Amandmaji k Ustavi SRS
Besedo imate občani!
V zadnji številki Javne tribune smo oMjubili, da bomo o tej temi ponovno pisaii, ko bodo delegati republiske skupščine sprejeli osnutek ustavnih dopolnil. To se je zgodilo v aprilu, sedaj pa imajo besedo občani. Organizirana bo tudi v naši komuni in sem pre-pričan, da se je boste polnoštevilno udeležili ter v njej ustvarjalno sodelovali. K temu naj vsaj malce prispeva tudi ta članek, s katerim vas žetimo na kratko seznaniti o 59 novih ustavnih dopolnilih, kar pa ni lahka naloga.
Uvodoma naj poudarimo, da ima osnutek UA dva cilja: uskladitev z zveznimi amandmaji ter oblikovanje izvirnih rešilev za utrjevanje pravic in svoboSčin delovnih Ijudi in občanov, za demokralično in učinkovito družbeno odločanje in za krepitcv suverenosti slovenskega naroda v okviru AVNOJ-ske Jugoslavijc. Zradi pravilnega ocenjevanja osnutka dopolnii naj še povemo, da gre za prvo fazo spremcmb, ki jo moramo čim-prej zaključiti, kajti čaka nas zahtevnejša, dolgoro^nejSa naJoga, to je oblikovanjc nove ustave, ki bo morala uresničiti vse bolj prisoino 2ahlcvo po sodobni, krajSi in jasnejSi ustavi.
Vse amandmaje lahko razvrstimo v tri podroCja. Amandmaji s podro^ja druibenoenokomskih odnosov, kot smo Že pisaii, pomenijo vsebinsko povzemanje oaroma dograjevanjc zveznih dopolnil, o kaierih smo že pisali v na5i tribuni. Zato bomo opozorili le na nekatere novosti oz. izvirne reSiive. Tako poseben amandma določa ekonomsko suverenost republike nad rezultati dela ter naravnimi bogastvi in naravnimi viri. Doloiene novosti se predlagajo tudi glede možnosli zakonodajalca o začasnih omejiivah razpolaganja z delom sredstev družbene reprodukcije. TakSen ukrep naj bi bil res izjema, v primerjavi s scdanjo ureditvijo so za 10 pogoji, pod kalerimi bi bilo to možno, bislveno zoženi. Po variantncm predlogu naj bi zakonodajaicc cdo ne imd več lakšne možnosii, ker to pomcni poseganje v samostojno razpolaganje deiavcev z dohodkom. Spremembe se predvidevajo tudi glede zagotavljanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena in sicer v smeri zmanjSanja družbenega vpliva, med subjekti soodločanja pa ni več DPO.
O SIS se predlaga, koi smo vas obvcsiili v zadnji Steviiki JT, več variantnih rešiiev. Temeljna dilcma je, ali omogofiamo obvezno ustanavljanjc SIS ludi izven področij, ki so določena z zveznimi dopolnili. Tako npr-ludi za telesno kulturno, energeliko, komunalo iid., Pri ocenjevanju leh rejjtev ne bomo mogli mimo doseda-njih izku§enj, pozitivnih tn negalivnih, predvsem pa bo ireba upoštevati lemeljno ustavno načelo, ki izhaja iz svobode in prostovoljnosii samoupravnega interesnega organiziranja. Nedvomno si vsi želimo večjo učinkovi-tost in racionalnost na tetn področju.
Amandma o planiranju dograjuje vsebino zveznega dopolnila s poudarkom na indikativni naravi planov DPS. Končno naj s tega področja omenimo le ?e amandma, ki se nanaša na osebno delo. Prispeva naj k §e večjemu razmahu ter svobodnejSemu združcvanju samosiojnega osebnega dcla.
Na področju dražbenopolitifnega sisiema se predlaga največ izvirnih reSitev. Še posebcj pomembna je ti-sia, ki pravico slovenskega naroda do samoodločbe vključuje kot trajno pravico v normaiivni det ustave; po varianinon predlogu pa naj bi posebej poudarili tudi pravico do odcepitve in združiive.
Predlaga se nZdravljica" (Prešernova) za himno naie republike.
Kar zadeva samoupravljanja v združenem delu (referendum, delavski svet . . .) amandma v celoti povze-ma zvezno urediiev. Posebcj naj opozorimo ie na tisti amandma, ki opredeljuje vpliv družbenopolitične skupnosii glede imenovanja in razre^iive poslovodnih organov določenih v OZD (npr. s področja družbcnih dejavnosti)! DPS ga imenuje oi. razrešuje, da soglaije ali predlog za njegovo imenovanje in razreSkev. Treba bo oceniti, ali taka rešiiev 5e ustreza sedanjemu položaju združenega dela na lem področju, zaio se variantno predlaga Crtanje lake doloCbe. Opu^a se tudi dosedanje ustavno nafeio, da mora sestava delavskega sveta ustrezaii socialni seslavi delavcev z utemeljitvijo, da bi lo lahko bilo ovira za sprejemanje kvalitetnih odloči-tev. Treba je namreč upoStevati, da se je funkcija in odgovomost delavskega sveta že z zveznimi dopolnili bis-iveno okrepila.
Predlaga se povsem nov amandma o KS, s katerim naj bi nadomestili pet Členov sedanje ustave. Uveljavlja se nafelo samoorganiziranja in odpralja podrobno urejanje odnosov v KS, da bi tako delovni Ijudjc in občani imeli več besede pri odloCanju o vpra^anjih, ki zadevajo pogoje dela in Življenja v tej skupnosii. Glede zago-lavljanja materialne osnove za delo in razvoj KS pa ni vscbinskih novosii. Skupni interesi in potrebe naj bi sc uresničevali na podlagi programa in plana razvoja KS, sredstva pa bi zagotavljali delovni Ijudje in občani s samoprispevkom in delom OZD, SIS, skladi in proraCun. Treba bo oceniti, ali je predlagani amandma v za-dostni meri upoSteval dolgoleine zahteve še zlasti krajevne samouprave o uvdjavitvi takih rcšiiev. ki bi praktič-no prispevali k uresničevanju ustavne vloge KS. Doslej smo bili priča nenehnim problemom finatidraiija KS, Ceprav je le-ia temelj našega poliiičnega sisiema.
Amandma, kt obravnava delegatski in skupščinski sisiem, dograjuje zvezno ureditev, vsebuje vei izvimih rrtiiev z varianmimi predlogi, da bi javna razprava presodila, kaiera je najprimernejša. Glede oblikovanja delegacij v tcmeljnih okoljih se v celoii ohranja sedanja urediiev s tem, da se, zaradi nove koncepcije DO, de-legacije praviioma oblikujejo v njih, lahko pa tudi v TOZD oz. drugi obliki organiziranja v DO. Dclovni Iju-dje v dveh ali več OZD in delovnih skupnostih z manjšim Stevilom delavcem z območja isie občine se omogo-ča obtikovanje skupne delegacije. Naj 5e cnkrai opozorimo na zvezno ustavno načelo, da mora biti Stevilo določenih kandidatov večje od Stevila delegatov, ki se volijo, ter naCelo neposrednih in tajnih volitev na vseh ravneh. V praksi bo ireba dosledno spošiovaii načelo, da delovni Ijudje in občani predtagajo in določajo kan-didate, mediem ko je vloga SZDL in sindikata v iem, da izvaja kandidacijski posiopek in zagotavlja njegovo demokraiiCnost. Torej ne gre za monopol SZDL v teh posiopkih.
Kar zadeva zbor KS in zbor združenega dela obL. skup. pa ustavni amandma omogoča, da tudi v prihodnje ohranjamo sistem delegiranja delegatov, it bo tako rešitev vseboval statui občine.
Nespremenjen osiaja nafin volite^ v DPZ občinske skupščine, to je sploSne in lajne volitve, kar se predlaga ludi za zbor republiške skupSCinc. Pomembne novosti pa se predlagajo glede oblikovanja icga zbora. Po eni varianii bi DPO v okiru fronie določite lisio kandidaiov in to izmed svojih članov: po drugi varianii pa, da je 10 zbor politično organiziranih delovnih Ijudi in občanov, zato bi vsak državljan imel možnost, da kandidira in da je kandidat na podlagi programa, za kaierega bi dobil z zakonom dolofeno podporo delovnih Ijudi m občanov. Po obeh variantah naj bi doloCena vpraSanja uredil zakon, 5e zlasti način in pogoje, pod katerimi bi prisoijni organ SZDL doiočil lisio kandidatov (enotno ali po delih). Predlaga se tudi, naj bi ddegaie za repub. zbor DPZ volili bodisi za območje vse republike ali po volilnih enoiah. Skralka, javna razprava o teh amand-majih bo nedovomno zelo zanimiva, saj so tudi predlogi, da DPZ v občinah niso potrebni, kar pa spričo zve-znih dopolnil v tej fazi usiavnih spronemb ni mogoče uveijaviii.
Nedvomno bo zelo odmevna nova ustavna rc5itc\r, po kateri skupSčine SIS ne bi več imele vloge četnega zbora v občinskih skup^inah. Taka reSiiev se namreč v sedanji praksi ni uveljavila, občinske skupSfine pa tu-di ne urejajo sisiemskih vprašanj, ker je to v prisiojnosti republiške skupSčine. Precizneje se tudi doioča pri-siojnost zborov republi5kih skupščin ter soodločanje skupščin SIS, ki so po ustavi obvezne in kdaj lahko na-stopajo koi poobla&čeni predlagaielji zakonov in drugih aktov <le za zadeve svojega delovnega področja). Vlogo poobla5Čenega predlagaielja naj bi imela tudi GZ Slovenije in ZSS, po variamnem predlogu pa le su-bjekti, ki oblikujejo skupščino oz. so seslavni del njenega dela {zbori, komisije, odbori, dclegati. IS).
UpoiStevajoč zvezne ustavne amandmaje je treba na novo opredeliti dajanje soglasja repuliSkim skupSči-nam k zakonom oz. drugim splošnim aktom, ki jih sprejema zvezna skup?6na oz. njen pristojni zbcff.
K boljšemu oblikovanju in uresničevanju zakonodaje naj bi prispevala tista reiitev, ki omogoča uvajanje lako imenovanih predhodnih prcizkusov modelov s področja družbenoekonomske ureditvc in političnega si-siema. O tem bi odločala republiika skupSčina, ki bi hkrati uredila način uresničevanja tega preizku&a kot tu-di nadzor. Če bi 10 uvetjavili, bi se verjetno ognili mnogim reSiivam, ki ne bi bile življenjske.
Spremembe se predlagajo tudi glede izvolitve člana P SFRJ iz Slovenije in predsedstva SRS. V obeh prime-rih gre za odprto kandidamo listo. SZDL bo lahko za kandidata za člana P SFRJ predlagala repub!Uka skup-šfina v izvoln^ le tisie kandidaie, ki so v kandidacijskem posiopku dobili z zakonom določeno podporo dc-lovnih Ijudi in občanov. To pomeni upo&evati bo moiala voljo Ijudstva. Neposredne volitvc, upoilevajoč žc spTejeti zvezni amandma, za enkrai niso možne. Kar zadeva irvolitev slov. predsedstva pa sta predlagani dve varianti. Raziikujeta se le po načinu izvolitve; predsednika in šest članov aJi tahko manj, izvoti republiška skup5fina (krepitev skupščinske vladavine) ali pa občani na neposrednih tajnih volitvah. V slednjem primeru bo trcba na novo opredeliti pristojnosti predsedstva, v obeh primerih pa tudi usiava doioča, kolikšno 5tevilo glasov mora dobiti kandidat, da je izvoljen (kvalificirana večina).
V javni razpravi bo ireba Se posebno pozornost posvetiii amandmaju, ki na nov način opredeljuje vsebino samoupravljanja v občini in njene oblastne funkcije, amandmaju, ki opredeljuje mesto z njegovimi izvirnimi pristojnosimi in konCno amandmaju, ki na novo opredeljuje normativno pristojnost repubiike in s lem tudi jasneje opredeljuje pristojnosii obfiine. Pri ocenjevanju leh rešitev bo treba izhajati iz bogatih izkuSenj dose-danjc prakse, da bi vloga komune v prihodnje bila učinkovitejša. Zato bo potreben ustvarjakn pristop, ne pa !e kriiika obstoječe ureditve oz. prakse, kajti po toči zvoniti bo prcpozno.
K doslednejSemu uresniCevanju načcla zakonitosti naj prispevajo na novo opredeljene pravice in dolžnosti republiških upravnih organov in republi?kega IS. Gre za pravico vpogleda v delo občinskih upravnih orga-nov, opozarjanja, sodeiovanja in ustrezna ukrepanja.
Končno naj opozorimo le na tisti amandma, ki jajtieje opredeljuje prevzemanje finančnih obveznosii re-publike glede uresničevanja funkcij federacije oz. izpolnjevanja nalog za dolotene skupne potrebe federacije. Pri tem bo trcba v prihodnje upoštevaii tudi lastne materialne možnosti republike in razvojne cilje.
S področja uslavnosli, zakonilosti in pravosodja bomo opozoriii le na tiste rešuve, ki jih nismo omenili v zadnjem tlanku. Predvideva se, da je izpovedovanje vere svobodno m opuKa dosedanjo opredelhev, da je 10 (lovekova zasebna stvar. Predlaga se povsem novo ustavno določbo, da ima vsak pravico do vpogieda v zbrane osebne podaike, ki sc nanašajo nanj, biti seznanjen z nameni, za katere bodo uporabljem, in zahtevati popravek oz. izbirs, če niso toCni. Ta pravica se lahko omeji le z zakonom v interesu varnosti države ali ka-zenskega postopka.
Novosli se predlagajo glede izvolitve tn mandame dobe funkcionarjev pravosodnih organov. Sodnike vseh rednih sodiSč ter javne tožilce in njihovc namestnike naj bi izvolila oz. imenovaJa ter razreSitev repubtiška skupS^ma, medtem ko bo sodnike-porotnike skupščina ustrczne DPS, po variamnem predlogu pa tudi te re-publiško skupščino. Mandaino dobo in reelekcijo funkcionarjev pravosodnih organov naj bi določil zakon, ne pa ustava. Predlaga se novo samostojno družbeno siužbo za nudcnje specializirane pravne pomoit in sicer notariat. Poseben amandma določa, da bi tudi ustrezni organi zveze sindikatov Slovenije lahko začel posto-pek pred rcpububliSkim usiavnim sodiSčem, vrhovno sodiSic pa dobiva novo prisiojnost — odločanjc o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe rednih in samoupravnih sodiSč, Le tako določa zakon . . .
Končno naj opozorimo 5e na nekatera odprta vpraSanja, ki bodo v javni razpravi posebej obravnavana. Gre za predlog o rckonstrukciji temeljnih naCel, o javni opredetitvi pravice do združevanja na poliiični podla-gi, o dopolnhvj usiavnih določb o pravicah tn svoboščinah človeka, upoštevajoč mednarodne pakte.
Nadalje se predlaga črtanje tiste ustavne določbe, ki se nanaSa na gospodarjenje z gozdovi čei, da so pti-vami lastniki gozdov diskriminirani. Prouči naj sc tudi vioga sindikata in trajnost stanovanjske pravice. Po-sebej naj se opredclijo pravice otrok ter oblikovanje preiskovalnih odborov pri SkupSčini SR Slovenije. Za-stavlja se tudi vpraianje nadatjnjega obstoja samoupravnih sodiŠČ in ustreznosii tiste ustavne določbe, ki do-loča rabo slovenskega jezika. Sele na podlagi javne razprave bo možno obtikovaii staliSča in nekatera nova dopolnila ali pa predtoge upoStevati pri oblikovanju nve ustave.
Anka Tominšek