. Beograd. 10. septembra. Narodni klub se včerajšnjega glasovanja ni udeležil. Radikalci in klerikalci so glasovali proti. Radi pozne večerne ure je pa od vseh strank manjkalo po nekoliko poslancev, tako da ni bilo qoruma. Med glasovanjem sta se pa dogodila dva smešna slučaja, ki dobro osvetljujeta resnobo političnih naših nasrotnikov. Za Jugoslovanski klub je predlagal njegov član Vesem'ak, ki ima večkrat smolo, predlog, naj se odpravi državni monopol na sol in petrolej. Takšen predlog je seveda popolnoma nemogoč kot izpreminjevalni predlog v proračunskem provizoriju, ker enomesečni proračunski provizorij ne more izpremeniti obstoječega posebnega monopolske.^ zakona, ampak bi bilo potrebno, da se predloži nov monopolski zakon. Vesenjakov v imenu Jugoslovanskega kluba vloženi predlog je sam po sebi nesmisel. Vrhu tega pa gospodje tudi poslovnika ne poznajo. Poslovnik predpisuje, da mora vsaj deset poslancev podpisati vsak predlog, ali pa da teh deset, ki predlog podpirajo, vsaj vstane s sedežev, ko predlagatelj svoj predlog predloži. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. Zato ni predsednik Vesenjakovega predloga tudi dal na glasovanje. Klerikalci so vsled tega zagnal! hrup. Vesenjak in dr. Korošec sta hitela k predsedniku, čuli so se klici o parlamentarizmu itd. itd. Ko se je krik polegel, je predsednik podnčil »protestante«, kakšni so predpisi poslovnika kakor rudi o možnosti izpreminjania monooolskega zakona, na kar so se Vesenjak et consortes zmedeno zagovarjali in upravičevali na veliko veselje cele zbornice, ki je s prisrčnim smehom gledala to klerikalno blamaži-co. — Drug incident, nič manje smešen, se je zgodil, ko je zapisnikar čital zbornici famozni ta Vesenjakov predlog. Proslulj bivši minister za rujiniranje financ g. Mončjlo Ninčič, srbski radikalec in odličen zaveznik Jugoslovanskega kluba, je z veliko vnemo poslušal Vesenjakov predlog, nato je pa začel med poslanskimi klopmi skakati, se srditi in kričati, da je to protidržavna politika, da hočejo državi vse vzeti, od kod naj država dobi svoje dohodke, če izgubi še monopol na sol. Poleg njega je stal poslanec JDS. dr. Puc, ki se je takoj pridružil NinČičevem mnenju in mu pritrdil v njegovi stvarno popolnoma pravilni sodbi o Vesenjakovem predlogu. Ninčič ga na to čisto osupnjeno vpraša: »Saj ste vendar demokrati stavili ta predlog? Puc mu pa odgovori: »O ne, Vesenjak je član Jugoslovanskega kluba. Vsa zbornica je kvitirala z burnim smehom drugo blamažo. Ninčiča pa ta čas že ni bilo več, ker jo je ves rudeč popihal iz dvorane. Vsaj ta pobeg mu je v čast, ker dokazuje, da ima še nekaj čuta za sramoto.
— Demagogija se nadaljuje. — Barčevi  nabori m Vesenjakova sol.
Beograd, 9. septembra. Na današnji seji je poslanec Barac od Narodnega kluba stavil interpelacijo na notranjega ministra, zakaj je v občino Sela pri Sisku poslal 20 mož brojeći vojaški oddelek k' naborom. Minister je odgovoril, da za to, ker občina niti pozivnega razglasa ni hotela objaviti in obvezanci niso prišli. Barac je priznal, da je za ta razlog dobro vedel, da pa je vkljub temu interpeiiral, ker so -se seljaki upirali pozivnemu razglasu, ker ta pozivni razglas nima zakonite podlage! — Vprašanje je samo, ali so seljaci sami na enkrat našli ta državnopravni razlog ali pa je s tem demagoškim sredstvom prišel oni, ki je svoječasno bil za vse avstrijske nezakonitosti — radi državne potrebe? :Ta slučaj je še bolj kričeč kakor Vesenjakov poskus demagogije s ponesrečenim predlogom radi soli, zato da lahko napiše »Slovenec«, da so jdemokrati proti ljudskim potrebam.
dejstvu, da so oni proti ljudskim potrebam glasovali v Jugosjavijl, prej pa drugače, če pa nimajo oni boljše politične soli, kakor je Vesenjakova, potem ho njihova politična juha ostala tako neslana, kakor je zadnji Čas, in slovenski narod je ne bo posrebal.
Sporazum dosežen. — Sporazum razbit. — Protfteve laži Beograd. 9. septembra. Presbiro, ki črpa iz radikalnih informacij, je včeraj Javfl dosežen sporazum z radikalci, dočim se je že pred dnevi vedelo, da z Narodnim klubom ni mogoč, ker stavlja ta pretirane stvarne zahteve. Danes se je pa izkazalo, da je vse dogovorjena igra za natezanje krize. ProtiČ je ministrskemu predsedniku danes poslal pismo polno laži in zavijanj in pravi: »Gospod predsednik, na sinočnjem se-setanku, na katerem bi po vašem sporočilo prišlo do defjnitivnega zaključka vprašanja o sestavi koalicijskega^abi-neta. smo našli popolnoma novo situacijo, o kateri dosedaj ni bilo razgovora in ki je nismo mogli niti slutiti. Izvedeli smo namreč od Vas in Vaših tovarišev, da v novi kabinet ne more stopiti niti Narodni klub, s katerim ste se posebej pogajali in katera pogajanja so dovedla do tega čudnega nesporazumljenja, da so zastopniki Narodnega kluba bili prepričani, da je sporazum ž njimi dosežen, dočim ste jim Vi na njihovo iznenađenje sporočili, da je klub Demokratske zajednice odbil njihove pogoje in želje. — ampak da v ta kabinet ne more vstopiti niti Jugoslovanski klub, ker b; v tem slučaju ne ostali socijalisti v kabinetu, a Vi da zahtevate, da ostanejo v vladi tudi socijalisti — niti druge manjše skupine, radikalni disidenti, na-cijolna skupina in neodvisni klub. slednje za to ne, ker so to male skupine, katerim po »količniku in ostanku« ne bi mogel pristati noben portfelj^ Na tem sestanku smo končno tudi izvedeli, da za portfelj agrarne reforme ne pride v poštev niti g. Avramovjč, ampak da je ta portfelj namenjen g. Kramerju odnosno g. Timotijeviču. Nam je ta nova situacija izgledala tem bolj čudna, ker v prvi fazi krize in sestave novega kabi-enta ne le ni tako gledalo, ampak so se one celo predpostavljale radikalni stranki, tako da se je porabilo z Vaše strani več časa za sporazum ž njimi kakor pa z nami. Sinočnje držanje vaše in vaših tovarišev proti tem skupinam pa je naredilo na nas utis, kakor da se jih hoče sedaj kaznovati, ker so lojalno stale na stališču, da svoj vstop v kabinet napravijo odvisen od sporazuma med radikalno stranko m Demokratsko zajednico in ker so morda bili celo mnenja, da motivacija demisije mojega kabineta ni bila neupravičena. Ti dve naziranji na te parlamentarne klopi v tako kratki dobi nasprotujeta načelni taktiki in zanašajo v parlamentarne običaje element, ki ie neparlamentaren in ki ga mi ne moremo sprejeti. Z ozirom na vse to kakor tudi na fakt, da rešenje vprašanja o portfelju za agrarno reformo z vaše strani ne da nikake garancije, da se bo v tem resortu delalo resno in v obsegu, kakor ga je označil g. Draškovič v svoji izjavi na prvi konferenci med vašimi in našimi zastopniki, — radikalna stranka po svojem klubu narodnih poslancev ne more sprejeti soudeležbe v novem koalicijskem kabinetu pod vašim predsed-ništvom, čeprav se je že s tem najres-nejše pečala in bila pripravljena, da vam pride nasproti v vprašanju ministrstva notranjih del, samo da bi s tem rešila državo bede in omogočila solidno notranjo upravo v naši mladi državi. Obžalujoč, da je prišlo do takšnega konca pogajanj, in da se kriza in sestava koncentracijskega kabineta zategne za nadaljni mesec brez naše krivde, mi je čast da vas zaprosim, da izvolite sprejeti pri tej priliki izraze mojega odličnega poštovania. V imenu kluba narodno radikalne stranke Stojan ProtiČ 1 r. Beograd, 9. sept. 1919. Pripis. Čast mi je obvestiti Vas, da bom to pismo porabil tudi v javnosti.
— Afera v Delnicah. Afero, ki smo jo včeraj reproducirali po »Riječi« pojasnjuje »Slovenec« tako-le: »Dne 10. avgusta je peljal deželni predsednik dr. Brejc svojo bolno ženo v Kraljevice Malo pred odhodom, ko je hotel vzeti denar na pot, se je pokazalo, da je njegova žena izgubila ključ do ročne blagajne. V tej blagajni je imel nekaj tisoč našega papirnatega denarja, Šest zlatnikov, ki so jih prejeli njegovi otroci ob raznih prilikah, ter več sto kron srebra: starih desetič, goldiranjev, kron, pet-kronskih novcev in frankov. Ker se je na pot mudilo — bilo je ob 5. zjutraj! — in ni bilo mogoče ne blagajne odpreti, ne dobiti denarja drugod, je pač vzel malo blagajno s seboj v upanju, da Jo odpre v Kraljevici. V Delnicah so hrvatski stražniki pregledovali prtljago, in ker se je dejstvo, da dr. Brejc nj imel ključa, zdelo sumljivo, je deželni predsednik zahteval, naj privedejo ključavničarja, da blagajno odpre. Rekli so, da ključavničarja v Delnicah ni a ko ga je dr. Brejc vendarle našel, tudi ta ni mogel blagajne odpreti. Nato je deželni predsednik zahteval naj blagajno s silo odpro. To se je zgodilo, častnik jo |e pregledal, je videl, da ta ne more biti go-
vo dr. Braca sestavil zapisnik, je deželni
predsednik neovirano svoje »zlato In srebro«« odnesel v Kraljevico ter ga zopet tračno pripetiti v Ljubljana — Pripominjamo, da se ie z deželnim predsednikom vozil bivši poverjenik za javna dela Inžener Remec, ki ie predvsem kriv, da Je nastala Iz dogodka cela afera, ker Je Jel na surov način psovati organe, ki so izvrševali samo svojo službeno dolžnost, s ^hrvatskimi barabami« ter jih obkladati Se z dragimi ljubeznivostmi
Velik ljudski shod za dolnji slovenski Korotan se vrši v nedeljo, dne 28. septembra t. L pri S v. K r 1-žu nad D r a v o g r a d'o m. Sv. Križ je 526 m visok. Leži na krasnem hribčku na štajersko-koroški meji in je le pol ure hoda od postaje Dravo-grad-Meža. Spored se naznani.
— Pomenljiva izjava za Jugoslavijo. Iz Pliberka se nam poroča: Dne 31. pr. m. slavil je naš vele-ugledni someščan g. Ivan Kušlan 40-letni jubilej, odkar je vstopil v službo gozdne uprave grofov Thurn - Val-sassina. Ob enem sta praznovala svojo službeno petindvajsetletnico graščinska gozdarja Simon Kuhar in Štefan Češovnik. V slavnostni na-pitnici, naslovljeni pri skupnem obedu uradništva na slavljence in predvsem na jubilarja g. Kušlan a je g. grof Douglas Thurn, potem ko je po zaslugi očrtal njega dolgoletno zvesto in požrtvovalno delovanje v graščinski službi, s posebno pohvalo poudaril tudi njegove zasluge za pliberško mestno občino, za katero je g. Kušlan dolgo let deloval kot občinski svetovalec in kateri tudi zdaj posveča svoje moči kot prised-nik začasnega občinskega zastopa. Prehajajoč na prevrat, ki je velikemu delu Korošcev ustvaril nov dom v Jugoslaviji, je govornik izrazil iskreno željo, da mlada in nova država procvita in se okrepi ter s posebnim poudarkom naglasil dolžnost vseh brez razlike narodnosti, da ne samo ničesar ne store, kar bi moglo mladi državni organizem v uspešnem razvoju ovirati, ampak tudi pri vsaki priliki po svojih močeh delujejo in prispevajo k skupnemu blagru nove domovine. Podobno izjavo je podal tudi govornik izmed zbranih uradnikov. Beležimo te pomenljive izjave z zadoščenjem, ker vidimo v niih dokaz, da so se uvidevni nemški krogi na Koroškem sprijaznili s historičnimi dejstvi in da vedoč, da jih lepa prihodnjost čaka le v Jugoslaviji, hočejo složno z nami delovati v skupno korist naše prekrasne domovine.
Italijanska »EHikreisungspolitik« proti nam. Tudf Madjarf v obroču? LDU. Veliki Bečkerek, 7. septembra. Sotrudnik romunskega lista »Romanul Asavel« se je razgovarjal v Budimpešti z bivšim ministrskim predsednikom dr. \Vekerlom, ki je izjavil, da morajo biti v bodočnosti odnošaji med Romunijo in Madžarsko najboljši. Romuni in Madžari, je rekel, imajo mnogo skupnih interesov v novi Evropi. Neverjetno ie, da bi oba naroda ne uvidela, kako so njuiini interesi paralelni. Treba si je vzajemno pomagati in ne bi bilo napačno, ko bi v to politiko pritegnili tudi Bolgare, ker oni niso Slovani, je rekel Wekerle. Sodim, je nadaljeval, da bi bila njihova pridružitev koristna za Romune kakor tudi za Madžare. Glede Er-delja je izjavil Wekerle, da je potrebno, da dobi Erdelj avtonomijo z romunskim državnim jezikom, toda s svobodno vporabo drugih jezikov.
— Proti Mfrovnl pogodbi LDU. Beograd, dne 9. septembra. Današnja »Politika« prinaša značilen članek o 51. členu st. germainske mirovne pogodbe, v katerem se pravi, da kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev pristaja na to. da se v pogodbo ustavijo odredbe, ki jih velesile smatrajo potrebne za varstvo in interese prebivalstva, ki se razfikuje po veri in narodnosti od večine domačega prebivalstva. Nadalje, da se ustavijo odredbe, ki jih te velesile smatrajo za svoboden promet ter varstvo trgovskih interesov s sosednimi državami. »Politika« pravi, da znači ta člen za naše kraljestvo, da mi nismo suverena država, temveč da nam tuje države diktirajo carine, trgovinske pogodbe ter obenem tudi to, kako imamo v svoji hiši postopati s tujcem. Kaj bo storila naša delegacija in naša vlada, Id se je dolgo o tem posvetovala, ne vemo. Zagotovo pa vemo, da naša dežela in predstavništvo nikdar ne bosta pristala na ono, kar še od nas zahteva. Naša delegacija mora vztrajati na tem, da morejo temeljtiti vse odredbe, ki bodo prednešene glede varstva manjšin, na obojestranosti. Mi moremo v tej stvari pristati samo na način, ki zapira vrata vtem odredbam, katere bi kršile našo suvereniteto. Ako naša delegacija ne izposluje tega, mora, če tudi t silo zapustiti Pariz. Ne sme podpisati take pogodbe, ki bi uničevala krvave pridobitve Srbije in vrgla nase ljudi v naročje tujcu ter pustila, da nam tujci gospodarijo v lastni hiti. ■*
»Mrko molče m so brldbo rozotomr.
Na mislim seveda tu na tiste tisoče, ki pred par leti še niso nič vedeH o Jugoslaviji ali o jugoslovanski ideji kakor smo takrat govorili; ti niso ničesar pričakovali in zato tudi niso razočarani.
Ne pišem Članka vsem mnogobrojnim bednikom, ki so trpeli bedo v Avstriji in jo trpe tudi sedaj. Želim vsakomur, da se reši iz trpljenja čim prej. a vsi lahko z mirno vestjo pravimo, da sedaj ni slabše, nego je bila da je mnogo bolje in da bo še bolje, da v Jugoslaviji ni slabše nego je v drugih državah, obratno da je ugodneje.
Dajmo se razvrstiti v tri skupine po teh - le vprašanjih: 1. Komu je sedaj v Jugoslaviji slabše, nego mu je bilo prej? 2. Komu je povprečno sedaj enako, kakor mu je bilo prej? 3. Komu je sedaj bolje? Izprašajte se vestno In vsestransko in odgovorite! Kdor dokaže sebi in drugim, da mu je sedaj slabše in da tega ni sam kriv, ta naj se pritoži in naj toži! Vsi ga bomo radi podpirali.
Obračam se pa danes proti ljudem, ki niso bili nikoli siromaki, ki imajo sedaj več služb in med njimi tudi to, da črno na belem proti Jugoslaviji — »zabavljajo«, Če že »mrko ne molče«, baje povsem razočarani.
Sanjal je mož lepe sanje, a ko se je zjutraj zbudil, ni bilo nič, in razočaran je bil. Kdo je kriv, da je bil razočaran, ali ta nesrečni svet, ki je, kakršen ie, ali on, ki je sanjal, ali ker je sanjal?
Iz knjig si je mladenič nabral nekaj misli, pa je pogledal v svet in glej, razočaran je bil. »Star 17 še komaj let, sovražil ves ie svet« ter postal pesimist, ali no domače: zabavljal je. Kdo jc kriv, da je bil razočaran, ali ta nesrečni svet, ki je, kakršen je, ali on, ki je sanial, ali ker je sanjal mladenlŠke sanje?
In evo, razočarani so baje tudi oni, »najidealnejši Jugoslovani«, ki baje sedaj nekje v Ljubljani »obupavajo in si s pestmi tišče usta, da ne kriče; možje, ki so kruto trpeli po ječah in v strelskih jarkih baš radi ljubezni do jugoslovanske ideje, ki so ob zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno enotno državo jokali od sreče in navdušenja kot otroci . . .«
Vprašam te obupance: Ali so pred ustanovitvijo Jugoslavije spali in sanjali, kakor oni mož, pa so se šele sedaj zbudili, ter se čutijo razočarane? Če so spali in neumno blesteče sanjali, potem naj ne krivijo sveta, da ni takšen, kakor se jim je zdel v sanjah. Krivi so sami; ne bi bili smeli spati, ampak bedeti in študirati — porod držav. Ali pa so šele mladeniči sedemnajstletni, ki so zidali zlate gradove? Naj vedo, da se svet nikoli ni ravnal po fantazijah sedemnajstletnih mlade-ničev, ampak sedemnajstletni mladeniči po svetu: na noben način pa naj kra-vala ne delajo; če se že ne morejo več jokati od sreče, kakor so baje ob prevratu, pa naj vsaj mirno študirajo razmere in jih predvsem s svojim delom skušajo izboljšati.
Če so ti otroško nedolžni možje res razočarani, jih vprašam: Kaj so pa pravzaprav pričakovali od Jugoslavije? Ali je vsak izmed njih mislil 1. da bo odšle treba delati samo štiri ure na dan (koliko ostane od spanja, jedi, Iz-prehajanja, kavarne in zabav); 2. da pride vsak brž vsaj v VI .plačilni razred, dasi je v Avstriji bil zadovoljen z 11. ali 9., 3.. da odšle sploh ne bo treba prošenj za dopuste vlagati, niti na njih rešitev čakati; 4. da pojem »dolžnost« sploh izgine in da ostane le pojem »pravica« in »zahteva«? 5. da so Jugoslovani zgolj angeli brez grehov in napak; 6. ako je končno vsak pri jugoslovanskem idealu misUl le na sebe in na svoj »jaz«? Ako je to bila vsebina njihove jugoslovanske »ideje«, potem razumem, da so sedaj razočarani; ali krivi so razočaranju oni sami, ker so pričakovali nemogoče reči ali stvari, ki jih ni in ne sme v prvi vrsti biti v vsebini jugslovanske ideje.
Kdor pa je še naprej študiral vsebino, pomen in važnost Jugoslovan-stva, kdor je vedel, da naša nacijonalna čast zahteva, da pridemo rz robstva in da si sami delimo usodo, naj si bo kakršnakoli, kdor je vedel, da se bo za rešitev jugoslovanskega problema treba neizmerno žrtvovati, da bo treba še dolgo zanj de Ta t i, kdor je vedel, daVidovdanska misel zahteva, v velikih časih sebe in svoje osebne interese podrejati interesom celote, skratka: kdor je bil prepričan, da je pri zidanju države treba pretrpeti nebroj težav, ta tudi dandanes, deset mesecev po prevratu, ni razočaran in ne more biti razočaran. Kar so taki Jugoslovani hoteli, to je v splošnih potezah doseženo; svobodni smo, ujedinjeni smo in ujedinjujemo se in kujemo svojo usodo sami; državni posli se razvijajo vedno ugodneje (to vidimo sedaj pri razvoju ministrske krize). Uverjeni so pa taki Jugoslovani tudi, da pripravljajo bodoči generaciji lepše Čase, nego to jih Imeli naši predniki in nego jih imamo ml; tem lepši bodo oni časi čbn rajši mi trpimo za to večjo bodočnost, čim bolj se irt! sedaj žrtvujemo za trdnost in bodočnost države. Kdor ne podpira sedaj državnega dela s največjo požrtvovalnostjo, ta ruši dom, kjer naj M nekoč njegovi otroci srečno živeli. Kritika državne gradbe In uprave je potrebna, a ne sme zlasti tedaj biti ta-
4 ka, da bi majala temelje naše zgradbe, \jtiS&* fifc YS*4°!» M? taitbtra in t*.
bavlja ne no osebah in strankah, oziroma njih grehih, ampak no plemenskih razlikah — najhuje pa je zabavljati proti Srbijancem; to delajo Nemci med nami in drugi naši sovražniki in že vedo zakaj.
Ni Čas. zdaj »od navdušen i a lokati kakor otrok«, ni pa tudi čas, le zabavljati. Kdor je bil s pravo dušo v strelskem jarku ali v ječi in je že trpel za Jugoslovansrvo, ta bo rad trpel še tudi odšle;, zveličani bodo le tisti, ki vztrajajo do konca — pa mrko ne molče in ne zabavljajo, ampak še le bolj in vneteje delajo . . .
Med vojno mi je star znanec — naj se imenuje Ivan — rekel: »Sedaj se ne smemo eksponirati. Po vojni bomo pogumni.« Ali je torej že prišel čas za ta pogum? Ali se Je že pokazal ta pogum?
Profesor sem in ta ali oni poreče: »To ni realen Človek.« Jaz pa pravim: »Ni vselej najrealnejSi človek tisti, ki vedno misli le na sebe, nikoli na drugega. Sigurno pa ni realen tisti, ki podira hišo svojim otrokom.« __Dr. Fr. Ilešlč.
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Divjaštvo nemškega vojaštva na Koroškem. S Koroškega prihajajo še neprestano pritožbe o divjanju nemškega vojaštva, ki je svoječasno plenfio in ropalo tamošnje prebivalstvo. S pričami Je dokazano in potom uradnih poizvedb ugotovljeno, da je n. pr. posestniku Luki Tosu iz Starega grada, občina Loče, dne 17. julija t. 1. izginil ob 8. dopoldne s paše vol, vreden 1400 kron. Vol se Je pase! pol ure oddaljen od hiše ter ga vzela v vasi nastanjena celovška Heim-uehrkompanija. Vola posestnik seveda doslej še ni dobil nazaj. Istotako so posestniku Tomažu Kuharju iz Starega grada, občina Loče. dne 3. julija ponoči izginili trije panji čebel, vredni 600 K. Čebele ie ukradla v vasi nastanjena celovška HeimwehrkornpanfJa. Čez 14 dni Je dobila sedemletna Kristina Pintar \z Starega grada ukradene panje popolnoma razbite v hribu, kake četrt ure daleč od hiše. Posestniku Ivanu Janša lz Starega grada št 16, občina Loče, je dne 28. junija t. 1. izginilo iz njegove shrambe osem klobas, en kilogram slanine in več kosov snhega mesa. Tatvina Je bila izvršena med eno in štirih popoldne. Okofi sedmih zvečer so dobili v posest-nikovem skednju skritega nemškega vojaka Cernuta od celovške Heimwehr-kompanije, ki je bila takrat v okolici Starega grada, černuta so na posestni-kovo ovadbo menda aretirali in odvedli proti Beljaku. Vrednost ukradenega bfaga znaša 200 K. Dne 29. junija t. L je izginil istemu posestniku s paše, približno pol ure daleč od njegove hJŠe, vol, ki je bil vreden 1600 K. Po vsem obnašanju in prejšnjih hudodelstvih ter tatvinah je popolnoma upravičena sumnja, da je tudi tega vola ukradla Hei-vehr kompanija. Vola posestnika Janša doslej še ni dobil nazaj. Ista stotniia mu je ukradla tudi vse črešnje ter pr! tem polomila veje na drevesu, tako da Je povročila naimanj 1000 K škode.
Franchet d' Esperay na povratku. LDU. Zagreb, 9. septembra. SnoČi se je mudil v Zagrebu poveljnik vzhodne armade general Franchet d' Esperay, ki se vrača v svojo domovino Francijo. Civilne In vojaške oblasti so priredile odličnemu gostu slovesen sprejem. Na postaji so ga sprejeli zastopniki vlade, armijske komande in mesta Zagreba. Postavljeni sta bili dve častni stot-niji. naša In francoska. Ko je general stopil iz vlaka, ga je pozdravil v Imenu bana in vlade poverjenik dr. Ogorelica, ki je slavil kooperacijo vojske na solunski fronti, katera je pod njegovim vodstvom izvojevala tako slavno zmago. V imenu mesta je pozdravil generala senator Kaktlč In mu izročil za spomin album mesta Zagreba. General se je na pozdravih iskreno zahvalil In pripomnil, da je naše kraje prepotoval že pred 20 leti in se že takrat uveril, da biva tukaj en edinstven narod. Po sprejemu se je general odpeljal v hotel »Palače«. Ponoči je nadaljeval pot proti Franciji.
Prvi kongres jugoslovanskih žen v Beogradu še vrši dne 21. t. m. Predsedstvo Splošnega slovenskega ženskega društva je prejelo povabHo za vsa slovenska ženska društva ter vabi njih predsednice in odbornice na skupno sejo dne 12. septembra 1919, to je v petek popoldne ob 4. uri v malo posvetovalnico na magistratu. Udeleženke kongresa bodo imele polovično vožnjo do Beograda ter se jim poskrbi stanovanje. Ker je treba imena zastopnic naših ženskih in dobrodelnih društev javiti zvez! srbskih ženskih društev v Beogradu, naj se blagovolijo zastopnice naših žensk ;h in ženskih dobrodelnih društev sejo petek zanesljivo udeležiti.
— Gledališki igralci pr| pres nasledniku. Beograd, 9. septembia. Prestolonaslednik je sprejel včeraj v posebni avdijenci zastopnike Zveze gledaliških igralcev, ki so ga naprosili, da prevzame protektorat nad Zvezo. Prestolonaslednik Je tej želji rade volje tttirageL
— Materijal za Savski most Beograd, 9. septembra. Angleški in francoski poslanik v Bukarešti sta intervenirala pri romunski vladi, naj pošlje ne-mudoma v Beograd materijal za zgradbo Savskega mostu, katerega so, kakor znano, romunske oblasti v Resicah zadržale.
Sokolski zlet v Ptuju. LDU. Ptuj, 8 septembra. S Ptujem vred je slavila včeraj rudi vsa Slovenija ne le 501etni jubilej obstoja Narodne Čitalnice, temveč v še večji meri proslavo vstajenja iz razvalin avstrijskega trinožtva prerojenega jugoslovanskega Ptuja. Prvič v zgodovini tega starodavnega mesta si je izvzemši nekaterih nemšk. hiš, že na predvečer nadel Ptuj svečano obleko iz pestrih jugoslovanskih trobojnic, zelenja in cvetja. Na dično okrašenem kolodvoru je vzbujal pozornost slavolok z napisom: »Iz narodne stoletne noči na delo ti pravi buditelj!« Na sprejem gostov je čakala posebna deputacija Narodne čitalnice, Sokola in drugih društev. 2e s prvim ob pol 8. zjutraj dospelim vlakom je došlo obilo občinstva. V ta vlak je v StmiŠču vstopil tudi primorski Sokol, med drugimi tudi 74 goriških Sokolje. Pol ure pozneje je dospel v Ptuj hrvatski vlak s Sokoli iz Središča, Ormoža. Čakovca, Varaždina in Krapine, častno zastopani so bili tudi Sokoli in Sokoliće iz Ljutomera in Sv. Lenarta v Slovenskih goricah.    K pozdravu na kolodvor je dospel tudi ptujski Sokol z naraščajem. Po razvrstitvi sokolskih žup je bil oficijalen sprejem. Navzoče je pozdravil starosta ptujskih Sokolov dr. Farnevc.    V svojem pozdravnem nagovoru je navzoče spominjal, da so prvič došli v jugoslovanski Ptuj, in da je Ptuj, ta nekdaufa nemška trdnjava, danes jugoslovanski, na tem imata tudi Sokol in Čitalnica mnogo zaslug. Z osvoboditvijo Ptuja pa naše delo nikakor še ni končano. Pred nami stojijo priče naših neodrešenjh bratov Iz Primorja, na naši severni meji pa nam preti izguba Radgone. Govornik je končal z iskreno dobrodošlico v jugoslovanskem Ptuju. Godba je nato zasvirala narodno himno. V imenu Sokolsrva se je za pozdrav zahvalil dr. Pivko. Sprejemu je sledil odhod na telovadni prostor. Na čelu izprevoda so jahali Sokoli, za njimi sokolski naraščaj Ptuj, Maribor In Ormož ter Sokoliće Gorica, Maribor, Ormož, Ljutomer, Sv. Lenart. Nato je sledila   mestna godba in tri zastave, mariborska, goriška in ljutomerska, potem Sokoli iz navedenih krajev in častna stotnija saperskega bataljona v Ptuju. Na telovadnem prostoru so se vršile pred vaje. Ob 10. dopoldne je dospel nadaljnji vlak z udeleženci iz raznih krajev. Dospela je med drugim tudi »Glasbena Matica« iz Maribora. Med tem se je vršila v stolni cerkvi v mestu slovesna služba božja. Nato je bilo slavnostno zborovanje   Narodne čitalnice v veliki dvorani Narodnega doma. Koncem dopoldanske slavnosu" se je vršil veličasten izprevod skozi ulice mesta, ki jih krasijo slovenski napisi. Na čelu izprevoda so jahali kmetski jezdeci v narodni noši. Njim je sledil okrašeni voz zavednih Slovencev iz Račja, nadatje jahalni odsek ptujskega okola, potem godba,  praporji in staroste odposlanstev Slovenske Sokolske veze, sokolski naraščaj. Sokoliće, Sokoli In ptujska Narodna Čitalnica.   Izprevod je zaključila častna stotnija saperskega bataljona in številno občinstvo. Razen omenjenih so-kolsfcih društev je bil zastopan tudi Sokol iz Novega mesta, Iz Ljubljane (1.), Škofje Loke, Rogaške Slatine, Križev-cev, Radeč, Trbovelj itd.   Zastopan Je tb?l tudi mariborski češki klub. Izprevod se je ustavil pred okrašeno hišo, kjer je imel gerent dr. S en čar na navzoče krasen nagovor. Spominjal se Je dogodkov leta 1908., ko so bili Slovenci ob prihodu Ciril - Metodovega društva v takrat ponemčurienem mestu sirovo napadeni Danes pa svoje jugoslovanske brate z vročim srcem pozdravlja in poljublja jugoslovanski Ptuj. Govornik Je zaključil svoj govor s trikratnim živio - klicem kralju Petru In regentu Aleksandru, ki je izzval desettisočeri odmev zbranega občinstva. Godba je nato zasvirala »Lepo našo domvjno«. Za pozdrav se je za-hvafil dr. Sernec, ki je omenjal, da je •današnji dan najpomembnejši   dan v zgodovini mesta Ptuja In vsega zaledja, ,Pred Narodnim domom je pozdravil izprevod predsednik Narodne Čitalnice, dr. Jurtela, kateremu se je zopet zahvalil dr. Sernec. Slavnostni izprevod se Je 'zaključil pred   okrajnim glavarstvom, >jer je okrajni glavar dr. Pirkmajer v •vznesenem govoru pozdravil navzoče v imenu politične oblasti. Tudi tukaj Je odzdravil dr. Sernec ter so njegove besede izzvale posebno navdušenje, ko je 'naglašal, da se nikdar   ne odpovemo idej združenja  z našimi primorskimi brati. Iz tisoč in tisoč grl je zaorila svečana prisega: »Nikdar!« S to prisego so se združili navdušeni »ZMo« klici kralju Petru in regentu Aleksandru. Primorski Sokol je med ognjevitim govorom brata Trošta dvignil goriško zastavo. Govornik je naglašal, da so pod to zastavo korakale svoj čas sokolske vrste po ulicah naše Gorice In na po-vratek tega trenutka nikdar ne bomo nehali upati. Naša zastava bo zopet plane*
lala na našem solnen. jugu. Nato je bil t banket v nekdanji nemški hiši, kjer je I več govornikov povzelo besedo. Popoldne ob treh je bila javna telovadba, ka- ; teri je prisostvovalo nad -6000 gledal-cev. Slavnosti je sledila ljudska veseli- \ ca v mestnem parku.   Dan je potekel , brez najmanjšega nesoglasja ob sploš- | nem navdušenju ter bo ostal vsem udeležencem gotovo v trajnem spominu.
Plebiscit no Koroškem.
O načinu, kako se ima izvršiti plebiscit na Koroškem, vsebuje St Ger-mainska mirovna pogodba te - le določbe;
Člen 49. Prebivalci celovške kotline se vabijo, naj z glasovanjem označijo državo, kateri hočejo da pripada njihovo ozemlje. Člen 50. Celovška kotlina se deli z ozirom na priprave za plebiscit v dve coni: v prvo severno in drugo južno cono. Celovška kotlina se podreja kontroli posebne komisije, ki je s tem dobila nalogo, da tamkaj pripravi plebiscit in zagotovi nepristransko upravo. Ta komisija bo sestavljena tako - le: 4 člani, ki jih imenujejo Ze-dinjene države ameriške. Velika Britanija, Francija in Italija, 1 član, ki ga imenuje Avstrija, 1 član, ki ga imenuje država SHS. Avstrijski član se udeležuje posvetovanj te komisije samo v slučaju, ako se bo razpravljalo o vprašanjih, tičočih se druge cone, jugoslovanski član pa bo sodeloval pri posvetu samo, ako se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo prve cone. Sklepi komisije so veljavni, ako se sprej-mo z večino glasov. Drugo cono zasedejo avstrijske čete, upravljala pa se bo po določbah avstrijske administracije. Prvo cono so okupirale jugoslovanske čete in se upravlja po splošnih določbah jugoslovanskih zakonov. V obeh conah se mora število vojaštva omejiti na efektiv, ki ga določa komisija kot zadosttn za vzdrževanje javnega miru in reda. Te čete bodo izvrševale svojo nalogo pod nadzorstvom imenovane mednarodne komisije. Te Čete se morajo čim naipreje nadomestiti s policijo, ki se ima rekrutirati na licu mesta. Mednarodna komisija ima nalogo, da organizira glasovanje in ukrene vse potrebno, da se zagotovi svoboda, točnost in tajnost tega glasovanja. V pni coni se izvrši plebiscit tekom prvih treh mesecev, čim stopi v veljavo mirovna pogodba. Dan glasovanja določi mednarodna komisija. Ako izpade ljudsko glasovanje na korist države SHS, potem se izvede plebiscit v drugi coni v prvih treh tednih po razglasitvi glasovalnega rezultata v prvi coni. Tudi tu določi dan glasovanja mednarodna komisija. Ako pa izpade glasovanje v prvi coni na korist Avstriji, odpade v drugi coni ljudsko glasovanje in vse to ozemlje ostane de finitivno pvd avstrijsko suverenostjo. Glasovalno pravico za plebiscit ima ne glede na spol vsaka oseba, ki je 1. dne i. januarja -919 prekoračila 20. leto: 2 ki je imeia 1. januarja 1919 redno stanovališče v eni izmed con, v katerih se ima vršiti plebiscit, in 3. ki je bila v eni izmed omenjenih con rojena ali je tamkaj stalno bivala od 1 .januarja 1912, odnosno si tamkaj pridobila domovinsko pravico. Rezultat glasovanja se odloča po večini glasov, ki so bili oddani V dotični coni. Po izvršitvi glasovanja obvesti mednarodna komisij? aiiirane in asociirane velesile o rezrl tatu. Istočasno se objavi podrobno poročilo o poteku ljudskega glasovanja. Ako se glasovanje v prvi ali drugi coni izvrši v prilog pridružitvi k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, izjavlja Avstrija, da se od tega trenutka odpoveduje na korist državi SHS vsem pravicam in pravnim naslovom na to ozemlje. V sporazumu z mednarodno komisijo se bo nato srbsko - hrvatsko-slovenski vladi dala prilika, da postavi na imenovanem ozemliu svoje definitivne oblasti. Ako odloči ljudsko glasovanje v prvi ali drugi coni na korist Avstriji, bo avstrijska vlada po doseženem sporazumu z mednarodno komisijo dobila priliko, .da postavi svoje oblasti z definitivnim značajem v celovški kotlini ali v drugi coni. Čim ho uprava tega ozemlja na ta način bodisi po državi SHS, bodisi po Avstriji zasi-gurana, prenehajo vsa pooblastila mednarodne komisije. Stroške vzdrževanja te mednarodne komisije nosita Avstrija In država SHS vsaka do polovice.
Slovanski svet.
Prekmurje in — Tešln. Bil sem proti temu. da bi se radi Prekmurja postopalo tako hrupno in pred vso javnostjo — na posmeh našim sovražnikom in na škodo države. Dr. Kramar o tešinskem sporu dosle sploh ni hotel javno govoriti ali pisati, ker ni hotel neprijateljem privoščiti spektakla prepirov dveh slovanskih držav. In tudi to, kar je sedaj napisal o tem v »Journal des Dčbats«, je pisano skrajno mirno in napram Poljakom koncllllantno. To Je postopanje slovanskega državnika v slovanskem vprašanju. — Nasproti članku prof. Kovačiča v mariborski »Straži« bi povdaril to, kar je razvidno iz gornjih besed o Kramaru, đa se mu je zdela hrupnost nastopa »Slovenca« v tej stvari škodljiva in prav nič znak globljega jugoslovan-stva. Izrecno sem naglašal, da mi ni šlo za upravičenost ali neupravičenost hrvatskega postopanja v Prek-murju— o tem nisem bil dovolj ftK
formiran, ampak za duha, ki se Je bil ob tej priliki pokazal. Še manj mi je šlo za to, braniti pri tem Hrvate in očitati le Slovencem separatizem; da je velik del Hrvatov separatistov, to vem in obsojam jaz bolj ko kdo drug; škoda da baš »Slovencevi« Slovenci nastopajo vzporedno z njimi. Proti tistim, ki nas tolažijo, češ, le zdaj smo še posebe Slovenci, posebe Hrvati, Srbi, nekdaj se pa bomo zlili, pravim: Upravno moramo že sedaj temu zlivanju pripraviti pot; čim delj bomo narazen po plemenih upravljani, tem fanatičnejši separatisti bomo. Kar je od začetka le malo narazen obrnjeno, gre s časom vedno bolj narazen. Dr. Fr. I.
Kdo ščuva? Namreč na Slovaškem proti Čehom. ICakor pišejo »Nar. Listv«, napadajo klerikalci, židje in madžaroni v lepi slogi vse kar je na Slovaškem češkega. Dasi češko-slovaški minister dr. Šrobar in njegovi liudje opuščajo vse, kar bi moglo koga razdražiti, se agitatorji ne pomirijo, ampak ščuvajo tem bolj. Čim več prizanesljivosti vidijo nri dr. Šrobarju. Znani duhovnik Hlinka zbira vse bivše Madžarone, katoliške duhovnike in razvija no njih s priž-nic in iz snovednic tako agitacijo proti »nekrščanskim Čehom« in »Če-hoslovakom«, da ljudstvo začenja mrziti češkega vojaka, učitelja, uradnika . . . Hlinkovci mislijo, da bodo očuvali svoj klerikalni ideal s — kitajskim separatizmom.
— Neme! ne dajo šol vkljub mirovni pogodbi. LDU. Dunaj, 8. septembra. (C. T. U.) Panes je bilo tu zborovanje društva Komenskega. Udeležilo se ga ie sto oseb, da vpišejo otroke v češke šole, ker je češka manjšina na Dunaju prepuščena sama sebi; dunajska občina Je izjavila, da kljub mirovni pogodbi za češko manjšino ne bo storila ničesar. Dunajske oblasti trdijo, da Nemci kot visoko kultiviran narod češkim otrokom že s tem pomr>-g?!o. da jih sprejemajo v svoje šole :n združijo z nemškim narodom. Ker ima češka manjšina pravico do svojih šol na Dunaju, so sklenili na zborovanju, da se bodo z vsemi sredstvi, eventualno tudi s stavko otrok, zavzemali za te šole. V sredo se bo vršil še en shod in poslala deputacija 5 članov k duna-skim oblastim in ako se le-te ne bodo odločile, bo češka manjšina z vsemi mečmi začela boj za šole.
— Orožje za Čehe. LDU. Dunaj, dne 8. septembra. (ČTU.) »Abend« poroča iz Monakovega: Glasom sporočila generala Duponta je dovolila ententa, da se iz Nemčije prepelje v čeho-slovaško republiko 50.000 pušk mauseric, 10.000 karabinarjev, 2000 strojnic in 500 žarometrov. Pogajanja za dobavo vodi tvrdka »Internationa!* v Norimberku.
Auffenberg prosi za sprejem v češko armado. Bivši avstro - ogrski vojni minister general Moric Auffenberg, ki ima Ljubljančanko za ženo in ki je sicer poleti vedno bival na r.vojem posestvu pod Šmarno goro, je prosil, kakor poročajo češki listi, za sprejem v češko - slovaško armado. Prošnja je pisana v slabi češčini. V prošnji navaja Auffenberg, da je vešč nemškega, francoskega, srbo-hrvatskega in deloma tudi češkega jezika in da je pristojen v Opavo. Pod prošnjo se je podpisal: Moric Auffenberg - Kotnarov. general in-fanterije. češko - slovaško vojno ministrstvo je prošnjo odklonilo, češ, da je bil Auffenberg vedno sovražnik češkega naroda in da je zlasti kot vojni minister ookazal vso svojo mržnjo proti češkemu živliu.
— Praktična Amerika. LDU. Milan. dne 9. septembra.. (Brezžično). Iz Varšave se poroča, đa je dospela tjakaj ameriška finančna komisija, da prouči možnost ustanovitve velike banke za Poljsko in za baltiško ozemlje.
Mirovno konferenco.
— Proti podpisu. LDU. Saint G e r ra a i n , dne 8. septembra. (DKU). Kakor poroča »Temps«, groze sedaj v resnici tako Romunija, kakor Jugoslavija in Čehoslovaška, da prihodnjo sredo ne bodo hotele podpisati mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, ako se ne zadosti njmovim zahtevam. Romunska delegacija je že predložila mirovni konferenci noto, v kateri pravi, da je dobila od svoje vlade povelje, naj podpiše mirovno pogodbo, toda z gotovim pridržkom, ki se nanaša na člen 60. Kakor ve poročati »Tempsc, je vrhovni svet na to noto že odgovoril in izjavil, da se s tako ponudbo ne more strinjati, ter da mora Romunija brezpogojno podpisati, ali pa sploh ne podpisati. Kakor znano, Je vrhovni svet pri podpisovanju versailleskega miru zavzel enako stališče napram Kitajski. Jugoslovanska vlada je dala svoji mirovni delegaciji navodilo, naj podpiše saint-germainska pogodbo samo tedaj, ako ima veljati določba o varstvu tudi v pokrajinah, ki so spadale k Srbiji že od pričetka vojske leta 1914, Zelo dvomlji-
vo je, kaj se bo zgodilo, ako vrhovni svet odkloni to zahtevo, kajti beogradski vladi najbrže ne bo mogoče, poslati svoji mirovni delegaciji nova navodila tako hitro, da bi jih delegacija prejela še pred sredo. — V čeho - slovaški republiki vlada, kakor znano, veliko ogorčenje radi sklepov posameznih komisij, ki so bili predloženi vrhovnemu svetu in ki razsojajo tako v tešinskem vprašanju, kakor tudi v vprašanju meje v Spižu in v Oravi ugodno za Poljake. »Temps« pravi, da se po vseh znakih v Pragi misli na to, v svrho demonstracije proti tem razsodbam, odkloniti podpis nemško - avstrijske mirovne pogodbe. List se obrača v svojem uvodnem članku proti takemu postopanju čeho - slovaške republike in pravi, da bi bilo vendar brezzmiselno zaradi tešinskega vprašanja odkloniti podpis mirovne pogodbe, v kateri sploh ni govora o tem vprašanju. Končno prelaga »Temps«, naj se rešitev tešinskega problema odgodi vse dotlej, da bo ljud-kso glasovanje odločilo usodo Gorenje Šlezije.
— V sredo. LDU. Saint Germa in, 7. septbembra. (DKU.) Vrhovni svet je sklenil, da se bo podpisala nrrovna pogodba z Nemško Avstrijo v Saint Germainu v sredo 10. septembra ob 11. uri dopoldne.
— Proti Romunom. LDU. Saint G e r m a i n, dne 9. septembra. (DKU.) Odposlanec entente George Clerk je v imenu zaveznih in pridruženih držav stavil romunski vladi naslednje zahteve: Romunske Čete se morajo rmakniti iz Madžarske v določenem roku in morajo takoj ustaviti rekviriranje; dalje morajo izročiti že rekvirirani materijal komisiji za obnovo in odškodnino. Romunske čete. ki se nahajajo na madžarskih tleh, se moralo pokoriti navodilom vrhovnega sveta zaveznikov, v kolikor se tiče sestave vlade in vzdrževanje javnega reda.
— Mednarodni promet LDU. .Milan. dne 9. septembra. (Brezžično). Kakor poročajo časopisi, so med italijansko vlado in vladami raznih držav pogaianja v teku. da se takoj po podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo opustijo potni Hsti, s čemer bo zopet omogočena obnova mednarodnega prometa, kakršen je bil pred vojno.
— Romun! odklanjajo. LDU. IDU. Pariz, dne 8. septembra. (ČTU.) Romunska delegacija je konČnove!javno odklonila podpis mirovne pogodbe v št Germamu radi določb o varstvu manjšin.
— Lahi fn mirovna pogodba. LDU. Milan, dne 9. septembra. (Brezžično). Kakor poroča »Popolo Romano«, se pričakuje za prihodnji teden prihod Tittonija v Rim. Takoj nato bo priCela razprava o mirovni pogodbi z Nemčijo in z Avstrijo.
— Dvinsk. LDU. S tok h o I m, 8. septembra. (ČTU.) »Afton Bladet« poroča, da so Litvinci osvojili Dvinsk.
— Nemški cesar — moralno obsojen. LDU. \msterdam, 7. sept (DKU.) Kakor poroča tiskovni urad »Radio«, Je ameriški državni tanjk Lansing v svojem govoru o razpravah mirovne konference glede kazenskega postopanja
profi bivšemu nemškemu cesarju izjavil: Komisija za preiskavo Je prišla do soglasnega zaključka, da ni mogoče bivšega nemškega cesarja kazensko preganjati radi izbruha vojne, oziroma vpada v Belgijo in Luksemburško. Komisija Je sicer ugotovila, da je cesar pač zagrešil moraličen zločin proti človeštvu, morala je pa obenem priznati, da dejanski ne obstoji nobena postava, po kateri bi se dalo početje nemškega cesarja označiti kot kažnjiv zločin. Krivda cesarja ni taka, da bi jo mogel ugotoviti in kaznovati kak sodni dvor.
Komisija za obnovo. LDU. L v o n , 9. septembra. (DKU. — Brezžično.) Kakor poročajo z Duna-ia, bodo v podkomisiji za obnovo In odškodnino, katere štirje člani se mude na Dunaju, zastopane naslednje države: Anglija, Francija in Italija, ki bodo imele vsaka po dva glasa, dalje Grška. Poljska, Romunija, Jugoslavija In Čehoslovaška vsaka z enim glasom. Nemška Avstrija ne bo zastopana, razen če bo komisija sama smatrala zato potrebno. — V nobenem primeru pa ne bo imela pravice do glasovanja.
IZ MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJSKO REPUBLIKO.
Avstrija priznava neodvisnost države SHS.
Člen 46 mirovne pogodbe z Avstrijo se glasi: »Avstrija priznava, kakor so to že storile aiiirane in asocirane države, popolno neodvisnost države SHS.
Člen 47: Avstrija se odpoveduje, v kolikor je na tem mteresi-rana, v prilog državi SHS vsem pravicam in pravnim naslovom na ozemlje bivše avstro - ogrske monarhije, ki leži Južno avstrijskih meja. ki so fiksirane v členu 27 drugega poglavja mirovne pogodbe, ker tvori to ozemlje bistveni del države SHS.
Člen 48: Komisija, obstoječa Iz sedmih Članov, katerih trojico imenujejo aiiirane in asociirane velesile* enega
kraljevina SHS in enega Avstrija, se sestavi takoj drugi dan potem, ko stopi v veljavo sedanja pogodba in ima nalogo, da takoj na licu mesta določi traso mejne črte med obema državama v smislu člena 27, 4. točke drugega oddelka. Sklepi te komisije se izvrše z večino glasov in so za obe interesiranJ stranki obvezni.
Varstvo narodnostnih manjšin.
Člen 24: Država SHS soglaša g določbo, da velesile prevzetno varstvo onih prebivalcev v državi SHS, ki se po svoji rasi, jeziku ali veri razločujejo od veČine stanovništva, ako smatrajo velesile to za potrebno; obenem dovoljuje, da se ta privolitev sprejme v posebno pogodbo z aliiranimi in asoci-iranimi velesilami. Država SHS dovoljuje taldsto v ta da se v pogodbo z aliiranimi in asociiranimi velesilami sprejme določba, da lahko te velesile ščitijo, v kolikor smatrajo to za potrebno, svobodo transitnega prometa !n enakomerno uradno postopanje v za^ devi trgovanja z drugimi narodi. Avstrija mora izročiti akte!
Člen 93: Avstrija bo brez odlaganja izročila vladam mteresiranih aliiranih in asociiranih držav arhive, zaznamke, načrte, spise Jn dokumente vseh vrst ki se nanašajo na civilna vojaška financijalno, pravno in vsako drugo upravo. Ako so kakršnikoli dokumenti, arhivi, spisi ali načrti izginili, jih mora Avstrija na zahtevo vlad mteresiranih aliiranih m asociiranih držav nadomestiti. V takšnih slučajih, kjer se arhivi registri, načrti, spisi ali dokumenti, ki nfmaio vojaškega značaja. Istočasno nanašajo na avstrijsko upravo in se vsled tega ne morejo Izročiti, se Avstrija obvezuje, da jih pod pogojem reciprocitete sporoči vladam interesirarrfh, aliiranih in asociiranih držav._
Sokolstvo.
Dolenjsko okrožje Sokolske župe  Ljubljana I. je
priredilo dne 7. septembra 1919 svojo drugo Javno telovadba združeno s tekmo na letnem telovadišču. Zjutraj se je udeležilo tekme 28 bratov in 8 sester iz vseh okrožnih društev. Tekma v višjem m nižjem oddelku je pokazala lepe uspehe, ki nam pričajo, da se je pričelo tudi na južnem koncu župe živahno življenje. V društvenem višjem oddelku je dosegel brat Ivan Arko vseh 100 dosegljivih točk, toda tudi vsi ostali tekmovalci so se izkazali kot prav dobre. V nižjem društvenem oddelku je dobil brat Stanko Pod« boj 94 odstot vseh točk. nad 70 odstol je doseglo 11 bratov. — Popoldne ie je zbrala na lepem tehradišču pestra množica do 1500 oseb. ki je sledila okrožni javni telovadbi z velikim zanimanjem. Nastopile so gojenke, članice, naraščaj in članstvo k prostim vajam, ki so se prav dobro izvajalec posebno veselje je pa napravil vsem gledalcem naraščaj, ki Je svoje proste vaje res krasno absotviraL — Orodna telovadba je pokazala celotni telovadni sestav. Nastopili so bratje na drogu, bradlji in konju, skoku v višino ta daljino tn metanju kroglje. Obenem pa je dvigala prva vrsta naraščaja lahka bremena, ostali gojenci so skakali čez koza Bila je živa slika sokolskega delovanja, življenja in vrvenja, — Po javni telovadbi se je razvila domaČa narodna veselica, kjer so bile posebno častno zastopane okoliške vasi. — Okrožni zlet je privabil mnogo občinstva iz Kočevja, S od ražice. Loškega potoka tn Velikih Lašč. Vsi so odhajali z zavestjo domov, da so videli nekaj lepega. — Zdravo! —r»
Telovadno društvo »Sokol« v Novem mestu priredi v nedelja dne 14. septembra t L javno vežbo in veliko ljudsko veselico na Loki s sledečim sporedom: 1. Sprejem gostov ob 13. uri na kolodvoru, potem obhod po mestu. 2. Ob 15. uri javna telovadba: a) proste vaje članstva iz leta 1914; b) proste vaje gojencev in gojenk; c) proste vaje dijaškega naraščaja; d) dve skupini dijaškega naraščaja iz leta 1914; e) proste vaje članic iz leta 1914; f) telovadba na orodju. 3. Ljudska veselica. Sodeluje novomeška sokolska godba, pomnožena z godci metliške godbe. — Prijatelji Sokolstva dobrodošli! — Odbor.
Nekaj k ztetu Ljubljanske sokolske župe na Viču dne 7. septembra. Zanimanje or^činstva za Sokolstvo je v Sloveniji velika tako da se vse Sokolove prireditve navadno dobro obnesejo. To nam dokazujejo prireditve zadnjega časa: Kočevje, Borovi je, Ljubljana. Veliko udeležbo je bilo pričakovati torej tudi za Vič in to toliko bolj, ker je Vič v neposredni bližini mesta in odpadejo vsled tega meščanom - udelež-nikom stroški za drage vožnje po železnicah. Precizna telovadba, zlasti precizno izvajane proste vaje nudijo gledalcu velik užitek. Toliko večji pa bi bil užitek, ako bi bile pri takih prireditvah v večjem stilu na razpolago tribune, tako da bi mogel gledalec pregledati celo telovadišče in cel nastop. Kakor se danes postavijo sedeži, vidiš pri prostih vajah večinoma le prvo vrsta pri telovadbi na orodju, drog aH bradlja ki ti je slučajno pred o£mL — Dalje se ml zdi za uspeh prostih vaj velikega pomena, da je za voditelja prostih vaj pripravljen vzvišen oder, tako da morejo nastopajoči vsak čas videti voditelja in ubogati na njegov migljaj. Na ta način voditelj lahko veže pozornost izvajalcev edino na svojo osebo. To je nujno potrebno zlasti pri nastopu na^aičaja. ki se vsled avoje
hran 4. .SLOVENSKI NAROD-, unč 11 septembra ižiitt 2i\ §tev.
_ ■ ■
mladosti in živahnosti rad spozab! do koketiranja z občinstvom. Vsled tega . trpi potem skladnost posameznih gi- | hov. ki je eden glavnih namenov takim produkcijam. Z vzvišenega prostora bi mogel tudi voditelj konstatirati takoj vsako napako, ki je sicer ne more opaziti. Verjamem, da to oboje stane danes precejšnje vsote, ki bi se pa krile z zvišano vstopnino na tribuno. In potem
— mogoče bi se dalo nabaviti materijal in ga pripraviti tako, da se ta tribuna da postaviti in zopet zložiti; o potrebi se kratkomalo — vsaj v okolici mesta
— prepelje in postavi na telovadišče. V kratkem imamo pričakovati neko prireditev Sokola v večjem stilu na prostoru SK »Ilirije«. Ker je prostor Ilirije itak že samo za večje nastope, bi se mogoče postavila tribuna sporazumno z Unijo. Iliriji bi pri njenih tekmah tudi izborno služila.
Sokolski zlet v Celie. Dne 14. t m. s* vrši zlet Sokolstva v Celje. Zleta se udeleži tudi srbsko in hrvatsko Sokol-stvo v večjem številu. Ker je zlet Sokolstva v Celje v narodnostnem ozlru velikega pomena — zlasti ko Sokolstvo pred leti praga Celja niti prestopiti rd smelo in smo morali v senci avstrijskih bajonetov ostati izven mesta, pori v! j amo vsa bratska društva, da se po možnosti zfeta udeleže. Vožnja cena po* lovična. Čas odhoda 12 Ljubljane pravočasno javimo. — Predsedstvo Sok. Z.
Pripravljalni odbor za žensko sokolsko organizacijo ima jutri v četrtek 11. t. m. olj 6. uri zvečer svojo sejo v Zvezni sobi v Narodnem domu L nadstropje.
Dnevne vesti.
Prvi protnenadni koncert nove ljubljanske garntzljske godbe je v nedeljo dne 7. t m. privabil v Zvezdo ogromno občinstva. Kljub temu, da godba še ni tako velika, kakor je nameravana, je njena sestava Izvrstna in svirala je s tako preciznostjo ln tako polnodoneče, kakor katerakoli prvovrstna vojaška godba. Seveda gre tu vsa zasluga gospodu kapelniku, kapetanu dr. Cerinu, temu vi« soko naobraženemu našemu glasbeniku, ki je ob naravnost obupnih zaprekah najrazličnejših vrst v neverjetno kratkem času znal predstaviti občinstvu 30 mož broječo, umetniško šolano in umetniško dirigirano godbo. Vsakdo nas mora biti ponosen na to prvo slovensko vojaško godbo v Ljubljani, ki se nam je z vsem glasbenim elanom in pod najboljšim umetniškim vodstvom predstavila In katere koncerti bodo odslej vsakomur postali stalen umetniški užiteK.
Polnoletnost Po srbskem in črnogorskem zakonu je polnoleten, kdor je izvršn 21. leto svoje starosti Po avstrijskem zakonu, ki Je veljal pri nas, pa tudi na Hrvatskem, pa je dosegel človek polnoletnost šele z dovršenim 24. letom: ravnotako tudi v Bosni in Hercegovini. Ta razlika se je morala izenačiti tembolj, ker smo mi s svojin; določilom bili precej osamljeni. Naši sosedje Nemci in Lahi, kakor tudi Fran-cozje, dosežejo polnoletnost z 21., Švicarji celo že z dovršenim   20. letom. Ravnotako je v Rusiji.    Tudi Nemška Avstrija je sledila temu vzgledu ter določila, da postane polnoleten, kdor izpolni 21. leto. Z zakonom z dne 31. Julija 1919, k ije bil objavljen dne 2. septembra v »Službenih Novinah«, Je za vso kraljevino Srbov. Hrvatov In Slovencev uzakonjeno, da postane vsak naš državljan polnoleten  s pričetkom dneva, katerega dopolni 21. leto svoje starosti. Za nazaj zakon ne velja. Vsi, ki so bili tedaj dne 2. septembra stari več kakor 21, pa manj kakor 34 let, so postali polnoletni z dnem   2. septembra 1919. Pozdravljamo ta zakon kot mal, toda zefo važen korak na potu izenačenja zakonov v Jugoslaviji. Različnost določil o dobi, s katero postane človek polnoleten, je bila tuintam naravnost nevarna. Srbijanec ali Črnogorec, ki Je izpolnil 21. leto, je lahko razpolagal s svojo imovino, je kupoval m prodajal tudi nepremičnine. Slovenec, Hrvat, Dalma-tinec aH Bošnjak, ki je bil, recimo, že 23 let star, pa je potreboval za to dovoljenja varuhovega, v važnih stvareh tudi varstvenega sodišča. Ker končno ni navada, da bi ljudje pri kupčijah nosili s seboj domovnico, iz katere bi bilo razvidno, kam je kdo pristojen ki ali le zanj odločimo 21. ali 24. leto, so bile v obmejnih Ircajih zmešnjave na dnevnem redu. Prebrisane glave so izrabljale to razliko v svoj prid; marsikaka sleparija m goljirfflatje bila mogoča Te radi te razlike. Potrebna pa je bila ta' Izprememba tudi zavoljo tega, ker se namerava tudi pri nas, kakor drugod, dat! votlina pravica vsakemu državljanu, ki le izpolnil 21. leto svoje starosti. V Kemiki Avstriji Je imel za volitve v konsrttmmto volilno pravico celo vsak državljan, H je pred 1. januarjem 1919 prekoračil 20. leto svoje starati. Razlika med starostjo, ki daje človeka JavUOpf»VnY> ftl ona ki mu daje zasebnopravno ao sposobnost se ne da opravičevati Neki hudomušnež je odločilne dobe sfe-Tosfl po avstrijskem zakonu, ld je ve-Hal dosedaj tudi pri nas, tako razlagah V Avstriji more človek s 14 leti prise-
oporoko, z 20 ga smejo obesiti, da pa si tnore pravnoveljavno izposoditi 10 K, mu je treba 24 let. Takšno roganje sedaj tudi pri nas ne bi več veljalo
Storite tudi kaj za politične preganjance. Vlada se je končno odločila nagraditi legijonarje. Prav, privoščimo jim iz srca, a pozabiti bi se ne smelo tudi na druge, ki so v najtežavnejših časih za svoje ideale trpeli po ječah in internacijskih taboriščih, na politične preganjance. Italijanska uprava je Iz lastnih sredstev nakazala delu internirancev bivšim avstro-ogrskim državljanom zneske po 5000 lir, našim ljudem se pa godi kakor pastorki Jenci v narodni pesmi: za vse druge je kruh in služba, zanje pa nič. In to kljub obljubi člana vlade, da se bo pri podeljevanju služb v prvi vrsti oziralo nanje! Na Hrvatskem so pol. preganjancem na razpolago vsi tajni policijski in vojaški akti in osnovalo se je*posebno po-verjenlštvo, da se izsledi konfidente, špiclje ln drugo takšno golazen. A pri nas? Težko je pisati o ti stvari, toda končno bo treba tudi o tem vprašanju spregovoriti resno besedo. Že danes pa moramo pribiti ta-le slučaj. Tam blizu Črnomlja živi vdova po kovaču Kramarju s 7 otroci* revna kot cerkvena miš. Moža so ji na ovadbo bivšega črnomeljskega župana ustrelili, ker je trdil, da se Srbi bore za svoje pravice. Kdo se zmeni za to žrtev razmer? Upravičeno preklinja uboga Žena jugoslovansko navdušenje svojega moža, ki je vsled njega izgubil glavo, njo in otroke pa pustil v revščini in sramoti brez podpore. Tem večji srd jo mora navdajati, ko čuje, da se drugi norčujejo iz Idealizma njenega soproga in ko vidi nekaznovanega onega, ki je kriv smrti njenega moža in njene in njenih otrok bede in revščine, če se že naša vlada v Ljubljani — o teh dejstvih ne vedo ničesar — za druge preganjance ne briga in jim celo dela, kjer le more ovire, bi vsaj tej re-vici morala lzposlovati kako izredno aH milostno podporo. Gg. poslanci brez razlike strank: dr. Puc, Brezi-gar. Kejžar, Orafenauer in drugi, ki ste sami občutili kaj se pravi biti politično preganjan, posredujte pri osrednji vladi, da se za Kramarico kaj stori.
Zopet prost Gospod Mihael Schleicher, gostilničar m posestnik v Logavesi pošta Rožek, Koroško se je vrnil zopet iz nemškega vjetništva v Graundenu. Veseli nas povratek jednega naših najboljših rodoljubov s Koroške, ki bo sedaj, ko je okusil nemško vjetništvo, gotovo z podvojeno silo posvetil svoje izredne zmožnost! in gorečo delavnost za tužni Korotan. Kličemu mu: Dobro došel zopet na naših tleh.
Iz Most nam pišejo: Prav čudne razmere vladajo pri nas. Peki odpro svoje prodajalne šele med 8. in 9. zjutraj in kadar Jih odpro, so že ma-lodane prazne, ker že preje pod roko branjevkam razprodado svoj kruh. Občinstvo torej kruha pri pekih ne dobi in ga mora za višje cene kupovati pri branjevkah. Za vse to ve oblast, a se ne gane, marveč mirno trpi to nedopustno prekupčevanje in draženje najpotrebnejšega živeža. Takisto trpe merodajni krogi še vedno, da se v kemični tovarni še vedno prešerno šopiri nemščina. Vsi napisi so nemški, v uradu se govori samo nemško, da se ti zdi, ako prideš v tovamo, da se nahajaš v Berolirm. Nismo šovinisti, vendar pa smo mnenja, da bi se takšnih razmer v tovarni ne smelo trpeti.
Št Peter v Savinjski dolin!.. 31. julija je nas zapustil načelnik postaje g. Ivan Tavčar ter se podal na svoje novo službeno mesto Straža-Toplice na Kranjskem. Med nami je služboval celih 15 let ter je kot načelnik vestno izpolneval svoje dolžnosti. V službi je bil natančen, držeč se strogo predpisov, kar pa ni bilo všeč marsikateremu vojnemu dobičkarju, naj si bo Isti že z Vranskega ali odkod drugod. Ves čas je bil vnet in navdušen Jugoslovan ter si je pridobil v celi dolini mnogo prijateljev. Izpolnila se mu je vroča želja, da je prišel po 15 letih zopet v svojo domovino.
Porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mesta. Tretje porotno zasedanje se prične dne 15. septembra po temle vzporedu: dne
15. septembra Makso Jaklič in Dra-gelj Janko, hudodelstvo ropa; dne
16. septembra Fritz Albin, hudodelstvo tatvine; dne 17, septembra Jernej Sošico in Anton Tonite, hudodelstvo uboja; dne 18. septembra Ferdinand Stezinar, Ivan Malnerič in Lov-ro Skala, hudodelstvo goljufije; dne 19. septembra Janez Mura, Uršula Rems in Klara Rems, hudodelstvo tatvine; dne 20. septembra Terop-&č Ivan, hudodelstvo tatvine. Najbrže pa pride zraven še par slučajev, ki Se niso objavljeni, o katerih bomo kasneje poročali.
V domovino le ošeL Zidar Boje pribeža! v zadetku
leta 1916. na Kranjsko, ker se je zbal laških krogelj in granat. Stanoval je v Irčivasi pri Novem mestu ta se preživljal z zidarskim delom. Zagrizen Italijan pa je česar ni skrival. Slovenskega pa Še znal ni. Za-čektom avgusta letos je potrgal pri Seldlovem gradu »Luknja« pri Prečni vse žlebove od strehe in zidov, vredne par sto kron, in si je zgradil s ploščevino hlev za kunce. Nesreča pa je hotela, da ga je nekdo pri kraji opazoval in naznanil orožnikom, ki so našli omenjeni hlev za kunce. Izgovarjal se je, da je našel te žlebove. Ko je pa iz povabilla zaznal, da bo treba dajati odgovor pri sodišču, je ušel nazaj v svojo domovino, kjer zdaj ne švigajo kroglje ln ne tulijo granate in kjer se bo zdaj dobro počutil med laškimi confratelli.
Orožnike Je ozmerjal. Ivan Cer-van iz Goriškevasi pri Mirnipeči pač rad pozabavila čez Jugoslavijo, toda svoje vojaške dolžnosti pa ne izpolni, raje se potika po gozdih in tujih vaseh, kakor da bi šel na orožno vajo. Orožniki ga že dalje časa zasledujejo, pa sem jim vedno skrije. Dne 9. julija so ga pač videli, pa jim je ušel. Naročili so pa njegovemu prijatelju Bambičevemu Gustlnu po domaČe Janezovemu, naj pove čer-vanu, da bo imel sitnosti, če ne poj-de k vojakom. Ta Bambič pa je tudi somišljenik Cervanov, zato je orožnike nahrulil, da terajo iz nekaterega k vojakom, druge pa puščajo lepo doma. Bambič je bil pri sodišču zato strogo kaznovan, povedati pa noče, koliko je dobil, le to pravi, da je dobil preveč.
