'Amerikanski Slovenec" DELA ŽE AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in veenieo — od boju do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. LETNIK (VOL.) LIH ANGLEŽI VZELI VAŽNO LUKO V HOLANDIJI; DRUGE RAZNE VESTI Moskva, Rusija. — Poročilo iz severno fronte ob Artiku v Finski in Norveški omenja, da so Rusi pognali vse Nemce iz finskega ozemlja. Vse pokrajine okrog Petsamo, ki tvori vhod iz Artika, je v ruskih rokah, pmenja poročilo. Rusi so v teh krajih zajeli več tisoč Nemcev in tudi J " padlo jih je mnogo. Rusi zdaj dos na severni in južni obali zasledujejo Nemce na nekate- otoka. Važno luko Vlissingen rih točkah že v norveško ozem- so Angleži že zavzeli. Nemci lje. Angleške pomorske edinice nudijo hud odpor, a bodo mo-so baje pripravljene, da jim bo- rali pred premočjo prej ali slej do pomagale ob obrežju proti popustiti. Z zavzetjem tega o-Nemcem, ki se umičejo ob nor- toka bo vzeta Nemcem važna veških zasekah. obramba točka, ki je branila Pariz, Francija. — Na za- vhod 2 morJa Proti Antwerpnu padni fronti divjajo zdaj najsi- in v dru*e Iuke- v b°Jih sodelu-lovitejši boji v Holandiji. An- &0 tudi kanadske čete. Na gleži so invadirali holandski to*kah zaPadne 1fronte otok Walcheren, ki je precej 80 v teku le topniški dvoboji, obsežen otok. S skoro 200 ladij Zavezniški letalci so zadnja so se izkrcali angleški Coman- (Dalje na 6. strani) __r»_ CHURCHILL NAPOVEDUJE DA BO VOJNA Z NEMCI TRAJALA SE POL LETA London, Anglija. — Ministerski predsednik Churchill je dne 31. okt. pred angleško nižjo poslansko zbornico zahteval, naj sedanji,parlament ostane kakor je, prav tako naj tudi razne stranke podaljšajo svoj začasni sporazum, dokler ne bo nazij-stvo zlomljeno, ker vse kaže, da i - ^ bo vojna z Nemčijo trajala vsaj da pride do zmage, predno naše kakih šest mesecev, vojna z stopi zima. Japonci pa še ve leti. Tudi je priznal, da bi poli- Četudi neki eri visoki voja- tična vstaja na Japonskem pri-ški voditelji gledajo na vojno z pomogla, da bi bila vojna na Nemčijo optimistično, vendar, Pacifiku veliko prej končana, pravi Churchill, je iz vojaškega vendar pa ne kaže na kaj take-stališča težko verjeti, da bi mo- ga računati pri tem nevarnem gla vojna z Nemčijo biti v kraju in barbarskem ljudstvu, kjer za Božič, pa najbrž še za Veli- imajo vojaški in mornarični vo-ko noč ne. ditelji neomejen vpliv. Na drugi strani pa spet pra- Voditelji vseh strank so bili vijo, da je Churchill v Moskvi takoj pri volji, naj se koalicij-med pogovori s Stalinom pou- ska vlada podaljša spet za eno darjal, da je prav zelo mogoče, j (Dalje na 6. strani)) Ameriški fan'je so položili puške na stran in se xsedli k južini ob zasilni mizi ▼ Melz sektorju. Nimajo ne okusne juhe ne kadeče se pečenke. lem?eč jedo le is kani svojo C odmerke. Psiček jaz-bčar, zadaj na desni, potrpežljivo čaka. če bo tudi zanj kaj ostalo, poslarni Francoz pa posluša, kako fantje žlobudrajo po angleško, pa jih ne razume kaj prida. GENERAL STILWELL OPROŠČEN, DOBIL PRIZNANJE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je podal včeraj izjavo, da general Stil well, ki je bij pred nekaj dnevi odpoklican iz Kitajskega na željo maršala Čangkajšeka, ima popolno zaupanje predsednika. Stilwell, povdarja predsednik, je storil najboljše kar je mogel na Kitajskem in njegovo delo ni brez uspehov. Tudi je offtenil, da Stilwellova napaka ni, da je prišlo do nesoglasja med njim in Čangkajšekom. Stilwel bo imenovan na drugo važno mesto. Takoj za Stilweliovim od-poklicom so se razširile v prestolnici tudi vesti, da bo resigni-ral tudi ameriški poslanik Clarence . Gauss v Chungkingu. Predsednik je izjavil tudi glede tega, da to nima nobene zveze s Stilvellovem slučajem. Poslanik Gauss je že dalj časa prosil za odpust, ki se mu je zdaj dal. Ti neprijetni slučaji pač kažejo, da se Kitajci najbrže proti-vijo vsaki tuji politiki, če tudi jim ta hoče pomagati v njihovi veliki krizi. -o- POLJAKI SE VEDNO UPAJO London, Anglija. — Zamej-na poljska vlada v Londonu še ) vedno vstraja, da so ruske zahteve proti Poljski neupravičene in da Curzon črta, na podlagi t katere naj se doseže nova razmejitev med Poljsko in Rusije se mora premeniti. Churchill, ki ^ se je vrnil te dni iz Moskve ni - prinesel Poljakom nazaj nič ve-" selih novic. Celo svetuje, da na; i se Poljaki sprijaznijo z načr . torn in naj pogoje sprejmejo e Poljaki zdaj pravijo, da bode i počakali, da minejo volitve > h Zdr. dažrvah, nakar bodo vide li, kako stališče bodo za ten a zavzele Zdr. države. Poljak ;i upajo, da jih bo Amerika pod li pirala v njihovih zahtevah, ka: >- pa je seveda malo verjetno. li -o- li VLADNE ČETE PORAZILE o MAKISTE V ŠPANIJI r. Madrid, Španija. — Vlada j o objavila poročilo, da so vladn >- Čete vse povsod razgnale upoi ne makiste in da so vsi nemil :o- zatrti v Španiji. Ob vsej francc sko španski meji je zopet upe •e stavljen red in mir, pravi p< ročilo. SESTANEK JUGOSL. VODIJ NA OSVOBOJENEM OZEMLJU TOKIO BOMBARDIRAN? DRUGE VESTI IZ PACIFIKA NAZIJI SO POŽGALI VEC CERKVA PO UKRAJINI Washington, D. C. — Sovjetska agentura Tass naznanja, da je predstavnik ruske cerkvene hierarhije škof Pitirim dovršil preiskavo, v kakem položaju se nahaja Cerkev v okraju Rovno v Ukrajini, odkoder so bili Naziji pregnani. Škof poroča, da je Cerkev trpela strašne izgube. | "Še vedno ni mogoče ugoto- okrog po samostanskem dvori-viti natančnega števila duhov- šču, Nemci so pa medtem stre-nikov, ki so bili pomorjeni, ne ljali nanje s puškami in pišto-števila cerkva, ki so jih nemški lami. barbari požgali, to pa 4ahko po- Mi, ki smo prej brali, kaj so vem, da je naša Cerkev utrpela naziji, delali s siOVenskimi du-strašne izgube," je izjavil ome- hovniki y Mariboru in v gt. Vi. njen skof. „ • . Duhovnik v Belajevem, Kon- du nad Ljubljano, ne dvomimo, štantin Lozinski, je bil mučen da so z ruskimi pravoslavnim: do smrti, ker se ni hotel ukloni- duhovniki postopali še tolike ti nemškim oblastem. Še prej so hujše, pred njegovimi očmi ubili 1 govo ženo in otroke, trupla pa j AU že imate vrgli v cerkev, kjer so bili zbra- j ninipnUH ni .župljani, nr1 o pa so cerkev jJAllAljU V U zažgali. DokU so bili naziji v n H 1 T T V H tem okraju, so se ljudje bali iti i Jtl A 1 1 l\ U v cerkev, ker so ob takih prili- . , -in^r? kah Nemci večkrat pridrli za za let0 iy4°* j njimi, jih zgrabili in poslali v ^o še ne. pišite takoj po njo. LZ .. _ dokler je ▼ zalogi. Letošnja Nemčijo. Včasih SO pa kar za- Pratika je *elo zanimiva knjiga žgali cerkve, ko so bili ljudje za vsako slovensko hišo. Naro-notri. Tako so v vasi Malin "te xate Priia- •! Nemci sežgali prebivalstvo cele • telie* 8 ^^ ^ - i • um i 40 centov ■ I vasi, ko je bilo zbrano v cerkvi, ^ ^ vini Mo r le en otrok je ušel. V sagajet- ordru ^ tnam3cah ■ skem in v dermanskem samo- BARAGOVA PRATIKA i stanu pa so Nemci uprizorili lov 184g West ^^^ Roa- nja dalje, da kakor hitro bo > vojna z Nemci končana, da bo a- ukinjenih za nadaljnih 20 bilk jonov raznih drugih pogodb. LASTNA PROPAGANDA POGNALA JAPONCE V PORAZ Pearl Harbor, Havajsko. — Kakor vse kaže, so si Japonci s svojo lastno propagando zata-i-vili težak poraz pri FiHpinih. ] Japonska radio propaganda je namreč trobila takoj ob prvih spopadih, da je ameriško bro-dovje poraženo in da beži ^>red japonskim brodovjem. To bob-nečo japonsko vest so culi japonski admirali na visokem morju in so kar od navdušenja poskakovali in vsak je zavil ven na morja, da bi dobil še on pri-1 liko do kake časti v bitkah. Resnica pa je bila ravno drugačna. Ko so Japonci pokazali svoje j glave na odprtih morjih so pri- j tisnili Amerikanci in jih klestili | ter jim uničili veliko število ladij. Mesto zmag in časti so se japonski admirali vračali s krvavimi glavami domov. To kaže, da so Amerikanci mnogo spretnejši od Japoncev in jih potegnejo za nos, kjerkoli hočejo. CUATEMALSKI GENERALI IZGNANI Guetemala, City, Guetemala. — Vojaška junta, kateri je u-spelo izvesti državni udar v centralno ameriški državici Guetemala, je izgnala skupino generalov in častnikov petnajst po številu. Izgnani generali so pobegnili v Mehiko, pravi poročilo. ■-o- RUMUNSKA VLADA RESIGN IRALA London, Anglija. — Rimska i^l-adio postaja je objavila vest, da je včeraj podala rumunska ' vlada resignacijo. Kralj Mihael 1 je resignacijo sprejel. Sestava nove vlade bo najbrže poverjena narodni kmetski stranki, o 1 menja vest. -o- CHURCHILL BO POSETIL PARIZ London, Anglija. — Franco j ski vladni krogi objavljajo, d: - bo v Franciji slovesno proslav 5 ljali Dan premirja dne 11. no - vembra. Več višjih državniko1 o iz drugih dežel bo posetilo pro o, slavo. Odličen gost med njim [«- bo sam Winston Churchill, an gleški prvi minister. KAKO BO UREJEN PO-VOJNI ZRAČNI PROMET? Chicago, 111. — V Chicagi s< konferenca civilne avijatike v sve portno zračno postrežbo v raznih raznih narodov in dežel je zasto nost konference je velika in ze- " lo pomenljiva prav za ves svet. r Zanimanje za civilno zrako- s plovno postrežbo kaže, da po I vojni se bo vršilo večino prome- 1 ta v zraku, zato posvečujejo te- t mu vprašanju toliko pozornost, s Ne bo pa to zadevo rešiti tako lahko. Silno komplicirana je. < So struje, ki zahtevajo, da naj s bi bil zrak prost in dostopen < vsakemu narodu. Vse to se lepo i sliši. Toda vmes je tisoč in tisoč ] drugih zadev. Zlasti Angležem : ne gre v glavo, kar zahtevajo n. : pr. Amerikanci, da naj bi bila i zračna plovba svobodna in prb-sta. Angleži so proti temu. Ti so za to, da se letalske baze o-perira na podlagi gotovih koncesij, kakor se operira n. pr. razna pristanišča za pristajar T, se vrši zdaj prva mednarodna etu, ki se bavi z osobno in trans- n s h deželah. Več kakor petdeset s opanih na tej konferenci. Važ- p ■——--- s nja tujih parnikov, od katerih s se pobira gotove eolnine, itd. t Dalje je treba zaščititi ljudske I lastnine, ki bi od raznih nezgod p trpela. In še sto in sto drugih 5 zadev ja. 1 Nekatere je silno razočarala 2 odsotnost Rusije. Švicarski listi 1 so včeraj v Bernu komentirali \ o tem, da odsotnost Rusov po- 1 meni, da se Rusi ne bodo pustili kontrolirati nikomur v nobeni zadevi. Kajti konferenca bo zahtevala tudi, da se n. pr. Nemcem in Japoncem za dolgo < dobo ne dovoli nobenega, ne vo- < jaškega ne civilnega letalstva, i Brez Rusije, bo to zadevo težko-: zadovoljivo urediti. Tako se ko- 1 pičijo za povojni svet tisočere 1 nove težave. t Washington, D. C^ — francoski radio v Leopoldville je te ini naznanil poročilo Svobodnega jugoslovanskega radia, da je prišlo do popolnega sporazuma med vsemi važnimi vprašanji ned maršalom Titom in Dr. Šubašičem, jugoslovanskim mini- .terskim predsednikom glede--•-- :ar najzgodnejše upostavitve bora, in Dr. Šubašič na osvobo-ugoslovanske vlade v osvobo- jenem jugoslovanskem ozemlju eni deželi. dne 25 oktobra. Pogovori so Tito in Subašič sta se sestala . . ... . „ , XT .. . . potekali v najbolj prisrčnih od- T Neapelju in sta se pogovorila > vseh zadevah v čisto prijatelj- ;™>šajih in so se nanašali na ikem duhu, pravi isto poročilo, ustvarjenje jugoslovanske vla-Svobodni jugoslovanski radio de na osvobojenem ozemlju, ie tudi te dni sporočil, da sta se Dosedanji potek kaže, da bo sestala Dr. Ribar, predsednik prišlo do popolnega sporazum-!^arodnega osvobodilnega od-iljenja. -0- AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 2 Petek, 3. novembra 1944 Franciji tako hitro od rol^, ko bi drugače morda še sedaj trajal v Normandiji in Bretagniji. Če pogledamo v Italijo, vidimo vse nekaj drugega. Boji gredo tamkaj počasi naprej in Zavezniki ne morejo tako uspešno napredovati kakor sd v Franciji. Razlog k temu je to, da Italijani niso v zaledjih in notranjosti Italije nič sodelovali, ne pomagali Zaveznikom, kakor so to storili Francozi. Če bi Italijani le malo sodelovali, bi Italija morala že davno biti osvobojena. Zato pa mora biti stališče Francije, ki ga ji določajo Zavezniki, čisto nekaj drugega, kakor pa stališče Italije, ker ta je bila prvotno celo sovražnica, zdaj pa se le brezbrižno zanima za usodo svoje dežele. Francozi pa so bili TSem l6iS p°mo^°Mr-Celes" - • . , j. , . . V* U1U nika m neke druge ženske Dri- v začetku zavezniki m so tudi zdaj ob invaziji storili! šei po ovinkih tako blizu da vso svojo dolžnost. Zato Francija zasluži in je vredna, da I sem v svoje veliko veselje videl ji dajo vso enakopravnost v zavezniških krogih, pri mirov-1 —"" v* ' ni konferenci in pri okupaciji Nemčije. Tako pojasnujejo Francozi. * m sem rekel, da bom spal kar na tleh; Mr. Gornik je kar zapo-vedal: v posteljo greš pa amen. Ubogal sem. Zjutraj sem bil rano na nogah in v velikih skrbeh hitel proti domu. Precej daleč od doma sem zadel na vojaške straže, ki so stražile vsak dfl-hod z nasajenimi bajoneti. Nobena prošnja ni pomagala, nobeno zatrjevanje in dokazovanje, da je tam moj dom. Kon- >MM»»*MtM< O malokaterih dosedanjih volitvah so toliki poudarjali potrebo za spremembo, kakor jo poudarjajo v sedanjih volitvah. Včasih so spremembe res potrebne. V tem oziru je imela menda najbolj prav neka sloveča dunajska kuharica, ki je vsaj vsake kvatre zbolela za dan ali dva. Služila je pri cesarici Elizabeti. Glede svoje bolezni je enkrat zaupala svoji prijateljici, da zboli zato, da pride do male spremembe v cesarski glavni kuhinji. Takrat kadar je bila ona odsotna, so bili z malo katero jedjo zadovoljni v cesarski družini. Ko se je vrnila, so jo vsakokrat hvalili in izjavljali, da ne vedo, kaj bi počeli, ko bi je ne bilo več nazaj. K temu bi lahko primerjali, ne seveda iz ozira velike različnosti v veljavi in pomenu, marveč le iz ozira ljudske naveličanosti, vprašanje potrebe spremembe v vladi Zdr. držav. So ljudje, ki resno mislijo, da je sprememba neobhodno potrebna. Zavestno ti naštejejo vzroke in v te vzroke trdno verujejo, da dajejo zadostno razlago za potrebne spremembe. Če so te svoje razloge tudi temeljito proučili in pretehtali, seveda ni znano. To se tiče malih ljudi, delavcev, farmarjev in malih trgovcev in obrtnikov. Bogatini in veleindustrijalci seveda v te vrste ne spadajo. Ti imajo vzroke in razloge za spremembo. Sedanja Vlada pač preveč pazi, da vsi visoki dobički ne gredo v eno samo mošnjo. Zato logično niso za njo. Za male ljudi, delavce, male trgovce, obrtnike in farmarje se pa bojimo, da bi jih kaka sprememba osrečila. V toliko bi bila na mestu, da bi spoznali, kaj so imeli v svojem velikem socialnem predsedniku Rooseveltu in kaj bi imeli v kakem predsedniku, ki bi bil naklonjen le posedujočim lju- "ati posebej dem, za male ljudi bi se pa ne zmenil. Drugače pa spre-: Ta voda je veliko čudo Pri-membe ni želeti. Ce jo bomo dobili, jo bomo le obžalovali, de iz zemlje gorka 147 stopinj drugega dobička mali ljudje od spremembe ne moremo pri- Ljudje jo pijejo, kolikor naj-čakovati. več jo morejo. Tu pride na ti- Kadar ima delavec delo, da stalno dela in dobro zaslu- soče ljudi od vseh kraiev> mlaži, takrat ima denar za potrošek. Takrat kupuje in dela fl* star!' na, bolniških vozič~ dobro. kupčijo trgovec, farmar in industrijalec. Kadar pa * l^avi domov ' ^ M delavec nima dela, tudi ne kupuje, in v deželi ni procvitajo- j Pozdravljam vse čitatelje teče trgovine ne prosperitete. Toliko socialnih pravic in so- ga lista, posebno moji sestri cialne oskrbe pa ni imel mali človek še nikoli v zgodovini te M»ry Trusnik in Christino Sali-dežele, kakor jo ima zdaj pod to administracijo. Če smo mali ljudje vse to pozabili, »ali če smo se vsega tega naveličali — potem smo spremembe res potrebni, da nas bo poučila, kaj smo imeli v predsedniku Rooseveltu. •*«M*Mif*NMiMM*tMMMM(M< ZDRAVILNE TOPLICE . Hot Springs, Ark. Cenjeni urednik: Pošiljam Vam naslednji mali dopis, če ga želite priobčiti; morda bo v korist enemu ali drugemu, ki ga bo prebral. Ze 14 let imam arthritis (vnetje sklepov) ali revmati-zem. Ko sem bila v Coopers-town, N. Y., sem se ga nabrala. Šla s^m v Florido, da bi se pozdravila, pa mi ni nič pomagalo, ne zdravniki ne zdravila. Bila sem na bolniškem vozičku tri leta, ker nisem mogla nič hoditi. Že sem mislila, da ne bom nikoli več ozdravela, ker doktorji so mi rekli, da ni nobenega upanja pri arthritis. Spomladi pa mi je nekdo rekel, zakaj ne grem v Hot Springs, Arkansas. Nikoli prej nisem slišala o teh toplicah. Tako so me sem pripeljali na bolniškem vozičku. Ko sem bila tri tedne tukaj, sem že lahko hodila ob berg-Ijah. Zdaj pričakujem, da ne bo dolgo, ko bom lahko pustila tudi berglje. Tukaj ni tako drago; 21 kopeli stane1 $20. Nekateri vzamejo 30 ali 40 kopeli, pa gredo zdravi domov. Seveda, za hrano in stanovanje je treba pla- svojo hišo nepoškodovano; od eksplozije sta bili ubiti samo dve veliki šipi izložbenega okna pa nekaj šip v oknih. Malo pozneje, ko sem se dobil z ženo, smo s posebnim dovoljenjem in v spremstvu policista le prišli pogledat v našo hišo, kjer je bilo vse v redu, le po tleh so S I ležali kosi stekla od oken; to je I bilo vse. Hvala Bogu za vse, smo dejali in se globoko oddahnili. Priznam kar brez ovinkov in silne eksplozije, še povsem cela d? 3« tu očit"° P°se- in od požara takorekoč nedo- fla božJ'a ^ka in mi obvarova-taknjena. Nedotaknjena je, mi-1* d°m m žlvljenje- 2ato bodi mogrede povedano, tudi tiskarna in urad Ameriške Domovine. Res pa je, da smo bili v strašni nevarnosti pred groznim požarom, kakršnega še jaz nisem videl. Jaz delam že precej časa pri Cleveland Graphite Bronze Co., pri vojni produkciji in sicer ponoči. Ko se je pripetila razstrelba, sem ravno spal v prvem nadstropju. Zbudilo me je silno tresenje hiše, ki se je zibala kot bi kdo tresel kako re- življenje, zato bodi prva in največja hvala Bogu; vsaka druga pomoč tu je bila izključena. Kakor na poseben slučaj, kar pa je bilo več kot le slučaj, se je sapa obrnila proti zapadu; ako bi se obrnila proti jugu, kakor se je pozneje, pa | bi bilo po nas. Strašna je bila nesreča, a še neprimerno hujša bi bila, ako bi sapa takrat pihala proti jugu in pa ako bi se to dogodilo ponoči. Pa je Bog vse uredil tako, da je bilo še veliko hujše prizanešeno. Zdaj smo nekako "nd jerpergah" pri Kuharjevih na Addison Rd., Marijanca Kuhar-in njen Frank strežeta šeto. V prvem momentu sem mislil, da je potres; ampak zi-1 ^ nam ga banje je trajalo sumljivo dolgo.! jeva - Skočim pokonci; tu mi pa uda-L„Qtf „„__■■ . , . , _r . . „ i- .. .Prav po prijateljsko in po bra- n v nos duh po opaljeni barvi !t0Vsl(0 y in čudna vročina. Ker sem imel | • * i. • „„ , . ', . za domov je treba imeti do- na okmh zavese, niSem videl, b dovo!jenje ■.permit" £er m0JiaJhSUnaJ "v86"! misH\da drugih ne pustijo * ' moja hisa gori. Naglo sem sko-1 FRANCOZI POJASNUJEJO poj in brata Tony Tomazetig in njih družine; vsi so v Indianapolis, Ind. Mrs. Louise Cendon, začasno v Hot Springs, Arkansas, 692 P. O. JOŽE GRDINA POROČA O CLEVELAND5KI NEZGODI Cleveland, O. Cenjeni mi urednik: Nekaj prav kratkih potgz iz naše nesrečne metropole. Silna nesreča je zadela našo naselbino, kakor ste že sami obveščeni in sem tozadevno poročilo čital tudi Vašem listu. Tam pišete o tej nesreči in sem našel tudi med Da je osvoboditev Francije tako hitro in sijajno uspela, nekoliko osvetljujejo sledeča pojasnila, ki so jih te dni podali pariški listi. Francoski patriot je so bili sijajno na tihem organizirani. Takoj po invaziji so si te sile dale uradno ime Francoske notranje domače sile. V angleščini jih imenujejo "French Forces of Interior", s kraticami FFI. Te sile, pravijo, da so takoj ob vpadu izborno sodelovale z Zavezniki. Ko so zavezniški letalci skoro tri mesece razbijali nemške prometne zveze, so francoske domače tajne drufri™ zaPisano ° hiši> da sile povzročale Nemcem velike težave s tem, da so razdirale Pni B°*U' to proge pospeševale sabotiranje, kjerkoli se je nudila prni- gl.Tuia " vam j^rebTdlu^ Ka. i^no izmed teh poročil pravi: Ko je začelo iti Nemcem Priznanje, da se zanimate za v Normandiji slabo, je Hitler premestil trinajst divizij iz "as. Zmotiti se je morala oseba, ruske fronte na zapad. Toda od nemške fronte preko ki je telefonično poročala ge. Francije je vzelo Nemcem skoro osem dni, da so te divizije iKušar? oseba gotovo stvari ni prišle na fronto, dočim so jih prepeljali iz ruske fronte preko Nemčije do francoske meje v dveh dneh. Med tem, pravi poročilo dalje, so francoske domače sile ............... uničile Nemcem 52 lokomotiv in do 4000 železniških vozov.' znlncev po AmeTikii'zUsfe pa Vse to je postavilo nemški promet in zveze v tako zmedo, radi m°jih sorodnikov in to da niso mogli točno in pravočasno premeščati svojih čet Predvsem ra
  • prošenj, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnjo uro prodno jo n*l zaključen. Za torkovo iievilko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do polka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa, najkasneje do sredo jutra. — Na dopise bros podpisa se ne ozira. — Roko-, pisov uredništvo | ne vrača. J POZOR l Številke poleg vašega imena na naslovni strani; kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act ol March 3, 1879. "CAS ZA SPREMEMBO"? Petek, 3. novembra 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC OB STOLETNICI ROJSTVA JOSIPA JURČIČA JAPONCI VČERAJ, DANES IN JUTRI Ko je ta sedmi AAF Liberator "House of Bourbon" padel na tla in se razbil na svojem domačem letalskem oporišču na nekem otoku v Južnem Pacifiku, je stopilo ven in odkorakalo naprej 11 članov njegove posadke. Letalo se je vračalo domov iz bombardiranja ter je bilo spotoma zadeto od protiletalskih topdčev. Ker je bilo gori nekaj ranjenih, je Dilol skušal z letalom priti domov. Priletelo je na tla v letališču z udarom 105 konjskih sil/ skočilo čez jeep trailer in se prelomilo na dvoje. Vsa posadka je ostala nepoškodovana;v razen par neznatnih prask se fantom ni zgodilo nič. TO IN ONO U ŽIVLJENJA IN SVETA MEH ZA SMEH NAPREDEK A: "Ali je vaša gospa kaj napredovala v petju, gospod ravnatelj V* B: "Seveda. Včeraj sem si prvič lahko potegnil pavolo iz ušes." ON IN ONA . "O, moja žlahtna rožica!" je vzdihnil Miha, ko je objel svojo Nežo. "O, moj osat!" je odvrnila Neža svojemu neobritemu Mihi. -o- OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! Kakšni so bili Japonci včeraj m kakšni so danes, vemo. Bili so vedno grabežljivega značaja. Iz malega naroda na japonskih otokih je nastal številen imperialistični narod, ki je v zadnjem stoletju s posebno agresivnostjo uspeval in se povzpel do mogočno organiziranega naroda na Daljnem vzhodu. Japonski političarji so hodili do zadnje svetovne vojne po potih realizma. Četudi so ob vsakem svojem koraku gledali, da so grabili za svojo deželo tuja ozemlja in razširjali svoja območja, so vendar hodili po neki poti, ki ni vodila v odprte konflikte z zapadnimi velesilami. Zato so zapadne velesile Japonski celo nagrade delile in ji dajale vso podporo. Ko so Japonci napadli Korejce, potem Kitajsko in pozneje Rusijo, se ni nihče posebno hudoval proti njim. V vojni z RUsi so jih zapadne velesile celo podpirale. Ko so v zadnjem desetletju napadli Japonci Kitajce in jim začeli rezati obsežne teritorije, kot Mandžurijo in celo vse kitajsko obrežje, so zapadne sile sicer začele grbančiti svoje čelo, storile pa niso nič. To je dalo Japoncem koraj-žo, da so začeli v Pacifiku gospodariti. In celo pri tem gospodarjenju se jim resno ni nihče postavil nasproti. Zato ni nič Čudnega, če je Japoncem zrastel pogum in pohlep, da so 7. decembra 1941 zahrbtno, kakor to Japonci vedno znajo, napadli Ameriko. Zdaj šele je završalo. Zdaj šele smo se zapadnjaki predramili, ko je bilo že zelo zelo pozno. Po napadu so Japonci imeli lahko nalogo pri svojem ropanju. Njihova vojska je kar korakala iz Siama po Malajskem polotoku v Singapore, potem skozi Vzhodno ho-landsko Indijo, in šli so naprej na Novo Gvinejo in mislili so celo, da bodo vpadli v Avstralijo in tako zasedli kar pol sveta. Drugo polovico pa naj bi zasedel Hitler, in Hiro-šito in Hitler naj bi pila bratovščino. Toda do tega sicer ni prišlo, dosti pa ni manjkalo. Japoncem so prekrižali te načrte prav v zadnjih hipih Amerikanci, ki so začeli pri So-lomonih vračati Japoncem batine. Od tedaj naprej ne gre Japoncem v Pacifiku več po načrtu, niti ne, po njihovih željah. Amerikanci jih zadnje leto in pol nadlegujejo bolj in bolj in po zmagah pri Solomonih, potem v Novi Gvineji, Gilbertskih otokih, MarŠalskih otokih in drugih važnih postojankah v Pacifiku so zdaj prišli že nazaj na Filipinske otoke. Ne samo, da so se izkrcali na Filipinih, marveč so prav'te dni zadali japonski mornarici katastrofalen poraz, ki ga bodo Japonci le težko preboleli. Prvi večji poraz so Japonci doživeli v Koralskem morju. Tedaj je ameriško brodovje prvokrat pokazalo svojo moč na Pacifiku. Bili so še drugi spopadi, v katerih so se pa Japonci izogibali, zaplesti svoje večje edinice v spopad. Zdaj pri Filipinih so jih Amerikanci izzivalno prijeli prav v sredini njihovega območja na Pacifiku. Napadli so Filipine, izvedli invazijo, in Japonci so iznenadeni hiteli na pozoršče kar od treh smeri, od Formose in iz dveh baz na Filipinih. Mislili so, da bodo ameriško brodovje kar stisnili od treh strani. Toda Amerikanci so jih ukanili. Vsako edinico so posebej sprejeli v boj in jo občutno namazali. Ta pomorska zmaga pri Filipinih je silno dalekosežnega pomena. V Japonski bo vsled tega poraza prišlo prav gotovo do večjih notranjih sprememb. Ni izključeno, da bi ne padla vlada, sledile bodo morda tudi spremembe v vodstvu mornarice in vojske. Borba na Filipinih bo morda trajala zdaj več mesecev. Toda dobro opremljena ameriška vojska, ki jo bo uspešno podpirala mornarica in letalstvo, bo svojo nalogo izvršila, kakor jo je na Solomonih in Novi Gvineji. To pa pomeni za Japonce prerez njihovega imperija na Pacifiku. Otočja in vsi kraji na jugu, ki jih imajo Japonci še okupirane, bodo postali osamljeni, odrezani od vsake dobre zveze z japonskim domačim otočjem. V takem stanju bodo mogli le izhirati, drugega izhoda ne bo. £li bodo Japonci rizkirali svoje večje brodovje za obrambo posameznih otočij v Južnem Pacifiku, za obrambo Malajskega polotoka in Siama? Malo verjetno, ker ameriškega brodovja se boje, in zdaj bo v vedno večji meri začelo nastopati tudi angleško brodovje, ki je dospelo iz Sredozemlja. Če se japonsko brodovje rizkira na jugu, kdo bo ščitil in branil domače otočje na severu? To so vprašanja, ki delajo Japoncem že zdaj težke skrbi, ki pa bodo postajala vedno večja in večja. Kakor vedo v Berlinu, da so svojo srečo zapravili v tej vojni, tako vedo to zdaj tudi v Tokio japonski vojni lordi. Le javno tega seveda ne priznajo. Vse grožnje, kako se bodo borili do zadnjega, so le gol bavbav. Amerikancev to ne bo ostrašilo na njihovi poti proti Tokio. Se par takih porazov, kakor so jih doživeli zdaj pri Filipinih, pa bode Japonci postali vse drugače mehki in iskali bodo v svoj znani hlinjenosti pogojnega miru — samo dobili ga ne bo do! Japonce je treba postaviti po tej vojni pod najstrožje mednarodno kontrolo, dokler se ne bodo poboljšali. i DAR ZA VOJNE VETERANE Star elevelandski industrijalec in voditelj v trgovini je ponudil brezplačno dve veliki svoji farmi za uporabo tistim našim vojakom, ki bodo prišli domov živčno pretreseni in bodo potrebovali za dalj časa gibanja na zraku in soncu, preden se bodo spet okrepili. Ta mož je belolasi Isaac Evans, predsednik pri Master Mechanics Co. Začel je iz nič in si je s svojim lastnim trudom pridobil lepo premoženje. Ima še več drugih farm, tudi so trije izmed njegovih sinov v vojni. S tem svojim darom hoče postaviti začetek skrajno koristnega in,potrebnega pokreta. V okolici Clevelanda skuša zbrati še več farm v isti namen in upa, da ga bodo posnemali drugi po vseh krajih Amerike. Večina fantov se bo vrnila zdravih; po-kratkem počitku bodo pripravljeni poprijeti za delo v civilnem življenju. Prišlo pa bo domov tudi veliko takih, ki bodo živčno zelo pretreseni in bodo potrebovali precej časa, da si spet opomorejo. Boljšega mesta si ni mogoče misliti zanje, kakor življenje na posebnih veteranskih farmah. Ne mislijo pa sprejemati takih, ki bodo prišli nazaj umobolni ali preveč iz reda. Za take bo skrbela vlada po svojih bolnišnicah. Brez dvoma je omenjeni mož začel silno dobro delo. Da bi le bilo še prav veliko takih! -X)— ------ NOBLOVA NAGRADA Radio poročilo iz Berna v Švici naznanja, da je znano Noblovo nagrado za leto 194 I prejel Sir Alexnder Fleming, škotski znanstvenik v St. Mary's Hospital, London, Anglija, ki je odkril penicilin. ■-o- SOBA ZA FIGOVO DREVO Pred sodnijo je 62-letni Sam Vitello, delavec v St. Louis, Mo., izposloval, da sme zgra-dti kot dodatek k svoji hiši posebno sobo, kamor bo presadil —- figovo drevo, visoko 15 čevljev, da ne bo emrzovalo zunaj. To drevo je pred 12 leti prinesel s seboj iz Italije in ga spominja na očetove figove nasade ter pomeni zanj ravno toliko kakor kateri izmed njegovih šestero otrok. Vsaj pravi tako. ■-o- ZA PREISKOVANJE RAKA Dne 2. okt. je umrla Mrs. James T. Pardee, vdova po e-nem izmed ustanoviteljev in prejšnjih predsednikov Dow Chemical Co. of Midland, Michigan. Njeno zapuščino cenijo na 6 miljonov, od tega pa je v oporoki določila en milijon za preiskovalno delo, kako dobiti pod nadzorstvo in kako • zdraviti bolezen rak, ki je ena največjih nadlog našega stoletja. -o- ALI JE NAPIS SE TAM? Ker je prebral napis na neki gasolinski postaji v Kansas City, Kansas, in se ravnal po njem, je neki E. K. Van Cleve pridobil $50.18. Takole se je glasil napis: "Če bi mi pozabili pogledati, ali so vaša gumijasta kolesa v redu, in očistiti vaš "windshield," dobite vse, kar ste naročili, zastonj." Van Cleve se je pripeljal tja, kupil dve gumijaste kolesi, 13 ga-lon gasolina, Četrtinko olja, "wiper blade" in zavore je dal popraviti. Za vse to je plačal $50.18. Domov grede pa se je nenadoma spomnil, kaj je bilo ; zapisano na tistem napisu. Pa , je zavil nazaj in res so mu dali celo tisto svoto nazaj, ker i Vo mu -bili pozabili izbrisati . steklo in pregledati kolesa. -o- > ENO PŠENIČNO ZRNO Razne več ali manj Čudne i stvari se ne gode po svetu sa-. mo zdaj; godile so se tudi v . prejšnjih časih in se bodo go-. dile, ko nas več ne bo. Tako t neka Qrotestanto^Cska cerkev v . Elizabeth, Pa., plačuje še zdaj . vsako leto po eno pšenično zr-. no na leto za rabo zemljišča, l kjer cerkvica stoji že 200 let. . Neki Peter Blasser je tedaj . svoje zemljišče prepustil žup-s ni ji za zidanje čiste cerkve pod takim pogojem, oziroma za to najemnino, ki jo sedaj njegovi potomci redno in zvesto • dobivajo vsako leto. > -o- JUNAK V DVEH URAH Ensign Arthur Mollenhou- . ser, 21, iz Santa Barbara, Cal., , je sklatil svojih prvih pet sovražnih aeroplanov nad For-moso, dne 12. oktobra, komaj dve uri kasneje, ko je bil za-t pustil svojo ladjo letalonosilko. , "Kar drugo za drugim so pri-. letela pred mene, jaz sem pa . kar naprej pritiskal tisti gumb [ za topič," je rekel. -o-- . SREČNO POROČENA 75 LET Marsikateri srečni zakonski . par obhaja 25-letnico poroke, ; nekaj jih dočaka tudi 50-letni- > co, 75-letnice so pa zelo "redke, i Toda neki Mr. W. H, Mathis iz , Duluth, Ga., in njegova soproga sta te dni dočakala ta iz- l redno redki jubilej. Ljudje tam . okrog ju kličejo stric Billy in - teta Sally. Ta dva starčka tr-i dita, da vseh teh 75 let ni bilo " med njima nobenega nespora- - zuma in nobenega besedičenja • ali prepira. Morda bi tudi nam drugim ne škodilo, do bi se rav- i nali po imeniHiem nasvetu* ki sta ga ta dva starčka dala na dan njune demantne poroke. Stric Billy, ki je 98 let star, je rekel, da kadarkoli ga je kaj ujezilo, je začel igrati na svojo harmoniko in je tako dolgo raztegoval mehove, dokler ni bilo spet vse dobro. Teta Sally ki je stara 95 let in je že 7 let slepa, pa tole priporoča: "Kadar ti doma kaj ni po volji, kar tišči usta skupaj prav trdno in tudi besedice ne zini. Če pa misliš, da moraš nekaj reči, povej svoje težave Njemu tam zgoraj." -o- PREBIVALSTVO LJUBLJANE V reviji "Kronika slovenskih mest" je napisal leta 1935 tedanji vodja mestnega statističnega urada g. Lojze Pire zanimivo študijo o prebivalstvu Ljubljane od njenih prvih početkov. Številke segajo v najstarejšo dobo in kažejo v lepi luči razvoj mesta Ljubljane. Iz teh podatkov posnemamo naslednje ugotovitve (podatki segajo do leta 1934): Emona je štela leta 34 pred Kristusom 1260 prebivalcev, porušena pa je bila leta 451 a-li 452 po Kristusu. Nato zasledimo prve točne j-še podatke za leto 1600. Tedaj je imela Ljubljana okoli 6000 prebivalcev, do leta 1700 je število prebivalstva naraslo na 7500. Prvi točni statistični podatki na osnovi štetja prebivalstva so nam ohranjeni iz leta 1754. Tedaj je znašalo prebivalstvo Ljubljane 4128. Za začetka Napoleonovih vojsk je imela Ljubljana okoli 14.000 prebivalcev. Pri štetju leta 1857 je bilo izkazanih 20,747 prebivalcev, pri naslednjem štetju leta 1869 22,593, leta 1880 26,284, leta 1890 31,663 (vštevši priključeni del Udmata), leta 1900 36,547, leta 1910 (pri-števši leta 1914 priključeno Spodnjo Šiško) 41,727. V novi državi je štela Ljubljana dne 31. januarja 1921 53,298 prebivalcev, pri štetju dne 31. marca 1931 pa 59,768. Leta 1935 so bile priključene nekatere okoliške občine in deli Ljubljani, ki je tako postala veliko mesto. Na koncu leta 1935 je imela Ljubljana mesto v prejšnjem obsegu 62,476 prebivalcev. Za Ičto 1936 pa ceni Higijenski zavod v Ljubljani število prebivalstva na 85,572, ker so že upoštevane priključene občine in deli občin. Konec leta 1938 je štela Ljubljana po statistiki Higijenske-ga zavoda, ki upošteva samo naravni prirastek, ne upošteva pa migracij, katere izkazuje samo statistika ljudskih štetij 87,572 prebivalcev. Leto 1944 je prineslo Slovencem posebno lep dar. V ;em letu sta se namreč rodila laš najbolj priljubljeni pesnik Simon Gregorčič in naš najbolj priljubljeni pisatelj Josip Jur-pš. Pred kratkim smo se na straneh našega lista obširneje spomnili našega goriškega sla-irčka, danes pa bomo posvetili nekaj vrstic spominu Josipa Jurčiča. Pred Jurčičem nismo imeli Slovenci nobenega večjega pisatelja in za njim nobenega bolj splošno priljubljenega. Mnogi pravijo, da je Jurčič Slovencem kakor je . Walter Scott Angležem. Oba sta si zelo podobna glede izbire tvari-ne in glede svojega pripovedo-valnega sloga. Jurčič bi bil brez dvoma svetovno slaven pisatelj, ko bi bil sin katerega izmed velikih narodov; njegovo delo ima že vse od kraja znake velikega pisatelja. Toda rodila ga je majhna in neznatna Slovenija in Jurčič ni iskal svetovne slave; vse svoje delo je posvetil svojemu lastnemu narodu. Prav zaradi tega nam je še bolj ljub. Pisati je začel že kot četrtošolec, ko je bil v sedmi šoli, to je približno isto kakor sedaj zadnji letnik a-meriških "High Schools," pa je Mohorjeva družba izdala njegovo prvo večje delo, "Jurij Kozjak, slovenski janičar." To je bilo leta 1864. Ni dolgo živel. Umrl je leta 1881, torej komaj 37 let star, toda kako velikansko bogastvo nam je zapustil v svojih Črticah, pove-' stih in romanih, vse od "Desetega brata," ki je izšel leta 1866, pa do "Rokovnjačev," ki jih je začel pisati malo pred smrtjo in ki jih vsled bolezni sam niti dokončati ni mogel, temveč jih je dokončal po njegovih načrtih njegov prijatelj i in tudi zelo priljubljen sloven-! ski pisatelj Janko Kersnik. Jurčič je bil doma s kmetov Rojen je bil na Muljavi na Do lenjskem, to je majhni vasic južno od Stičine in jugovzhod on od Višnje gore, kamor jt hodil v ljudsko šolo. V gimna zijo je hodil v Ljubljani, pc maturi pa se je podal na Du naj, kjer je živel kot visoko šolec v velikem pomanjkanju Leta 1868 je šel v Maribor ii postal tam urednik "Sloven skega Naroda." Z listom vrec se je leta 1872 preselil v Lju bljano, kjer je ostal do smrti Pokopan je na ^jubljansken pokopališču. Jurčič je bil doma s kmetov smo rekli. Vse svoje šolanje p< mestih je izrabil v to, da j< znal toliko boljše prikazati vs< tisto, kar se je najprej nauči doma na kmetih. PodeželskE okolica, kjer je bil rojen ii kjer je preživel svoja prva le I ta, mu je bila kakor zlat rud nik, iz katerega je črpal vse domačo slovensko modrost tvarino za svoje spise, značaj« za svoje povesti in romane, ps tudi čisti ljudski jezik in pri povedovalni slog. Ravno zat< nam je Jurčič tako prirastel n« srce. Pri vsaki njegovi vrstic j čutimo: to je naše, popolnom? naše, podano v najlepši obliki kakor bi nam slikar umetnil v najlepših barvah naslikal na išo rodno vas, našo domačt hišo in razne domače ljudi, k smo vse prav dobro poznali ž< od malega. Ali čudno, da j< stari stiški župnik Hinek kai tri nedelje zaporedoma v cer kvi pridigoval o Juriju Koz jaku,, ko je izšlo to prvo Jur čičevo večje delo, in da so ljud je iz vse okolice kar vreli 5 cerkev? V tistih časih ni bile še skoraj nič slovenskih tiska nih povesti. Ljudje so vedel; seveda vse polno raznih zgodi in pripovedk, ki so jih slišal največ ob zimskih večerih o- . ., .. .JSi v, krog pečč od starejših in so jih kasneje prav tako spet sami pripovedovali mlajšim. Jurčičev stari oče je znal poseb-io dobro pripovedovati in je budi vedel posebno veliko zanimivih domačih zgodb. Tako 3ta se Jurčiču že kot majhnemu dečku napolnila spomin in domišljija z najbogatejšo zalogo narodnega gradiva. Na drugi strani pa si je Jurčič kot študent posebno zapisal v srce Levstikov nauk, da se morajo slovanski pisatelji od preprostega naroda učiti, ne pa po tujih zgledih in po svoji glavi pisati. Ko je prišel domov na počitnice, je skrbno študiral, kako se ljudje zražajo in si je zapisoval posebno značilne narodne izraze kakor tudi vsebino raznih pripovedk. Tudi kasnejši naši pisatelji, ki so pisali v posebno lepi slovenščini, da omenimo med mnogimi samo dva, Ivana Cankarja in Franca Finžgarja, so se, kakor prej Jurčič, učili pri najboljšem viru, pri preprostih domačih ljudeh. Vsi so s svojo izobrazbo, nadarjenostjo in umetniškim čutom znali seveda ločiti dobro zrnje od plev in so pobrali le, kar so našli lepega in dobrega. V svojih literarnih delih so znali potem to med preprostimi domačimi ljudmi nabrano tvarino najlepše prikazati, kakor zna zlatar drag kamen tako izbrusiti in dejati v tak bkvir, da pride vsa nje-gova^-krasota do največje veljave. V naslednjem podajamo par stavkov, ki so vzeti iz raznih Jurččevih del in ki se jim takoj vidi, da predstavljajo izkušnje, značaj in krepke izreke naših kmečkih očancev: Mla$ človek in star pes sta si enaka po umu. Nobeden se ne poboljša. Nobeden se ne more s peto po nosu popraskati. Sama kokoš bi rada pila, zato brani petelinu h koritu. Ni bolj neumnega posla na svetu, kakor zaljubljenim ljudem dobre svete dajati. Kadar sem imel največ ape-tita, tačas nisem imel kruha. Sedaj ko je kruh, je šel apetit k vragom. Trd bodi, neisprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu. Zaničevanja se junak ne plaši, časti lahko si v boju pridobi, prezir ošabnih glav prezira sam, zaveden lastne cene in veljave, a suženjstvo sovraži kakor greh, " pod jarem nikdar ne upog-ne glave, ki rajši položi jo pod sekiro. Iz zadnjih dveh citatov tudi odseva Jurčičev lastni značaj, saj je prav tako tudi sam vedno delal. Glavna Jurčičeva dela so: , Dr. Zober, Jurij Kobila, Tugo-mer, Cvet in sad, Deseti brat, i Sosedov sin, Nemški valpet, Lepa Vida, Rokovnjači, Do-l men, Lipe, in Erazem Taten-, bach. Človek se jih nikoli ne , naveliča. Preberi jih kolikor-; krat hočeš, pa jih boš vsako pot užival, kakor da jih nisi nikdar prej čital. Nekatera teh del so bila kasneje prirejena tudi za oder in pogostokrat igrana ne samo v stari domovini, ampak • tudi po ameriških naselbinah. Četudi smo že videli vsake vrste Krjavljev, da navedemo samo en primer, bi šli takoj spet gledat prihodnjega, ko bi i-meli priliko. Stoletnica Jurčičevega rojstva poteka ravno v najbolj žalostnem času za našo staro domovino in zaradi tega žalostnem času tudi za nas, ki imamo (Dalje na 5. strani) , potem pa na cestah, je zasa- AMfefttKAMSttl SL6VENEC Petek, 3. novembra 1944 IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) veleva mu stan. Odprite srce, odprite roke, otirajte sirotam solze! Darujmo in pomagajmo sedaj, da bomo lahko z mirno vestjo rekli, da smo tudi mi pripomogli rojakom v starem kraju zgraditi novo, svobodno in srečno Jugoslavijo. Anton Krapenc. -o- KATASTROFA V CLEVE-LANDU Poroča Anton Grdina Cleveland, O. Kadar toča zbije v tla vso letino, se kmetovalec žalosten sprehaja po polju in ogleduje uničeno vse svoje upanje in s teškim srcem zdihuje, koliko truda za potrebni živež je bilo zaman. A kaj je to v primeri s katastrofo, ki je zadela cleve-landsko metropolo na tako strašen način. Danes je že sedmi dan od tega, in šele danes sem si ogledal vse na okrog, potem pa posnel nekaj slik za one, ki žive daleč od te nesrečne, pa do sedaj tako kulturne naselbine. Naj bi o priliki videli, kaj so naprave, ki jih iznajde človek, kadar se te iznajdbe razletijo v prah. Najprvo bom malo opisal kraj, da boste vedeli, da se je nesreča pripetila ravno v srcu naše metropole, kjer se nahaja cerkev in narodni dom, vse na okrog pa trgovine in rezidence. Slovenska metropola leži ob Erie jezeru. St. Clair cesta je glavna naša cesta. Ce štejemo bloke iz mesta, je naša naselbina na vzhodu 62. (E.r62) bloka. Prav tu je bila pred 50 leti ustanovljena prva slovenska župnija, fara sv. Vida. Od tukaj severno do jezera držijo tri ceste: 55th, 61st in 62 nd ter se 63rd. Naša E. 62. cesta drži v sredi prav do te plinske tovarne, East Ohio Gas Co., E: 55. in pa E. 61. se pa prav pri tej tovariii #©ka-jo skupaj pri New York Central železnici. Na drugi strani te železnice se nahaja jezero in Lake Ave. cesta, ki vodi v mesto od vzhodne strani. Toraj v tem osrčju, med E. 55. in 63. cesto in do St. Clair Ave., je zdivjala ta grozna nesreča, kakor da se je odprl pekel. Tu v znožju, kamor vodijo ravnokar imenovane ceste, kjer stanujejo naši ljudje, se je tresla zemlja, se podirale hiše, prevračali avtomobili, goreli so bežeči ljudje in padali kakor muhe, ko se je odprlo žrelo, kakor da se je odprl poln ognjenik lave, ki, pokončuje vse na okrog. Bilo je v petek popoldan, 20. oktobra. Bil je solnčen dan — za to hvala Bogu — okrog 2:40 popoldan, ko nam je bila ta usodna, za mnoge zadnja ura, določena. V mnogih hišah so delavci, kateri delajo ponoči, počivali, stare matere so pa varovale malčke svojih hčera, ki so mogoče delale, starčki, ki so pa za delo nezmožni, so mogoče na dvorišču ali vrtu kaj delali. Razstrelba Kaj so plinske naprave velikih kompanij, si lahko predstavljate ; vsako mesto jih ima. Ta clevelandska ustanova se je začela že pred 68 leti z majhnimi, tedaj nič nevarnimi napravami; ustanovili so jo tri milje izven mesta, da bo varno. Toda naši pijonirji, ki so prihajali sem za kruhom, so bili močni korenjaki in so šli za delom tja, kjer so ga sploh mogli najti. "Gasovna" so jo imenovali. Kdor je bil tako krepak, da je zmogel delo v tisti tovarni, je bil čislan, kajti delo v tej "ga-sovni" je bilo nekaj tako težkega, da so ga zmogli le posebno trdni in odločni ljudje. Se ko sem prišel precj 47 leti v Ameriko, so mi pokazali, ka korse tam mučijo, pečejo in pote, ko delo opravljajo, vsako uro ali gotovo na vsaki dve uri je moral mož sleči to kar je imel na sebi, je ožel mokro obleko da je iz nje stekel pot, šel v gostilno in popil kozarec piva, ter šel zopet nazaj. Tako je ponavljal vedno naprej. Naši ljudje so to kompanij o in tovarno postavili na noge s svojimi močnimi rokami in so tam pustili vse svoje moči, saj vemo, da je Slovenec neustrašen delavec; če je le kje delo, da ga zmore mož, ga bo zmogel naš rojak. To plinarno so imeli za tako, da kdor to delo opravlja, bo lahko potem zmagoval dela povsod. Mene je bilo kar strah, ko sem smel iti samo pogledat, kako so mešali goreči premog z železnimi drogovi v globokih kotlih, kjer so na ta način delali plin. Tako je bilo že pred tolikimi leti. Kakor pa napredujejo vse stvari, tako so pronašli potom laboratorijev napredek tudi v tej stroki, da so plinsko stvar dvignili na čudovito visoko stopnjo, toda pozabili so, da je to nekaj nevarnega. Ker se jim ni pripetilo v dolgih letih nič posebnega, so docela pozabili, da je plin nevaren. Celo delavci in ljudje naokrog se niso zmenili za to, da bi se moglo nekega dneva dogoditi nekaj strašnega. Večkrat sem slišal, kako so taki, ki so tam delali, izjavili, da če bi kedaj prišlo do eksplozije teh naprav in bi takrat veter pihal od jezera proti naselbini, da bi polovica vzhodnega Cle-velanda poginila. To so izjavljali, ker je bilo globoko v zemljo upokapo toliko teh napi*av in plinskih zalog, da bi iz glo-bočin dvignilo cele bloke v zrak. JKakor razvidno, se ni plinarna naselila za nami, marveč mi smo se naselili k njej, in za njo. Vendar takrat ni bila tako strašna, ni imela v sebi takih strupov, kakor jih je imela sedaj. Nov plin Odkar je vojna, vlada želi, da bi ne ovirala dela v tovarnah nobena stvar. Plin je eden tistih činiteljev, ki igrajo posebno veliko vlogo. Naravnega plina večkrat pozimi primanjkuje, plinske družbe so pa iznašle, da se da plin shraniti v zmrznjenem stanju in rabiti pozneje. Nova iznajdba! Laboratoriji so to dosegli. Poleg stare plinarne je družba postavila neke vrste kotle, ki štrlijo visoko v zrak, okrogli so, podobni bučam, zunaj okriti z železom, znotraj pa na debelo obloženi s probkovi-no (cork), da držijo neznansko zmrzlino pod 250 stopinj. Te neznansko velike kotle so postavili poleg že prej stoječih v zadnjih štirih letih; pet takih vulkanov ao postavili prav tik hiš naših rojakov. Mi smo sicer zrli na te strahotne vulkane z nezaupanjem. Ker cesta (61) pelje prav mimo njih, je marsikdo pognal avtomobil kar najbolj hitro mogoče, da ni videl to past, v kateri je sicer le zmrznjen plin, pa nič manj nevaren kot žareča lava. ( Tri leta so prvi trije taki tanki vztrajali. Zadnjih par let so pa naredili malo drugačne tanke, morda z novo iznajdbo, da bo še več plina in še hitrejši obrat, pa še bolj z malo mujo in manjšimi stroški. Tako so zgradili nove tanke, ki so bili usodni za našo metropolo in povzročil pravi sodnji dan za okrog 200 ljudi, vmes yeliko Slovencev, starih, mladih, o-trok, fantov in deklet, pa tudi več hrvaških družin. Ravno kako se je začelo, ne bomo nikoli vedeli, kajti tisti, ki so bili na licu mesta, ali morda da se je pri njih delu nesreča povzročila, so že plačali z življenjem in ne bodo mogli pričati Izvedenci bodo pa ugibali in dajali izjave take in druge, vse to pa ne bo dalo življenj nazaj. Grobovi krijejo žrtve, mnogo jih bo pokopanih skupno, ko se ne bo vedelo, kdo so bili. Kosti in ogorena ogrodja, katere so Z samooavestno stopaj očimi in vzpenjajočimi se konji in drsnimi nastopi je Madison Square Garden Rodeo prijahal v newyoriko Bellevue bolnišnico na svojo letno predstavo sa zaprle otroke. Tukaj vidimo, kako je filmska in rodeo zvesda Roy Rogers posadil na belca "Trigger" dveletno Cecilijo Fernandez. Cilka ima eno nogo v mavcu, pa kljub temu je videti vsa srečna na konju. dobili na hišnih pogoriščih, so smatrali za pogrešane iz dotič-nih hiš, ker je le redek slučaj, da bi iz pogorišča ostalo truplo kakšne podobe; enega sem prinesel v mali papirnati vreči, mogoče par funtov teže, če tudi je bil poprej velik mož. Kako je bilo tisto usodno uro, jaz ravno ne vem; bil sem skoro tri milje oddaljen na potu domov. Videl sem pa prav tisti čas, kako so se dvignili visoko do oblakov ognjeni zublji,' da so zakrivali nebo, dasi je bilo skoro jasno. Prvi hip si ni mogel človek niti predstavljati, kakšen ogenj da je to, ker ni bilo dima, le čist in žareč ogenj je pokrival nebesni krog na tisti strani. V 15 minutah sem bil šele na licu mesta. Moja hiša se nahaja druga na E. 62. cesti (1053 E. 62 St.) severno od St. Clair j a. Komaj sem, tresočih se nog, dospel do vogala nade ceste, kjer se nahaja na enem vogalu tudi naša slovenska banka na levi strani, na desni pa Mo-dicova gostilna, takoj za tem pa že naš pogrebni dom, je bil pogled na plinarno strašan. Videl nisi drugega kakor ognjeno steno, vmes pa si slišal bučanje in pokanje in vpitje. Ljudje so bežali in tekali sem in tje in iskali svoje, matere otroke, o-troci matere, policija je pa vpila: ''Bežite proč, bežite od kanalov, bežite daleč več blokov, ker bodo sledile še druge eksplozije !" Ko hitim do svoj[e hiše, vidim da je ogenj od plinarne proti moji hiiš objel že vse druge; gasili so poleg moje hiše, ki je ob enem tudi pogrebni dom. Sosedova hiša že v ognju. Začnem vpiti, če je še kdo v hi^ ši, naj beži hitro ven. V istem hipu pa nastane silna eksplozija v eni izmed Knausovih hiš, ravno preko ceste našega doma ; ta hiša je bila na dva nadstropja; zletela je v zrak kakor perje, na tla je padlo kup desk na gromado, 5 čevljev na debelo. Takoj za tem je sledilo še več eksplozij tankov plinarne in moja hiša se je tresla, šipe so padale in ogenj se je širil nad nami kakor oblaki in padal na tla, kakor da je cunjast. Tedaj začnemo bežati, toda groza, kam naj pa kdo beži, ker ogenj nad nami nese sapa in ne veš kam. Še bolj iznenadeni smo bili pa radi tega, ker nismo smeli, na cesto; kanali so bili namreč polni plina. Nato so se začele eksplozije iz kanalov. "Bežite iz ceste in od tam, kjer so pokrivala kanalov!" so nam klicali. Res je začel iz kanalov kakor iz žrela bruhati ogenj pokrivala so letela v zrak z ope ko in železom, kakor da so se užgale nastavljene mine. V enem kraju, St. Clair in E 62. cesta, je nastala vsled eksplozije taka jama, da bi je ne napolnili, če bi vrgli vanjo 5 ali 6 avtomobilov. Cel 'gasilski truk je padel vanjo, da smo ga komaj videli. Iz tega si lahko predstavljate, kakšna groza je bila in kaj so ljudje v takem stanju pričakovali. Poleg vsega tega so pa še po cestah klicali na po-večalen zvočnik (loudspeaker) : Bežite daleč vstran! Vsled vsega tega je bilo ljudem kar znoreti. Tisti pa, ki so videli, da so zgorele njih hiše i^i stanovanja, matere, očetje, bratje, sestre, otroci in povrhu tega še mnogim tudi denar, tem ljudem ni bilo najti nobene tolažbe ; dalj, ko so se umikali od tega kraja, strašnejše jim je bilo. Bilo je kakor bi bil napočil sodnji dan, pa saj je bil za mnoge v resnici sodnji dan. Nekako v pol uri je zgubilo življenje okrog 200 ljudi. To je kar boli, zato žaluje cela naselbina. Do kosti so se navzeli strahu vsi, ki so zrli v to grozo in slišali to pokanje razstrelb, šumenje in piš ognja, ter plinske .razstrelbe kotlov, potem pa razstrelbe kanalov r«» no«.*«.* To je bobhelo, v kri se ^ ««,<»-dilo in v žilah je, tako da sedaj vsaka še tako malošumna stvar strese slednjega človeka; misli in spomina se ne da pomiriti in se ne bo dalo za dolgo, mnogim nikdar. Kaj pa rajni, ki bodo vedno v spominu teh, ki so jim bili dragi! Toliko nedolžnih otročičev je preminilo, toliko hčeram in sinovom je ogenj vzel starše itd. domove in vse kar je bilo v njih se bo dalo že sčasoma- pozabiti, toda groze in smrtnih slučajev v takih okolnostih pa ne več. Hvala Bogu, da je vse to minilo z razmeroma samo tako malimi žrtvami, če pomislimo, koliko groznejše bi še lahko bilo. Da ni več, če tudi je dovolj strašnega, moramo Boga zahvaliti, da se ni to dogodilo kak drugi čas. Pol ure pozneje bi bila vsa šolska deca na cestah. Ce bi se eksplozija dogodila ponoči, bi bila taka zmešnjava, da bi bilo desetkrat več žrtev. In pray tako, če bi ^akrat vlekla sapa od jezera, kakor navadno vleče vedno in je tudi takoj drugi dan, v soboto. V slučaju takega vetra bi se zgodilo, da bi pol mesta na vzhodu podleglo katastrofi z vsem življenjem in hišami. Pri tej nesreči je še vedno sreča. Če se je že moralo to dogoditi radi predrzne kompa-nije, da jo je opomnil Bog na početje, ker je igrala predrzno z riskiranjem toliko življenj, vendar ni dopustil hujšega radi nedolžnih ljudi. Lahko bi bilo še strašnejše, zato hvala Bogu, da ni bilo. o 'NEDOLŽNA VOJNA ŽRTEV' Chicago, 111. "War's Innocent Victim'* je naslov nad sliko-, ki je bila dne 30. oktobra letos priobčena v listu Chicago Herald American. Pod sliko je omenjeno,f da predstavlja .triletnega Jugoslovanskega fantička,* ki pa ima telo enoletnega otroka. Enakih slučajev je v starem kraju na tisoče, saj nam je znano, da se [nemške pijavke jemale kri ne samo od naiih odraslih ljudi, ampak celo od otrok. Poleg krvi so nafti rojaki tam tudi ob živeS, i ob obleko, nekateri sploh ob vse. Ako pomislimo na vse to, ali se nam ne bodo omehčala srca, da bi priskočili na pomoč. Belgrad je osvobojen in najbrž bo kmalo osvobojena cela Jugoslavija s Slovenijo vred. Te dni pride v New York jugoslovanski parnik z namenom, da naloži obleko in druge potrebščine za reveže v starem kraju. Rojaki in rojakinje v Chicagi smo se organizirali v poseben pomožni odbor, ki pa zopet ima svoje krajevne odbore. Tak odbor za okrožje pri cerkvi sv. Štefana je sledeči: Predsednik Joseph Oblak, tajnica Mrs. Mary To-mažin, blagajnik Anton Zupančič, zapisnikarica Mrs. Agnes Jurečič. Nadzorniki: Mrs. Mary Fabian, Mrs. Karolina Pic-man, Philip Broyan, Andrew Spolar in John Gottlieb. Za to okolico nam je dal Dr. Joseph E. Ursich prostor v pritličju svoje hiše na 1901 W. Cermak Road brezplačno na razpolago. Tam se bo pobirala obleka in drugi prostovoljni darovi vsak večer do preklica. Ako lokal n\ odprt, tedaj se oglasite za ključ pri Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Ro^d. Rojaki in rojakinje, priskočite na pomoč. Prinesite še uporabno obleko,in tudi obutev na zgorej imenovani prostor. Vprašajte vaše sosede, drugorodce, na ta način se lahko veliko nabere. Obenem prosimo vse, moške in ženske, ki imate čas, da pridete pomagat sprejemati obleko in to urejevati. Vsaka pomoč bo hvaležno sprejeta. | Za Jugoslovansko pomožno akcijo — John Gottlieb. J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 5. Nedelja — 23. pobmkoetna 6. Ponedeljek — Leonard, pušč. 7. Torek — Vilibrord, škof 8. Sreda — Bogomir 9. Četrtek — Božidar 10. Petek — Andrej Avel 11. Sobota — Martin, škof, Dan premirja TRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH ALWAYS A POPULAR FLOWER Carnations have always been among the most popular flowers with our readers, especially in floral designs for funerals, but in recent years many carnations have been also used in bouquets and corsages. The reason is that Chicago growers, members of the Allied Florists' Association, have discovered new colors and shades. They learned many years ago that Chicago's climate did something special to carnations, heightened their color and strengthened their stems; so they built larger greenhouses in the suburbs just to grow carnations. Chicago became the carnation center, and today these blooms not only are available at Allied florists' shops in Chicago, but are also sent to florists in other cities as far as 500 miles or more. DOMACAFRONTA Vojni obvestilni urad, Washington, D. C. 15 PRIPOROČIL ZA VARNOST Washington. — Federal Security Agency je odobrila 15 priporočil za varnost, katera so izdelali izvedenci, kot del vladnega programa za omejitev domačih nezgod in drugih nesreč, da bi tako obenem preprečila nepotrebne izgube dela in časa v važnih vojnih tovarnah. Priporočila slede: 1. Ne tekaj, hodi — posebno na stopnicah. 2. Otroci naj se ne igrajo na krajih, iz katerih se morejo izmuzniti na stopnice, ali pa plezati na pohištvo. 3. Glejte, da tla ne bodo opolzka. 4. Glejte, da ne pustite ničesar ležati na tleh. 5. Prav posebno pa pazite, da.tla v kopalnici ne bodo pre-gladka.\ Imejte tam/preproge, ki ne spočnejo, in ne puščajte nikdar mila v kopelji. 6. Obrnite ročaje posode proč od roba štedilnika. "Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve" (Mat. 13. 30). Voltaire, francoski cinik in zasmehovalec Boga, se je spod-taknil nad plevelom, ki vspeva med pšenico. Odel se je s plaščem učenosti in skušal dokazati, da je vera na Boga prazna ko kaka beračeva malha, ker Boga ne more biti, ko je na svetu toliko plevela, in če bi bil kak vsemogočen in še neskončno usmiljen Bog, bi moral poskrbeti, da bi plevel takoj izginil in bi se zemlja izpremenila vsaj v majčken raj. Ker pa je toliko plevela, kar pomeni, da je vse polno križe v in bridkosti in trpljenja v vseh le mogočih oblikah, sledi in mora Človeškemu razumu, ako ta ni zakajen s predsodki, biti jasno, da je nad nami nebo, ampak v nebesih ni nobenega Boga. Tako Voltaire s prav znanstvenimi sredstvi, in tako pred njim in za njim tisočeri, kateri mislijo, da je plevel za vsake zdrave možgane zadosten dokaz, da je vera v Boga le bajka, le za stare ženice, ki so vse oslabele v glavah. Koliko je tudi med nami takih, ki se postavljajo in stegujejo jezike prav do Boga, vsekako do neba, kjer bi ne bilo Boga, ker je plevel, ker je trpljenje na svetu in ni izgledov, da bi se le kdaj to trpljenje odpravilo, ko so moderni časi prinesli marsikaj fletnega za življenje, pa je prav to moderno življenje zagrenjeno s celim morjem vsakdanjega trpljenja. Kam se postavljaš pri plevelu? Odkod je plevel, tega ti ne more povedati noben Voltaire, noben modrijan, in Voltaire se tega vprašanja ni lotil, ko se je lotil pri plevelu samega Boga. Le evangelij ti pove: "Sovražni človek je to naredil." Hudič ni človek, ima pa svoje prste vmes, vsekako pa ljudje sami, in plevel si sejal tudi ti, bo težko, da bi bil ti izjema. Kadar koli delaš hudo, seješ plevel, in ko začne plevel bujno uspevati in tudi tebe daviti in dušiti, se pa skušaš spraviti na — Boga! Ti tako, in vsak tako, ki seje plevel. Človek je res čudna živa-lica. Ne sej plevela, ako je brc tebe, bodi prepričan, da bo p! vel požgan, v shrambe za življenje brez plevela pa bo spravljena le pšenica. Bodi pšenica! 7. Ne dotikajte se nikdar istočasno električnih kontaktov in predmetov iz kovine, ki so zvezani z zemljo, kot n. pr. vodovodne cevi. 8. Vse električne naprave naj bodo prekinjene čim niso v rabi. 9. Ne imejte blazin v posteljah majhnih otrok. 10. Ne kadite v postelji. 11. Ne dajte otrokom v roke nobenih ostrih predmetov, kot igle, šivanke in slično. 12j Kadar poženete motor, imejte vrata garaže odprta. 13. Posode z vročo vodo ali vročimi jedrni ne smejo nikdar na rob mize ali štedilnika, da ne boste oparili otrok. 14. Kadar se hočete popeti na visoka mesta, storite to s pomočjo kratkih lestvic in ne stolov, zabojev ali miz. 15. Ne prenašajte težkih tovorov po stopnicah. DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: (i 1858 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois V od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob \ nedeljah po dogovoru. v' Telefon v uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955 (I Help build guns for the Navy! Danly need Machine operators and Arc-welders. If not experienced, we will train you. Top working conditions. Good food served at cost. W. L. B. approved merit rating plan, that enables you to advance, as you learn or demonstrate ability. All West towns busses and Street cars to the door. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC.. 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■ LOUIS J. ZEFHAN i 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Najboljii avtomobili sa pogrebe, krste in ienitovanfa.—-Mrivaika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE \ZITE SE Z CVETLICAMI Petek, 3. novembra 1944 OB STOLETNICI ROJSTVA JOSIPA JURČIČA (Nadaljevanje 8 3. strani) vsled vojske svoje lastne težave in bridkosti. Kjer jim je mogoče, bodo Jurčičev spomin poživeli s katero iger, ki so bile prirejene po Jurčičevih povestih in romanih, . drugod pa letos niti tega ne bomo mogli, pač pa bolno morali to nadomestiti, ko spet napočijo bolj ugodne razmere, kar u-pamo, da bo prav kmalu. MALO DR0BI2A Stroge potez« ima začrtane ▼ obrazu ta francoski Goumier pešec, ki stopa po dezelski cesti zraven tvoje tovorne mule. Čez ramo ima obešeno tvojo puško in opira s« na močno palico. Tako gre z zavezniškimi Četami naprej do novih borilnih postojank v napadu na Nemčijo. Stran S HOLY FAMILY LADIES LEAGUE Joliet, III. Nile of October 25, 1944 TEAM STANDINGS Lost 7 9 10 INDIVIDUAL STANDINGS Aver. Games Series ages 1. M. Jamnik.... 18 2730 151.12 2. D. Wedic ™ 15 2258 150.8 3. Jo Vancas. .. 18 2616 145.6 4. L. Gagnon.... 18 2609 144.17 5. Eve Franzen 6. D. Riblon .... 7. J. Zinser .... 8. C. Garbin_ 9. J. Bambic____ 10. J. Cirrencione 11. N. Cirrencione 12. E. Zinser 13. F. Manno .... 14. F. Leonard.... 15. M. Foster „. 16. Kay Despo .. High 1. Dolores Wedic, 2. Marge Jamnik, High 1. Marge Jamnik, 2. Dolores Wedic, 18 2548 141.10 15 2110 140.10 15 2070 138 18 2430 135 18 2384 132.8 15 1954 130.'4 18 2264 125.14 18 2221 123.7 18 2220 123.6 18 2068 114.16 15 1577 105.2 18 1833 101.15 V. Pres____________ 229 Series V. Pres____509 Pres................ 506 REPORTER. POTOPLJENI ZVON ( Blejska pripovedka ) Na blejskem otoku bivajoči svečenik Staroslav in njegova hči Bogomila sta z vso sosesko zapustila malikov krivo vero in se dala krstiti. Kip boginje večne mladosti in ljubezni Žive so strmoglavili s svetišča v jezero. * V stekleni palači na dnu jezera bivajoči povodnjak se je zgrozil, ko se je bil kip boginje zakotalil tik pred njegov dvorec. Vile povodkinje so se v strahu razpršile po jezeru. Strašen pozoj, ki ga je imel povodnjak priklenjenega, je zarjovel in z dolgim repom mahal po vodi, da je visoko vzvalo-valo. Vsa narava je bila razburkana. Staroslav in Bogomila sta se v strahu prekrižala in iskala zaščite in utehe pred podobo Matere božje, ki jima jo je poslal sam oglejski patrijarh. Narod, ki se je udeležil svečanosti, se dolgo ni upal domov čez jezero. Povodnjak se je v globokem spoštovanju bližal vzrujeni boginji Živi in jo v spremstvu vil in samov vodil v palačo. Tu so ji stregle zlatolase rusalke in ji kratile čas. Čudile so se ljudem, da ne razumejo narave in nje božanstev, saj 2iva ni bila ljudem sovražna. Pomagala je dekletom in mladeničem v njih hudih srčnih stiskah, in uslišala marsikateri pritajen vzdih. Dolgo se v kraljestvu, blejskega povodnjaka niso potolažili, nehvaležnost ljudi do boginje Žive jih je pregloboko ranila --- v čast Bogu, — dobri ljudje v sosednjih vaseh pa so začudeni prisluškovali srebrnim zvon-kom iz jezerske globine in milo se jim je storilo, ne da bi vedeli, zakaj. Nekoč je žalostna gospodična z blejskega gradu, nečakinja briksenskega kneza in škofa, potožila Devici Mariji na otoku svoje srčno gorje in ji zaobljubila zvon. Težki konji so privlekli zvon k jezeru in s trudom so ga spravili na splav, da ga prepeljejo na otok. Nenavadni hrup ljudstva in srebrndčisti glas novega zvona sta močno razvnela vso naravo: poganski bogovi in besi so se s srdom spomnili usode lepe Žive. Močan veter je zabučal s Trigla-glava, pritlikavi dolgobradati škratje so se oglašali v temnih gozdovih in tulili v roge, ob bregovih jezera so skakali kozorogi čateži, lomili skale in izkoreninjali drevesa, povodnjak pa je zaganjal valove, da so mogočno butali ob obrežje in premetavali splav. Kmalu se je splav razbil, zvon pa po-greznil na dno jezera. Grajska gospodična se je prekrižala, mislila je, da je Mati božja njen dar odklonila. Odpovedala se je svetu in vstopila v red dominikank v Vele-sovem. Boginja 2iva je s steklene palače videla, kako so pobožni obiskovalci blejskega otoka poklekovali pred podobo Device Marije in polni .vdanosti in zaupanja v božjo voljo molili in prosili lajšanja svojega gorja. Živa je spoznala, da je še višja moč od naravnih sil in ko je v temnih nočeh vse počivalo in so se le zvezde na nebu lesketale, tedaj je stopila Živa k potopljenemu zvonu in polna otožnosti sama zvonila RAZNO NA ODSOTNE VOLILCE Več kot 4,300,000 fantov Jn deklet v oboroženih silah je zahtevalo volilne glasovnice za odsotne (absentee ballots) za novemberske volitve. Sodijo, da bodo vojaške glasovnice odločile izid volitev v najmanj 11 državah, izmed katerih jih ima 5 največ elektor-skih glasov. Prav verjetno je da bodo vojaški glasovi odgovorni za končni izid volitev v državah New York, Pennsylvania, Illinois, California in Ohio. Teh pet držav predstavlja skupnq IBO glasov v elek-torskem kolegiju. To bo vplivalo ne samo na predsedniške temveč tudi na domače državne volitve v vsaki državi. Zadnji dan za uporabo federalne glasovnice za naše vojake v evropskem vojnem okrožju je je bil 16. oktober. Poročajo, da so se vojaki odzvali v prav velikem številu.. -o- POD ZADNJIMI VTISI Deset veteranov iz Severne Afrike, Salerno, Anzio in Normandije je bilo treba voditi za roke skozi razne postaje registriranja in spraševanja, pred-no so darovali vsak svojo merico krvi v Hartfordu, Conn. Fantje so se povrnili iz vojne slepi in se niso mogli sami ogibati mizam, stolom in drugim predmetom. Tudi niso videli vabljivih izložb po trgovinah, ki so privlačne za druge vojake, ko pridejo nazaj in imajo več ali manj prihrankov v žepu. Veterani dobivajo zdravniško oskrbo v Avonu, v posebni bolnišnici za slepe. Tam se za te fante, ki so oslepeli v bitkah, nikoli ne dvigne zagrinjalo za naslednje dejanje. V duhu gledajo še vedno tiste prizore, ki so jih videli nazadnje, predno so oslepeli. V neprestani temi vidijo le pobijanje, nasilstvo, smrt. Pa se podajo v središče za darovanje krvi. Storiti hočejo še več, kakor so že storili. Še vedno gledajo v duhu ranjence na bojnem polju in hočejo jim pomagati. -o- ; KORAJŽA VELJA Tehnični saržent Herbert R. ; Brammer je potegnil za nos 300 od glave do nog oboroženih Nemcev. Brammer in osem dru-|gih ameriških vojakov je vsto-'pilo v neki skalnati predor blizu mesta Brest in kar naenkrat zagledalo pred seboj sovražnika. "Ko sem videl toliko Nemcev skupaj," p r i p o v eduje Brammer, "nisem vedel, ali naj bi začel bežati ali streljati. Pa sem zavpil nad njimi, naj se po- dajo, in najbližjemu sem zbil cigaro iz ust." Ta nastop je preslepil Nemce, ki so mislili, da mora imeti Brammer « velikansko silo za sebej in lahko tako * ' t i i t postopa. 2[aukazal jim je, naj s,topijo v dvoj njo vrsto in odkorakajo iz votline. Potem se je obrnil nazaj, da bji dal navp$i-la svojim tovarišem, toda ni jih bilo nikjer več. Pa je kar hiljro in oblastno govoril nadalje, da Nemci ne bi videli, kako je presenečen. Uspelo mu je, sicer pa pravi, da je hvaležen Bogu ker so Nemci izgledali, da so bili zelo voljni, podati se. -o—' VOJAKI BODO PODUČENI Komaj en človek med tisoči je zmožen uživati srečo drugih. Največja sreča v življenju je prepričanje, da smo ljubljeni. Kdor nima dobrega spomina, — naj ne skuša lagati. Zapomni si to: taki, kot je čas. ljudje so Najhrabrejši so najnežnej-ši, in ljubeči so. najbolj drzni.; I >1 I ' O i 'l 1 I ZVEZE S STARIM KRAJEM . Kar zadnji čas dobivam redno več vprašanj, če je mogoče poslati denar našim ljudem v stari kraj, ali pa jim saj pisati, interesentom naznanjam: Pošiljanje denarja v Jugoslavijo je ae nemogoče. ■ t - V Italijo je mogoče poslati denar aamo v one dele, ki so bili osvobojeni. V neosvobojene dele Italije je pošiljanje nemogoče. Zato tudi ▼ Slovensko Pri-morje še ni mogoče ničesar po- "Kaj bo napravljeno glede Nemčije po vojni" je naslov majhne knjižice s 36 stranmi, ki jo je naša vlada dala v roke milijonom vojakov, da i-majo priliko podučiti se in med seboj razpravljati o napakah t Pošiljanje denarja je pa mo-zadnje mirovne konference in gož# v Švico ter druge nevtral- o nalogah prihodnje. Lahko »e n© in osvobojene dežele, tudi reče, da je ta knjižica o-krajšano poročilo o delu na konferenci v Dumbarton Oaks. Vojaki bodo imeli na razpolago tudi celo vrsto drugih podobnih knjižic, ki bodo bolj podrobno razpravljale o posameznih vprašanjih, katera so v omenjenem zvezku podana le bolj na splošno. Med drugim pravi ta knjižica: "Sedaj smo v vojni z Nemčijo, kar je posledica gotovih stvari, ki so se zgodile v Nemčiji od 1919f do 1939. Če se te stvari ne bi bile pripetile tam, bi se ameriški vojaki sedaj ne borili z Nemci." Naši vojaki bodo prav dobro podučeni o zadnjih 20 letih mednarodne zgodovine. -o— j VUViiS- KOLEDARČEK ZA ODMERJANJE Do kedaj so veljavne znamke za racioniranje? Sladkor—Znamke št. 30, 31 32 in 33 so veljavne vsaka za pet funtov sladkorja, do preklica. * Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja za vkuha-vanje konzerv, in sicer do 28. februarja 1945. Meso, maščobe..— Rdeče znamke A-8 do Z-8 in A5, vse do P5 so veljavne do preklica, vsaka za 10 točk. Procesirano sadje in zelenjava—Modre znamke A8 do Z8 in A5 do W5 v 4. knjižici so sedaj veljavne do preklica, vsaka za 10 točk; Gasolin—V 17 drŽavah na vzhodu, je kupon A-ll veljaven do 8. novembra. V drugih državah je v veljavi kupon A-13 v novi A knjigi in sicer vsak za 4 galone, vse do 21. dec. . : , « Čevlji—Znamke St. I,5 2 in 3 z aeroplanom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"] Pisanje kratkih poročil, strogo osebnega značaja je mogoče potom Am. Rdečega Kriza in, kakor je bilo svoječasno naznanjeno v nekaterih naših časopisih, potom am. škofij. Onim, ki so zainteresirani, na njihovo željo pošljem natančnejša pojasnila o teh zadevah. — LEO ZAKRAJŠEK, 302 E. 72nd St., New York 21, N. Y. Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, UL, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo nopolnoma zadovoljivo. "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na kožL Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaie, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO. 322 So. Clark St. Dept. A, Chicago, POSLVSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10, ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL — Vaše molitve SO ZA POKOJNE Vaše cvetlice SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, KI SO ŽIVI. Vsem delničarjem tiskovne dužbe "Edinost" se naznanja, da se bo vršila v četrtek večer dne 9. novembra 1344 ob 8. uri zvečer letna seja tiskovne družbe "Edinost" v lastnih prostorih na naslovu 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. , Vsi delničarji so prošeni, da se seje udeleže. Kdor izmed oddaljenih delničarjev na sejo ne bo mogel, lahko svoje nasvete in priporočila pismeno sporoči odboru družbe, ki bo iste seji predložil. Odbor Tiskovne družbe "Edinost". NA 5U ROJSTNI DAN - SE SPOMNI J;e Če |e tvoj rojstni dan ta mesec, pokliči cvetličarja danes in mu povej datum. Vaš cvetličar lahko telegrafično posije cvetlice v vse kraje Amerike. Novi! Bliščeci UMETNI ZOBJE Največji svetovni izdelovalci umetnih čeljusti ZADOVOLJNOST ali denar nazaj! KREDITIRAMO Pridite k nam najprvol če potrebno. OPOZORILO: Zahtevajte pristen "Fit-Hite" Zglasite se izdelek, ki se izdeluje Izdelujemo čeljusti pa prejemu čeljustnih odtisov in naročila le od I1L ličen-rirnnih Dentistov. RBnahny 494 L 47t k '6447L B*tsi*4 SL 292 S. Stale Street BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, - Chicago, Illinois štev. 1, K. S. K. J* Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Nase društvo vam nudi vse različne moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport za mladino. Glede pristopa v društvo se obrnile na odbor: FRANK BANICH, predsednik _ JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street jgPPŠfe^ ANTON KREMESEC, blagajnik OGLASI V "AMER. SLOVENCU99 IMAJO VEDNO VSPEH. Družba mBHvr. Družine {THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. . ; v ZedfnjenBi Driavab Cf Jf|. M* i Tli Inhorp. v dri niiooii J 8evenae Amerike. JUlICl, lil« 14> 191i> ; Naše geslo: "Vse za vero, dom In narod: vsi za enega, eden sa vse.* * GLAVNI ODBOR: ; Predsednik: Oeorse Stonich, 257 Lime Street, Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tuahak, 716 Raub Si, Joliet, I1L * ; 2. podpredsednik: Katkrine Bayuk. 528 Lafayette St, Ottawa. UL \ Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Ume Street, Joliet, I1L < ; Zapisnikar: Joka Nemankh. 650 N. Hickory St, Joliet. 10. * Blagajnik; Joseph Slepec, 903 Woodruf Rd, Joliet. IlL Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. « Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 Na Chicago St, Joliet. IlL . J NADZORNI ODBOR: J Andrew Glavach. 1748 W 21st St, Chicago, IlL J Joseph L. Draaler, 1318 ACvm Street, North Chkag«v Illinois. Joseph Jerman. 20 W. Jacks*,« St, Joliet, IB. J POHOTNI ODBOR: _ J Jeeeph Pavlakovich, 39 Winchell St, Sharpsburg. Pa. " H < Mary Kovadch, 2294 Bine Island Ave, Chicago, IlL . .< John Denis, 2730 Arthington Ave, Chicago, IlL * Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, < $40 North Bluff Street. Joliet, Illinois. - ! URADNO GLASILO: '.J "AmerikansU Slovenec", 1849 W. Cermak Rd.. Chicago, UL . J Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter dragih < izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. ■ < Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav c < ne manj kot 8 člani (cami) za odraili oddelek. Sprejme se vsak kato-4 ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladin- < •ki oddelek pa od rojstva do 16» leta. < Zavaruje se sa $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se puUČni - < certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Ufe in Twenty Year J Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vaško < leto vila. * Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško < podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije is < poikodnin«. < Ifesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. ^^ . < DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). < Uradni jezik je slovenski in anglcikL J Roiakotn in rojakinjam se DSD.. priporoča, da pristopijo y njeno < sreaot J Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali fist- < meno na gl tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoUet. UL r Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 3- novembra 194 i "" 3TM——« Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. InjrKro ^-o Ali jo je Moreno slišal? Če že ni razumel smisla njenih besed, je vsaj slišal krik o-gorčenja in upora, krik, ki je rezko odmeval po vsem stopnišču. Ko se je dvigalo ustavilo v pritličju, je mladi mož nenadno pomislil, da bi mu bilo treba samo pritisniti na gumb, pa bi bil v nekaj sekundah spet pri svoji ženi. Na nesrečo se je pa prav tedaj spomnil Oraninih očitkov in nehote je zamahnil z roko, kakor da bi hotel odgnati misli na prezgodnjo spravo. Bolje bo počakati do vrnitve. To zapeto meščansko dekle naj se vendar že priuči pokorščine in reda! Sicer pa . . . življenje tudi tako teče dalje. Zdajle pač ni imel dovolj poguma, vse pričeti iznova. Tudi v zakonih, kjer se zakonca še tako dobro razumeta, je včasih prijetno, če se za nekaj časa ločita. Na takšnih zakonskih počitnicah oba pozabita na mučne prepir-čke, ki nastanejo tako radi med ljudmi, predolgo živečimi drug ob drugem. In ko se naposled mož in žena po takšnem^dopu-stu' srečata, se zdita kar prerojena. Ali ne primerjajo pesniki ljubezen s plamenom in odsotnost z vetrom? Veter šibek plamen ugasne, močnega pa še bolj razplamti ... Ce pa tudi ta ločitev ne bo pomagala in razčistila njunega zamotanega razmerja, potlej se bo odločil za tisto, kar mu je bilo še pred nekaj meseci tako tuje in neverjetno: vrnil bo svoji mladi ženi svobodo; ločil se bo od nje. Da, ločil se bo! V tem trenutku se mu je zdel celo ta izhod boljši od misli, da bi morala spet životariti drug ob drugem in se trpinčiti s sumničenji in očitki. Vse te misli so rojile po glavi mlademu možu, ko je stopil iz dvigala. Zgoraj, v petem nadstropju je čakala njegova mlada žena, da se bo vrnil. Pogledal je na uro. Prepozno. Ni je mogel več videti, sicer bi zamudil vlak. Vzdihnil je, dvignil kovčeg in hitro in odločno stopil na cesto. XLII Ko je Orana spoznala, da se Miguel ne bo vrnil, in da je res ostala sama, je pričela tiho, obupano ihteti. Moževi strupeni očitki so ji šli do živega in solze, ki so ji pričele polzeti po bledih licih, ji niso bile ne v tolažbo ne v olajšanje. » Najprej se je zdela sama sebi uboga žrtev moževega samoljubja. Ta Miguel, na videz tako vljuden in takten, je bil v res-*nici neotesan in sebičen! In kako hladno„ se je poslovil od nje! Oh, vseeno bi bilo, če ji ne bi bil povedal, da je ne ljubi; sama je to že zdavnaj čutila. Ali nista vse od tiste noči, ko se je tako upirala njegovi ljubezni, živela drug ob drugem kakor tujca? Zdajci bil nikoli več preveč ljubezniv; bodisi da sta se pozno zvečer vrnila domov, bodisi da je bilo zgodaj zjutraj, nikoli več ni stopil čez prag njene spalnice ... Zdaj, ko ga je bolje poznala, se ne bi več tako branila njegove ljubezni kakor prvi dan! Če bi le še hotel biti ljubezniv z njo... Gospodu se pa menda bolj pripravno zdi, če se ne zanima več za svojo mlado ženo. Morda čaka, da bo ona otajaia led! No, to bo še dolgo Čakal! In kako ji je bil pravkar besno dejal: "Ne ljubim vas!" Kajpak, tud ona ga ne ljubi. Ali pa ne trdi tega samo iz sramežljivosti mlade žene, ki ne sme pokazati moškemu svoje ljubezni, čeprav je ta moški njen mož? Ravnala je morda tako iz samoljubja ali pa iz trmoglavosti, posebno zato, ker je bil tako predrzen, da je prebral njeno pismo, ne da bi mu bilo mar njenih ugovorov. To njegovo dejanje ga je pač pokazalo v pravi luči! Zakonski mož! Mož, ki si ga ni bila sama izbrala, mož, ki ga je morala sprejeti, ker ji je rešil življenje! Da, zanjo pomeni Miguel samo to in ničesar več! Oh, zdaj mora s svojo kožo poplačati muke, ki jih ji je prizadejal tisto prvo noč ... Sicer pa, ali je sploh bil tako viteški? Če bi bil pravi vitez, bi se bil mirno dal ubiti in bi hkrati svoji ženi ljubeznivo dejal: "Madame, prosti ste!" On pa? Bil je celo tako domišljav, da je ob koncu vojne pričakoval, da se bo ona prva zanimala zanj, da se bo vznemirjala zaradi njegove usode, da ga bo poiskala in mu dejala, kako težko ga že pričakuje! Le kakšen zlomek jo je tisti dan napotil, da je odšla na konzulat? Kako mirno je dotlej živela doma! In zdaj jo ta zoprni Moreno spet pošilja domov. Kako porogljivo ji je dejal, da jo bodo starši kljub presenečenju veselo sprejeli! Uh, zelo predrzen je ta možak! Denimo, da bi se za zmerom vrnila domov. Ali bi spet prišel ponjo? Ali je pa po teh nekaj mesecih skupnega življenja naposled le spoznal, da med njima nikoli ne bo pravega sožitja? Da, tako bo storila! Odpotovala bo k svojim staršem! Skušala bo živeti tako, kakor je živela kot dekle. In nikoli, nikoli več se ne bo vrnila k temu grdavšu! Če jo bo želel videti, bo že prišel ponjo. Ker jo je pa sam poslal domov, upa, da se bo to pot pošteno premislil, preden bo potrkal na vrata njenega očeta . .. Ob tej misli je pričela še bolj krčevito ihteti. Se nikoli se ni počutila tako osamljeno, še nikoli tako zapuščeno kakor to sončno popoldne. Koketno stanovanjce se ji je zazdelo zoprno in dolgočasno ob zavesti, da se njen mož še ne bo tako kmalu vrnil vanj. "Oh, kako bedasto je, da se tako žalostim zaradi človeka, ki me ne ljubi in ki ga tudi sama ne ljubim!" In vendar je tako malo terjala od njega! V pismu, ki ga je pisala materi, niso bile samo laži, bila je tudi trohica resnice. Mala ženica je bila kar srečna, če je njen mož pohvalil kakšno jed, češ, da jo je dobro pripravila. In tako rada je ob njegovi strani hodila na večerne sprehode po Parizu . .. In v gledališču je bil Miguel zmerom tako vljuden, tako pozoren. Kadar je opoldne ali zvečer prišel domov in sedel za mizo, se je že kar veselila na pomenek z njim. Ali ni dokaz, da mu je tudi ona dobra tovari-šica, če ji je dejal: "To pot je zrezek izvrsten! Prepričan sem, da ste ga vi spekli, mala ženica!" Tedaj je vselej do ušes zardela od veselja, drugi dan se je pa še z večjo vnemo sukala okrog štedilnika ali pa listala po kuhinjski knjigi, odkrivajoč nove recepte in preizkušajoč svoje kuharske zmožnosti. Da, bila je vzorna žena in gospodinja! Nikoli ji ni mogel očitati, da ne zna gospodinjiti ! Ona torej ni kriva, da se ne razumeta. Čudak, kakršen je on, se pač ne more razumeti z ljubeznivo in srčkano ženico, kakršna je ona. In zadovoljna s to svojo ugotovitvijo je naposled prenehala ihteti. Zakaj bi si tako belila glavo zaradi takšnega neotesanega medveda? Odpotoval je tako nenadno, ne da bi se bil utegnil pošteno posloviti, z nekakšno suho lahkotnostjo, da pač ni mogla dvomiti o njegovih pravih čustvih. Ali ji ne bi bil mogel reči: "Hotel sem vas vprašati, ali bi želeli iti z menoj?" % In kaj ji je dejal ta divjak? "Hotel sem vas vzeti s seboj ..." Razen tega je hotel vso krivdo zaradi mučnega prizora s pismom zvaliti nanjo. Toda čeprav se ne bi bila sporekla, prav zanesljivo je ne bi bil povabil s seboj/ o tem je bila trdno prepričana. In potlej tisti prizor s pismom! Meni nič tebi nič bere njeno pismo! Zakaj? To, kar je storil danes, je bilo nesramno, ne samo netaktno. Ta tiran zahteva, da celo svobodno misliti ne sme! (Dalje prih.) ANGLEŽI VZELI Vjy2NO LUKO V HOLANDIJI; DRUGE RAZNE VESTI ' (Nadaljevanje s 1. strani) dva dni strašno obdelavali mesto Kolin in več drugih poren-skih mest. Tudi Berlin je bil napaden. Povsod je bombardiranje iz zraka pustilo za seboj obsežne požare. Nekatera mesta so v popolnih razvalinah. Mnenje prevladuje, da ako bodo zračni napadi nadaljevali, kar povsem sigurno bodo, Nemci tega zlasti zdaj po zimi ne bodo mogli dolgo prenašati. London, Anglija. —3z Jugoslavije prejeta poročila omenjajo, da so Rusi zasedli oger-sko mesto Kecskemet, ki je četrto največje mesto v deželi. Od Budapešte se nahajajo le še 29 milj. Napredovali so tudi na nekaterih točkah v Jugoslaviji. Druga vest iz Jugoslavije omenja, da sta se Mihajlovičev sin in hčerka pridružila Titovi o-svobodilni vojski. Sin Branko in hčerka Grozdana baje obsojata svojega očeta, radi njegovega nastopanja in ravnanja. Iz Italije se poroča le o topniških spopadih in spopadih med stražami. O kakih večjih bojih iz italijanske fronte ni vesti. Ameriški letalci so iz svojih baz v Italiji bombardirali zadnje dni nekatera mesta v Avstriji. Med temi je tudi Celovec na Koroškem, kjer imajo Nemci večjo tovarno za izdelovanje letal. CHURCHILL NAPOVEDUJE, DA BO VOJNA Z NEMCI TRAJALA SE POL LETA (Nadaljevanje s l..str.) leto, zdaj deseto leto, ker je Churchill obljubil, da bo sedanja vlada razpuščena, kakor hitro bo dobljena zmaga nad Nemčijo, in bodo takrat razpisane splošne volitve. ZLATA KRONA Pravljica. — Napisal Ivan Česnik. Mogoče je pa tudi, da je j nesla jo je v sobo in vprašala Churchill gledal na bodoči po- Zalarja, česa hoče od nje. tek vojne skozi črna očala, da Napravila je leščerbo. Od-!da jo pokažem očetu, sicer bi mi ne verjel." "Ce bi me še kaj ljubil, bi 'Glej, Lenčika, s France- bi tako ohranil koalicijsko via- som SVa prišla, da te zasnubi-do kar nadalje mogoče. Delav- j va Zato te vprašam, Če bi ho-sko ministerstvo je imelo poseb-j teia mojega sina za moža?" Mogoče boste imeli vi z menoj usmiljenje, -moj oče ga no sejo, na kateri so voditelji delavske stranke pristali na to, naj ostane vse po starem še za j njma. Stric Zalar, hočem vam eno leto. Arthur Greenswood, razložiti vso svojo nesrečo. Pa- govornik za delavsko stranko v nižji poslanski zbornici se je ce meten mož ste; sodite sami a-li se morem poročiti s vašim lo zavezal, da bo njegova stran- ^sinom." Povedala je zgodbe ka podpirala vlado, dokler ne j 3Voje ljubezni in trpljenja. O-bo dobljena vojna z Japonci, ge Urban je jeze škrtal z zob neglede katera stranka bo zrna- Zal&r je poslušal z zanihala pri prihodnjih volitvah. Ta manjem, France je majal z izjava je značilna. j glavo. Članstvo delavske stranke se "Vidiš, Urban, dekle bi bile poteguje, da bi ta stranka spet | nesrečno. Zakaj si gnal Boštja-dobila vlado v roke, češ, da koa- na v Dbup, zakaj si mu naložil licijska vlada ne bo nikoli mo-,^ težavno nalogo? Ali bi gla izvesti nameravanih obsež-; ga ne bii lahko poročil na nih socijalnih prenovitev, j dom ? Denarja imaš dovolj, Stranka je sedaj na dobrem sta- | ffrunta dovolj, pastir je pa kolišču, boljšem kakor več zad-jrenjak pameten in pošten njih let, da dobi če že ne veči- i "Govoriš kakor župnik na no, pa vsaj veliko sedežev v i leci Niti ^či mi ne reče kaj ta zbornici. j kega." Aneurin Bevin, skrajni labo- ««Mi je žai, Urban, da sem rit, je krivil Chyrchila, da se!prigei zastonj. Iz najinega po-Nemci zato tako trdo upirajo, | menka torej ne ni£f» ŽENSKI ZDRAVNIK Evlalija: "Moj mož bi brez žensk ne mogel živeti.'* Valpurga: "Kaj je tak bab-jek CHICAGO. ILL. '____i ' DR. JOHN J. SMETANA * Pregleduje oči in predpisuj« očala. — 23 lei ixkuinje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. _______ IZŠEL JE " 3SVE3S3mnmBPSSE VELKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak ki ga ]• spisal in Udal ^ DR. F. J. KERN To j« najpopolnejši angleško-slovenski besednjak s angleško izgovarjajo. Po tem besednjaku so popraševalL Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslali s naročilom. Tisti* ki ga šelijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois