gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Teéaj
XIII
Li ub ij ani v saboto 20. oktobra 1855
List
Obertnijske
skušnje

Asfodil — nov sadei za ig anj arije Po gorah Istrije, Dalmacije,Horvaškega *) in na
štercelj že vsahnjen odreže ali odpili, in tako ti bo poganjk v lepo deblo zrastel, ce ga tudi sproti od vsih stranskih izrastkov očiščuješ ~
Tako
Lombarškem raste
neka
za verho
naj
bi se
UVIJl/jliUi'UVjHVg.» j	j ^ 1 S3 vj , ňa VCillUVUU porabo ne dosti pripravne, vi-
ri i vj a rastlina, asfodil soke priredile, in kaki jan ci ob potokih, da se reže
vi
imenovana; iz njenih korenin,
so zlo enake kore
hrodelj vsako leto na njih. Tudi trepet lik
ninam tište cvetlice, ki jo po vertih imamo pod ime- topol) naj se tako zapase dovolj in gosto na pustih
, ker bi posamna po dobrih
nom georginija, žgejo po Francozkem in drugod tako peščenih zlotnih ledinah dober špirit (alkohol), da je popolnoma enak vin- senožetih travo zatirala
skemu cvetu, in zlo prekosi žganje iz krompirja ali žita narejeno. (Glej v prihodnjem „oglasniku" iz- gnedov in jelš zaredi, ktere
tako lahko opravo se hitro veliko
bi
dosti
erbj
5
Ja
dale overati
lesa
?
tudi
ni
kor celo nić stroško
pri
pisek kupčijske zbornice). Se već kakorvime- pomanjkanj novanih krajih pa raste asfodil ob bregovih Tičina tem; sej natičev od trepetlike, jancov in bele beke
« ^ *	mm. m. m MM ^ ^ » ^ v ^ w nv * ^ ^ . • ^ — --- ^ v ---- —------------w^ m.» m ^ ^ v^j	w » V	V I V/ V Vtl «» V ^ J14UVV T I 11 PJ 1 V	I. I* V O L/
in tudi drugod na Sardinském, ob desnem bregu spo- lahko dovolj dobi; pa če bi ravno se kaj potrošilo za
dnje Donave in na Turškem poleg dalmatinske meje Francozka vlada si na vso moć prizadeva zasaditi te rastline kaj veliko, da bi namestnica bila krompirja, žita in pese za žganjarije
to

se ze splač
strosk Sadba z drevji čem.
Veće oprave in stroške pa prizadeva prešaj a nje Ker as fo dit po mnozih krajih tako rad divji mlađega drevjića s koreninami. Zasadijo se v
i	•/	_	, . v v	ij	• i	1 i • ^ •	i	i 11 t	j#	i	•	r^	v
mm	il	-Mm	I • « •	à	#1	T • • V • ■	i Ir t A ■	I • m	y I	-----11^	^ ^
raste, bi se utegnil tudi zasaditi po tacih zemljiših, nekterih okoljšinah veliki prostori z drevjem.
Pa
ki dozdaj niso bile za nobeno rabo. Ste pa asfodiia je Ie mogoče drevje s posetvo zarediti, deržimo se
dvoje poglavitni sorti: ena cvetè mesca rožnika ru
me no (asph. luteus), druga belo (aspli. albus); obé áasaditi v sledečih okoljšinah:
j V/ M V^ MJLM	V V vv	IL v	î V Vj	1/ U u i ▼ V đLJ t V i | I ^	\J J.	| IH VF kj V/
*e. Vendar kakšenkrat utegne potrebno biti drevjiče
— -	--{---- --------jj -----s"---- v. t r	y / .
se prištevate k večletnemu rastlinju (perennirende
Pfl.)
nevale k vcuirtneuiu rasuuiju ^[»ciciiunciiuc Pervič: če po posetvi, in kadar že klice zrastejo, Gosp. dr. H. Costa je podařil kmetijski družbi kaki goli prostori ali plešine ostane jo, je treba nekoliko teh korenin, ki jih bojo za poskusnjo vsadili drevjića saditi po njih, da se mladje povsod enake
gosp. fajm. Zalokar na vertu kmetijske družbe
da
bomo vidili, kako se, na pešeni zemlji.
i vil i ti	uiuíiMi/ , ua. *--- — ['--------7
na priliko, obnaša ta rastlina sejanega ne zatare.
visokosti priredi, in (ia uno že odraščeno kasneje po
Res
bilo zeleti
5
da
se kak sad iznajdel
iz
Drugič: tudi po tem namenu, da bi hrastove lo gice pri nas popravili ter njihove plešute in goline s
kterega bi se delalo dobro zganje, sadeži. ki so namenjeni živežu,
da
iiajuL/i ifj	i-------r i---— ---- .j — — ~
tako drugi hrastičjem in drugimi koristnimi drevesi zasadili
?
5 *
ostali. Po vsem, kar se
da MHHII
za sam zivez
zla
sti pa tam, kjer je že nekaj redkega mladja pod sta
sedaj sliši, je veliko upanje, rimi drevesi zrastlo, da bo vse mladje enako in gosto
asfodil utegnil ta zazeljeni sad biti.
Od setve gojzdnega drevja

povsod.
Tretjič: Zasadili bomo pašišča z odraščenim drev jičem tište, na kterih se ne more brez paše izhajati
Od řeznic ali natičev.
(Dalje.)
Da se izredi šum je iz natičev, se jim morajo vsi poganjki, vsi izrastliki pustiti; tako se bodo dobro gosto zarastli in priderževali bodo zemljo ob brego vih. Drugo leto že se začne kaj šib in vej od njih porezovati; dovolj tert, viter iu druzega šibja se tako pridobi. Rudeča, žolta in niehka ali letna beka naj se sosebno v to porabo odmenite. Po globovnikih in jar kili bo tako gosto šumje prav koristno. Gorjaki take jarke izderajo, da je groza viditi; stermine in rebri
pa prostora ni

da
se za posetvo kaj odločilo.
?
Poslednjič: če bi kak gospodar vidši drugod lepo mladje zasajenega drevja želei, da bi tudi sam sebi in na lastni zemlji kak logic si zaredil, in kmali že odraščeno mladje imel, tak
imel bo, cesar
želi.
naj si drevjića zasadi, m
Tudi kaka soseska
utegnila
da bi si naredila hitreje veći log zraven posejanega prostora, drevjiče zasaditi kolikor želi. Sajenci bi se utegnili iz gošće vzeti, ki je izrastla iz semena; tako ne bi bilo nobenega stroška, le delà je enmalo
vec

pa tudi drevja bi vec bilo
5
in enacega unemu, ze
,)------- -J 7 --- ) ~	""'"J	...
brez ledenice, brez bilce trave ali steblja trave na razen režé, in zemlja in kamenje se po njih doli toči da jih voda še dalje na njive in senožeti zanaša. Na tiči tam zasajeni in ukoreninjeni pa bodo zemljo ve
1 •	•	vv*	V 11«	1 1 •	vv	.	.
zali
y
pred tremi ali štirimi leti posejanemu
Da se drevna zasadba v vseh teh okoljšinah do bro izpelje, hoćemo povedati tii, kako naj se opravi
vse to. (Dalje sledi.)	' ■ ^ [
in goscava, ćedalje bolj zaraščena, bo vderanje in terganje zemlje in kamenja branila; zato naj se med
natiči tudi seme zaseje od ige

jelse
y
jancev
parižke razstave
Tudi visoke ravne drevesa se utegnejo iz na- Sledé na ^postavljene kmetijske pridelke.
tičev izrediti. Kadar se jim ob Ivanji vsi drugi od-	4.
rastki porežejo, naj se nar lepši odrastek pusti na-	y dunajském časniku „Oeeterr. Zeit." smo brali te
menjen za visoko drevo. Ob drugi spomladi se tudi dní popis tistih kmetijskih pridelkov, ki so jih različne
Prosimo za slovansko ime, ce je kođl znano.
Vred
dežele našega cesarstva v psrižko razstavo poslale.
334
Dopisnik iz Pariza začenja svoj popis s tem, kar dra
lahko vnovič prepričali iz pričujočega parižkega pisma
god pravimo
i
da ..suknja delà moža"
5?
to je
v kakošnih	bi ne bil vnovič klic vpijočega v puščavi Î
posodah in v koiikšni meri so dežele austrijanskejra cesarstva poslale svoje kmetijske pridelke.
Najpred razlaga o tem razločke, kako ravnajo Francozi, kako Angleži, kako Austrijanci itd., kadar
ktero stvar na ogled postavljajo. Francoz — pravi gosp. dopisnik — vé semena, žita ali druge rastline tako lično napraviti v vezke in kranceljne, da je veselje jih ogledo-vati. — An g lež olika ali politira vsak sodec, kamor kaj
Zgođovinske reči

Krajnsko zgodovinsko družtvo — Cerngrob in več
druzega.
Spisal P. Hicinger.
Ni davno, kar me je neki
gosp
pisatelj v „Novicah"

______________.....- _____ _____, _________vábil na božjo pot v Cerngrob, ker bi bilo ondi pred
položi, — Austrijanec napravi le navadne kiste s předal-	ko ne kaj več zgodovinskega najti. Odgovorim na to po-
čiki ali vzame žakelj, da vsuje mervico žita ali kaj dru-	vabilo, da sem že dvakrat ondi bil. Rad bi pa jez tudi
pa tudi vsaka	koga po va bi i, in ne samo enega ali druzega, temuč
skatljica, vsak peharček, vsako steklo mu je prav, da le	mnogo mnogo Krajncov ali sploh Slovencov, namreč v
derži. Kupčijska zbornica v Lvovu (Lemberg) je po-	naše zgodovinsko družtvo, ali kakor se kliće po
slala svoje razstavke v bornih lesenih skledah, — ljubljanska kmetijska družba si je izbrala par steklenic, koruza Slezingarjeva ni bila celó v nobeni posódi itd. Po-
žega noter, kar hoče v razstavo poslati
nemsko: „Hist or i s cher Verein fur Krain**.
Kaj da je namen tega družtva, naznanuje že samo imé,namreč zgodovino naše ljube domovine, lepe
tem pride na mero, koliko je namreč bilo vsake stvari iz krajnske dezele bolj natanko preiskati in po te ali une dežele poslano; zabavlja Ogrom, da so svojih jasnit i. Udov šteje to družtvo doslej krog 20 častnih
t
pridelkov tako malo poslali itd.
V vsem tem ne vémo: koliko je resnice, koliko ne

krog 15 dopisujočih, in krog 260 druzib; plačilo vsacega djanskega uda je na leto po 2
ce pa je
vse drugo
tako
resnično
)
kakor to, kar on
pravi od steklenic ljubljanske kmetijske družbe, nam ne bo zameril, ako mu rečemo, da se je me šal (da bi bil na-lašč lagal, nočemo misliti) ali pa da je bil kak copernik
v razstavi, ki je 14 precéj velikih lesenih tružic premenil v par steklenic! Kmetijska družba je namreč,
razun za model vezanega krajnskega kozolca in panju, za vsih 14 razstavkov, ki jih je poslala v Pariz, narediti dala enako velike, lične tružice, kterih vsaka je deržala četert mer ni ka. Dosti velika mera za presojo vsake stvari 1
Pa pustimo to. Gosp. dopisnik se je, ker je veliko
, za to plačo se pa tudi prejemajo listi tega družtva v nemškem jeziku „Mitthei-lungen des historischen Vereins fur Krain", vsaki mesec i pola, včasih s kamnotisnimi dokladami. Kdor hoče ali v družtvo stopiti, ali mu kaj poslati, se oberniti more ali naravnost v Ljubljano na gosp. dr. Klun-a, neutrudljivega
tajnika tega družtva, ali pa na poročnika ali mandatarja svojega okraja.
Cemu pa vabim v to družtvo?
Pravite: „Bi kdo spet pisal kaj od naše zgodovine kakor Valvazor, ali bi dal iz njegovih bukev kak izle-ček ste
y
y
kako bi bilo to prav!" Prav bi bilo res,
pa ve
ogledoval, lahko enmalo mešal. Poslušajmo raji pravi od krajnskih razstavkov.
?
kaj
, YraIvazor je pri tem lepo grajsino zadjal ter je v po-manjkanji umerl, in komaj se vé za njegov grob v Ker-
, da bi jo brez plače
grajsine
Razun suhih
brane
i
graja

da po
češpelj, ktere, čeravno
skem. Vsakdo pa tudi nima zadeval za domovino, in tudi ne kapitalov, da bi jih trosil
dimu dise, vse drugo hvali: posebno
so bile lepe iz- po svetu gredoč, stare in nove zidarije pregledovaje, prašne
arkive preiskovaje, po tem pa pisarje, risarje in tiskarje
omenuje lepe hitrice, ježic (konopra) in rudečega plačevaje. Zatoraj je treba vec pomočnikov, kteri lahko z
vinskega ka m nj a
(Weinstein) , od kterega celó pravi
>
da za vse druge austrijanske dežele, ktere vendar veliko kupčujejo ž njim, je bil krajnski edini namestovavec. Ko-
malimi stroški storijo veliko:
ruža krajnska je pa bila
ogledovavcem
parižke razstave
„Žerno k žernu dá pogačo, Kamen k kamnu dá palaćo".
Mislite si, izdaje zgodovinskega družtva se po navadi
tako silno všeč, da razun enega sterža so pošli vsi drugi
narašajo na letnih 600 fl. po malem
j
udov plačajočih pa
ribniške in gorenske sorte, ki jih je kmetijska družba v se ni celih 300, razun kar nekteri prostovoljno več dajejo;
V	_	_	^	_	^	. «	%M	___	. If A
Pariz poslala. Ćudno je, da se gosp. dopisnik zavzemlje koliko je tu
mogoce
storiti? Valvazorjeva
grajšina
55
Bo
o tem, da je le en sterž vidil

oaj
kvala Bogu! koruza gensperg" je gotovo večje dohodke nesla, in vendar
na Krajnskem ni tičje mleko, da bi bila kmetijska družba je šla. Ako toraj kdo tudi ni v staou več delati za namen iz vse dežele le en sterž vkup spravila, in od naše kup- družtva, za zgodovino krajnske zemlje, že s svojim de-čijske zbornice, kteri smo vse blago za odpravo v Pariz narnim doneskom bo pomagal veliko, ako stopi v družtvo
izročili, tudi ni misliti, da bi bila tružico odperla in ko- kot djansk ud.
ruzo pouzmala do enega sterža !
Pa pravite dalje: „Kaj neki delà družtvo? Le piše naj
Pa pustimo tudi to. Veseli nas, da krajnski pridelki kdo našo zgodovino, jo bomo že kupovali in bralil"—Menite
so pohvaljeni, in nadjamo se, da tudi ajdi naši, verh- da je zadosti malo papirja, černila in gosjega ali se bolje poljskemu vinu itd. se od druge strani ni pohvala od- jeklenega peresa, kadar hoče kdo zgodovino pisati?—„Naj
tudi
rekla; ali prezreti ne smémo, da naše suhe češplje v Parizu niso ljudém všeč bile. Ze večkrat smo v „No
si le glavo beli!" pravite. Res, da bi si jo le imel s cem beliti : al zgodovina se ne izmišljuje iz glave, ampak se opira
vicah" od tega govorili in prav natanko smo v 12. listu na djanske reci, ktere mora člověk ali sam viditi in slišati,
leta 1853 dokazali, da naše sušivnice
malo izjemki)ne ali po druzih izvediti. Bodete djali: „Stare
v f
reci
ima zq
Do-
veljajo nič, da naše kakor horvaške suhe češplje so v Valvazor, nove pa se dobijo, ako jih kdo le iše!u ceni zmiraj za kaka 2 forinta in še več nižje kakor bos- ber odgovori Pa vedite: pri Valvazorji še ni vse hranjeno, niške, in vzrok tega je, da naši ljudjé jih večidel sušé na marsiktero starico so že „Novice" prinesle, ktera ni biia dimu, ne pa v edini gorkoti ; potroši se veliko derv, pri Valvazorji zapisana, na pr. od rimskih cest, od starih blago je pa vendarle malo vredno. Povedali smo v ome- zidov več reci itd.; od srednjega veka Valvazor veliko ša
ni vedil, zadeve pod longobarškimi kralji, pod cesarjem Karolom Velikim in njegovimi nasledniki so mu bile malo
njenem listu, kako naj se narejajo dobre sus i v nice, pa ne vémo, ali nismo le boba v steno metali. Se vé da kdor
sam doma povziva svoj hoče svoje blago dobro
pridelk, tak
ni zberčen
5
al kdor znane, za več sto let srednjega veka malo piše
od zgodeb
prodati, tak
naj pomisli, da ter- dežele, razun nekterih imen, daril do kterega unanjega
govci dobro poznajo razloček med lepo posušenimi in pa škofa, nekàj od madžarskih napadov; res da je Linhart med zakajenimi in sožganimi češpljami. Tega so se zdaj v svoji zgodovini krajnskih in druzih Slovencov pozneje
marsikaj iz starega ćasa bolj zagotovil in razjasnit; vendar terni je kmetov 80.000, dnhovnikov in sodnikov mnogotere reći so se ze zdaj boljše razsvetlile, kakor jih (imanov in molatov) 16.000, plemcnitazev (mersa-tov)
strani pomočuikov ali dopisovavcov.
(JDalje sledí.)
je pa on se vedil. Pa tudi za novejsi cas ni enemu ali 10.000, mestnikov 50.000, Kristijanov je k većem druhému pisatelju mogoće vsega pozvediti, ako nima na 23.000. Število Ra sov znaša okoli 3000. Iz Turčije se
je vselilo tu kakih 10.000 Gerkov, ki večidel v Koslo-vem (Eapatorii) in Balaklavi prebivajo. Zraven teh je v Krimu še okoli 5000 Jermenov in skapaj 6000 Polj-cov, Nemcov in Francozov.
Starozgodoyinski pomenki

imenih
V)
Svaduccius" in „Svaduccia"
Car Aleksander in podoba sv. Sergija.
Razložil Davorin Terstenjak.
Iz Moskve piše ondašnj
k, da je rusovski car
.	(Konec.)
V napisu, kjer se ime S vadi
unidan romal v puscavo fpiskrico) sv. Sergija in ukazal pervostolniku (metropolitu) Filaretu, naj mu
izroci
sveto
V •
imena Bott gih kamnih
in Bott
tudi B
nahaja o in B
?
nahajamo podobo Sergijevo za oserčenje rusovske armade. Po po t na dru- vedbi moskviskega časnika je rusovska armada v nekda
i
Sbii
Sa 3 ront
bodi si zavoljo rodivnega organa ali pa, ker ojih vojskah vselej na dilo mertvaške truge sv. Sergija
se tudi veli Bhag MMM P e c c i u s
2
9
pudeod
Ch a e r o n t
9
muliebre
?
dalj
Peč

Pečnik
Karant, Korant, Kurent
>
Ke
namalano podobo tega svotnika sabo imela, in tako tudi národna bramba v vojski leta 1812. Vpr rodovine.
ki je
čo vse carske kakor naši bravci vedó, unidan spremila
Ant
V napisu pa, v kterem stojijo imena Antestat
Antest
Lutomar, ime po Sb
pa najdemo imeni Lu tu m
cara v Moskvo, je bila ta podoba pred cerkev sv. Sergija postavljena in metropolit je opravljal božjo službo pred
Ugri,
ferox
Lut
in českega města Lit
9
ljut
zato ime
njo
?
potem je sv. Sergija z gorečo besedo zaklinjal
nai
in
ime Matria 3
v -	■_
Se
(Leitmerizj prosi Boga, da dodelí zmago Rusii in junaškim vojakom
eno ime je v tem napisu in sicer Vogitout
B ogi to u t
D io g
Beseda tout je obče blago
njenim. Ko je bilo vse to opravlj čil caru. Ker jo je car sabo vzel armadi v Krimu. da bi« nadušena
indoeuropej8kih jezikov, got. t h i u d a, Volk, e d disko, heidnisch, kakor gens in gen
th
dobe vse svoje žile napela in
je sv. podobo izro mislijo, da jo bo dal po izgledu čudodelne po-
sovražnike svete
9
zrna g
t
althochd. Rasij
thiot. dheod
th io t

gens

populos, letiški taut
gens, populus, indoles, natura
9
zato
bb
taut
i
bonae indolis, bonae naturae. Oštroumni Diefenbach 4
je prav iz te korenike izpeljal
ke besede
tuj
9
ptuj
po-tuj), tužd\ čuzi
d
9
analogii, kakor
d
9
tudj
po
i
Novičar iz austrijanskih krajev
lz Komen-a na Goriškem 17. okt. A. B
Y	Y 0
ako cesarske gosposke in pa soseske z zdruzeno mocjo
Veselo
9
populua, in ludski aliénas. Ostale podpirajo dobre namene za občinski prid. Ker je pri nas
besedi tudj, tuj pričujete, da smo tudi nekdaj v sloven- očitna potreba, da bi imeli do dobrega izucenega ko skem jeziku poznali tout a. tu ta.	vača, ki bi nam vedil tudi v živinskih boleznih po
V kelt
« V
gens
9
tud
nahajamo : tuaith,tuath, territorium
terra, alltud, alienigena, britanski tûd
tût
homines, familia, korniški t famiiia.
9
i
moći
sem
se obernil do slavnega
našega okrožnega po-glavarja, naj bi nam v ti potrebi na roko šli, da bi mogel
9
tut
Umbriski: tuta, tota,
eus, Gemeindevorsteher.
homo, cimriški tyaid, za to izučenje popoinoma pripraven mlad kovač o vsih Sve
tih v ljubljansko živinozdravniško šolo iti, ker je sam pre
Stadtgemeinde, territorium, reven, da bi mogel ondi na svoje stroške živeti. Verli go
bili
Cleni rodovine Antestijev in Svadučij
mi S hi vai t
*
in sicer kakor imena Antest
Svadučius. Matrix, Bott
B ha g e,
L u t u m i Parvat
rodivne
i
Bott
častitelji S h
©
principa, pa tudi imena S axa m
spod, poznaje našo potrebo, so dali precej prošnjo narediti toraj in od sosesk podpisati, da bi se omenjenemu mladenču 10
gold, na mesec iz okrožne dnarnice dajalo. Zvesto se nada se le-to tudi spolnilo bo, že naprej rečem očitno
.	,	.	.	i.V i.	V
9
so iz Shivatoveg
ča8tja

djaje,
hvalo blagemu gospodu poglavarju,
da so uslisali naso
»
»
Ugra,toje, Saxamus, fe
ker priimena prošnjo
9
ki bo vsi soseski v dobro, zakaj v potrebi clo
t, Lutomar tudi Shiva imade
, Karant,
K
veka imeti, ki vé svèt in pomoč pri bolni
živini
?
je do
brota
, ki jo pač tišti naj bolj ceuiti ve, kterega je nesreća Ako Keltomani zamorejo te napise s takošnimi dokazi zadela, da mu je zbolela živina in poginila, ker od nobene
1 i í V i •	i	.ft	•	«	» • •	«	_	^	m	t á	ft «91
po
radi udarno
keltiski razlagati, kakor smo jih mi po slovenski
9
se
9
historiško resnico.
ako pa ne, se hoćemo dalje vojskovati za
Ozir po svetu

strani prave pomoci ni bilo.
Iz Bistrice na Notrajnskem 11. okt. J. B—c. Kolera pri nas, hvala Bogu, je popoinoma nehala, spet se veselimo ljubega zdravja. Bog nam ga obderži! — Poljski pridelki pri nas so srednji; pšenice smo malo, koruze pa
\
V «
Stanovavci v Krimu.
Možkih prebivavcov se šteje v Krimu le okoli 200.000
ko lani
9
in
njih so Tart
9
kterih je blizo 156.000
9
med
Ankers lio fon „Handb. der G. Kârnth." V. Heft 627.
Ime Bhag a se v indiških bukvah nahaja kot priime S h
še precej přidělali; krompir nam gnjije bolj mnogim kmetom je popoinoma sognjil. Vina smo celó malo přidělali; letos še ni toliko bolezen tertam škodovala, ampak zdrave terte so silo malo grojzdja imele!
naši postaji ljubljansko-
z Postoj ne 16. okt. # Na
m
beseda pomeni: pudendum muliebre
Ako
pa
tudi
j uterno sonce
teržaške železnice morajo po sklenjeni pogodbi zadnje delà noter do konca augusta 1857 dokončane biti; stroški teh
pervotni pomen besede Bhaga nazaj gremo. vidimo, da zidanj 80 doloćeni na 100.000 gold. Ker se je popred go
iz rázuje pomen „roditi", „stvarjati", primeri su roditi
sin, sums, sunce, riksa v mozkem spolu medved, po pravém
sunu, vorilo, da bo železnica iz Ljublj
natus, der Gezeu
poterj
roditi, so korenike za pomene: žival, vod
v srednjem Fixstern; torej spet najdemo
se, stvarjati, zrak, luč itd.
*ne v Terst ze konec pri-hodnjega leta gotova, se sedaj iz tega vidi, da bo še Ie
resnico, da pomeni: živeti, gib
cez
leti
Korenika besede Bha
bh
kar v sanskritu pomeni sve
3
4
tit i, sijati. Torej beseda Bog pomeni st vare ci in světli
Ankershofen 1. c. V. 622 Diefenbach „VergI. W ôrtb. der goth. Spr." II. 707
Pis
Iz Ljubljane. Juter se bo podala deputacija ljubljanskih tergovcov na Dunaj, prosit za napravo tudi Lju-bljančanom toliko potrebne baukne podružnice, iz ktere bi kupec za vložene meníce v sili gotov dnar dobival.
336
Dnarna stiska je sedaj povsod velika
9
da je
res živo
po
Ijeni; stanovavci
so groze třepetali, kaj bo, in poročnika
treba tacih dnarnic, ki so tergovcem, obertnikom in kme- (konzola) angležke in francozke vlade sta z druzimi
Ker se je gosp, M ih a el vred poslala pismo poveljniku sovražnih ladij, naj, preden
poene zoper Odeso, dobro premisli, da veći del takaj
tovavcern v sili ua pomoć
A m b
volj obilnih svojih lastnih opravkov prostovoljno
kaj
------ v " ~w ' " V--,	*	--^VH.M v^l	T I« V T	VUiV T VljUU	j |/UVUV iiU^ VI V/ UVDV ^ V€	* luf pi Vllll^ll ^ V« V» ' VVi	V» V «A cm«« J
odpovedal magistrstni službi, ktero je skozi več let marljivo šnega premoženja je lastnina angležkih, francozkih in dru
opi
9
so na nje
mesto svetovavci mestne županije zih tergovcov, kteri so podložni prijatelskih vlad.
Ali je
izvolili Ljubljančanom dobro znanega gosp. J. Gut m
a
9
to pomagalo
9
ali pa to, da je poveljnik zedinjenih ladij
bivšega c. k. adjunkta loske okrajne gosposke, kteri je v pismo poslal rusovskemu poveljnika, naj se odprè skozi saboto nastopil svojo novo službo. — Slišimo, da 24. dan celi čas vojske svobodna žitna vožnja in na to v 14 (?)
t. m. bojo dosedanji šentpeterski fajmošter gosp. Mat
Svet
za korarj
m e s k e g
pla
9
dosedanj
ka
dnéh odgovor dá

ali da je zavezna armada z dohodom
gosp. Luka Z
pa za prihodnjega fajinošt
sentpeterske
bode na stroške
instalirani.
Na ljubljanskem mahu
pred Odeso kako drugotno početje skriti hotla, se se ne
gotovo pa je, da so 11. t. m. sovražne ladije zapu-
ve
boj
ske železnice naredila naprava
stile Odeso in se proti Kinburnu (3 milje odtod) podale.

kjer
Kaj mislijo tù početi, se mora kmali zvediti.
Carski ukaz
to za kurjavo hlap
pripravljali
Novičar iz raznih krajev

Tisti predlogi za ustanovlj
P
P
(kre
od 7. t. m. skličuje narodne brambovce orenburske in samařské gubernije do 15. decembra; od 1000 se bo vzelo 33 mož v armado. — Kako zlo so po Francozke m raz-sirjene skrivne prekucijske družbe, je te dm tista pravda v Parizu razodela, v kteri so bili v angerskem puntu
ditnice), ktera ima v pomoč kupčijstvu in obertnistvu vse vjeti sojení. Grozno prederzne govorice so se tu slišale; dežele našega cesarstva obseči, in s kterimi je unidan ko je, na priliko, predsednik sodnije enemu rekel, da je
minister dnarstva baron Bruk v Isel šel, da bi jih ceear
derhal šla mesto Angers ropat, je ta odgovoril: „nismo ne
poterdiii, so v važniših določilih přejeli
ko pot
šli ropat Angersa, lezmagati smoga
hotli, kakor
jenje; ministru je izročeno, to važno napravo dobro iz- ste vi z ma ga li Sevastopolji! peljati, in kakor se danes slisi, bo že v malo tednih ta	~~
upna naprava v djanje stop
ki b
posojevala dnar kupeom in obertnikom
9
Tudi se denes iz Dunaja piše, da 1. dan
Izgled
0
prihodnjega mesca bode dunajska banka prevzela tište cesarske posestva, s kterimi bo deržava ji poplaćala velik

del svojega
dolg
in kterih vrednost je okoli 155 milijonov
Nikar poditi revežev Ce prošij o te kruha v dar! Poslušaj, kaj v sramoto nam Storila je brezumna stvar.
mili Bog!
Oj! misli revež, Ko bi imel tri kosčike. Kar tolstemu ostaj a psu Kako bi jez nasitil se.
goldinarjev cenjena. Napravila bo potem ta banka posebno
(hipotečnico), ktera bo razposojevela
In ne sramuj se v océh solzice, In pes, ki ljut je splolf ko kaca
t
d
Ko citai bodeš te verstice.
Se milo v reveža obraća.
dnar na kmetije in h
bo m
iše, in to bo tako osnovala, da pravila 50.000 akcij ali dělnic, vsako akcijo po 700
ktere bo potem proti poštenemu činžu dajala takim
gold.,
spodarjem, kteri dnarja potrebujejo in ji zastavijo toliko posestva, da je izposojeni dnar zagotovljen, dokler se ne
ba. Da bi se pa s temi važnimi naredbami mahom a
o-»
U rovtih dalec, kjer pomlad Nikdar ljudem se ne smehlja, Je dom sicer bogatega,
Vendar ne srečnega možá.
Pogum je dala lakot mu, Nic vec se ne bojí pesá,
Pripogne revež k skledi se
L ej !
tudi
d a v e k (ažio)
poplaća, odpravil
en hip.
domu v Senbrun poleg Dunaja
Bogastvo imel je ne'zštevno, Serce samotno, prazno, revno.
mirno skupaj ko
sita.
Prijazno pes se mu približe. Ter mu roko pohlevno liže.
b
9
ni pričakovati na
V sredo sta prišla cesar in cesarica iz Išel
Za jed opoldne silo) imajo od vsih Svetih tega leta do vsih Svetih prihod njega leta popotni vojaki vsled višjega armadnega ukaza „Gospod! dajte mi kruha koscek,
* * . * i • *	m	•	m m	i	< • • «	w	m	t •	» v •	•	i v v i V / f
Přišel je sivček, reven mož, Ga prosit kruha bogajmé, Raztergan, bos in brezoglav, V océh so glada mu solzé;
Pri oknu stal je bogatin. In vidil vse, kar se godi
V
placatí hisnemu gospodar
9
kjer
kvartirji : na K r aj
P:
V imenu božjem prosim vbožček !" Ko
n
Da
tega ni mu moc lastne me slepé
V t
oci
t«
ki
je bud bil, grozoviti idi ga deliti.
ekem
Koroškem 7 kr
krajc. in pol, na Štajarskem 7 kr. in pol
na
na Teržaškem
Gorišk
7 kr
in 3 vinarje, na Horvaškem inSlavonskem 6 kr
v V o j v o d
in temeškem Banat
6 kr
in pol
na
Al prošnje vse nic ne zdajó Po pasje 'z liiše ga spodí, Serca ne gane revež mu, Ki mraza trepeta, i h ti.
i
In pádel žark nebeški Ljubezni žark
dno
V podobi tej zagledal on Besede ie ~
Ogerskem po razloćku krajev po 6 , 6 in pol in po 7 kr.; Z molitvijo ljudí glusiti,
Drugod ukaže mu prositi.
na Erdeljskem 5 kr. in pol, na Českem 8
kr
9
na
Po
Zveličarj hitro planil
M ar ske m 8 kr. in pol, na Tiroljsk
9 kr. in pol itd
9
ta tarifa je po ceni mesá raznih krajev narejena
9
N
Dunaji je ze 12 mesnic
mesó, funt po 5 in G krajc
9
er se prodaja konjsko Na Ogerskem so ces.
žandarji od novega leta do konca preteklega mesca vjeli
366 roparjev Radczak-a.
9
med
"V
temi dva huda glavarja : Mezo-ta in
Berač cez dvor napoti se Ko ravno poldne je biló, In vidil skledo je pred psom Napolnjeno z dobro jedjó. Pretužen zdihnil je v nebesa, Ter brisai si solze z ocesa.
Pri svoji mizi ga nahranil In verjemite! od soréj
Nikdar
od pesa
V osmiljenji bogati moz Osramotiti se ne dá. In ce ga revež kruha prosi
Gotovo ž
im pri mizi
kosi
Zena
nekeg
J. Novak
čuvaja dunajsko-ljubljanske
želežnice je te dni rodila fanta s troje očés, kipa je kmali
Stan kursa na Dunaji 18. oktobra 1855.
umerl; srednje oko je imel
na čelu.
Novice i z ru
pri K
ko-turške vojske poterjujejo nesrečno bitev Rusov Obligacij
t u r s k o naznaniio ce!ó pravi, da razun tistih
mertvih in ranjenih, ki so jih Rusi med bitvijo preč sprav
deržavnega dolga
ijali
9
je v okolici karški obležalo 4000 mertvih; Turki so
5
41/
4
3
2«/
o/ <0
2 99 99 99
74% fl
65 59
2 V
po tem naznanilu zgubili le 7 do 800 (?)
mož
9 9
med temi
vec
• V • • I	* •
sjíh ohcirj
Iz Petrograda se je dosihmal
gla
Oblig. 5% od leta 1851 Oblig, zemlj iš. odkupa 5 Zájem od leta 1834 . .
45%
36 y2
B 85
o
silo o ti bitki sledeče: „Muraviev je 29. sept. napadel Kars mnogo oficirjev je ranjenih in ubitih; napad je spodletel obséda Karsa se bo iznova začela".
9
9
99 99
r»
1839
229 119 V
»
99 99 99 99
t 19
7i y2 a.
M'A.
V4 n 10 *
. 5 fl. 16
Napoleondor (20 frankov) 8A.50
Esterhaz. srećke po 40 fl Windišgrac. „ „
Waldštein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. .
20 20 10
99 99
99
99
15fl.26
6
4 V
V Od
bilo
z loterijo od leta 1854
97 3/
Suverendor .......
Ruski imperial..... 9 fl
Pruski Fridrihsdor . . . Angležki suverendor . .
fl.l
11 fl
7
8 99
vse baterije že za střel in vsi vojaki za vojsko pri prav
99
árodui od leta 1854
971
Nadavk (agio) srebra:
2 99
na 100 fl. 15 fl.
Odgov
vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik