GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 53. Ali bo prišlo do tega? ameriški poročevalec prorokuje, da bodo narodi daljnega vzhoda zavladali svetu. — do tega prepričanja je prišel po štiri letnem proučevanju. chicago, ill., sreda, 2. aprila — wednesday, april, 2, 1924. LETO (Vol.) X. Tokio. — Ameriški časnikarski poročevalec J. B. Wood, ki je bival nad 4 leta v raznih delih Japonske in Kitajske, poroča, da hitri razvoj vzhodnih narodov, bo v par deset letjih tako narastel, da bodo vzhodni narodi prekosili zapadne narode in ves ostali svet. Japonska in Kitajska mesta se razvijajo z velikansko naglico. Šanghaj na Kitajskem je že sedaj drugi največji pristan na svetu. Panamski prekop že prekaša promet sueškega prekopa. Pot skozi panamski prekop je praktičnej-ši za brzoparnike med vzhodom in žapadom. Če bo šel razvoj industrije s to brzino naprej na Japonskem, bo v prihodnih letih Japonska proizvajala vse, kar danes proizvaja modema Amerika in Evropa. In če računamo, da Japonski delavci delajo mnogo ceneje kot ameriški, ali evropejski potem vidimo velikansko industrijsko EKSPERTNA KOMISIJA ZG0T0YI SVOJE DELO TA TEDEN. Od poročila ekspertne komisije, je odvisen vspeh za reparacij ski sporazum. London. — Največji angleški izkušeni državnik kot David Lloyd George, Herbert H. Asquitt in Earl Balfour pričakujejo z veliko zanimivostjo končnega poročila ekspertne mešane zavezniške komisije, ki je na delu zadnjih par me-j secev, da natančno preišče finančne možnosti Nemčije, da se na podlagi dognanih doka-' zov uredi reparacijsko vpra- stopiti bregove. V nedeljo ve-šanje. RAZNE YESTI. — Nova priseljeniška postava, katero je predlagal znani Johnson bo prišla te dni pred kongres. Predno se bo predlogo odobrilo bo vladalo še vroče debatiranje za in proti predlogi. Postava je tu pa tam krivična napram južno-centralnim evropskim narodom. Pred senatsko zbornico pa najbrže ne bo prišla pred mesecem junijem. ORGANIZIRANI TATJE. Dva moška sta kradla ▼ dru-geriji medtem, ko je neka ženska stala na straži, •da bi jih kdo ne zalotil. Chicago. — V znano trgovino Biddle Drugs store sta sinoči ulomila dva moška in Iz Jugoslavije. jugoslovanski klub zahteva, da se obmejNA obrt oprosti carine. — razne novice. Ponovni predlogi Jugoslovanskega kluba za trgovsko pogodbo z Italijo. Belgrad. 6. marca. — Jugoslovanski klub se je na svo-začela pridno izkladati drago- jih Poslednjih sejah ponovno ceno zlatnino in drugo blago. bavil z zahtevami, ki jih je Italijo. Sklenjeno je bilo, da v vseh teh zahtevah poslanci Jugoslovanskega kluba ponovno posredujejo na mero-dajnih mestih. Tako je danes poslanec Škulj interveniral — Uradniki ameriške legi-1 Vrata trgovine pa so bile v treba uveljaviti ob priliki zvezi z alarm uro, ki se na-| fl^f.?*11^ tr*ovBke pogodbe z haja na policijski postaji. Na ta način so bili policisti na Warren avenue opozorjeni in so hiteli na lice mesta, kjer so našli dva moška, ki sta pridno izkladala razno blago z namenom, da ga odneseta iz pn Pre<*sedniku delegacije za trgovine. Ko so policisti prišli tr2°vsko pogodbo z Italijo, ralnega Pravd^ka. Politlkar-|«> vMell že oddaleč stati na prošnjo predsedni- čer so bile nastavljene poseb- nu opazila, da tatova skla-ne straže ob bregovih, ki so data sta vstopila in zahteva-nazile, da bi voda ne iznena-^1« udajo. Eden izmed tatov dila prebivalce po okolici. — v Negaunee, Mich, je uničil nožar tamkaišno bolni- tekmovalko v Japonski. Veli- ka Milleranda tedaj bo pome- vier sta našla žalostno _ a • DtV* 'Ht" rltTA KaIm. -_ — J _ _ _ JI ko k razvoiu oomagajo an- nilo za Anglijo to vprašanje , -gleški kapitalisti, ki vlagajo glede renaracije in Nemčije i- S ,„ svoi denar, v japonsko indu- sto stališče, kot dosedaj. Po- smrt. dva bolnika in eden od incare je napram Nemčiji neizprosen in nepopustljiv. Lloyd George je izjavil, da se- mu Poincareju. Zaradi tega mu bodo stali ob strani z na- Balfour stri j o. Hitri naraščaj vzhodnih rarodov bo zahteval marsikaj. In s temi zahtevami bo rastel njih vpliv. Po številu rumena rasa nadkriljuje belo raso. Japonski inteligenti se že v polni meri zavedajo tega. Ko se oživi in organizira ?veti L1?vd George, enkrat še Kitaiska bo rume- in Asquith. no pleme postalo nevarno be- "Ekspertna komisija bo skon-^emu- j Čala svoje delo že ta teden in Da belo pleme propada je bo izdala natančno poročilo več vzrokov. Največ nemoral- glede Nemčije, namreč, kaj je nost, katere rumeno, pleme možna prenesti pri odplače-mnogo manj pozna kot belo vanju in kakšno posojilo in pleme. Francoski narod pro- pod kakimi pogoji si ji lahko t>ada. Nemški polagoma pri- zaupa. Po ureditvi tega važ-haja za francoskim, in tako nega vprašanja bo mogoče vsi. V Ameriki se širi porod- ustvariti nove smernice vsej no kontrolo, katere vzhodni evropski trgovini in industri-narodi niti ne poznajo. Beli ji. narodi uničujejo sami sebe.i -o Rumena rasa pa narašča — Iz New Yorka noročajo, da ie narpdila not okroor sve- nec Škulj izročil članom delegacije. Predsednik Kukič je izjavil poslancu Škulju, da se je o tem predlogu že govorilo in da so Italijani na ta predlog načeloma pristali. Gre še za podrobnosti glede okrajev v Sloveniji in glede pasa ob državni meji, kamor je skočil skozi zadnje okno trgovine, drugi pa je oddal dva strela na policista. Eden izmedpolicistov je bil lahkoj £~sme\i nMliudjTtidita^" poškodovan od strela v ramo. njariti. Predlagal? so se okra-Zadniega sta policista prijela U Kočevje, Logatec, Črno-in odvedla na policijsko po- melj in Kamnik ter pas prej. f ^ ^ , Vrepd-S^r,Jet0 mH/? «njega teritorija avstrijske ta Mrs. Edith Roosevelt so-jzensko Prijeti je izpovedal. monarhije. ki je sedaj pod I- Droga pokojnega prezidenta |aa ie ženska bila na straži taHio> in Furianijo Ker se se- ozne je da-pred- je završilo zadnje dni v me- sedniku delegacije Kukiču, ki stu Chicago. Veliko ljudi je ureja tarife, spomenico, v ka-bilo zadnje noči ustavljenih teri se zahteva, naj se blago na raznih cestah in oropanih domače obrti oprosti izvozne denarja in drugih vrednosti, carine. Po odgovoru g. Kuki-ki so jih imeli pri sebi. ča ^ Velikost naroda bo pa rodila velikost zahtev. In če bo šlo to pot, je lahko vsak siguren, da bodo zahteve rumene rase v kratkem večje od belih narodov. In na podlagi tega bo prej ali slej belo pleme primorano podleči. Japonski državniki že uvi-devajo to prihodnjost, in se na njo uri pravi j a jo. Strašni potres, ki je razdejal več japonskih mest ni mnogo zavrl £ japonskega napredka. Ta slu-' je le momentni zadržek, ki ga bodo Japonci v kratkem preživeli in deloma so ga že. V petdesetih letih bo vzhod Našla mrtve stariše., ko sta se vrnila domov. kjer je svojo pot začela. — Iz Bukarešta z Rumun-skega noročsio, da ie italiia"-sVa micezinia Mafalda proti njeni zaroki z belgijskim voi-vodom Brabantom. Ako nieni starimi ne^nrekličejo zaroke, grozi pricezi^ia s samomorom. Ona se želi poročiti z ru-munskem princem Nikola. — Iz Madrida noročaio. d» je španski parlament odobril novo vojaško postavo, na podlagi katere bodo morali mladeniči v voiaško službo z 18. letimi. Voiaška doba bo trajala dve leti. — V T?Pd Oak, Ja. so za- Sam si je plačal morilca. V slavonski vasi Piškorev-ci je neki Peter Bogdanovič, ki se je pred nekolikim časom vrnil iz kaznilnice v Mitrovi-ci v kavarni izjavil, da plača onemu, ki ga ubije 3000 Din. Vaščan Joca Vidakovič je sprejel ponudbo. Bogdano-vič mu je izplačal 3000 Din. nakar se je vlegel na tla. Vidakovič pa ga je nekolikokrat sunil z nožem v srce. Bogda-novič je na mestu izdihnil. Vidakoviča so zaprli. -o- Naselitev zdravnika. V Cerknici, kjer so pogrešali skoro leto dni zdravnika, se je stalno naselil s 1. marcem t. 1. kot okrožni zdravnik g. dr. Stanko Pušenjak, bivši zdravnik na splošni in na ženski Jbolnici v Ljubljani. -o- Umrli so v Ljubljani. Dne 10. marca: Jožef Jan-žekovič, kočar, 27. let. — I-vana Čretnik, rejenka, 9 mesecev. — Frančiška Lavrin, posestnikova žena, 52 let. — Dne 11. marca: Ivan Šubic, vladni svetnik in ravnatelj srednje tehniške šole 68 let. -o- Ponesrečeni delavci. V papirnici v Goričanah pri Medvodah je delavcu Jamni-ku Lorencu zmečkal hlod de- V STEELTONU GRADITI SLOVENSKO ŠOLO. je Upati, da predlog Jugo- f™ no*°-~ lesnem skla-I slovanskega kluba prodre, kar K Hemnharja v Škofji w.nmi bo v veUk° korist Posebno Je delavcu Antonu Ko- ZACELI Sloveniji. vacu zmečkal težak tram des-unviJLU _____no n0g0. — Pri kovaču Fran- Chicago, 111. - Neozdrav- |lovanjem je pomanjkanje deljiva bolezen na oceh je pri- !narnejra Drometa. vedla do žalostnega cina nekega Edmunda Sedlacka očeta dveh otrok, da si je pog- je bil namenjen hčerki za njen rojstni dan. Veselje se je pa spremenilo v žalost, ko sta hčerka in njen petnajstletni bratec, našla zjutraj stariše mrtve. Edmund Sed-lack zapušča premoženje. -o- imel večjo besedo pri'raznih RusiJa ^hteva plebiscit za svetovnih aferah kot zapad. j ™ Amerika bo središče med Dunaj. nal krogljo v glavo in obenem la Huerta pobeCTil žez melo U prejšn jT^večer °j e' še prine- V Zrirl,ŽeP" Hržave « da/se sel domov velik cake, kateri yf Texas% ^alvestonu v drža~ — v TamDa, Fla. so v soboto udrli trije roDarji v nro-dajalno Havana Tamoa Cigar Co. in odnesli $24.000 v gotovini. Denar so uradniki ravno dripravili, da Dlačajo z niim delavce za minuli teden. Roparji so izginili brez sledu. — v Newwark, Ohio je skočil tovorni vlak na Balti- Besarabijo. Steelton. Pa. —: Zadnji teden so pričeli s kopaniem zp pritličje nove šole, ki jo v prli te dni tamkajšno Far-| kratkem prično zidati. Šola bo mers National Bank. Vzrok, stala $35,000 in bo jako moda je banka prenehala s pos- derna. Prostora bo za pet sob in dvorana bo na prvem flo-ru. To delo je začel tamkajšnji navdušeni preč. g. župnik Rev. Father Luka Gladek sedanji duhovni vodja K. S. K. Jednote. Napredujoči slovenski naselbini v Steeltonu želimo najboljšega vspeha pod spretnim vodstvom njih navdušenega dušnega pastirja. ♦ * -- širite list EDINOST — Iz Mexico City poročajo, da je vodja zadnje mehi-kanske revolucije Adolfo de ČITATEUEM naznanjamo, da bomo v pri- Če je narednik pijan. Dne 8. marca okoli 9. ure zvečer je kolovratil po bel-; grajskih ulicah narednik Vasilij Borovac, v službi na vojnem ministrstvu, močno pijan. Na svojem potu je naletel na dva mirna obrtnika, ki sta se vračala domov. Brez razloga ju je nahrulil in nato na enega izmed nju — kovača Ri-stiča — ustrelil z revolverjem. cu Hočevarju v Mekinjah si je vajenec Ignacij Borštnar (Dalje na .4. strani.) DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali kavarne bivši orožnik Pavlo-vič in hotel narednika prijeti. Ta pa je sprožil tudi nanj in ga smrtno nevarno ranil. Šele potem so ukrotili narednika in ga odpeljali v zapdr. Ris-tič utegne ozdraviti, Pavlovi-čevo stanje pa je brezupno. -o- Zapiranje lokalov v Sarajevu. V Sarajevu nastaja vedno večja gospodarska kriza. Nešteto trgovcev, obrtnikov in ____________delavcev je že zapustilo Sara- hodnji Številki pričeli obfav-l ?e,vo in si v drugih krajih po- i * 1 t. v . Ina zadnjo pošto točno in brez vsake-Na strel je prihitel iz bližnje ga dobitka. Evropo in Azijo. Amerika bo ske konference, ki se vrši centrala svetovnega bogastva, be m umetništva. Nje-sreča prihaja radi njene e lege vmes med in zapadom. kuje ameriški Z rusko-rumun- |more & Ohio progi z mostu in padel v potok. Štirje železničar! i so našli smrt pri tej nesreči. Most je razmajala vo- tem mestu se poroča, da zahteva ruski zsCstopnik Krestin-sky, da se razpiše za Besara-bijo plebiscit, in da narod odloči, pod katero državo hoče spadati pod Rusijo ali Rumu- razlezle in je vlak padel v vo-nijo. do. ljati zanimivo povest. "zvonarjeva hči." Povest je nadvse zanimiva in smo prepričani, da bomo naše čitatelje z njo zelo zado- da, ki stoji precej visoko po voljili. Naše cenjene narocni- okolici. Ko je vlak včerai za-vozil na most so se tračnice iskalo zaslužka. Te dni so zaprli v Sarajevu eno izmed najlepših kavarn "Marijin dvor." Kakor se poroča, se bo v bližnjem času zaprlo še več javnih lokalov. -o-- Požar. V nedeljo, 2. m. m. zvečer ..... .... .Jfikv ii ke prosimo, da nato opozore svoje prijatelje, da se na list pravočasno naroce, da bodo je izbruhnil v hiši kmeta Fe-povest čitali od kraja. - liksa Kranvogla v Sp. Voliči- . „ .. ... - . ... 4S~ . Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah se bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.90 1,000 — Din.........$ 13.45 2.500 — Din.........$ 33.50 5,000 — Din.........$ 66.50 j 10,000 — Din.........$132.00 1 100 — Lir.........$ 5.10 200 — Lir.........$ 9.85 500 — Lir.........$ 23.75 . 1,000 — Lir.........$ 46.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. in nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja častokrat menja .dostikrat docela nepričakovano, je absolutne nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmem e denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK & CESARK 70—9th AVE., NEW YORK CITY. EDINOST (UNITY) Ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ............'....$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United Stales per half year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. ninraio biti doDoslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicaeo. 111., under the act of March 3rd t87Q. Ljudstvo odpri oči in spreglej! Slovenski pisuni v Ameriki so zašli tako daleč, da ne morejo niti enega samega dneva preživeti, da ne bi napadli sv. vere, naših cerkva in nas duhovnikov. Glasilo S. N. P. J. Prosveta dela veliko večjo reklamo za brezverstvo in socializem, .kakor pa za organizacijo. Iz teh izvajanj je razvidno, da so slovenski odpadniki napeli vse sile, da se zaženo s svojimi podpornimi, in drugimi organizacijami ob zid naših cerkva. Pri tem satanskem delu se poslužujejo modernega orožja časopisja, ki je danes velika sila na svetu. Da je danes v njih Jednoti toliko članstva, da se dela za združenje nekaterih organizacij ne gre zasluga nikomur drugemu, kakor njihovem časopisju. Reklama je danes vse. In te imajo za svoje hudobne načrte dovolj. Pri nas te velesile časopisja ne znamo upoštevati tako, kakor jo na nasprotni strani, če bi jo znali u-poštevati, bi imeli že zdavnej katoliški dnevnik še v tistih letih, ko je bilo izdajati časopis malenkost, ko narod še ni bil pokvarjen. Kdo je kriv, da ga ni? Jaz vem. Ali veš ti? Well, kar je, je. Napako vidimo vsi. Naša skupna napaka je. Popravimo jo in to najhitreje, ko mogoče. Ljudstvo odpri vsaj sedaj oči in spre-glej! • Ako ni to dovolj velik dokaz, kako silno je potreben katoliški tisek katoliškim Slovencem v Ameriki, kar počenja zadnje čase proti veri list Prosveta, ki ga izdaja S. N. P. J. potem ne vem, kak dokaz naj bi še poiskal, da bi vam dokazal, da je potreben. Ne ni prav in ni lepo, pa naj reče kdo kar hoče, da merodajni faktorji molče na vsa ta satanska napadanja od strani verskih sovražnikov. Zamera gori, zamera doli, če ste katoličanje tedaj na plan in v boj za našo sv. stvar. Ali ne veste, da vi dajate velikansko potuho raznim propalicam, da radi vašega molčanja še bolj napadajo vašo vero? Ali veste, da si mislijo sovražniki, da jim s svojim molčanjem pritrjujete? Ali, je vas sram postaviti se v boj za sveta načela resnice? medtem, ko se vsaka navadna šlapa med nasprotniki upa ugovarjati in lagati čez zlata načela naše vere? Katoliški možje pomislite malo nato! Imamo tudi med katoliškimi Slovenci takozvane pacifiste — miroljubneže. Biti miroljuben je allright. Toda kadar te kdo po glavi pritiska, moraš imeti polževo kri, da bi ne pritisnil nazaj. In kadar vidiš, da dela verski sovražnik na polju tvoje vere škodo, kako moreš biti miren? Ali ni ta miroljubnost odgovorna za tisoče in tisoče slovenskih duš, ki jih je satan rekruti-ral v svojo armado na našem polju? Ej, prijatelji, taka miroljubnost več škoduje kot koristi. To lahko vidite že tudi sami. Kar poglejmo vsak po svojih naselbinah pa bomo videli da je res, ne da bi jaz vam tu-kajle navajal konkretne dokaze. Ljudstvo odpri oči in spreglej! Poglej kaj dela in seje sovražnik na vso moč na tvojem polju. Poglej sovražnika z modernim orožjem v roki, s katerim meri na tvoje verno srce, da iz njega izstreli zadnje ljubez-njive Čute do tvoje vere: Poglej pravim na vse to. Potem se pa vprašaj, kaj pa jaz storim v tem oziru, da bi tudi katoličani imeli moderno orožje močan katoliški tisek? Katoliški Slovenci stopimo skupaj, pojdimo skupno na delo vsak v svojem delokrogu za katoliški tisek, ki nas brani in se za nas izpostavlja v neprijetnem boju. Upoštevajmo velike žrtve, ki jih doprinašajo katoliški listi za nas. Dober odločen katoliški list je straža naše vere, naših cerkva in našega prepričanja. T^k neustrašen list je Edinost. Smelo trdim, da je edini neustrašen list, ki se bije z našimi nasprotniki za resnico in pravico. Jaz občudujem ljudi okrog Edino-radi te neustrasenosti in zlasti njegovega uredni-da ne popusti niti za inč sovražniku, ki sili v naš ___ "bpj»' ost" _ teritorij. Kje bi mi bili naprej od naših sovražnikov, ce bi imeli tak odločen list že vsaj pred 10. leti. To je resnica, ki jo mora vsak priznati, ako pogleda na delovanje lista Edinosti. List postaja vsako leto bolj zanimiv. V letošnjem letu se je tako izpopolnil, da odgovarja vsem zahtevam amerških Slovencev. V niem čitate najbolj znanstvene razprave, kot n. pr. "Podobe iz narave" in "Socialna razmotrivanja," kar ne najdete v nobenem drugem listu. Ali ne zasluži ta list, da ga dvignemo na dnevnik? Ali bi se ne dalo v vsaki naselbini narediti v tem letu nekak "drive" za katoliški dnevnik? Pridobimo listu zadostni krog naročnikov in list Edinost naj postane dnevnik. Katoliški dnevnik je nam potreben. Navedel sem vzroke zakaj je nam potreben, če bomo pa vse to še naprej tako pacifistično gledali, kot smo doslej, potem ?e pa nikar ne čudite, ako bo sovražnik še z večjo ko-rajžo naskakoval našo vero, cerkve in nas duhovnike. To sem se že dalj časa pripravljal napisati. Prosim g. urednik objavite, morda bo kateremu spečemu le odprlo oči, da bo videl, da je stvar potrebna, če ima kdo pa se kake boljše nasvete jih naj nam poda in vsi se bomo gotovo radi ravnali po njih, ako bodo le koristni za našo stvar. Nekdo iz zapada. ko silno se farba in za nos vleče slovensko delavstvo po taki "gospodi," kakor je lawn-dalska. Pri takih žnidarčkih in Tončkih, kot so v naši naselbini, ki nimajo velike zaloge v ta zgornji izbi je lahko doseči to, da se jih nafarba, da potem besne proti veri in vsaki dobri stvari. Toda drugače pa je pri pametnih ljudeh. Pametnih ljudi med rdeč-karji sploh ni. To sem napisal g. urednik, da boste znali koliko je resnice na tem. o čemer naši zni-darčki in Tončki čvekajo in mažejo. Če bo treba jim posvetim še z boljšo lučjo v njih brlog. To samo za enkrat. Priloženo pa Vam prilagam "finfar," ker mi bo kmalu potekla naročnina. Kar je več kot za eno letno naročnino naj bo v podporo za Vaše neustrašeno delo, katerega le krepko nadaljujte. Ivan Posavski. -o-- Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: — Dovolite tudi nam malo prostora v listu Edinosti. Ker se je zadnje čase pojavilo več takozva-nih satanovih agentov v naši naselbini, ki napadajo cerkev, duhovnike in sploh vse, kar je katoliškega prepričanja, med te se je udala tudi neka rojakinja v naši naselbini. Skuša sramotiti vse, kar je dobrega na svetu, samo Pro-| |New Duluth, Minn. and consistency! Do not make sveta Je Pri njej vse hvale |Z delavskimi razmerami se a fool out of you self' i vredna. To zato, ker je proti- ne morem ravno preveč hva-! Amprit, ---versko glasilo. Žalostno za do- ne morem ravno preveč hva- Amerik i je prosta deželi versko glasilo. Žalostno za do-liti, dasiravno dela tu poveči- in smešno do kraja ie ako Pisovalko v Prosveti je to, da ni sleherni. Vendar nikomur kak "znidarček" misli da bo- niti mrtvih li,,di nP mnr* nn" sem ""'v blP,riŠel m° tak° Kakor bo on sem za delom. Večina tukajš- godel na svoie rdečp . ~ • j£°del na svoje rdeče inštru mh delavcev je zaposljena v mente. Mi Amerikanci pod no- Portland Cement ali pa v Minnesota Steel Co. Dasiravno imamo v Duluthu še par drugih tovarn, kakor vidim na svoje lastne oči je delavcev v prezobilju. Upam, da spomlad prinese malo boljše čase in tudi večje plače se ne bomo branili, ako se nam ista pridene. Na društvenem polju precej napredujemo. Naši vrli Slovenci so se oprijeli dr. sv. Elizabete K. S. K. J. katera zboruje v zakristiji. In ako se ne motim bo imelo imenovano društvo, kakor tudi Knights of Columbus svojo lastno dvorano preden poteče leto 1924. Prav in dobro bi bilo, da se zbirajo katoliška društva v svojih lastnih dvoranih in da katoličani zahajajo tja, ker so si svesti, da jih ne bo napadal ta ali oni Član, ki je od vere odpadel, kakor se je to zgodilo na mese/čni seji društva Narodne Jednote. Poroča se mi po možeh, kateri so bili prisotni, (ko bi bil vedel za ta napad na Mr. F. G. bi se bil udeležil osebno) da je eden izmed njihovih članov, krojač po svoji obrti prav po pobalinsko napadel omenjenega F. G. radi nekega do- benim pogojem ne bomo trpeli, da bi oni, kateri so prišli v našo deželo, ki jih je sprejela z odprtimi rokami, da bi nam tukajle diktirali, kaj smemo in kaj ne smemo. Najmanj še to, da bi nam pripovedovali, ali lahko verujemo ali ne. Zato se mi lepo zahvalimo. Mi smo katoličanje in katoličanje hočemo ostati. Mi nočemo biti dezerterji, kakor so razni rdeči slovenski odpadniki v Ameriki, ki so dezertirali vero svojih očetov. In to vero nam varje ustava Združenih držav, ki daje vsakemu človeku prosto voljo, da veruje lahko kar hoče. Tako je znidarček ! Pa še to le znidarček ošabni, povej nam, koliko ste z vašo rdečkarijo še storili za u-bogega delavca trpina, katerim toliko obljubujete? Dovolite, da Vam jaz povem. Ničesar niste storili, kakor to, da ste že marsikaterega ob vero spravili. Ali imajo tisti, ki so radi vašega nauka vero zgubili danes kaj več zato, ker ne verujejo? Najbrže bo ravno narobe! Tako učeni se delate, da se vam le čudim, zakaj ne dobite kje General Managers job ? Ko bi se jaz i- Z v i* Par za tak° učenega, bi danes žensk. Kdorkoli je pisal ome- sedel na mehkem stolcu in ka„ njem dopis je govoril popol- dil bi , dišeče havanske ci_ rj;err^Veda resmva pa e^e in ne bi takih neumnosti v oci bode. Zato povemo se en- prodajai, kakor jih prodajajo krat gospodu kroiacu da naj 'tukaišni rdeči g«40Jd_ on in njegova rdeča kompa-hija pusti enostavno može ka-foliškega prepričanja pri miru. Ali ne pravite, da ste svo-bodomiselc? Ako razumete, kaj pomeni omenjena beseda, katera je Vam vedno na jeziku, potem boste vi priznali, da ima vsak izmed nas popolno pravico svojega Stvarnika častiti; kajti tudi mi se ne vtikamo v vaše pravo glp-de osebnega prepričanja. Zaradi nas lahko častite vaše prednike, kateri so po vašem lastnem mnenju bile opice. Vsaj tako vas uče "učeni" "gospodje" na Lawndale. Stvar vere pravite je privatna stvar, zakaj pa se potem vmešavate v vero in njene vernike, če ste res tako svobodoljubni. Ali ni vaše vedno vmešavanje v verske zadeve pravo autokratstvo ? Kaka svobodomiselnost je to? Ko svojemu bližnjemu ne pustite niti misliti samostojno! John Jiave little more sense je." Seveda resnica pa je tudi tukaj taka, da če jo povem, da bo zopet spekla v dno duše naše "gospode." Znidar-čki in Tončki in drugi njih privrženci se prav lahko na glavo postavijo, pa še nič ne bo pomagalo, da ne bi mi resnice govorili. Časi. ko ste vi imeli komando med delavci so minuli. Delavstvo je vaše nič vredne brezverske nauke spoznalo. Delavstvo čez dalje, bolj spregleduje in se oklepa onega sredstva, ki ga vodi na pravo pot t. j. sv. vere, ki uči nas: ljubite se med seboj, ne pa prepirati, kakor to vi učite. Žarki resnice pa vas sleherni dan osvetljujejo in kažejo vedno bolj kako silno so vaši nauki prevarljivi. "Gospodje koritarji" seveda vas uče tako, to je njih kruh. Njih geslo pa je: laži in ob-rekuj resnico, da ona nas prehitro ne razgali in ne pokaže take, kakoršni smo. Toda kdor ni slep. t* lahko vidi, ka- niti mrtvih ljudi ne more pu stiti prf*miru in se ne zaveda dolžnosti človečanstva, ki od nas zahteva: pustite mrtve pri miru, oni morajo dajati odgovor večnemu sodniku, ne pa onim, ki se spodtikajo ob nje. Je pač žalostno! V neki zadnji Prosveti se je zaletel ob cerkev in duhovnike neki opazovalec. Sicer sta dva glavo belila za iste laži v Prosveti, ki se jih dobro pozna v naselbini. Najprvo sta se zagnala dotična dopisovalca v neko katoliško društvo, namreč, da je katoliško društvo naložilo za kazen e-nemu izmed svojih članov, da mora iti prvi petek v mesecu na mesto v nedeljo k spovedi in sv. obhajilu. Da je to velika laž, mora vsak razumen človek znati, ki kaj takega čita. Da pa bo dotični opazo-\elec znal kaj je resnice na tem, mu povemo resnico kot je bila. Dotično društvo je i-melo bolnega brata, ki je potreboval postrežbo. Ko se je klicalo člane po vrsti iz imenika, se je prigodilo, da neki član ni storil svoje dolžnosti. Tajnik društva je naznanil članstvu na seji, da nekateri člani ne spolnujejo svojih dolžnosti in da naj se takim čla nom naloži primerna kazen. Po kratkem razmotrivanju je Članstvo oprostilo istega vsake kazni s pripombo, da naj v bodoče boli vestno snolnu-ie kar se mu bo naložilo. Neki član pa je pri tem vskliknil naj pa eno mašo plača za u-mrlim bratom, ker ga ni stra-žil, kar se na ni zgodilo in niti zahtevalo od istega člana. On je bil popolnoma oproščen. Zato ti dopisovalec v Prosveti lažeš, da se mu je naložilo, da mora k spovedi. Ali se ne sramuješ svojih laži ? In to še član istega katoliškega društva. Nadalje trdita ta dva satanova agenta, da imamo tukaj ki oster Dominikanov, kar je druga dHbela laž. V naši župniji sv. Trojice so upravitelii Frančiškani iz reda "Ordinis Minorum Conventualium" po naše jim pravijo "črni frančiškani. Nadalje je bil tudi priob-čen cerkveni račun za leto 1923. Vseh dohodkov v znesku $9008.41. Čudno, da Prosveta tako radikalen list, pa se drzne {prinašati cerkvene račune. Nam ie znano, da tako velika svota pa v enem letu nabrana skupaj, jih silno iezi — bode v oci! Seveda, če bč ta svota bila namenjena v stana ali pa miljonski fond. potem bi bilo vse allright! K gre pa za katoliško cerkev, je pa preveč in naše nasprotnike jezi. Zato skušajo kar največ mogoče slabega napisati v svojem satanskem glasilu. Če jim je pa sila, se pa tolčejo po prsih: jaz sem katoličan, podpiram cerkev. V neki tovarni so vprašali enega teh sovrstnikov. Koliko da mesečno za cerkev in kaj se je ta lažnik izjavil?.Da je kato-čan in plača $2.00 mesečno za cerkev. A v resnici pa ne najdemo niegovega imena v letnem računu niti za 5c. v letu 1923. Katoličan je postal samo radi income tax. Potem na naj kdo verjame takim ljudem, ki so danes katoličanje, jutri socialisti, potem boljše-viki. če treba tudi K. K. K. bi postali, če bi jih vzeli notri. Članstvo dr. sv. Imena zbra-radikalne svrhe. ali za Kri-no na seji dne 23. marca je vzelo malo v pretres te vrste ljudi ter prišlo do zaključka, da pove Vam javno v obraz: pokažite svojo barvo ter povejte ljudem kaj ste ter ne i skriva jte se za cerkvena vrata samo v sili. Vsem vrlim katoliškim možem in fantom pa kličemo : da pristopite vsi v obilnem številu v dr. sv. Imena, da tako skupno nastopimo kot en mož za obrambo sv. cerkve in za napredek katoliškega .delavstva. H koncu kličemo v pozdrav »vsem, članom dr. sv. Imena širom Združeni h držav. Le pogumno naprej po začrtani poti do zmage! Ta dopis je članstvo sv. I-mena enoglasno sprejelo na seji dne 23. marca 1924. in ga hoče objaviti v listu Edinosti. Za odbor društva sv Ime- jna Frank Radež, predsednik, Louis Komlanc, tajnik, Martin Česnik, blagajnik. -o- Cleveland, O. Helo! Pa smo se peljali, na izlet v Barberton, Ohio. V nedeljo, dne 23. marca je bilo lepo in prijazno jutro. Ob času solnčnega vzhoda, se pričnemo zbirati skupaj za daljno pot. Sosedov papa, so pripravili kar tri pare, nepod-kovanih konjičev, ter njim dali še malo popra .šnofat, da so veselo zarezgetali, potem pa hajd in jih poženemo, lepo po vrsti. Pot nas je vila, na desno, na levo na ravnost in naokrog, ter jo pihamo, da se je vse kadilo. Nebroj upehanih dohitimo in pustimo kma-lo za seboj. Ko dospemo na odprto polje se razvije lepa okolica pred nami, tu nas o-pihlja lahka sapica, da se na-dihamo polna pljuča svežega zraka. To nas je pa spravilo v dobro voljo, nakar očka Mr. Veselko predlagajo, da bomo eno zažingali. All right! — Soglasno. Pa jo dajmo. In res, šlo je lepo uglašeno. Nato pa še drugo in tretjo. Ljudje so kar gledali in mislili, to so pa gotovo kranjske korenine, ker so tako korajžni. Ko se približamo bližnjemu mestu lepo utihnemo, ker seveda drugače bi nas ljudje preveč gledali. Ko preidemo drugo stran mesta, končno kmalu dospemo v predmestje Barbertona. Še zavijemo parkrat iz enega vogala na drugega, ko slednjič zagledamo visoko razvito zastavo nad Slovenskim Domom v Barbertonu. Na stopnjicah, pri sprednjem vhodu je bila že pripravljena godba, katera nam je zaigrala eno himno v pozdrav. Ob enem se snidemo tudi s svojimi sobrati iz West Park, Ohio in še nekterimi iz drugih krajev. Po kratkem odmoru, se lepo uvrstimo v sprevod, kateri je z godbo na čelu odkorakal v cerkev k sv. maši, katero je daroval Rev. Štefanič, in je s prijaznim govorom pozdravil vse navzoče članstvo, K. S. K. J. v dol voljo vse navzoče občil Ognjevite besede, nekal govornikov, so morale dreti do srca, vsemu na1 čemu občinstvu in tudi Socialna Razmotrivanja III. CERKEV IN DRŽAVA. (Dalje.) Krščansko ljudstvo ima v demokratični državi pravico zahtevati, da se spoštujejo njegovi verski nazori. Ker je po katoliških načelih zakon zakrament in zakonska zveza nerazvezljiva, zato država nima-pravice tega zanikavati, še manj pa nasprotno legalizirati. Ali naj sprejme država krščanska načela o zakonu, ali naj pa, če tega ne more,| ker ni več samokrščanska, zopet prepusti zakon verskim družbam, prizna zakon, ki ga prizna dotična verska družba, sebi pa pridrži le " socialno kontrolo in zakonodajstvo gle-j de civilnih posledic (glede ži-nitvanjske pogodbe, nasledstva, dedščine itd.) To bi bilo res demokratično in socialno pridno. c Ločitev Cerkve in države je Cerkvi tudi krivična, ker izprevraČa socialne smotre. Smoter države je časna in po-zemeljska blaginja, smoter Cerkve smoter države. Z ločitvijo pa potisne država Cerkev na stališče zasebnega društva. Vse narode obsegajoča in ves čas presegajoča družba se enači s kakim športnim klubom ali konsumnim društvom. Le še to prednost imajo ta društva, da jih država priznava! kot socialno koristna. Cerkve' pa kvečjemu samo ne preganja. Da si v versko zelo mešanih državah zakonodavec ne more osvojiti specifičnih naukov te ali one verske družbe, to je umljivo. V tem oziru mora čuvati le svobodo. Toda kjer se ločitev res in dosledno izvede, tam se mora izločit iz zako-nodavstva in javnega življenja vse, kar je verskega. To-raj ne le ime Kristus, katoliška Cerkev, katoliške dogme, katoliški prazniki, ampak tudi naravno - religiozne resnice: Bog, božja previdnost, božja objast, božja pravica, božja postava, božja sankcija naravnega zakona. S temi si pa dr-j žava sama ruši temelje. Socialni ateizem je tudi leglo socialnega immoralizma. Brez socialne nravnosti: pa ne bo ne spoštovan i a socialne avtoritete, ne spoštovania postav; sila pa v demokratičnih državah izziva samo boljševištvo. Zato je ločitev Cerkve in države tudi v tem oziru ne le Cerkvi krivična, temveč zopet tudi socialno pogubna. Nekatere države to instinktivno čutijo (Amerika) in so rajši nelogične, kakor da bi izločile iz javnega življenja vse verstvo. Druge (Francoska) hočejo nanrei do radikalnega ateizma, dokler ne bodo uničile sebe in naroda! d) Materialno vprašanje ie tudi vprašani®, vendar je bolj Postransko. Z ločitviio država odpove Cerkvi vsako gmotno pomoč. To ip najprej krivično v tistih državah, ki so kdaj cerkveno imetje sekulari-zirale. S sekularizacijo so sprejele nase obvezo, da bodo same vzdržavale stroške za cerkve, bogoslužje, duhovnike in semenišča. Če sedaj to svojo besedo in obvezo poga-zijo, zagreše novo krivico in nov zločin. Socialno kvarno je pa tudi v drugih državah. Cerkev ima tudi za pozemelj-sko socialno blaginjo tolik pomen, da država le sebi škoduje, če Cerkvi krati pomoč. (Zato n. pr. Belgija in Holand-ska, dasi sta izvedli formalno ločitev, še vedno gmotno podpirata Cerkev.) Vsekako pa mora država pustiti Cerkvi pravico in svobodo, da nalaga svojim poseben cerkveni davek. Novo kanonično pravo je zopet svečano poudarilo to pravico. Velika krivica bi bila, če bi država zanikala Cerkvi to pravo ali ga preprečila. 4. Če vse to presodimo, moramo reči, da je ločitev Cerkve in države veliko in u-sodno zlo. Največje zlo je ločitev seveda tam, kjer je sovražna, kjer država gazi cerkvene pravice, da bi tako lož-ie in hitreje izrvala narodu iz srca vsako versko misel in Čustvo. (Francija... A zlo je tudi tam, kjer ni sovražnega namena. (Amerika.) Skoraj ni drugače, kakor da napreduje verska vnemarnost, razkristja-njenje in bogoodtujenje. Treba je silnih naporov, moralnih in materijalnih, da se prepreči indiferentistični vpliv državne šole, demoralizujoči vpliv civilnega zakona in razporo-ke, in silni materialistični vpliv države brez vere in Boga. 2e ločitev sama, ki potisne Cerkev iz javnega življenja v o-zadje je za premnoge velika preizkušnja vere, in premnogo jih te preizkušnje ne prebije zmagovito. Rod za rodom se potaplja v moderni namoni-zem, rod za rodom prehaja iz božje Cerkve v bogomrzki Babilon! Najboljši je še položaj tam, kjer je država Cerkvi dobrohotna in so ločitev izsilile le nesrečne razmere. (Belgija.) Ko Francija krščanske šole zatira in jih Amerika to-lerira, jih Belgija kakor svoje podpira! Nikjer pa, kjer je ločitev, ni mogoče docela pre-, prečiti mogočnega pritiska in-diferentizma. Zato ni prav umljivo, kako da se nekateri tudi dobro misleči morejo vnemati za ločitev Cerkve in države. V Jugoslaviji se zdi, da ni za tako ločitev nobenega tehtneo-** razloga. Ljudstvo ie no veliki večini še praktično kršča^> sko. oziroba verno. Zato na1" bi bila šola verska, zakon religiozen. verske družbe avtonomna javnooravne korpora-ciie. Dvomljive stvari naj se urede po sporazumu med državo in dotič^o versko druž- bo. Kar treba poudariti, je le svoboda, avtonomija verskih družb v svojih stvareh. Prenehal naj bi vsak državni jože-finizem, vsako ponižujoče je-robstvo. 12 SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) jo roditi svoj sad. Pred vsem pa se je čuditi zastopnicam ženskih društev od K. S. K. J., jkatere so nastopile tako odlo- rriA {n ___-1 - ..ii •__j w Čuje se, da se že priprav- čno in stavile ultimatum moš-Ija za Jugoslavijo konkordat, kim, da ženske hočejo dobiti sporazum katoliške Cerkve z državo. To bi bilo pač v teh resnih časih za mlado drža- prednost po številu pri K. S. K. J. Kaj ne? To bo pa potem tudi za moške nekaj čast- vo najboljše. Vendar moramo nega —. Vi Barbertončani pa biti pripravljeni kajpada tudi ne pozabite dneva, kedaj se na to, da bi združene liberal- Ivani je vlilo v srce up novega ne in socialistične stranke na življenja in bodite ponosni, konstituanti izsilile ločitev, da se morete pokazati javno Ako krščansko ljudstvo v Ju- na dan. goslaviji ni dosti zavedno, ga Nova doba vam bo rodila bo premotila dvoumna bese- novega sadu. da "svoboda," in vdalo se bo Pozdravljena K. S. K. J.! pri volitvah protiduhovski gonji. Seveda ne moremo upati, da bi se izvršila ločitev po belgijskem vzorcu. Če dobe F. Rožnik. naše dobro ime in naše poštenje. Mi katoliški Slovenci prav lahko pojemo brez rdečih gimpeljnov. Pred kratkim je umrl v nasi naselbini rojak John Pau-še. Star je bil 65. let. Doma je bil iz vasi Otava, fara Škoc-jan na Dolenjskem. Tukaj zapušča soprogo in več sorodnikov. Pokopan je bil na slovensko katoliško pokopališče. Pogrebne obrede je - opravil naš domači g. župnik Rev. J. Černe. Pokojni John Pauše je bil eden izmed prvih priseljencev v tej naselbini. Sem je došel pred 30 leti. Pokojnemu naj sveti večna luč in naj v miru počiva! Louis Skander iz 2402 N. 13th street je te dni zadel vsled neprevidne vožnje s svojim avtomobilom v drugi av- Sheboygan, Wis. Kot opazovalec vedno kaj svobodomiselni elementi pre- opazim in zvem. Tako sem moč, bomo morali biti veseli, tudi ta teden nekaj slišal in tomobil, da sta se oba"avtoj„ ako se uvede svobodni ameri- opazil. V listu Prokleti je ne- preobrnila in hudo poškodo" ški sistem, zakaj simpatije W dopis, ki ga je napisal za- vala. Bil je pijan. Šerif ga je svobodomiselcev so mnogo (časni odbor dr. Danica. Da aretiral, kateremu je hotel bolj s francoskim jakobin- j bodo cenjeni čitatelji zvede- Sklander uiti in je precej časa stvom. jli celo resnico, ne samo tisto vozil z veliko brzino, da bi V tem slučaju se bomo mo- ina!?j*nie' kj so Poročali mu ušel. Končno ga je šerif . - . _ tloni'n/^ n inlri" «„ __• J. „ . J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. Ill Roiakom se priporočam prt nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ I A, KLJUCAVNIC IN STEKLA. Naibohse delo. nainižie cene. Prevzamem barvarne hiš runa? in enotrn. uokladam stenski oanir. rali vojskovati*predvsem proti nasi "»aprednjaki" v njih na-centralizaciji šolstva. Tu bo prfdn<;m hstu- Zvato bom jaz ljudstvo pač za nami. Če ne w ? er,° sP°ročiI> kar se ti-prodremo. bomo morali, k a- d™«tva. Zakaj oni so kor ameriški katoličani, orga- Iahko napisali, a dokazati pa nizirati šolstvo in cerkev na TTTJ°' ;lazuJlm. pa lahko temelju splošne svobode. Uve- dokaze1m' sti bo treba cerkveni davek. L 1 evsko dr. Danica je svoje Seveda jih bomo že samo s to |Ca?e v opevalo. Člani dohitel in aretiral. Pred sod-nijo je bil obsojen na $25. denarne globe in sodne stroške, kar znese skuoaj $49.02. Obenem pa je bil obsojen v trideset dnevni zapor v okrajno delavnico. Zadnjo kazen so mu nazadnje oprostili, ko je obljubil, da bo plačal vse LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličit« ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1858 — West 22nd Street. zasovraženo besedo za kaj ča- j j^anovitelji, so pomrli in ne-[stroške za avto, ki ga je po-sa mnogo izgubili — a tu ni kaj se llh ie lzselll° IZ mesta. škodoval. pomoči!—.počasi bomo Hud- !^ko' da jiht je le Par ostalo, stvo vzgojili do tiste krepke iS *em stevil°™ J« to društvo Poročevalec. Phone: Canal 5793 Še pripor* ča Slovenkut zlasti Prek murskim Sl»> venkam za p» moč pri poro* dih. verske zavesti, da bo vse žrtve, ki bodo potrebne, moško prenašalo. Če bomo strnili vse sile, duhovniki in laiiki, vsak na svojem mestu, si bomo priborili moč in ugled, ki ju bo morala tudi država respekti-rati. Na nikak način se ne smemo v nobenem slučaju vdati pesimizmu. "To je zmaga. ki premaga svet, vera naša !" (1, Jan. 5, 4.) Dr. Aleš Ušeničnik. NAZNANILO! Rojakom Slovencem nazna njam, da sem pričel na svoje zbor in Šolski začasno zaspalo. Toda pred-kratkim se je hotelo znova prebuditi, da bi nova oštarija bolj vspevala so se ti slovenski gimpeljni iz Rusije obrnili na naše mladeniče, ki so iz dobrih poštenih družin ter jih s tem nekako potegnili na svoje limanice. Seveda, ker se pa naši fantje ne dajo, kar tako za nos voditi in pustiti, da bi jih par debelo klunastih gimpeljnov za nos vodilo.7 Povem pa, da v Sheboyga-nu imamo v slovenski cerkvi petje, da smem trditi, da malo kje takega. Imamo moški otroci tvorijo -o- Vlak, ki se ne ustavi. Na Angleškem delajo že dalj časa poskuse z vlaki, ki se ne ustavijo. Delali so jih že pred vojsko, vojska jih je prekinila, sedaj so pa spet začeli. Gre za to, da se vlaki na postajah nič ne ustavljajo, temveč vozijo kar naprej od j prve do zadnje postaje. Vstopanje in izstopanje se vrši na ta način, da začne vlak pri vstopu v postajo prav počasi voziti in ljudje lahko vstopajo in izstopajo. Ob vagonu je napravljena zelo široka deska v natančno isti višini kakor je peron; treba je samo stoni- DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone: Randolph 7416 Princeton 2402 R. roko mizarsko in tesarsko o dober zbor ki hodijo že v vU- Jti desko pa smo v vial brt. Sprejemam nova, kako) je razrede. Tako vidite, da se tudi dela za popravo. Barvarr naša naselbina lahko ponaša hiše znotraj in odzunaj. Var s petjčfti. Kdor pa ne vrjame nišam in vsa druga dela spa se lahko prepriča sam. Torej dajoča v to obrt. kadar zašije Danica zacvrčali Rojakom se priporočam * bodo gimpeljni importirani iz Rusije, ki so pa še mokri za ušesi. Vendar pa hočejo našo naklonjenost! FRANK MARLEY 2300 — So. Hoyne Ave. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115. naselbino komandirati in zapovedovati slovenskim delavcem in trgovcem, ki so v She-boyganu nad 10 — 25 let, ki so povzdignili v tej naselbini VELIKONOČNE RAZGLEDNICE imm dobite pri nas, različne nabožne slike v barvah, cena 30c dz. Imamo tudi veliko zalogo krasnik velikonočnih podobic, paketi po 100 komadov, cene: 75c, $1, $1.25, $1.50. Fine, z zlato obrezo po 50c dz. DVA NOVA SLOVENSKA MOLITVENIKA 1) "Pri Jezusu" molitvenik za obiskovanje presv. Evharistije, male žepne oblike, usnje, zlata obrežna, cena 80c. 2) "Zveza ljubezni" molitvenik posvešen češ-čenju presv. Srca Jezusovega, vezan v usnje, zlata obreza, cena 75c. Velika zaloga molitvenikov, slovenskih in angleških, vsakovrstnih, devocionalij. Največja slovenska knjigarna v Ameriki. Pišite po naš cenik. iNOST, 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. >*►> SSK- >»> aMOMOOBCaMK 33*> >3B- >»> >3»?oa»q[ NEKAJ POSEBNEGA I bo slavnostna številka EDINOSTI, katero bomo izdali o priliki 30-LETNICE K, S. K. J, Ta številka bo obenem slavnostna VELIKONOČNA ŠTEVILKA. Bo največja slavnostna številka, ki smo jo dosedaj še kdaj izdali. Uredništvo "EDINOSTI" je pridno na delu, da nabere kolikor mogoče zgodovinskih podatkov o naši slavni K. S. K. Jednoti. V tej številki bodo objavljeni objektivni podu-čni delavski, gospodarski in politični članki. Poleg drugega bo tudi več lepih zanimivih velikonočnih povesti. Ta številka bo vredna, da jo bo shranil vsakdo. Ker bomo te slavnostne številke tiskali več kot navadno bomo računali za ekstro posamezne številke tako le: Posamezni iztis .....................................10c 10 iztisov...............A.......................;.....$1.00 25 iztisov..............................................$2.25 50 iztisov..............................................$4.00 100 iztisov..............................................$7.50 200 iztisov............................................$16.00 Vsak posameznik ako le more naj si naroči, kolikor more "ekstra" številk te izdaje. Gotovo jo naročite za svoje domače, prijatelje ali znance za v stari kraj. Kdor hoče mu jo pošljemo za v stari kraj mi. Pošlje naj poleg svote za slavnostno številko še 2c. za poštnino za vsako številko. Zlasti priporočamo katoliškim društvam, da tjaroče za svoje člane kolikor izstisov morejo. Širimo vsi dober katoliški ti" sek! - NAROČILA ZA EKSTRA ŠTEVILKE SLAVNOSTNE IZDAJE EDINOSTI BOMO SPREJEMALI DO 12. APRILA, KATERO POŠLJITE NA: ku. Prav tako tudi izstopimo. K^kor hitro je pa vlak zunaj postaje, začne takoj zelo hitro voziti: in počasi zopet, ko za-nelje na prihodnjo postajo. Ta nenadna sorememba hitrosti ie omogočena vsled čisto novih naprav, doslej še neuporabljenih. Dobiček je velik, prihranimo Čas in s tem vse drugo. Izven postaj vozi vlak s hitrostjo 32 km na uro, na postajah pa samo s hitrosti o dveh kilometrov in nol. Pešec napravi pri navadni hoji na e-no uro pet kilometrov. Kolesa imajo pnevmatiko in ni torej nobenega hrupa. EDINOST 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo! Kadarkoli kaj kilpujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. ' NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenjenim naročnikom, dobrotnikom in prijateljem listov Edinost in Ave Maria v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista, kakor tudi za oglase, naročila za knjige in vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Ker se Mr. Mladich trudi za tako plemenito stvar, kakor je razširjenje dobrega katoliškega tiska, prosimo vse naše naročnike, prijatelje in dobrotnike, da mu gredo na roko in pomagajo, kar je v njih moči, da se katoliški listi zanesejo v sleherno slovensko hišo v vsaki slovenski naselbini. Rojaki pomagajte širiti katoliški tisek! Uprava Edinosti in Ave Maria I LOTE NAPRODAJ. DVE LOTE se prodajo na vogalu 23. ceste in Kroll Str. Na lepem prostoru in je dober investment za dobiček. Jako udobno za postaviti dom ali trgovino. Vprašajte pri: "Lastnik" 2335 — Millard avenue, Phone: Lawndale 4022. — Chicago. TRI LOTE se prodajo na Leavitt street ravno nasproti 22nd Place-a. Dober prostor za trgovine ali garage. Lepa bodočnost za povzdigo vrednosti. Vprašajte pri: "Lastnik" 2335 Millard ave. Phone: Lawndale 4022. Chicago. (4——4.) ANDREW BATTISTIG General Contractor and Builder 1901 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 8766. Prevzamem vsakovrstno zidarsko delo. Zidam nove hiše in stare popravlj am, kakor tudi vsa druga stavbin-ska dela. Vsem se toplo p poročam. (4—15.) JL_____________. -BDINOST- ; " mm. t (Konec.) w "Prišel sem, da vam pripovedujem o Rrdečem Medvedu," je začel deček. "Ali ga še nisi pozabil ? Odkedaj se že nista videla." "Ne, pater, takrat se ni odpeljal v Quebek." "Ali mi nisi sam pravil, da je skočil v vodo in plaval k čolnom, kjer so ga v enega potegnili?" "Da, pater,- ali on je vzel zvečer en Čoln in se je po noči povrnil na postajo nazaj." "Ali si pozneje govoril s kom iz misijona?" "Ne, pater." "Kdo ti pa prinesel te novice?" "Jaz sam sem govoril z Rdečim Medvedom." "Nemogoče, moje dete." "Vendar je resnica, pater. Rdeči Medved nam je rešil življenje. Nobeden izmed nas ne bi bil danes tukaj, ako nas ne bi bil on varoval." "Ne razumem te, deček." "Rdeči Medved nas je spremljal na celem potovanju." Misijonar je neverjetno pogledal dečku v oči. "Kaj sanjam?" pravi. "Povej še enkrat." "Rdeči Medved nas je spremljal celo pot. Poganska Hurona nas bi bila pomorila vse, ako ne bi bilo Rdečega Medveda." "Razumem, kaj praviš, a kako je to mogoče?" "Morda bi bilo bolje, da vam povem pozneje," meni deček in hoče oditi. "Kam greš, moje dete, pridi semkaj k meni in povej mi vsp." Pavel je stal nekaj trenutkov s sklenjenimi rokami in je obžaloval, da je motil patrov mir. "Pripovedoval vam bom tiho, ako mislite, da vas moje pripovedovanje ne bo vznemirjalo." "Zdi se mi, da te nisem razumel dobro, — pripoveduj mi še enkrat vse, kar veš o Rdečem Medvedu." "Pater, vi veste, da je bil Rdeči Medved vedno moj prijatelj. Ko smo pred štirimi meseci odpotovali, tedaj je bil prepričan tudi on, da gremo v gotovo smrt. Hotel mi je pomagati, ako mi bo mogel. Vedel je, da ga pri ekspediciji ne rabimo, da bi nan. bil samo v nadlego, pa tudi njegovo pogansko praznoverje mu je branilo k nam. Vendar je sklenil, da nam bo sledil, pa tako, da nihče ne bo vedel zato. Na videz se je pridružil indijancem, da bi mi mislili, da je v Quebeku, pa je šel tje le zato, da je dobil čoln. Se tisto noč se je vrnil na postajo nazaj in je bil na skrivnem shodu Strupene Puščice, ko je poglavar zapovedal obema Huro-noma nam slediti in nas umoriti, predno dospemo do Mississippi j a. * "Toraj nam ga je Bog poslal za angela varuha," mu seže v besedo misijonar. "Sicer še ni angelj, vendar pa upam, da bo nekega dne postal, ker pogosto molim za njegovo izpreobrnitev." "Tudi jaz molim zanj — pa nadaljuj s svojim pripovedovanjem." "Rdeči Medved je vedel, da nas Huroni ne bodo umorili, ako bomo zavarovani s krogom narejenim z medvedjimi Kremplji. Odtod toraj oni čarovniški krogi; Rdeči Med- )Zfm/M/HfHfi ved jih je delal vsako noč, da nam je z njimi rešil življenje On je tudi bil, ki je Petru prinesel ribe in srno. In ali se spominjate, pater, da sva Latoupine in jaz, takrat ko sva iskala usnjevca, našla nekega Indijanca zvezanega na rokah m nogah ležati v grmovju? Tudi ta Indijanec ni bil nihče drugi, kakor Rdeči Medved, katerega sta Hurona po hudem boju premagala in zvezala. Ako ga ne bi bila našla in rešila, bi ono noč ne mogel narediti krogov okoli šotora m nihče od nas ne bi bil drugi dan videl solnca več Njegov čoln je bil, ki je prišel oni dan, ko smo odkrili Mississippi za nami. Poganskih Huronov ni hotel umoriti sam, kakor tudi onadva njega ne; ker so vsi istega rodu, vendar je pa vedno čul nad menoj in z menoj nad vami'vsemi." "Bog je čul nad nami, dete moje, on je bil le orodje božje previdnosti. Da, da, Bog ga rabi dostikrat čudovita sredstva, da doseže svoj cilj. Kako pa to, da mi tega nisi razodel že poprej ?" "Rdeči Medved je hotel, da naj to ostane skrivnost, dokler ne pridemo na misijonsko postajo nazaj. Ko sem mu pa povedal, koliko trpi Peter zaradi te njegove skrivnosti, mi je dovolil, da mu povem vse in to je ravno bilo, kar ga je ozdravilo. Sicer sem pa .zvedel za to skrivnost jaz sam še le potem, ko stabila Hurona mrtva in je nevarnost minila. Danes dopoldne, ko sva skupaj lovila ribe, mi je pa dovolil, da smem povedati to skrivnost vsem. Sedaj grem, da jo povem tudi sieur Jolietu." "Resnično, sam Bog je čul nad nami," pravi misijonar, ko ga je deček zapustil in poln hvaležnosti pogledal proti nebu, "Njegovo Ime bodi vekomaj češčeno!" £ Srce automobila je baterija! "S here's s new onm full of Pep >t-" Slabe baterije povzročajo vedne težave pri avtomobilih. Baterija in njena moč je pri avto ju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in ele-ktroziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli imate težave z baterijami pridite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošiljamo tudi po pošti izven Chicage. i FIDELITY ELECTRIC CO. FRANK SCHONTA, lastnik. ao49 West 22nd Street, Chicago, 111. Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. KAKŠNA PRAVILA IMA DRUŠTVO? poškodoval levo nogo. -o-- Nos. Zelo važno je vprašanje* koliko prahu obdržimo pri vdihanju prašnega zraka v telesu in kam dospe prav v notranjosti. Iz preiskovanja v tej smeri sledi, da izdihamo le nekoliko odstotkov z zrakom vdihanega prahu. Približna 95 odstot. prahu ostane v telesu. Ako dihamo skoz nos* ostane več kot polovico vdihanega prahu v njem in le pri-bližno 35 odstot. pride v pljuča in čreva. En del prahu, ki ga pridrži nos, pride seveda še pozneje lahko v požiralnik, ako pa deluje nos pravilno, se ga znebi z močnim kihanjem. Sčasoma pa izgubi nos svojo občutljivost in ne reagira več s kihanjem. Prašen zrak je velikokrat najnevarnejši strup za človeka, posebno n. pr. prah svinčenega belila. Tudf mineralni prah, ki nastane pri obdelovanju kamna, povzroča pljučne bolezni. Prahu se dr-vže tudi bakterije in bacili. Iz papirja v Sladkem vrhu v omenjenega sledi, da moramo Slov. Goricah si je kurjač Div- dihati skozi nos in ne skozi u-jak Ivan pri padcu zlomil le- sta, posebno velja to za ose-vo nogo. — Na žagi uprave be, ki so primorane delati v veleoosestva Hansampacher prašnih prostorih, pri Mariboru je delavcu Vin-cencu Mulman ploh zmečkal levo nogo. — Pri ključavničarju Ivanu Gumzeju v Slov. Bistrici si je vajenec Razbor-šek Rajmund zmečkal pri stružnem stroju desno roko. — V tovarni za posodo A. Westen v Celju si je delavec Orožen Alojz pri stroju za rezanje posode težko obrezal do levi roki. — Na parni žagi Hermana Schoenburg - Wal-denburg v Marofu pri Ložu je delavcu Janezu Turku hlod i zmečkal desno nogo v kolenu. — Na žagi Gab, Oblaka v Brodu pri Logatcu si je skladiščni pri IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) pri snaženju jermenice zmečkal desno roko. — V opekarni Ivana Naraksa v Zg. Ložnici pri Žalcu si je opekarski delavec Vengust Anton poškodoval desni reberni oblok. — Na žagi Josipa in Franca Dularja v Vavtivasi je Žagarju Jožefu Mikliču krožna žaga raztrgala levo roko. Oddali so ga v bolnico v Kandiji. — V tovarni usnja Carl in Mally v Tržiču je hlapca Franca Kopača v hlevu udaril konj s kopitom v desno stegno in ga težko poškodoval. — Pri posestvu Ferdinanda Attem-sa uslužbeni hlapec Novak si je pri padcu zlomil desno roko. Oddali so ga v mariborsko bolnico. — Majer Edvard, vajenec pri strojnem ključavničarju Ivanu Siraku v Mariboru, si je s kladivom zmečkal prste na levi roki. — V tovarni usnja Viljema Freunda v Mariboru je delavcu Andreju Kirbišu brizgnil lug v levo oko in mu ga nevarno poškodoval. — V tovarni lepenke in Najboljša krava. Kmet (novemu hlapcu): "Pri nas imamo običaj, da o-krasimo vsako velikonoč kravo, ki daje največ mleka, z vencem. Tako bomo storili tudi letos!" Hlapec: "Dobro, prav.'* Drugo jutro — Velika noč — je poslal hlapec vso živino s pastirjem na pašo in ko je prišel kmet v hlev, je videl, da ima venec — vodovod. — Pravi«, da si katoličan* in da ti je vera sveta; če je to j , „ - ' res» potem priporočaj in sir? Idelavec Franc Klavžar katoliiko ča«opi.je, ki se za nalaganju hlodov težko! »v. vero bori. Iz starega kraja sr5lD«^lrCa! Povesti in razne knjige. Martin Krpan iz Vrha Hudo brezdno. Povest $ .35 Slepi Palčki Tri povesti .....................40 Boj s prirodo VAŠE Kozaki. Povest Knezova Knjižnica. Go- RDod Lisec. Povest..... Brez Vere. Dr. M. Ope- katovi govori................. Za Resnico. Dr. M. Ope- .75 I IGRE. 1.00 Fdda, drama v štirih dejanjih......................$ .35 Gringori, igrokaz v e-nem dejanju katovi govori.................35 Janko in Metka, bajna .95. .60 .30 .10 .10 .00 .30 p,je, kralj, src..................75 dost in večna lepota n ---U.'U i o____n___yj T~\ • ,. i go- 0 dveh grehih. 13 'vorov za moralo . . 1 Začetek in Konec ........ Zgodovina 17. pes polka. . .............................. i Zgodovina fare Dom- ižale. Spisal Bernik ...... 1.00 'Zgodovina Fare Škoc- ijan pri Dobravah .60 .75 .60 Repoštev — Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava ko dolga pravda.........................30 16 snopič. Mojstra Križnika božični večer. — Svojeglavna Minka.......30 17 snopič. Dimež, strah 50 Kraniske dežele. — Oh ta Polona — Prisiljen Za krščanski socializem ............................. .50 istan je zaničevan KNJIGARNA EDINOST bi šm 18-49 W est MSU«