Cvet sedem sort. Ravno 12 let je star Ivo Foršek iz Kandije, pa bi Šel lahko za profesorja na kleptoteh-niko. Najprej je izmaknil iz veže peka PavČiča v Novem mestu, kjer se je hladil kruh, štiri štruce ter jih pojedel. Popreje pa Je služil kot »hlapec« pri Srebrnjaku v Brusnicah. Ukradel mu je 4 zavoje tobaka in zbežal v Kandijo, kjer je prodal tobak neki trgovki. V aprilu se je splazil skozi okno v Witschlnovo vilo in izmaknil 4 zlate prstane, vredne okoli 800 K. tri klobase in gotovine okoli 50 K. Dne 7. julija dopoldne se je peljala na Udovčevem vozu skozi Kandijo. Na vozu je imela za seboj košaro s črešnjami in vse pokrito z ruto. Pod rato je bila tudi denarnica. Foršek je skočil odzadaj na voz, odkril ruto, zgrabil denarnico, napolnil žepe s črešnjami, skočil z voza ln zbežal. Ko je odprl denarnico, je videl, da je v njej 1800 K. Kmalu potem se je plazil Foršek okoli novomeškega kolodvora. Videl je, da naklada nek voznik blago na svoj voz, suknjič pa je položil med tem na tla, ker mu je bilo vroče. Tat se je priplazil do suknjiča in izmaknil Iz njega denarnico s 23 K ter izginil. — Dne 19. junija se je splazil skozi okno v trgovino Marije Kneiter in vzel tam 90 kron gotovine in za 60 K Čokolade. Takoj dru tri dan je vzel Iz Jakacove kleti 5 steklenic piva, ki ga je tepil s svojimi malopridnimi tovariši. Dne 30. junija je šel prenočit v bližino Jungwirtovega vrtiljaka v neko hišo, kjer je spal Viktor Jungwirt Leta je slekel zvečer suknjič. Ko se je drugo jutro zbudil, ni bilo fanta nikjer, pa tudi Jungwirtove denarnice ni bilo več, v kateri je imel 57 K gotovine. — Albini Rozman je ukradel iz njene sobe 10 K denarja. Imel Je Foršek kake 4 tovariše, ki so mu pri tatvinah deloma, pri zapravljanju ukradenega denarja pa »štlhno« in korenito pomagali. Vozili so se z železnico na Stražo in tudi drugam, naročali in pili vino kar po litrih ter imenitno jedli. Na trgu so kupovali surovo maslo, smetano, jajca, bel kruh in vse. kar je dobrejra. Foršekov oče je poštenjak In je dajal sinu dosti strahu, napravil Je le to napako, da je razen s palico kaznoval tudi s tem, da mu za kazen nI dal jesti. Lakota na je pognala dečka tatvinam popolnoma v roke. Foršek in dva sokrivca sta bila kaznovana na pet mesecev oz. 6 In 4 dn? zapora. V veliki meri zadene krivda tudi gostilničarje, ki dado štirim takim smrkovcem kar naenkrat po 4—8 litrov vina, mesto da bi poklicali orožnike aH pa vsaj zapodili take zapravljlvce. Saj se lahko zračuna na prstih ene roke, da imajo dečki ukraden denar. M. G.
Iva švajger ln — mladi Štrltof ? Po pravici se grajajo v to poklicani organi, da so svojo službo opravljali tako nebrižfto, da se še vedno ne ve, kaj Je z zagonetno Ivo Svajgerjevo v Mariboru. Toda ob* Novem letu Je bil sredi LJubljane ubit mladi Štritof. Na) nam sodna oblast pove, kaj Je o tem slučaju dognala preiskava. Javnost Ima pravico, zahtevati pojasnilo!
Za OuntteOe. V te) dobi Inflacije Je najboljša naložitev denarja v nakupu umetnin. Zgodovinske slike Veno Pllonove (iz svetovne vojne ta Iz ruske revolucije na licu mesta) dosežejo nedvomno neverjetne cene. Umetnik Jft pa radi odpotovanja kon-
cem tega tedna razprodaja po bagatelnih cenah. Oglasiti se je popoldne pri njem, Marije Terezije cesta 1/IL Zborovanje  za vrnitev vjetni-
kov se je vršilo dne 8. t. m. v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani ob obilni udeležbi. Sklicatelj g. Ivan Struna je v kratkem pojasnil položaj naših vojnih" vjetnikov. Sprejela se, je resolucija s katero Se poživlja Deželna vlada v Ljubljani in Osrednja vlada v Beogradu, da se takoj in z vso resnostjo poprime tega vprašanja, da se reši naše ljudi iz suženjstva. Upostavlla se je akcija za vrnitev vojnih vjetnikov in sestavil provizoričen odbor, ki šteje 26 članov in sicer: Struna Ivan, Vičič Iv., Kaiser Ignacij, Peharič Ivan, Marn Franc, Kristan Val., Petrič Jož., Podlogar Jož., Megušar Avgust, Hostnik Leopold, Jermol Jožef, Ga-brovšek Franc, Tome Janko, Bitenc Jož., Ažnok Anton, Stana dr. Stur-mova, Močnik Klara, Kirbos Marija, Tome Frančiška, Bugri Aleksandra, Grčar Marija, Ciperle Ana, Juvan Marija, Skuk Leopoldina, Kražarnič Mili in Langer Alojzija. Za kritje stroškov, ki bodo zvezani s to akcijo so zborovale! prostovoljno zbrali svoto 542 K. — Na zborovanju sklenjeno nabiranje podpisov naj se Izvrši po dopisnic], ki naj se pošlje na »Odbor akcije za vrnitev vietnlkov, Ljubljana 3« ta sicer naj se pošljejo ime vjetnikovo In njegov naslov ter naslov domačih — zadnji čas do nedelje 14. t m. Istotako naj se prostovoljni doneski pošiljajo na zgoraj označeni naslov.
Grof  Begouen,  urednik »Journal
des Debats«, ki je bil že večkrat naš gost in na zelo topel način branil naše pravice v svojih člankih, se je peljal iz Beograda skozi Ljubljano. Napotil se je v Maribor, da bi na licu mesta proučil razmere na naših novih mejah. Prekmursko prebivalstvo, ki se dobro zaveda uslug, ki mu jih je storil g. Begonen v časopisju in na mirovni konferenci, ga je v zahvalo povabilo, da obišče njegov kraj. Naš odlični prijatelj se je napotil vsled tega v Mursko Soboto, od koder se vrne v par dneh.
Neverjetno, ali resnično. Svoje-časno smo poročali, da so v Špilju zaplenili nekemu 2idu ogromno količino zlata, ki ga je hotel vtihotapiti preko meje v Avstrijo. Tri dni kasneje se je vrnil ta Žid v špilje in prinesel sabo izvozno dovoljenje za zlato iz Beograda. Kdo mu je dal to izvoznico in zakaj se mu je dala? Dotični Žid se piše Rappaport.
Tihotapstvo živine v Beljak. Na Gorenjskem je v polnem cvetju tihotapstvo živine v Beljak in v druge nemške kraje. Izvažajo se tja pred vsem konji, zlasti pa svinje. Nedavno tega so na Jesenicah zaplenili 45 svinj, ki so jih spretni tihotopci in ti-hotapke skušali spraviti preko meje v Beljak, odnosno v Avstrijo.
Osebna vest. Imenovan je za kmetijskega svetnika bivši ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. Viljem Rohrman.
Pri komandi mesta LJubljana naj se nemudoma zglase sledeči gospodje: praporščak Krische Anton, podživinozdravnik Josip Brtoncelj, praporščak Seban Rudolf M., enol. prost, desetnik Franc F. Detela, pravni akcesist Pero I. Popovič in pomorski aspirant Ivan Gatsch.
Poročevalci višjega šolskega sveta v petek 12. in v soboto 13. septembra ne bodo sprejemali strank, ker bodo na seji višjega šolskega sveta.
Finančna deležna blagajna v Ljublja-ni na Krekovem trgu št 1 bo dne 11. do štetega 13. kimovca 1919 radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta.
Koncert se vrši vsaki dan v Pil-senski restavraciji zraven nunske cerkve. Svira ciganski orkester. — Vstopnina prosta.
Trost Blaž (Blagglo), ki ima svojce v Poli. naj se oglasi v pisarni »Slov. Rdečega križa«. Poljanska cesta, kjer leži zanj pismo njegovih svojcev.
Pogrešani vojaki. Zene In zakonski otroci vojakov, ki so že delj časa pogrešani, prosijo lahko brez ozira na svoje gmotne razmere za provl-zorično vojaško preskrbnlrlo (pokojnino), akoravno vojak še ni bil uradno od vojaške oblasti proglašen za pogrešanega. Občinski In župni urad morata potrditi, odkdaj se vojak že pogreša. Radi sestavitve prošnje za preskrbnlno naj se zglasi vsakdo pri svojem županstvu.
Za Invalide Iz Vipave 411 lir nabrana pri davčnem uradu v Vipavi oktobra 1918 kot prispevek *a bivši »Rdeči križ«.
Za šentjakobsko knjižnico Je daroval povodom smrti svoje tašče gospe Terezije Medic, trgovec gospod Franc Klemene 50 K. Rodoljubnemu podpiratelju kulturne naprave najlepša zahvala!
»MaverHng« je naslov filmu, ki nam predočuje ono znano ljubavno tragedijo v habsburški hiši, ki se Je
odigrala v lovskem gradu Maverling pri Osadenu 30. januarja 1889. 1. Za to filmsko delo, last odlične zagrebške tvrdke, vlada po Ljubljani najži-vahnejše zanimanje, in pred izložbenim oknom tvrdke BonaČ v Šelen-burgovi ulici, kjer so razstavljeni fotografski posnetki tega filma, stoje vedno Številni gledalci. Dejanje se vrši na historičnih tleh, v omenjenem gradu, in Igralci ki predstavljajo historične osebe, nastopajo v kostumih onega časa ter so jim po zunanjosti frapantno podobni. Predprodaja stopnic od petka dalje od 11. do 12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne. Radi jako visokih nabavnih stroškov zmeren povišek vstopnine. Kino IdeaL
Najnovejša poročila.
KAJ BO S POGODBO Z NEMŠKO
AVSTRIJO?
LDU Lyoo, 9. septembra. (Brezžično.) Nemško - avstrijski državni kancler dr. Renner je na povratku z Dunaja dospel v St. Germain v torek ob 10. dopoldne. V njegovem spremstvu sta bila avstrijska publicista Zifferer in Lenhoff. Tudi italijanski kapitan Della Rocca, ki je spremljal dr. Rennerja že na njegovi vožnji na Dunaj, se je ž njim vred povrnil zopet v St Germain.
LDU Lvon, 10. septembra. (Brezžično.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo bo, kakor znano, podpisana danes, v sredo. Vse francosko časopisje soglaša v sodbi, da ima Romunija dovolj tehtnih razlogov za ta da odkloni podpis. Člen 60., po katerem bi se morala Romunija obvezati, da sprejme vnaprej in takorekoč z zavezanimi očmi, karkoli bodo velesile odredile za varstvo manjšin, dalje nekatere naredbe, tičoče se transitnega prometa In mednarodne trgovine, vse to je težko sprejemljivo za državo, ki ima količkaj samozavesti — Tudi list »Pariš Midi« priznava, da ne bi bilo prav nič čudno, ako Romunija ne bi hotela podpisati Opozarja pa, da bi si Romunija, ako ne bi hotela podpisati, najbrže odtujila gotove naklonjenosti, ki bi jI sicer v najbližji bodočnosti zelo mnogo koristile.
BOLGARSKA POGODBA.
LDU Versailles. 9. septembra. (D, K. U.) Kakor poroča »Journal«, bo mirovna pogodba z Bolgarijo izročena bolgarski mirovni delegaciji jutri po-poldne v Neuillvju._
Društvene vesti in prireditve.
Zveza skontlstov vabi vse člane na jako važen sestanek, kateri se vrši dne 10. t. m ob pol 7. zvečer v gostilni V. Mraka, na Rimski cesti. Manjkati ne sme nihče! Istotam 1 uro preje odborova seja. Odbor.
Orkestralna vaja učiteljiščnl-kov je v četrtek, 11. t. m. ob 16. uri v glasbeni sobi učiteljišča. Z ozirom na bližnjo prireditev se prosi polno-številne in točne udeležbe. Odbor.
H. A. Š. K- Zagreb : »IllrHa«. Football-tekmi med H. A. Š. K. in »Ilirijo« dne 7. in 8. t. m. sta bili najboljši športni prireditvi naše letošnje sezone. Rezultati 4 : 3, polčas 2 : 0 v nedeljo m 2 : 2, polčas 1 : 2 v ponedeljek odgovarjajo popolnoma razmerju sil. »Ilirija« stopa z njimi v vrsto vodilnih klubov v Jugoslaviji. Daljše poročilo prinesemo jutri.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Sesrtre odbornice in brate odbornike vabim danes ob 20. uri na nujno sejo. Predsednik.
Sp. Šišenska ženska In moška Ciril in Metodova podružnica je imela dne 4, septembra svoj izredni občni zbor. Podpredsednik g. Petrič spominja se med vojno padlih dru-štvenikov, ter s krepkimi besedami poživlja navzoče na vstrajno delo, katerega bode imela družba v prihodnjih časih zelo mnogo. Pri nato vršečih volitvah je bil voljen predsednikom moške podružnice g. Jože Seidl, ženski podružnici pa ga. Fra-nica Cimermanova._
Poizvedbe.
Zgubila je v nedeljo popoldne od Dobrove do vIŠkega železniškega prelaza delavka tobačne tovarne Frančiška Vokal bel svilnat trikotni robec za na glavo (Spitzenruch). Prosi, da se ga odda proti nagradi v tobačni tovarni.
Dne 9. t. m. je med vožnjo iz voza od Brezja na Bled, zginila ženska volnena črna jopa, vredna 600 kron. Pošten najditelj jo naj pošlje proti dobri nagradi na naslov Mici Presker, Ljubljana, Sodna ulica št 4/1.
Pozabila  se le ročna torbica z
važnimi dokumenti v vlaku št 39 v nedeljo na južnem kolodvoru. Ker papirji za najditelja nimajo nobene vrednosti, so pa za stranko velike važnosti, se prosi pošten najditelj naj pošlje torbico z dokumenti v dro-žarno Košmerl, Frančiškanska ulica št. 6. Derrar si lahko obdrži.
Izdajate!) ta odgovorni arednrk: Valentin Kopitar, ln M »Narodne tiskara*«.
stev. 2117
.SLOVENSKI NAROD" dne 11. septembra 1919.
Stran 5.
n?Ina MiUI - druSa oprava se proda {JflllC iOlld Ciril Metodova ulica
it. 19, I. nadstr. §905
Bo&otega oglja
Pohorju.
8910
Bančni nradniK
nudbe na upr. pod „Z. D 8933".
želi sobo po možnosti s hrano. Pismene po-.Slovenskega Naroda
8933
UnionOT se snreJme v soeeerfjsko tr-lUJCUCl sovino P. Ter dina u Starem
trgu. 8812
Stružni stol (Đrebbank). £.
l^SLV proda' Wđ- T«««j
Stanovanje s brano ^V."^
boljši rodbini. Ponudbe na upravništvo .Slovenskoga Narodaa pod 100 8932.
89 32
za skladišče in pisarno se snreJ7 meta v eksportni trgovini   Ed. Sap pans, Prišteva, Slov. Štajersko.
Trgovsfea nomočnika
n bodisi ma u lo ali več-
le se prazno stanovanj
je, event. samo nemeblirana soba za takoj ali pozneje. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 8772
Mesečno sono vatorist. Ponudbe se
prosto rod „Soba' na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 8807
ima. vrtita soba dom se odda enemu ali dvema solidnima pospodoma. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda«. 8892
^nroimo «n ,zurJena 5ivi,ia Protl dobri
VJJlCjliiC i)C plači, ozira se le na prvovrstno moč ; sprejme se tudi učenka. Damski salon Michaltcek, Lingar jeva ulica 2. 8908
Klavir allpliitaS^OTkSu"
žmi brez otrok Ccnj. ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« nod , Glasovir" 8902.
Ište s? stanovanjeIrtsi.10 A
za štiri dijake. Ponudbe se prosijo na slaščičarno Novotnv. Ljubljana, Dunajska cesta 9, 8914
28 let star, prikupljive llllilU lUiiKCL, zunanjosti, Slovan, po poklicu glasbeni profesor, bi se rad seznanil z mlado, inteligentno vdovo v svrho ženitve. Ponudbe na uprav. .Slovenskega Naroda« pod glasbeni profesor'/8923. 8923
nU3 Hp^rj iz boljše hiše sprejme na USU UlJuRO hrano in stanovanje uči-teliska ob tel j. Ponudbe pod Dijak" 8S21 na upravn. .Slov. Naroda". 8921
Proda sespa,na
oprava, še v zelo dobrem stanju, kuhinjska kredenca ter otročja postelja. Poizve se Rimska cesta 19 I. 8918
r\m letos nov, posebne vrste, se za Uly, ugodno ceno proda. Ogleda se pri post Fran Kreljn, Verje 1 pri Medvodah.
8916
lile n izurjen žagar za vodno žago
in za polnoiarmenik. Naslov upravništvo .Slov. Naroda.'
pove
8S22
Krojaike pomočnike
tudi one, ki vza mejo delo na dom, sprejme s plačo 1. razreda krojaška tvrdka K, Pnčnik, Sodna ulica 3. 8735
Fino hnliarico
stop za 3 razred. Ru: olf Ozvald. kolodv. restavracija Jesenice.
8814
Hifa 13 stanovanji rirr «7o
proda. Naslov pove: Aooneni zavod Drago Beseljak, LJublfana. Cankarjevo nabrežje št. 5. 8891
Kppujem smrekov les.
jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vaqon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
Rontoristinjs. Ss,
tfnriia skorai nova> oljnate osi, vsa ilulljd, na novo pleskana, za eno, lahko tudi za dvovprego, se proda za ceno po dogovoru. Ivan Ažman. posestnik Hraše št. 20, p. Lesce. Gorenjsko. 8006
Stroj za rinanje zelja in repo. S;
se zamenja za ajdo. Več se izve pri Fran Kovača, Zgoša, p. Begunje. 8898
Ia italijansko in nemško korespos-
finnfft se išCe prvovrstna učna moć Uclilu proti dobri nagradi. Ponudbe pod „Učna moč 8936" na upravništvo .Slov. Naroda« 8936
Stanovanje s hrano s?««0
Plača deloma tudi v živilih. Ponudbe je vposlati na upravn. »Slov. Naroda« pod .Varno zavetje 8934" 8934
Proda se:
stroj za struženje (Hobelma-schine, stroj za žaganje (Gattersage) stroj za štemanje ( Stemmaschine) stružni (Hobelbank), 2 vozička (Bahn-vvagerl), parni stroj in staro lito železo. Poizve se: Karlovška cesta 8. 8931
v velikosti 47X65 cm priporoča
v Liliani.
Cena v trdem ovoju po pošti K 18
Vabilo
na
!
kranjske deželne vinarske zadruge
r. i- z o. 2. v Ljubljani
ki se bo vršil
dne 25. septembra 1919 ob 10. uri dopoldan v dvorani Hotela Union
Z DNEVNIM REDOM:
likvidacija zadruge.
Ako pri tem občnem zboru ne bodejo zastopani dve tretjini zadružnikov, se v treh tednih skliče drugi občni zbor v smislu zadružnih pravil, v katerem se bo potem veljavno sklepalo brez ozira na Število udeležnikov.
Ljcbljana, 10. septembra 1819.
Načelstvo.
8927
slovenščine in e v govoru in pisavi se sprejme "roti ponolni oskrbi v hiši Marka Rosenberg, trgovina z že-leznino n špecerljo, Ljutomer. Štajersko.
PHtii& rn • velika kopalna banja, 1 par ■ Ulid MS. škornjev št. 43, 1 par ženskih nizkih štev. 39, 2 obleki moški, moške usnene gamaše, vse v dobrem stanju. Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
B9I 1
DrPffa fn vsted pomanjkanja prostori U11 d dC rov okoli 50 lepih močnih stolov, 10 močnih, po 3 m dolgih in 1 m širokih miz, nekaj obešal, obleke itd., prihodnji petek, popoldne ob ?. uri na Domobranski c. št. 7. 8887
Strelna vrvica (Zkfednr),
opeko iz cementa, modeli za betonske cevi, držaji za sekire in lopate se prodajo. Ponudbe pod .Strela" na Anončni zavod Drago Beseljak, LJubljana Cankarjevo nabrežje 5. 8929
SM aranžer 'mSEffgT*
manufakturni trgovini, dober prodajalec, ki je absolviral aranžersko šolo v Pragi, želi svoje sedanje mesto pre-meniti ter nastopiti službo v kaki večji trgovini na Kranjskem, Štajerskem ali Hrvaškem Cenjene ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod: .Aranžer 8888" 8888
Dva oeneraton'2 za vrtilni tok (Dno-
tfrfllfit s Poklopljenim v^budilnikom Sil lilij (E.reger-Maschine), vsaki po 150 kilovatov, 3000 voltov napetosti in 42 perijodami, ki se dajo zvišati na 50, 173 obratov na minuto se ceno oddajo. Ponudbe na Vevške papirni.ef Vevče pri Lfubltanl. 8893
Brezplačno dve uri
M|f 5|f| tistemu trgovskemu »•€11» podjetju na razpolago kjer bi se nudila možnost vporebe teoretičnega znanja v praktičnem kniigo4| vodstvu. Ponudbe pod „Jurist 8922* na upravništvo „Slov. Nareda" 8922
iRroTBOO m tira,
600 mm kolotečine iz ca. 65 mm visokih, ca. 7 kg pro meter težkih jeklenih tračnic in zraven spadajoče ogibala, vrtilne plošče, vozove s streho inkinkeže(Mulden-kippwagen) ter 75 samokolnic iz zaloge Spodnji Dravograd prodaja: G. Kotne, Feld und Industrie-bahnen, (Wien) Dunaj VII., West-bahnstrasse 27 29. 8912
mu m nemeblov. soba za gospodično, MU! ax ki je ves dan odsotna. Ponudbe na oprav. »Slov. Naroda* pod „prazna »oba 8845". 8843
FraKoifiio ponenje ffl W0S.rN°,d
tančen pouk* na upravo .Slov. Naroda*.
8867
Rnihtik ali trgovsko naobražen gospod iluulllii strojepisec se sprejmev postransko 2 urno delovanje. Naslov te izve v upravn i štvu. 8861
(nroilTlfl VO na hrano in stanovanje de-UtileJIlIrj K klica iz boljše rodbine, ki bo obiskovala trgovski tečaj. Na razpolago je tudi klavir. Naslov v upravništvu.
8865
Apoteka Momira V. Nikolića u Kraljevu
Se magistra ili pomoćnika
snr.tnlnrp'ann plata mesečno 1500 kru-d|iUlt!n(lIilllJy( na stan i doručak 8775
f eierjaorta iaja ii kiio. drtolarta
z brusilno napravo se proda pri Fran Kovača, Zgoia p. Befaaje. 8897
Ha hrane in rtanvaij! ?z$t
jaka ali dijakinji is nižjih razredov. Isto tam se proda postelja in 2 svetilki. Kje pove upravništvo .Slov. Nar". 8863
•a
Dobro obreatujoč se
litosrGflfen imi::
in tiskarna se radi družinskih razmer proda pod ugodnimi roloji. Eventualne ponudbe pod „Maribor 1919 8899" na uprav. Slov. Naroda. 88^9
Prva krpjaška delavnica =
za popravila, čiščenje in likanje vsake vrste moških oblek se priporoča
Fran Ahčin,
Gafeva ulica št. 2., nasproti glavne poftte. 8989
Eontorlstinja
ki je vešča enostavnega knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del; nadalje zmožna slovenskega, nemškega italijanskega jezika v govoru in pisavi se ls6o za neko industrijsko podjetje Nemški Avstrijski (Koroškem), banovanje, hrana In perilo v hiši. Začetnice izključene. Ponudbe s sliko pod šifro: .Spretnost 8904** na upravništvo Slovenskega Naroda" 8904
Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs Selenburgova nI.
jem staro zlato in srebro šjih cenah,
priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-srnine, ur, briliantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v "astni delavnici točno in solidno. 7928
6 novih žal uzi j na verižico 101/90, 90/80, moški čevlji, perilo in obleke, salonska obleka, frak, kožuh, zimski
n letni površnik, zlata in stara sre-Drna ura. Ogleda se lahko vsaki dan od 2—5 popoldne. Kje pove upravn. .Slov. Naroda« 8751
f#s /Rž
Slavnemu občinstvu naznanjava da sva prevzela gostilno
Kupi se vsaka množina
bakorfh in brastovih drv bobov, oglja In tesan les.
Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880
iflalenlen* ISU.,
Razpisuje se
mesto ravnatelja
v „Dijaćkem  domu" v Maribora
Ravnatelj dobi prosto stanovanje, kurjavo, svečavo In hrano za celo obitelj. Prednost imajo oženjeni pedagogi. Prošnje je vložiti do 12. septembra t 1. na društvo  .Dijaški dom" v Mariboru.
8895
Prodajam nujno: %*%<S!i
stropnike, žlebe, acetilinski aparat, 1 vagon praznih steklenic, automatičen glasovir, lovske puške, razlivalnik za pivo s kompresnim hladilnikom, dvoprežni vož kočijo, lestvo za dva nadstropja, mize, stole, železne postelje, klosete, vodovodnike, kuhinjsko blagajno s sedežem, ledeno omaro, kahelne in lončene kakor tudi železne peči, vzdigo-valnik za jedila (Speiseaufzug). Gr. Hotel Triglav. Bohinjska Bistrica. 8836
letno ponudba.
Inteligentna vdova po akademiku z letnim sinčkom z zasigurano eksistenco, vešča 5 jezikov, trgovsko izobražena, išče vsled pomanjkanja prilike tem potom dobro situiranega moža, globoke srčne olike, 34 let star., veletrgovca, doktorja aH ravnatelja banke. Neanonimne ponudbe s sliko pod .Mati" na Asončal z»~Ad Drt£0 Beseljak* Uabljana, Can.
Skrbela bodeva za dobro in točno
postrežbo ter se priporočava za mno-gobrojen obisk.
Ivan in Una hm i Goriškega
Vse vrste deželnih pridelkov kupuje trgovina s semeni SEVER & Komp Ljubljana Wolfova ul. 12.
1
Prosimo ponudbe z naredbo množine in ^ cene. 8070 -*
„ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
ti
Barvila za obleke „TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0/NI PRAŠEK** najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc — — Koncesijonirana zaloga stropov
1 vagon papirja
od časnikov, veliki format, razpošilja
v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka L Andr s&lč t Mariboru.
Pristni
firnež
oljnate barve lastnega izdelka, kakor suhe barve, lake in Darvo za obleke nudi ponajnižji ceni tvrdka Jančar A Comp Liublfana SlomSkova ulica stev, 19. 8299
Naročite al in berite
- Trtome -
kratkočasne zgodbe, spisa! Blaž Pohlin Najzabavnejše berilo za samske in po i ocene! Cena a poštino  K 450. Na roča se ▼
knjigami
▼ llnblfanl.
Šivalne stroje naprej razpošilja Anton
Leitik, BoroTljc, 8526
Spretna frizerka"8preiBe ukoi M
Petra cesta 32.
Podkrajiek. brirec sv.
8890
X □ □
ŠOTO
za kurjavo, izolacijo,  steljlvo in druge svrhe uporabljivo,  dobavlja v vagonih in na drobno
F. & A. Uher, Ljubljana.
Telegr.: Uherssed.    Inter. Telefon 117
Prvovrstna
vozna kolesu
plašče in cevi
priporoča tvrdka
IGN. VOK
specialna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št. 7. 7334
Tapetnik in dekorater
M. Zor
Blelweisova tesla poleg del itade
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835
Prosi  blagohotnih naročil.
JULIJ Mčffll
— L|nbl]ana.
Kava Ca]
Čokolada
Kakao
Sardine
Kond. mleko
Nalaga
Rum
Cognac
Likerji
Marmelada
Keksi
Riž
Trap, sir
-* E
O <0
II
s*
C« C/3
■ ca i-
&^
e i
> w n
^ O
al
m
-9
l&fi k mJest0 za ^ učenca pri klučav,
niCarskom mojstru. Kdo uprav. .Slov. Naroda."
pove-8838
Dober pisalnistrol
trg it 3 II nadstr. Trata st. S. 8759
2 Ipererijili stelaii,
delka iz trdega lesa se ugodno pro-dasta. Sašflik, Ljubljana, ZaloSka c. 21.
8773
Prodan veliko vodno moč
2 minuti od železniške postaje, okolica bogata na lešu. Cena črez 2OO.OC0 kron. Poizve se v  uprav, tega lista
Kopi se nov pisalni stroj
Važno!
Važno!
prvovrstnega sistema.
Ponudbe se naj blagovolijo poslati na: Zvezo alov. trgovcev pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke t Celja. 8874
Trebam kuharico i sobaricu.
plaću i naknadu putnih troškova. Dr. Božidar Vučinič Ir*g (Srem). 8878
Wanderer motamo kolo
4 H. P. 2 Cvlindra
dobro ohranjeno se proda. A. Gore c Lutol;ana, Marije Terfrilfe C. 14.
8870
v .Dijaškem  domu*  v  Mariboru se razpisujeta. Prosto stanovanje fn hrana Prošnje je vložiti do 12, septembra t L na društvo , Dijaški dam" v Maribor«. 8896
Prostosled
svinca deloma čistega deloma drugimi žlahtnimi kovinami veza-« nega ter železa in premoga, je; naprodaj.   Naslov za nadaljna pojasnila da upravništvo .SlovJ Naroda". 8875
Več spretnih
prodajalcev
Slovenskega J<aro3a
starih nad 14 iprcjme uprava Slovenskega Naroda.
!!! Konti za konje!!!
Prevzel sem od vojne uprave Črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin lz konjska žime v vseh veličinah. CenJ. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec^ lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na' drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec, Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Tel ef. 17—03.
3
Kupujemo   vse vrste   in vsako količino
od proizvoditeljev. Em. Welf^ 1 drag, Zagreb,   Kurelc a ulica S.
RAFAEL IZANC MARIJA ŽAGAR
zaročena
Ljubljana, 8. septembra 1919.
V5
r
L
Brez pooeboega obvestila.
Ivan Tavčar
vadnlftk: učitelj
Mira Tavčar roj. Sircelj poročena
Ljubljana, 10. septembra 1919.
Gospod, Hrvat, 42 let star, katoličan, poročen, brez otrok, zdrav, z gimnazijsko maturo, akademske naobrazbe in vsestransko uporabljivostjo, se bavi s pisateljevanjem, muzlkaličen. risar, športnik, finega svetskega nastopa, zmožen popolnoma slovenščine, hrvaščine, srbščine, nemščine in italijanščine v pisma in govoru, izvrstnega koncepta v vseh teh jezikih, piše gladko cirilico, zna nekoliko francoski, za silo tudi ruski in ostale slovanske jezike, obvladuje poleg tega dvojno in amerikansko knjigovodstvo, kakor tudi trgovsko korespondenco in nemško stenografijo ter perfektno strojepisje, marljiv in zaupljiv, 14ĆO vsled nameravane spremembe poklica odlično, svojim znanostim in zmožnostim kakor tudi socijalnemu stališču odgovarjajočo pozicijo.
Obširne ponudbe z navedbo dohodkov, event pravice do penzije itd. v zaprtem pismu pod litro „TAIP1A«1 StISf naj se blagovolijo, am preje
Brej posebnega obvestila.
Frido Lenard Malči Lenart roj. Vidmar poročena dne 8. IX. 1919.
Mokronog Glinek pri Mokronogu.
Prostovoljno no.
Danes, 10. t. m. ob 5. uri popoldne se proda 70 U bizelj-1 skega vina letnik  1917 v skladišču pri Ranzingerju, Cesta na južno železnico. 8928
Dražba plemenskih bikov.
Na pristavi t Ooricanih p. Medvod« se bo v torek dne 16. septembra t L'
vršila dražba
v povprečni starosti 1 in pol leta. par volov in 2 konj. — Draiba se pdčn
ob 9. dopoldne.
111
oovina i avokoiesi
ilvalnlml stroji 1. t d. Je zopet odprta In se vlfndno priporoma si. občinstvu.
A. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28.
Rogaška Slatina
Styria vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanjn in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
tlflnsti Vrfllflf* Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro L) U U d 11 IIcIlL sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Bnircftl t litin 2 ie naJbolJ priljubljena in se v obče največ zab-ilUJIdjU JlulIUd teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
lupiti slatina je oajooljla namizna In zdravilna' mineralni voda, katera
nima nikjar iMot r'*"*",:
24
767
PBH
70
15
3498
37
^629
334319
551919
8551
08
*st?an 'o.
„SLOVENSKI NAROD" dne 11. septembra 1319.
Naročila aa inaerate na
gledaliških plakatih
sprejema Anončna ekspedicija Al. Matellč, LJubljana, Kongresni trg štev. 3. 8920
f i lm infeitia pisn
%(>m d. z o. z.
v Ljubljani, nasproti jui. kolodvoru
kupaje In prodala tuje valute vedno po najugodnejšem dnevnem kur-zu. Bavi se poleg tega z bančno in trgovsko komisijo, sprejema v inka-so devize na vsa inozemska tržišča, kupnte in prodala tu in inozemske vrednostne papirje in daje informacije o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah. — Vodstvo v rokah strokovnjakov — bivših
bančnih uradnikov.
42 hekt vi
Dt Anton Breceli
pre| primari) v Gorici, strokovnjak za notranje in otroške bolezni, sprejema v L|nbijani, na Brega št 10 od 10-12
in od 3 do 4. 8815
Stev.
J&nt. Mitereger
Stavbeni ln pohištveni pleskar ln ličar. Spodnja Šiška. Knezova nlica št. 121
Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne
LES
kupi v vsaki množini stroji!« na tovarna SAMSA & Co. v Ljubljani Marile Terezije c. 2. 8205
Ali si želite nabaviti blago po najnižjih cenah? Pišite samo za brezplačen prospekt na: 8525
J. ft&das, Bedekovčlna (Hrvatska).
Nepremostivo platno francoskega izvora za
izvrstno blago iz Turške gore (Ttirkenberger Eigenbau) se odda in se postavi franko postaja Ormož. Posodo ima kupec dostaviti.
Inserenti naj se blagovolijo obrniti na 8911
J. Schuster, Resltjeva cesta 12.
PODRUŽNICO V MARIBORU
Gosposka nI. št. 38,
Je ustanovila
tovarna za barvanje in M\M čiščenje vsaUovrsfosoa
svetlolikanje (ovratnikov, srajc, zapestnic i. t. d.)
Ljubljana,
JOS. REICH
Novo mssro
.tfaribor.
je ravnokar došlo. 8782
A. E. Skaberne, Ljubljana.
Pristne kranjske klobase
se zopet dobe in razpošiljalo pri
I. Urbas, SKunttOVfl lil. 13.
(nasproti mestne elektrarne.)
8909
Štev. 3061 — 19.
sois slusbe.
8894
Trška občina Borovlje razpisuje službo občinskega tajnika. Prosilci za to mesto morajo biti jugoslovanski državljani, sposobni popolnoma tajniškega poslovanja večje občine in popolnoma zmožni slovenskega in deloma tudi nemškega jezika.
Plača dobra po dogovoru. Zraven plače ima obč. tajnik prosto stanovanje v obč. hiši, vrt in kurjavo.
Prosilci naj vlože svoje prošnje do 15. t. m. podpisanemu županstvu, v katerih je navesti dosedanje službovanje in priložiti istim eventuelna spričevala in navesti visokost zahtevane plače. Nastop službe takoj.
županstvo Trške občine v Borovlfan
dne 6. septembra 1919.
Gerent: Borovnik.
za likerje, rum in Žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni
Prva dunajska parna tovar. eter. olj, esenc in barv
J. FEIGL, SOHN & Co, Wfen XV* L,
?rledrlcbsplatz 3/a. Ustanovljeno leta 1872
Specijaliteta: Kingston   rum   Basis.   Najnižje stavljene ponudbe
slede po naročilu. 8683
3 f elika zaloga raznobarvnega tu- in inozemskega biaga.
Najlepša Izbira oblek lastnega Izdelka po najnovejšem kroja, belih ln barvanlh srajc z in brez ovratnikov, samoveznlc. športnih čepic Itd. ter raznovrstnega manufakturnoga blaga.
Prva kranjska razpošiljalna
SCf!WAB & BIZJAK, Ljubljana
Sprejmem za takoj ali za čimprej mogoče
odvetniškega kontipi jenta
ki ima sodno prakso in doktorat.
Novo mesto 3« septembra 1919.
8749
Dr. Schegula,
odvetnik.
J
5?
MODNI SALON -m
STUCHLV • MASCHKE
LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG I.
priporoča naivečio izbiro
finih slamnikGV, svilenih klobukov in čepic za dame in deklice.
Popravila se sprejemajo in točno izvrše.
4
ZDRAVILNI VRELEC
Radenski
Dvorni trg 3.
Ped narodno kavarno.
ZDRAVILIŠČE. UM ME, SLOVENJA.
najobilnejSi vseh poznatih na-tron vrelcev razpoSilja se v steklenicah od B/4 lit.
najpriklad-nejše zame-Sanje i starim tudi rdečim vinom razpošilja se v steklenicah od 1 2 I, 8 4 in 1 I.
JHULT iD KRALJEV VRELEC
izborno za mešanje s kiselkastih vinom, sadjevcem ln sadnim sokom razpoSilja se v steklenicam od 1 2 L 5/41 in 1 1.
Navedene steklenice so vedno v zaloc. dočim je pa dobava v večjih stekTen za sedaj le mogoča, će poiljejo naročn,; i     iste v napolnitev. m—m
ji
3E
3E
t * Z« Z Ot Zt
v Ljubljani, Marijin trg št. 8, Wolfova ulica št. 1.
FĆ1
II
lil
»i
- t
Sto in stoletja smo bili zasužnjeni in hlapci na lastni zemlji, končno smo dosegli svojo svobodno neodvisno državo. S tem pa še ni doseženo vse, kajti s tem je vstvarjena šele podlaga, so dani šele pogoji za razvoj in napredek in baš sedaj je treba Intenzivnega dela na gospodarskem polja«
Slovenska zemlja je vsled svoje ugodne lege in obilice prirodnih zakladov tako pripravna za industrijalno delo, da nas bodo tujci zopet zasužnjili vkljub naši lastni državi, če se ne bomo gospodarsko ojačili in osamosvojili.
Kakor hitro dobi moč tuji kapital, smo uničeni in gospodarsko zasužnjeni. Rešiti nas more le intenzivno gospodarsko delo med kmetskim in meščanskim
prebivalstvom. To se bo pa dalo doseči s pospeševanjem slovenske trgovine, industrije ter obrti. Naši trgovini, industriji in obrti se odpira velikansko polje.
Delajmo, da nas tujci ne prehitel Ker je pa za gospodarsko delo treba denarja, denarja in zopet denarja, mobilizirajmo o pravem času svoj kapital, da nas ne prehite tujci, osobito Židi, ki rinejo v Jugoslavijo kot v obljubljeno deželo, ker vedo, da je pri nas — bodočnost
Če smo tudi majhen reven narod, a / združenju je moc, ki je ne premagajo posamezniki, bogatini tujci. Raditega so se združili slovenski in hrvaški obrtniki ter osnovali „Jugoslovanski kreditni zavod", regisrrovano zadrugo z omejeno zavezo v Ljubljani, ki se bo iz majhnih početkov razvila v velik zavod, ki bo ščitil in podpiral jugoslovansko trgovino, industrijo in obrt'
Vabimo na sodelovanje vse, ki jim je razvoj in napredek slovenske trgovine, industrije in obrti pri srcu. Po sklepu občnega zbora z dne 12. junija t. L
razpisujemo _ M
_        _        « _. ... «. m a a m i»       m       % t £
Jugoslcranshl kreditni zavod r. z. z o. z.
v Ljubljani, Marijin trg št. 8, WoIfova ulica št. 1
sprefema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
4%
čistih brez odbitka.
Inkaso faktur In trgovske informacije.
Izdala čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inoz. mesta. Da^e posoflla na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Neposredno pod državnim nadzorstvom.
U
in sicer 10.000 deležev po 100 K (sto kron) da se tudi mali trgovec in obrtnik lahko udeleži. Vsakdo lahko podpiše poljubno število deležev. Vsak delež ima na občnem zboru en glas. Priglašeni deleži se imajo vplačati takoj ali najkasneje do konca tega leta. Deleži se glasijo na vplačitelja in imajo pravico do dividende od 1. januarja 1920 naprej. Pred 1. januarjem 1920 vplačani deleži se bodo od dneva vplačila do konca leta obrestovali po sklepu občnega zbora.
Pri nadaljnih emisijah deležev bodo imeli vedno prednost priglašenci te prve emisije.
Pojasnila daje in prijave ter vplačila sprejema „Jugoslovanski kreditni zavod4* r. z. o z. v Ljubljani, Marijin trg 8 in Wolfova ulica 1.
Velika je postal* naša d movina in Čaka nas mnogo gospodarskega dela Osvobodili smo so narodno — osvoboditi se moramo pa tudi gospodarsko, ker le neodvisno in pozitivno gospodarstvo je in bo podlaga zdravi in močni državi, kakršno si pač želimo I&0&Uiz£?a$mo torej SVO| kapital    . . Kamen do kamena, zrno do zrna ... in Če smo tudi majhen narod, združeni bomo zmagali tudi gospodarski.
Upravni svet.
0004
50
D3D
42
.Q