( Marija Pomočnica na Brezjah in čudne dogodke na tem kraji. V Ljubljani 1876. Natisnila Ign. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg v Ljubljani. Založil Simon Rezman na Brezjah. Brezje je čedna vas kake tri ure hoda nad Kranjem pri belaški cesti blizu Otoka naGorenjskem, proti strmim mejnim goram kranjske in koroške dežele. Tu je na ravnem polji mej sadnim drev¬ jem cerkvica svetega Vida, poddružnica mošniške duhovnije v radoljškem okraji. V tej cerkvici je v desnem stranskem oltarji v obokani kapelici prav lepa na platno zmalana podoba Marije Pomočnice, ktero je s kapelico vred zmalal sloveči kranjski malar Leopold Lajer. Ljudje pri¬ povedujejo, da je bil ta malar zavoljo ponarejenih bankovcev na več let v ječo obsojen; v ječi pa zaupljivo moli k Mariji in jo prosi, da bi ga re¬ šila iz ječe, in obljubi, če. se mu spolni ta želja, da bode kapelico pri Mariji Pomočnici na Brezjah lepo zmalal. To se tudi 1814. leta zgodi, ka¬ kor se vidi v tej kapelici na malarjevem pod¬ pisu. — Spredaj na kapeličnem oboku so zapi- 4 sane besede iz Salomonovih pripovesti: „ Blagor človeku, kteri vsaki dan pri mojih vratah čuje! “ — Jn res! te pomenljive besede se vedno od dne do dne spolnujejo na tem svetem kraji. Veliko veliko ljudi iz bližnjih in daljnih krajev je že prišlo in še vedno prihaja k Mariji Pomočnici na Brezje, kar je 22. kimovca 1865. leta neka de¬ klica tu zadobila čudno pomoč. Tudi pozneje je pri tej mili podobi mnogo ljudi zadobilo več mi¬ losti, kakor se sploh pripoveduje od hiše do hiše po Gorenjskem in še dalje in je bilo že tudi po¬ pisano v ljubljanskem katoliškem listu, v „Zgodnji Danici" 1864. leta. Po teh ljudskih pripovedkah in po imeno¬ vanih spisih v »Zgodnji Danici" je tukaj v teh bukvicah ob kratkem popisana, kar se je do sedaj čudnega zgodilo pri Mariji Pomočnici na Brezjah. Akoravno so pa te dogodbe mej ljudmi že po¬ polnem utrjene in resnične, vendar pisavec teh bukvic po določitvi svete cerkve (n. pr. sv. splošn. inkviz. 1. 1625. in 1624., pap. Urbana VIII 1. 1634. in 1641.) očitno spoznava, da, kar piše tukaj o posebnih milostih in čudežih, ima se ve da, dokler jih cerkev ne potrdi, le člo¬ veško veljavo. 5 Te čudne dogodbe pri Mariji Pomočnici na Brezjah pa pripovedujejo osebe, ki so tu zado- bile milost, same tako-le: 1. „Jaz Mica T., doma v Begnjah na Gorenjskem, rojena 28. svečana 1846., sem ležala 12 tednov bolna; huda božjast me je lo¬ mila, in sicer tako, da se mi desna noga v ko¬ lenu popolnem sključi, da se v kolenu nič ne uda in je od kolena naprej vsa mrtva. Po bo¬ lezni hodim še šestnajst tednov po hirgljah in mej tem časom vedno rabim zdravila. Potem se mi dvakrat zaporedoma sanja, da grem v cerkev k Mariji Pomočnici na Brezje o birgljali, iz cerkve pa brez birgelj. Po svetem Matevži ta dan, to je 22. kimovca 1863. leta, grem res k Mariji Pomočnici na Brezje. Po sveti maši ostanem še v cerkvi in Marijo prosim, da bi se spolnile moje sanje. Marija me je uslišala; šla sem brez birgelj domu," 2. „ Jaz Mica J .. , rojena 28 grudna 1841. leta v Zgošah, v begenjski fari, sem o svetem Juriji 1855. leta na desni-nogi pred ko ne strahu zbolela. Od tistega časa mi je bolezen nogo tako skrivila, da je bila peta spredaj, prsti pa zadaj, kar v6 vsa begenjska okolica. Tako sem reva 6 hodila o birgljah. Slišim pa, da je osemnajst let stara deklica, Mica T.iz Begenj, ki je že tudi en čas hodila o birgljah in je v torek pred sopraznikom Marije Device milostive za rešenje jetnikov 1863. leta v kapelici na Brezjah popustila svoje birglje. To žene tudi mene tja k Mariji Pomočnici v sladkem zaupanji, da bodem tudi jaz pri Mariji sprosila zdravja. Na¬ prosim tedaj begenjskega gospoda kaplana Blaža, da bi 2. vinotoka 1863. leta tam maševali, kar mi tudi obljubijo. Jaz pa grem že zvečer poprej tja, ker imam svojo teto tam, in prenočim pri njej. Do treh po polnoči spim, potem pa več ne morem. Vstanem, se napravim, grem k Cer¬ kveniku in ga prosim, da naj mi odprč cerkev. Ko pridem v cerkev, grem brž v kapelico in po¬ kleknem pred oltar Marije Pomočnice ter jo go¬ reče prosim, naj bi ona, ako je k mojemu zve¬ ličanju, tudi moje birglje k sebi vzela, namreč mej tiste, ki so že visele na steni od poprejšne deklice. Po dokončani molitvi grem trikrat po kolenih okrog oltarja in molim, potlej pa zopet pokleknem pred oltar, in glej, tu čutim, kakor bi mi kdo nogo z oljem mazal brez vseh bolečin. Noga se začne polagoma stegovati, in jaz naenkrat stopim 7 na-njo. Kdo li more popisati to moje veselje, pa tudi strah in grozo, ki sem ju ta čas občutila. — Proti dnevu začnejo ljudje prihajati v cerkev in tudi gospod kaplan pridejo. Ko jaz ljudem povčm, da že hodim in jih tega s hojo tudi prepričam, strahu vsi zavpijejo in hitč pravit to duhovnemu gospodu. Gospod kaplan pa mi re¬ čejo, da naj Marije nikdar ne pozabim, da naj se ji vselej priporočujem in jo prav prisrčno ljubim. Obljubim jim to in spolnovala bom vedno to obljubo." 3, „Jaz Neža T., rojena P., iz Mošenj, sem imela celih šest lčt za ušesom hudo bulo, ktera me je posebno o deževji zel6 ze!6 bolela in je bila že toliko izrastla, da je skoraj nisem mogla več z ruto pokrivati. Spr- vega oprašujem več zdravnikov in rabim tudi zdravila, pa mi vse nič ne pomaga; torej pustim vse in se popolnem udam v božjo voljo, ker prav gotovo mislim, da bom morala kmalu umreti, vzlasti, ker so mi zdravniki rekli, da bom umrla, če mi to bulo prerežejo. Zvedela pa sem, da je neka deklica čudno ozdravčla, ker je prišla k Mariji Pomočnici na Brezje. Tudi jaz hodim prav zaupljivo na Brezje in prav goreče prosim Ma- 8 rijo, da bi tudi meni pri Bogu zadobiia ljubo zdravje. Na vseh svetnikov dan zvečer 1863. Ihta čutim posebno hude bolečine za ušesom, da ne morem spati. Vstanem tedaj in se vsedem k peči; bula se predčre, bolečina neha, in v kratkem sem popolnem zdrava, tako da se sedaj skoraj ne pozna, kje je bila bolečina." 4. „ Jaz Mica M.S.iz Smokuča v brezniški fari, sem bila stara 21 lčt, ko me je jelo hudo po glavi trgati in metati. Le ne- ktere jedi in prav malo sem smela vživati; en¬ krat cel teden nisem nič jedla, ne pila, ne spre¬ govorila, pa sem vendar vse dobro čutila. V takem revnem stanu preživim sedem let; kar mi bolezen konča še desno roko. V rami je ne morem vzdigniti, prsti se zakrivč v dlan, kakor bi pod njimi kaj držala. Tako skrčena roka se sključi v zapčstji in se nagne na laket proti komolcu. Pa tudi v komolci se skrči in postane trda, da morem le z levico kaj malega storiti, sicer pa jo noč in dan nosim na prsih. Čez leto pa mi bolezen sključi še tri prste na levici, da si sirota ne morem kar nič pomagati; ne morem ne sama jesti in se ne oblačiti. V takem žalostnem stanu živim zopet sedem let. 9 Slišim pa, kaj se godi na Brezjah, se izročim Bogu in Mariji ter grem 5. listopada 1863. leta doli k Mariji Pomočnici. Prosim pa Marijo najprej samo to, da hi jaz reva vsaj toliko ozdravdia, da bi mogla gibati le še dva prsta na desnici, da bi si sama pomagala, kedar jem ali kedar se napravljam in da bi smela uživati vse jedi od kraja. Pristavim pa tudi, če je moji duši k zveličanju, da bi rada popolnem ozdra¬ vela. — Pri prvi sveti maši ne čutim nič po¬ sebnega; o darovanji pri drugi sveti maši pa se mi začenja roka tresti in me nekoliko boleti, kar se godi do povzdigovanja. Po povzdigovanji se roka začenja sama od sebe potezati in raz¬ klepati mej naj hujšimi bolečinami, tako da mi slabo prihaja. Kar poči v komolcu, roka se za pestjo in v komolci ob enem zravna ter omahne po životu in tudi se začne gibati. Pri tretji sveti maši sem že roko brez levice vzdignila in v naročje položila; pri zadnjem evangeliji te svete maše pa se čez sedem lbt zopet pokrižam z desno roko. “ Toliko se je zgodilo na tem kraji očitno. Koliko bridkih solza pa je bilo til že na skriv¬ nem obrisanih in koliko žalostnih src razvese- 10 ljenih in vsakoršnih dobrot in milost zadobljenih, bi se moglo le zvedeti, ako bi bilo mogoče, da bi vprašali vse, ki so bili že tukaj pri Mariji Pomočnici in so k nji zaupljivo in pobožno molili. Nekdo pripoveduje: „ Oblaki so mi dušo krili, Nevihta vjela je srce, Hudobni viri v mo so lili, Protilo mi je vse gorje. — V nesreči tej pa sem Devico Prisrčno prosil za pomoč, Sem upal v blago Pomočnico, Zvedrila da mi bodo noč. Na enkrat glej! se mi posveti, Prečudna luč mi gre v srce; Zbeži mi strašno vse gorje. Odkrije se mi v zarji zlati Devica mila, njo obraz, In dano mi je prav spoznati Premili njeni ta-le glas: „Lej, hude vse ognjene strele So bile v te obrnene, Prestrašno bile te zadele, Ti strle vero, upanje. Prositi nisem jaz nehala, Da rešim te nesreče te, Da milost božja prisijala Ti v revno zopet bi srce." 11 In res mi dušo zdaj ogreva Device mile rajski žar; In srce moje ji prepeva Hvaležno slavo v srčni dar.“ Drugi pripovedujejo: „Ves zbegan že in ves omamljen Sem hodil vso nevarno pot, S pogledom milim pak izdramljen In rešen bil sem grešnih zmot. Mi zginile so grešne tveze, Razdrle se hudobne zveze, In klil mi je, ko ne popred, Otroške vere sladki cvet. Rumeno solnce prisijalo Mi lepo tako nikol’ še ni, Srce mi sladko je navdalo, Znovilo mi je vse moči. Zavest je prava se zbudila, S prežlahnim duhom me polnila. Pomladni raj mi zdaj cvete Življenje novo v meni je“ 17. kimovca 1866. 1. je pri Mariji Pomoč¬ nici na Brezjah zadobila zdravje 10 lbt stara deklica Marijca G . . . . iz Dobrepolj, kar pri¬ poveduje tako-le: 12 „Bolezen v udih sem imela Ki hudo je lomila me , 1 Da mogla bodem še hoditi, Zgubila sem že upanje. Je tednov osemnajst minulo, Odrekle kar so mi noge, Zelene trate in cvetice Le žalost bile so za me. Pa mati so me tolažili, Da bom hodila še lehko, V Boga naj trdno le zaupam, Podelil mi še zdravje bo. — Na boqo pot, na Brezje mile, Mariji me obljubijo, Da ona zdravje je bolnikov, Prigodbe mnoge kažejo. Prisrčno bila sem vesela, Ko prišel je željeni čas, Da sem na Brezje se peljala, Premili videla obraz. Tu sem molila in prosila, Mariji zročevala se, Da tudi meni da naj milost, Ki je drugim toliko dajč. 13 In glej! že čutim moč prečudno, Ki vtqa slabe mi noge; Pri materi veselja vstanem, Veselja točive solzč. — In bolj ko nekdaj tekam zdrava. Hoditi v cerkev mi je slast, In vsaki dan za milost tako Bogu, Mariji pojem čast 14 Molitev svetega Germana , carigrajskega patriarha , IcristijarLO-v pomočnici. 0 moja kraljica, Ti si moja edina tolažba, dana od samega Boga. Ti si nebeška rosa, ki ogenj mojega trpljenja gasi! Ti si luč moje duše, kedar jo temota pokrije! Ti si moja vodi¬ teljica na poti tega življenja! Ti si moja luč v slabostih, Ti moje bogastvo v moji revščini, Ti si zdravilo mojih ran, Ti moja tolažba, kedar žalosti jokam! Ti si upanje mojega izveličanja! O! usliši tedaj moje prošnje, imej usmi¬ ljenje z menoj, kakoršno se spodobi materi božji, ktera ljudi tako neskončno ljubi! Zadčbi mi, kar prosim, ker si naša braniteljica in naše ve¬ selje ! Stori, da bodem vreden, kedaj tistega ve¬ selja deležen postati, ki ga Ti zdaj v nebesih uživaš! O stori, da v nebesa pridem! O Marija, Ti si mogočna zadosti, da grešnike rešiš in Ti ne potrebuješ, da bi se Tebi kdo posebno priporočal, ker si Ti mati božja! Amen. 15 Molitev k Mariji Pomagaj. O Ti visoka nebeška kraljica in mati usmiljenja! Ti, ki se imenuješ Marija Pomagaj, glčj me tukaj na kolenih pred tronom Tvoje milosti, kjer je na Tvojo prošnjo že toliko in toliko ljudij velike milosti prejelo; kjer si sprosila žalostnim tolažbo, potreb¬ nim pomoč, malosrčnim potrjenje, bolnikom zdravje, grešnikom milostljivo odpuščanje grehov. O preblaga Devica! ko bi Te pač jaz mogel ljubiti z ljubeznijo vseh tistih, kteri so Te na zemlji molili, kako bi jaz potem hotel Tvojega božjega sina častiti in hva¬ liti! O ko bi mogel noč in dan svoje roke k Tvo¬ jemu božjemu sinu in k Tebi povzdigovati in zavoljo svojih grehov grenke solze pred Teboj točiti! Potem vem, o Marija! da bi mi Ti svoje mogočne priprošnje ne odrekla, in tudi Tvoj preljubi sin bi mojega po¬ trtega srca ne zavrgel. Pa če mi ravno to ni mo¬ goče, vendar močno zaupam, da bom na Tvojo prošnjo, o Marija Pomagaj! rešen nadlog in težav, ktere težč mojo dušo in telo. Daj, o Marija Pomagaj! da moje veliko trdno zaupanje ne bo osramoteno. Opomni se o mila Devica, da še ni bilo nikdar na svetu slišati, da bi bil kdo zapuščen, kdor je s pravim zaupanjem pri Tebi pribežališča iskal! Sprosi tedaj tudi meni pri svojem sinu pomoč v moji po¬ trebi, tolažbo v mojem trpljenji mir in pokoj mo¬ jemu srcu. Amen. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA