Številka 316
7jđF" Issaja vsaM dan -"39af
fi.ll C& BPdellti !B DTflfllill! 0& 5. ER. «|!:ttt!!8l)Hl CB 9. 111 XjBH«|. Fotar IČne številke ee prodajajo po 3 nvč (C stotinki nr-irib tobskanith v Trftu in okciiti, Ljubljani Gorici, Crft-iiu, Pelru, Sežani, ».brežici. Sr. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. PcBtojni, Dombergo, Solkanu itd. «- ne ogrlafov se računajo po vr3tah (Široke 73 mm, viBofee j nm*; za trgovinske in obrtne oerlase po 20 ntot. : OPtnrtnice. zahvale, pGelaniee. ojrirtse denarnih zavodov ■o .>0 Btot. Zr oglase v tekstu libta do b vrat K 20. v*aka na--iuljnn vrsta K 2. Mali oelr.s: po 3 s*, beseda, cajnjenj pa p'> 40 stot. — Oglane sprejema inseratni oiideiek uprave Kiino f*. — FlaČuie se izključno le upravi ..Edinosti".
Trst. v soboto 17. novembra 1906.
Tečaj XXX!.
Edino
Glasilo palitičaega riruštva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moti
N&ro&mna *raS »
2a v«je ieto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na
aaroćbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira Vni dopisi naj se pobijajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprojemajo In rokopis! se ne vračajo. Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: nI. Glorglo GaJattl 18. (Narodni do «i>.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Last .is konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna kona* r i?.» lista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti §t. 1K.
Postno-hranllnlčnl radan St. 841.652. srjccc* - TELBrOl itev. 1157. ——
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
Naš stari zaključek.
„Slovenec" nam je očital te dni. da naša
venci pa so vedeli, da nimajo od teh ljudij pričakovati prav ničesar pametnega in pravičnega, -kurja čreva" nimajo nikakega zaključka. Ta 'najmanje pa narodne vstrplji-besedna tigura ne priča sicer o posebnem vosti in pravičnosti. Naj navedemo estetiškem ukusu gg. v uredništvu „Slovence-' tu fakt, ki uprav kričeče ilustrira vso ne-
ker, če bijih imel, bil bi — izdajica na interesih Slovenstva!
Bo-li hotel „Slovenec" potajiti tudi ta naš — zaključek? !
vem", ali mi Slovenci smo
vsaj tako se resnost
nam zatrja sleherni dan od prijateljske
in vso neznačajnost teh „reforma-in torjev" ▼ svečeniških oblekah, fakt, ki se je sovražne strani — ubogi ljudje, in pregovor ponavljal ves čas, ko so ti ljudje kričali, kako pravi,	.................."
smo
je se svojimi kurjimi črevesi podal popoln
ri, da ubegi ljudje kuhajo z vodo. Zato da hočejo regenerirati življenje v Trstu. Ves uverjani, da je „Slovenec" uverjen, da j tisti čas so ti ljudje nekorektnim načinom
zasledovali, kaj da se godi na škofiji, in so, dokaz o svoji žurnalistiški superijornosti nad j fcar 60 i2vedeli. nosili — v uredništvo „Pic-
cola". Živo nam je še v spominu slučaj, ki se je tikal župne cerkve pri sv. Jakobu, ko je bil župniku zvečer dostavljen neki re-zervatni dekret Slovencem na škodo. A fakt je ta, da je naslednjega jutra na vse zgodaj ves Trst mogel dobesedno čitati oni dekret v — »P i c-colu"!!!
Ali ni upravičeno vprašanje : kje je tu resnost, kje poštenje, kje javna morala, ako isti ljudje, ki kriče, da javno življenje mora zadobiti drugačno smer, preskrbljajo in do-našajo materijal prav njim, katerih v pli v bi ba j e h otel i odpraviti!
Nu, da, motiv, ki je gonil te ljudij k „Piccolu", da so dan na dan pritiskali kljuke uredništva tega lista, jena dlani. Motiv je: italomanija in slavo fobija! V boju proti vsaki mrvi pravice Slovanov je tem svečenikom tudi najbrezbožneji subjekt mil in drag zaveznik !
Morda bi hotel kdo reči, da so bili tedaj drugi časi in drugi ljudje. Ne! Prav isti ljudje, ki so znašali „Piccolu" gradivo za izganjanje slovenskega jezika iz cerkev, ki so v bratovščinah proganjali naš jezik, ki so z moralnim nasiljem na naše priproste ženske skušali infiltrirati italijanstvo v naše rodbine, ki so na javni ulici, pred veliko množico, v veleresnem momentu, trgali s sebe roket edino zato, ker so iz veže ven čuli glas ganljive slovenske žalostinke — prav isti ljudje so tudi danes voditelji imaginarnega krščanskega gibanja v Trstu. Taki so, kakoršnji so bili; v ničemer se niso spremenili, v nikakem pogledu revidirali svojega vedenja; ničesar se niso naučili, ničesar pozabili; v jednem je-dinem pogledu so napravili korak naprej : sedaj so začeli kar javno, v svojih listih sramotiti slovenski jezik kakor svinjarijo!
JTu ima „Slovenec" ogledalo, v katerem gledati te .vrle sobojevnike". Podoba v zrcalu res ni prijazna in „Slovenčeva" nevolja je umljiva. Radi te nevolje mu odpuščamo tudi umazane dovtipe njegove. Ker pa je „Slovenec" zadnjič pogrešal ..zaključka" naših „kurjih čreves", naj čuje danes: mi ostajamo pri svojem starem zaključku: s takimi „sobojevniki" ne sme imeti tržaški Slovenec nikakih stikov*
vsemi drugimi slovenskimi listi.	1
Znana je zgodba s tistim človekom, ki je šel v temni noči po temnem gojzdu in ki ga je bilo grozno strah in ki je pri tem — veselo žvižgal in prepeval. Marsikdo poreče, «ia pevanje ob takih okolnostih ne more biti pristno, da ne more prihajati od srca. Mi si ne domišljamo sicer, da je „Slovenca" strah pred nami in našimi „kurjimi črevesi" in da le zato žvižga svoje — dovtipe in neslanosti. Ne, ne, tega si ne domišljamo. Ali neki notranji glas nam pravi, da je „Slovencu" vendar nekaj neprijetno vsikdar, kadar si skuša pomagati z dovtipi in nesposobnostmi...
Po tonu in — robatosti „Sloveneeve" notice o naših „kurjih črevesih" se nam usi ljuje slutnja, da sta tudi naša dva članka s klicem „Varujmo se sirenskih glasov !" spravila „Slovenca" v tako neprijetno razpoloženje in mu pokvarila dobri humor. In temu se ne bi bilo na vse zadnje toliko čuditi. Zgodilo se je bilo svojedobno — in mi nnamo to debelo podčrtano v naših beležkah — da je „Slovenec" navdušeno pozdravljal svoje „vrle sobojevnike v Trstu". Gg. pri „Slovencu" niso poznali (in jih oči-vidno tudi danes ne poznajo še): ne tržaških razmer, ne svojih „vrlih sobojevnikov v Trstu". V Ljubljani oči vidno ne vedo, da na teh „vrlih sobojevnikih41 ni nič resnega, nič realnega, nič moškega. Tem ljudem je komedijaštvo v krvi; nikdar jim ni do resnega, treznega in solidnega dela, ampak glavno jim je povsodT: vnanji teatralični efekt. Tudi tedaj, ko prestopajo prag hrama božjega, jim je teatra-lična poza — vse !
Ti italijanski komedijaši v svečeniških oblekah so pred nekoliko leti začeli hrupno nastopati in napovedovati novo ero v Trstu. Začeli so izdajati razne liste — celo en dnevnik —, vlačiti iz Italije razne propoved-nike, prirejati „konference'* itd. V Ljubljani je to imponiralo in oni komedijaši so bili povzdignem v ..vrle sobojevnike". V Trstu pa ni ta nastop „reformatorjev" imponiral prav nikomur, ker vsi smo vedeli v naprej, kakov <() konec temu hrupnemu nastopu. 11 a 1 i -anska gospodovalna stranka je vedela, da sejej od teh ljudij ni bati ni najmanjega hudega, S1 o-
POD LISTEK.
Naj a.
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski.
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo.) DUNAJ 16. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o drugi skupini volilne reforme in je isto vsprejela v besedilu odseka. Na to je pričela razpravljati tretjo skupino, ki obsega bitstvene določbe temeljnega zakona o državnem zastopstvu. Glede minoritetnega predloga posl. Meltala so se izjavili poslanci Kos, Vogler in Kubik proti razširjenju deželne avtonomije, dočim je posl. Heiold izjavil, da bo njegova stranka glasovala toliko za ta predlog, kolikor tudi za predlog Star-zynskega. Posl. Etz je v daljšem govoru odklonil volilno reformo, češ, da jo smatra kakor veliko nevarnost toliko za nemški narod v Avstriji, kolikor za monarhijo samo. Potem je posl. Starzynski utemeljeval svoj minoritetni predlog. Na to je bila razprava prekinjena in seja zaključena ob 8. uri in tričetrt. Prihodnja seja jutri ob 11. uri do-poludne.	_
Za koncentracijo od strani Ifemce?.
Iz Linca javljajo, da se je tam vršilo zborovanje nemške ljudske stranke za gornjo Avstrijo. O političnem položaju je razpravljal poslanec Hofmann in se je v svojem izvajanju obrnil do vseh nemških meščanskih strank, katere je poživljal, naj se združijo za prihodnje volitve. In temu apelu so zborovalci burno pritrjevali,
Istodobno prihaja iz Prage vest, ki sporoča, da se gornji Hofmannov apel praktično uveljavi. Poročajo namreč, da je dru. Eppin-gerju, predsedniku nemške napredne stranke, došel od nemške ljudske stranke poziv, naj določi odposlance na konferenco, na katero se zberejo odposlanci vseh nemških strank v posvetovanje radi ustanovitve skupne nemške stranke.
Slovenca, ki s skrbjo gleda v bodočnost, obvladujejo čudna čutstva, ko je prečital te vesti in ko začenja delati paralelo med tem nemškim prizadevanjem za koncentracijo sil z našim slovenskim političnim razsulom. Avstrijski Nemci, ki so narod več milijonov, ki jim narodno, kulturelno in gospodarsko življenje sloni na trdni podlagi, ki imajo v vsaki avstrijski vladi mogočno, absolutno zanesljivo oporo, ki jim je dejstvo, da je dinastija v Avstriji nemška, v največo moralno zaslombo, in ki, končno, vso svojo narodno in politično ekzistenco naslanjajo na mogočno, sosednjo, sorodno jim nemško državo — ti Nemci občutijo potrebo koncentracije svojih sil in de-
se ljubko zrcalile drobne zvezdice z neba in oblački ki so plavali kraj meseca. Tam iz sela je donašal veter zvoke gosli, a preko iz baških močvirjev je oril silni spev slavcev; doli z vode so šumeli valovi, a iz črne nejasne mase je prihajal štropot mlinov. Iz vsega se je v tihem večeru zlivala ljubkost in družest. V tem je — ali s kakega čolna ali od kje drugje — zaorila močua dekliška ppsem. Peter se je stresel, obstal, pa se ni maknil dalje. Pripominjam, da se je tresel močneje nego trstike doli med valovi reke.
„Ista, ista pesem — njena pesem oh !„
Prevel M. C—č.
Od nekdaj že sem mislil, da je moj drug Peter silno nesrečen človek. Ker je bil vodno občutljiv, se sicer res ni nikdar nasproti nikomur izjavil — ali kdor je imel le nekoliko prilike, da se je pogosteje shajal
ž njim, ta se je skoro prepričal, da ima pred je zakričal kakor neumen. Ni me pustil, da seboj človeka, ki ga morajo mučiti strašne bi se sprehajala dalje, ampak dalje sluša-boli in mu stiskati dušo, kajti vse na njim joča sva ostala na istem mestu tudi še poje ovajalo gorostasno tugo in nevoljo, ki je tem, ko se je pesem davno že izgubila v ne moreš z ničemer prikrivati, ker se je okle- nočnem mraku. Slednjič se je on odvrnil od nila srca glave in telesa ter ti isti nogi sami reke, prijel mene pod roko ter mi začel pri-in isti roki nevoljno težko stopajo po povedovati ne da bi ga bil jaz pozval v to. zemlji.	Bila je to pripoved njegove nesreče. Tu jo
Nekoč sva se sprehajala skupno ob imate z njegovimi besedami;
bregu Donave na blaga poletna noč.
D....ski strani. Bila je
Jaz mislim nanjo in vse
V temnih valovih reke so duša se mi treseta od boli. od
srce in vsa hrepenenja,
od sladkih spominov in od strahote dogodka. Žejno in poželjivo si kličem v spomin vsako črto divne prikazni njene, bolnim in sladkim šepetom prikraja se mi na usta njeno ime, da jo kakor kličem v hrepenenju, dasi vem, da je ni. Brezglasno ponavljam vsaki hip : Naj a, Naia ! Kar v duhu vidim, vidim svojo bedno sirotico Najo, krasno srbsko seljanko iz samotnega gorskega sela tam v Slavoniji. Bila je prekrasna in jaz nimam besedi, da vam jo opišem. Le reči vam morem, da se mi še sedaj, po tolikih mnogih letih, vedno zdi, da onim velikim sivim očem s temnimi zenicami ni jednakih več. niti ne oni strojni poštari tistemu gibkemu glasu, lahkemu- koraku, niti onim polnim, a vendar nežnim prsim, najmanje pa tisti sladki temni polti, tistim črnim lasem in tistemu ovalnemu obrazu, v katerem sta se resnost in milota vezala v sklad, ah : vsej ni in jej ne more biti enake ! A jaz je nisem ljubil — vsaj mislil sem tako — dokler je nisem izgubil, izgubil za vedno — ej, Bože silni, Bože grozni.
Prvikrat sva se srečala v šumi. Bil sem
laj o tudi že praktične korake, da se realizira ta misel zdravega narodnega egoizma. A t« vzlic dejstvu, da so tudi nemške stranko — kakor povsodi — ločene po principijelnih razlikah v naziranju v političnih in verskih stvareh ter tudi po različnosti gospodarskih interesov. Pri njih je misel na skupni veliki interes močneja, nego pa skrb za posebno korist in bodočnost lastne — frakcije.
A mi Slovenci ? A naše stranke ? A naši voditelji in zastopniki? Našim strankam je edina skrb ta, da se nasprotni politični stranki slabo godi. In višek radosti za slovensko stranko je, če je nasprotno stranko mogla potisniti ob tla, bilo tudi na račun vitalnih interesov naroda.
Moglo bi se reči, da s tem, da je nemška ljudska stranka izdala oni apel in da se bo vršila ona konferenca ni še rečeno, da tudi res pride do namerovane koncentracije nemških strank. Nu, možno je tudi to. Toda fakt imamo vendar, da so voditelji glavnih nemških strank za koncentracijo ! Taki voditelji bodo vsikdar v kritičnih trenotkih hoteli in znali zbirati nemške sile v skupen pritisk, ki jim zagotovi tudi vspeh. A naši voditelji? Misel na kaj tacega bi bila blazna. V naših voditeljih nedostaje tiste vzvišene moralne sile za tisto samozataje vanje, ki je pripravljeno tudi za i n t e 1 e k t u v e 1 n o žrtev, kadar se vidi, da bo to na korist in srečo skupnosti. V naših voditeljih sta vse preveč razvita samo-ljubje in strast. Oni ne pardonirajo političnih nasprotnikov niti v trenotkih odločilne važnosti za bodočnost naroda. Dokaz za to našo trditev so žalostni prizori, ki smo jih nudili Slovenci v veliki parlamentarni in izvenparla-mentarni borbi za volilno reformo. Pehali smo se in pehali in pripehali do — krutega poraza na Koroškem.
Kdo bo naslednik velikemu biskupu Strossmayerju ?
Nedavno so še vse vesti govorile za to, da je odločitev padla in da je vprašanje končno rešeno v smislu, da bo sarajevski nadškof Stadler imenovan naslednikom Stross-mayeiju na stolici djakovački. Kar nam prinaša osiješka „Narodna obrana" vest, da so se pričele nove spletkarije in nove mahina-cije. Stari madjaroni hočejo, da postane biskupom v Djakovu znani Khuenovec in ma-djaron, zagrebški škof K r a p a c. In podpirata da jih ban Pejačević in nadbiskup zagrebški P o s i 1 o v i č.
„Narodna obrana" zahteva od hrvatsko-srbske koalicije, da zastavi vse svoje sile v Zagrebu in v Budimpešti, da ne pride na stolico, ki jo je dičilo ime velikega Stross-mayeija, človek, ki je bil steber krvoločnega zistema, ubijajočega narod hrvatski.
na lovu na prepelice, a vročina mc je prisilila, da se za nekoliko časa skrijem v hlad šume. Ona je stala nedaleč od čede in je marljivo zbadala po raznobarvnem predpasniku ali nadramniku, ali kar je že to bilo. Od prvega trenutka sem se obesil z očmi na njo vso. Kar zamaknil sem se kin *e lo po nekoliko trenotkih sem se zavel toliko, da sem priznal sebi brez obotavljenja, da take lepote še nisem videl. Ali manjkalo mi je besede, da bi ogovoril dekletce. Se le po daljšem molku sem se osokolil. Ali nisem jej rekel ničesar objestnega ali neumnega, kakor se to navadno dogaja o takih prilikah. Njena divna pojava in neka plemenita resnost, ki jo je obdala vso, branila mi je, da bi bil ž njo, kakor z vsakim drugim. Vprašal sem jo le, zdi se mi, za pot v selo.
V prvi mah ni nič odgovorila. Se bolj se je vglobila v svoje delo in ni niti za hip i ni skrivaj pogledala name. Ali jaz sem pono-■ vil vprašanje in tedaj mi je resnega lica po-{kazala povsem na kratko in bolj z roko nego ! z besedo, kod da naj grem.
(Pride še.)
Stran II
►EDINOST« št. 316
V soboto, dne 17. novembra 19<m;
Dogodki na Ruskem.
Dnevnik „Rus" prepovedan.
'jim njih otroci hranijo. Saj, ako ima sin ali S hči nekoliko stotakov in je očetovo premože-1 nje v nevarnosti, lahko priskoči in pomaga.
Kakor poročajo iz Petrograda, je te dni	prepričanje je in ostane to, da naj naša
zopet izšel dnevnik „Rus", ki ga je bila vlada ^dina hrani, hrani in lirani ! \
Vsaki novčič,
ki bi ga imela potrošiti brez nujne potrebe, naj naloži na obresti in ko pride dan, da mladenič postane mož in mladenka žena, bosta imela vsaj ono, kar se v takih slučajih nujno potrebuje in ne bo treba zatekati se k oderuhom ter tam plačevati brez konca in kraja !
Glede očitanja, češ, da se uradniki po raznih denarnih zavodih „maste" z visokimi plačami, moram priznati, da je to sicer res, žal le, da se to ne dogaja slovenskim uradnikom !
Umeje se, da so ali bi vsaj morali biti uradniki po denarnih zavodih Jboljše plačani, nego drugod — ali treba tudi pomisliti, kolika je odgovornost teh uradnikov! Tudi treba pomisliti, da denarni zavodi morajo skrbeti, da je njih uradništvo plačano tako, da mu ni treba segati po tujem imetju in zatekati se k raznim oderuhom v kremplje, kar, žal, morajo delati mnogi uradniki drugih kategorij.
Plače naših uradnikov so danes zelo skromne, tako, da morajo, ako nočejo delati dolgov, često pritrgavati si pri ustih, ako nočejo zabresti v krizo, za hrvatsko-srbski jezik. Rektorjem je imeno- j Umeje se pa samo ob sebi, da tudi ran Tadej Stanislav Grabo\vsky. Isti je pc- upniki slovenskih denarnih zavodov ne mo-znan kakor izvrsten poznavalec književnosti rej0 živet; ocj zraka in da za svoj trud in
^'finli iiirrnclnvoncl'il) nlompn Unslpl ?P 1 i	j ______- _	1__».»__X — X	«... J:
koncem 1905 zatrla, a z dekretom mestnega glavarja je bil list zopet takoj prepovedan.
Drobne politične vesti.
Proračun mesta Zagreba. — Skupni prihodek za leto 1907 znaša 3,792.428 K. Stroški so proračunjeni na 3,792.428 K.
Dr. A. Z a b o 1 o t s k i profesor na varšavskem vseučilišču pride teh dni v Zagreb, kjer bo imel v tamošnjem ruskem kružku dve predavanji. Prof. Zabolotski potuje že tri leta po slovanskih deželah.
Smrt generala V a y a. V četrtek je bil pogreb kuružkega generala Adama Vava, katerega kosti so prepeljali iz Gdanskega. Odrsko vlado sta zastopala državna tajnika Ivan Tboth in Bela Mezlissv, ki sta položila vence.
Stolica hrvatskega in srbskega jezika v K r a k o v u. Nedavno so jugoslovanski dijaki na češkem vseučilišču v Pragi predložili rektorju prošnjo, naj bi se na vseučilišču ustanovila stolica jugoslovanske književnosti. Odgovor je bil povoljen. Sedaj pa prihaja še druga vest. Na jagelovskem vseučilišču v Krakovu je ustanovljena stolica.
hočeš nočeš — tudi
vs«-h štirih jugoslovanskih plemen. Doslej se odgovornost morajo je vpisalo 30 slušateljev.	jesti !
. Pustimo torej te neumestne rekriminacije in nagovarjajmo mlado in staro, naj kolikor le možno skuša prihraniti in si pomagati, ko mesto umirovljenega predsednika tukajšnjega je prišel primeren čas za to.	B.
deželnega sodišča Urbančičaje bil ime-, Popravek, oziroma spopolnilo. Prvi novan predsednikom De faci s, doslej pred- i 0(jstavek v včerajšnji naši polemični notici
Domače vesti.
Imenovanje v sodnijski stroki.
sednik okrožnega sodišča v Gorici. Svetovalci višega sodišča so imenovani deželnosodni svetniki Gandusio, G a b r i e 1 č i č in M a r c o 1 i n
proti ljubljanskemu „Slovencu" je nekoliko nejasen, ker je po neljubi pomoti izostalo par besed. V včerajšnjem izdanju je čitati : Prvoimenovani bo vodil trgo-	dva članka) v katerih smo dokazali,
vinsko sodišče.	1 da je za sedaj v Trstu vsaka skupna orga-
So-li naši denarni zavodi koristni nacija med Slovenci in Italijani — pa bila našemu narodu ali ne ? Slučajno, ali ka- tudi na katoliški podlagi — nemožna in neizved-kor nalašč, me je neki moj dragi prijatelj jjiva? ter da bi se d a j j zavesti tako hotel prepričati o škodljivosti naših denarnih zvez0i naravnost pogubno v na-zavodov za naše revnejše sloje ! Mož mi je r0(Jnejn pogledu..." dokazoval z vso svojo zgovornostjo, da je Tq ge ima glasiti. n . . . ter da bilo bilo bolje, dokler nismo imeli svojih denarnih za Slovence, ako bi se dali za-zavodov — ker so prej naše služkinje POši-yegti v tako zvezo, naravnost Ijalc svoje prihranke svojim revnim starišem, pogubno v narodnem pogledu".
Židovski mesečnik v Hrvatski. Te-
kom tega meseca prične v Zagrebu v hrvatskem jeziku izhajati mesečnik „Židovska smotra".
Občni zbor moške podružnice družbe
med tem ko sedaj iste stariše zanemarjajo ter nosijo svoje prihranke v razne posojilnice itd. ! Rekel je tudi, da radi tega trpe revni kmetje, a maste da se le nekateri uradniki!
Ko bi ne poznal tega svojega prijatelja za poštenega moža, bi ne bil prejel pe- sv. Cirila in Metodija v Trstu se je vršil resa v roko. da mu javno odgovarjam. A v nedeljo dne 11. t. m. v gornjem rest. pro-odgovarjam mu le zato, da podam tu svoje štoru hotela „Balkan".
nazore o naših denarnih zavodih in o koristi, j Zborovanje je otvoril podružnični prvo-ki jo ima naš narod od teh zavodov. Kakor mestnik g. dr. Jos. AbramJ ki je pozdra-oče mnogoštevilne čete malih in velikih otrok, vil navzoče zborovalec ter omenjal, da s tem priznavam, da so otroci dolžni podpirati zborovanjem slavi moška podružnica 20-letno svoje revne stariše, ki so se toliko trudili za dobo svojega delovanja, Očrtal je v ,kratkem njih, svoje otroke. Ne priznavam pa, da bi porod te podružnice, nje zgodovino in delo-morali otroci žrtvovati vse svoje zaslužke za vanje s željo, da naj bi med našim občin-vzdrževanje svojih starišev. Mladina mora stvom zopet zavladalo ono [zanimanje in ona skrbeti tudi za svojo bodočnost, kar je možno navdušenost za podružnico Kakor nekoč, ko le. ako si kaj prihrani.	so bili vsi zbori prava narodna manifestacija.
Poznam slučaje (in teli ni malo), ko je Da bi podružnica rastla in cvela tudi v bo-siovensko dekle služilo 10 in več let, a koje doče, to naj bo geslo slehernemu, ki mu je prišel slučaj, da se je imela možiti in jo je na srcu vzgoja slov. mladine tu v Trstu. Na njen bodoči vprašal, koliko si je prihranila, to je poročal tajnik g. Miroslav Pret-je odgovorila, da nima niti novčiča — ker n e r o društvenem delovanju, da je vse porabila za svoje potrebe in pa za Poročilo se spominja pred vsem poštariše! Mladenič, mesto da bi hranil vsaj membnega dneva ob katerem slavi zboro-kronico na teden, znaša vse, kar zasluži, ozi- vanje 20-letnico obstanka podružnice. Potem je roma, kar mu preostaja od neobhodno po- prešlo poročilo na zadnje upravno leto. trebnih troškov, v krčmo, na plese itd. Mla- Iz poročila posnemljamo sledeče po-denka nič — mladenič nič, a za napravo datke :
domačega ognjišča, treba denarja! Prav je, Prva naloga odbora je bila ta. da je da kdor more, pošilja tu pa tam. svojim sta- kolikor možno povspešil razvoj podružnice s rim kako kronico, a prav ni, ako človek ne tem, da je privabil v svoj delokrog lepo šte-ve, za kaj je služil in delal toliko let!	; vilo novih členov, ki so prihiteli s svojo
Sedaj, odkar imamo svoje denarne za- podporo v pomoč podružnici. Da pa sleherni vode, imamo tudi tisoče revnejših ljudi, ki so uvidi, da ni zastonj položil svojega obola na si tekom let prihranili lepe svotice. Prej je domovinski žrtvenik, pričajo tržažki šolski naše služabništvo trošilo v razne nepotreb- j zavodi. Kakor je skrbni materi v pomoč roka nosti ali pa je vlagalo svoje prihranke pri čvrste hčerke, tako pomaga in razbremenjuje tujih zavodih. Sedaj prinašajo naše mladenke trž. moška podružnica osrednje vodstvo od kronice v naše domače denarne zavode, kjer ogromnih stroškov, ki so namenjeni za vzdr-se jim dajajo više obresti in se jih ne žali ževanje prve slovenske osnovne šole pri sv. v njihovem narodnem Čutu, kar se je prej Jakobu. To šolo, ki obstoji iz deškega in de-često zgodilo. Ako kmet propada, ga ne reši kliškega oddelka, napolnjuje že leta in leta hčerka, ki bi mu poslala par kronic na me- toliko število otrok, da se jih mora vsako sec, pač pa je slučajev, ko te kronice služijo , leto odstranjevati radi nedostatnosti prostora, le za nepotrebnosti. Tudi stariši bodo, ozi- j Toda letos je naša šola sila prenapoligena, roma bi morali biti zadovoljni, ako vedo, da ' o čemer naj svedočijo sledeči podadki :
Na deškem oddelku obiskuje letos I. razred 96 učencev
n. in.
IV.
v.
90 88 57 45
Skupaj 376 učencev. Na dekliškem oddelku pa pohaja : I. razred 93 učenk II. n
m. „
iv.	„
v.	„
Skupno Skupno pohaja
90 86 56 62
387 učenk.
letos slov. šolo pri sv, Jakobu 763 otrok, katerim pa niso prišteti vsi oni, ki se radi nedostatnega prostora niso mogli sprejeti. Rednih učnih močij je na deškem zavodu 5 in 1 katehet. Na dekliškem pa 6 neposvetnih, sicer šolskih sester, in 1 katehet. Letos je bila nastavljena na deškem zavodu nova učna moč v osebi g. učitelja Engelmana.
Podružnica je tudi opozorila osrednji odbor na slabo stanje šolske stavbe, nakar se je vršil z odborniki osred. vodstva na lici mesta sestanek, da se prouči vso stvar in čim preje preskrbi zavodu prostore, ki bodo v polnem obsegu odgovarjale zahtevam šolstva.
Kakor vsako leto, tako je razposlal odbor tudi letos na rodoljube poziv za Ciril-Metodijev dar, kateremu se je odzvalo lepo število rodoljubnih src. Vendar pa se pogreša med darovalci (kakor tudi še med členi) mnogo tacih, pri katerih je narodnost le takrat na jeziku, ko gre za to, da udarjajo po onih. ki žrtvujejo čas in trud našemu narodnemu delovanju, bodi na tem ali onem polju.
Jako vesel je bil tudi letos pojav slov. trž. mladine, ki se je s prireditvijo Ciril-Me-todijevega plesa spominjala podružnice in jej donesla lepo denarno svoto. Razun živih dobrotnikov se spominja poročilo tudi pokojnikov, ki so se volilom spominjali podružnice. A da je vsplamteval ogenj domovinske ljubavi tudi v drugih srcih, o tem so pričali mnogoštevilni darovi ki so prihajali o raznih prilikah in svečanostih. V to je pa gotovo pripomoglo tudi slov. časopisje, v prvi vrsti „Edinost", ki je vedno drage volje spominjala podružnice.
Poročilo završuje na to, kazaje na četo slovenske dece, ki jo pestuje slov. šola, brez katere poslednje bi se deca pogubila, kakor se izgublja val penečega morja.
V duhu blagovestnikov naj stopa delo skupno naprej ! Saj vidimo, da je naš napredek le delo slovenskega uma in dlana. Ohranimo narod pogina, žrtvujmo se zanj, a zlasti za deco ! Oklenimo se te postojanke tržaške, ki naj bo tudi nadalje čvrsta bramba čilega naroda ob modri obali naše Adrije !
Po tem poročilu je poročal blagajnik, g. Ivan Vrščaj o denarnem stanju (poročilo se priobči posebej). Isto je bilo vsprejeto z dodatkom člena g. dr. O. Rybai-a, da se v istem natanjko loči izdatke in prispevke ter priobči tudi končno stanje. V tem smislu naj se poročilo popravi in predloži novemu odboru.
Četrta točka je bila volitev odbora: Prvomestnik, g. dr. Josip Abram prosi, da se ga odveže od predsedniške časti in da se mu dobi na današnjem zborovanju naslednika. Jednako se je izjavil tajnik g. Miroslav Pretner. ki odklanja novo izvolitev. Na predlog členov g. prof. dr.a Mrharja in I. Levičarja, ki sta v imenu zborovalcev izrazila željo, da predsednik in tajnik sprejmeta tudi v nadaljno novo izvolitev, sta le-ta umaknila svojo odpoved. Novoizvoljeni odbor je sledeč : prvomestnik, g. dr. Josip Abram; odborniki: gg. Justin Arhar, J. Engelman, Ivan Levičar, Miroslav Pretner in Ivan Vrščaj ; pregledo-valci računov: gg, Josip Prunk in Nicefor Stepančič.
Zbor so zaključili razni predlogi in nasveti. Prvi je predlagal člen in odbornik osrednjega odbora g. prof. dr. Mrhar resolucijo. naj se na zavodih v Trstu uvede mala taksa 2 kroni za stariše, katerih deca obiskuje družbine zavode. S tem bi prirastel družbi lep prispevek in gotovo bi se sleherni odzval tej mali zahtevi. To resolucijo naj bi sprejel današnji zbor in sporočil osrednjemu odboru. O tej resoluciji se je vnela precej živahna debata, v katero so posegli: dr. E. Slavik, g. dr. O. Rybar, g. prof. dr. Mrhar, Mir. Pretner itd. Konečno je bil vsprejet predlog, da se vsem starišem priporoči vstop t podružnico, da se eventuvelno osnuje pri sv. Jakobu nova podruž-
|nica ter pritegne o n d o t n e s 1 o j 0 \v svoj delokrog.
Vsprejet je bil tudi predlog, da se novo-j izvoljeni odbor obrne do osrednjega vodstva 1 s prošnjo, da se vprašanje šolske stavbe reši čim prej. Zborovanje je zaključil predsednik s primernim govorom. V seji se je konstituiral odbor za novo upravno leto sledeče : Prvomestnik g. dr. Josip Abram ; njega namestnik g. Miroslav Pretner ; tajnik, g. I. Engei-man; blagajnik g. Iv. Vrščaj ; namestnik Just Arhar; odbornik g. Ivan Levičar.
Novi namestnik načelnika generalnega štaba. Z Dunaja poročajo, da bo namestnikom načelnika generalnega štaba imenovan GM pehotne brigade v Trstu, G Al Schemua, katerega rodbina izhaja iz Gori; pri Bledu. GM Schemua se je posebno odlikoval na letošnjih izkrcevalnili vojaških vajah v Dalmaciji.
In zopet krvav rodbinski drama. Včeraj popoludne, malo pred 5. uro se je izvršil v starem mestu, in sicer v ulici delle Beccherie zopet krvav drama mej dvema zakonskima. Mož je namreč vstrelil svojo ženo in jo tako hudo ranil v glavo, da so jej iz rane privreli ven možgani ter da je jak . težko, da je včakala današnjega jutra.
34 letni Anton Cillo in 26 letna Amalija rojena Barone sta poročena že 10 let. Iz tega zakona imata dveletnega sinčeka, ki mu je ime Egidij. On, Anton Cillo, je prokuratm tvrdke z manufakturnim blagom „C. Cillo »v Barone", ki je v ulici del Ponterosso. Minulega meseca junija 1.1. je bila mej zakonskima Cillo — ne vemo, če na zahtevo nje, ali njega — na sodišču izrečena razsodba ločitve. On je po tej razsodbi stanoval v hiši št. 4 r ulici Malcanton, a ona z malim Egidijem v hiši št. 22 v ulici delle Beccherie. Oče je pa imel pravico vsako toliko časa videti svojega otroka, katerega je zelo ljubil ; a žena mu je nagajala s tem, da mu je kratila, oziroma skušala z raznimi zaprekami kratiti mu tu pravico.
Včeraj popoludne je Cillo poslal vajenca prodajalne, Humberta Burba, svoji ženi z naročilom, naj mu pošlje otroka. Amalija Cillo je dečku dejala, da otroka ne pošlje k očetu. Ko mu je dečko prinesel ta odgovor, ga je Cillo poslal nazaj k svoji ženi z istim naročilom, a dobil je v odgovor, da ona noč poslati otroka, ker otrok da nima primerni obleke. Cillo je vajenca poslal v tretjič k svoji ženi z naročilom, naj mu pošlje otroku, da mu bo on vkupil obleko, a v odgovor je dobil zopet, da ga žena noče poslati.
Tedaj se je pa Cillo odpravil in šel sam v ulico delle Beccherie. K ženi v stanovanje ni hotel iti. ampak je čakal na ulici v bližini hiše št. 22, da bi žena prišla ven. In žena je res prišla okolu 4. ure in pol. Sla je v ulico del Pane (ki je tam blizu), kjer ima mati njena ljudsko kavarno „Ai du<* Moretti". On je počakal na ulici, da se ona vrne. Ni čakal dolgo. Žena je kmalu prišla na ulico, a žnjo je bila neka deklina, ki je nosila malega Egidija. Cillo je stopil za njima. Ko je ona vstopila v vežo hiše št. 22 v ulici delle Beccheri«*, da bi šla domov, je on stopil hitreje in dohitevši ženo v veži., je oni deklini vzel otroka iz naročja. Žena se je obrnila k njemu, ga prijela za roko in vsa srdita zahtevala, naj jej da otroka nazaj. On jej je pa dejal: „Bodi dobra! Nikar ne delaj neumnosti in pusti me v miru!" Ona je pa še vpila nad njim, naj jej da otroka. Ko je on, ves razkačen vsled njenega vpitja, izgubil potrpežljivost, je potegnil iz žepa revolver ter vstrelil proti njej. Ona se je z groznim krikom zgrudila na tla in tam obležala brez zavesti, a on je dal otroka nazaj oni deklini ter zdirjal sam na bližnjo redarstveno stražnico v ulici dei Rettori, kjer je povedal ves dogodek ter izročil revolver in obenem dotični orožni list. Odveden je bil na policijo kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem pod spremstvom poslali v zapore.
K ranjeni ženi je pa prihitel se svojimi bolniškimi postrežniki gospod Gino Treves. ki ima pomožno postajo tam blizu. Konsta-toval je, da je krogla iz revolverja zadela ženo nad levim ušesom ter da so iz rane privreli možgani. Obenem se je žena o padcu jako hudo ranila na čelo. Videči, da je njeno stanje zelo opasno, jo je dal nemudoma prenesti v bolnišnico, kjer so jo zdravniki takoj preiskali in jej podelili najnujnejo pomoč. Izjavili so pa, da je jako težko, da bi preživela noč.
Anton Cillo je rojen v Trstu, a domovinsko pravico ima na otoku Rabu.
Smrt na cesti. 58 letni Gregor Ribarič doma iz Vodic pri Podgradu, je včeraj v
o
V suboto, dne 17. novembra 1906
>EDINOST< Štev. 31G
Stran IIf
i utro pripeljal v Trst voz oglja. Prišel je po! Vabilo na vinarski shod, ki ga pričesti ki vodi od „lovca" v Trst. V voz sta redi podpisani odbor v nedeljo dne 18 no-
, r	XI '	1 „o vembra t. 1. na Starem strelišču v Liubliani.
čila vprežena dva mezga. Moz ]e sedel na Zborovan]ej ^ se ga lahko vsakđo in brez.
sprednji strani voza. Ko je pnsel do tja, kjer pia£no udeleži, se prične ob poldesetih dopo-začenja ulica del Farneto, je hotel, ker tam ludne in se bo vršilo po naslednjem vspo-
cesta jako visi, zapreti zavoro. Da to stori, se je mož močno sklonil naprej, a pri tem je izgubil ravnotežje in pal na tla mej mezge in voz. Mezgi so šli z vozom naprej preko njega, ne da bi [se ga bil voz ni najmanje dotaknil, a nesrečni Ribarič je obležal na tleh. Ljudje, ki so videli ves prizor, so priskočili k njemu, da bi mu pomagali. Mož je ležal brez zavesti, a na nosu je imel precejšnjo rano. Obvestili so takoj redarstveno stražnico v ulici Luigi Ricci. od koder je šel na lice mesta redarstveni nadzornik z enim redarjem. Ko je nadzornik videl, da je Ribarič še vedno brez zavesti, je dal pozvati zdravnika se zdravniške postaje, a ta je — prišedši tja — koiistatoval, da je Ribarir že mrtev, ter da
je umrl vsled vnetja možgan.
Truplo nesrečnega Ribarica je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu. a mezgi in voz z ogljem so bili izročeni v varstvo v neki hlev v ulici del Farneto.
Koledar In vreme. Danes : Gregor, hudodelec: rtatovit: Ljubava. — Jutri: Roman, spoznaval; c : Kazimir; Oliva. — Temperatura včeraj: ob 2. un popoludne -f- II* CelsiuB. — Vreme včeraj :
oblačno.	_
Društvene vesti in zabave.
Sevčikov koncert. Jutri, v nedeljo ob B. uri zvečer se bo v gledališčni dvorani ..Narodnega doma'1 vršil Sevčikov koncert z nastopnim programom: 1. Anton Dvorak : „Kvartet op. 105 As-dur". 2. a) C. Saint-Šaen : „Le cigne" (Labud), b) D. Popper : „ Spanj ski ples44 (solo za violoncello, gospod Vaška). 3. a) A. Borodin : rNokturno% b) K. Prohitska: „Scherzo", kvartet. 4. a) F. Chopin : „Nokturno", b) A. Bazzini : „La romle de Lutin" (solo za gosli, g. Lhotskv). 5. a) A. Osk. Nedbal : „Valse triste", b) P. Gajkovskv : „Scherzo", kvartet.
Delavski dom. Danes ob 8. uri zvečer predava v delavskem domu ul. Boschetto 5, II. nadstr. ces. svetnik prof. Ivan Franke iz Ljubljane, člen akademije, o proletarskih pesmih Ade N e g r i.
„Slovansko pevsko društvo" priredi prihodnjo nedeljo v Sokolovi dvorani plesno zaba\o, ki začne ob 8. uri zvečer in bo tra-iala «lo polnoči. Plesovodja g. Ivan Umek; svira salonski orkester. Gospodje so naprošeni, da pridejo črno oblečeni. Vstopnina znaša : za pevce 50 stot. za nečlane K 1*—, za dati. - 40 stot.; pevke so vstopnine proste.
Javna ljudska knjižnica v Nabre-
žin? priredi jutri v nedeljo dne 18. t. m. ob :> in pol uri popoludne v dvorani klesarskega društva — hiša Ignacija Tance — javno predavanje. Predaval bo gospod profesor Ivan Franke iz Ljubljane o : Adi Negri. Tem povodom nam pišejo iz Nabrežine : V nadeji, la se bo znalo ceniti trud in požrtvovalnost predavatelja in porabiti to priliko za vredni užitek, kakoršen se nam nudi redkokedaj, poživljamo vas, bratje, gospodarji in delavci :
L'ozabimo na ono, kar je za nami, ker misel na kruh nas sili, da bodimo edini! Ne dopu.^čajmo, da se nas zavaja v osebnosti in strankarstvo. ne izgovarjajmo se eden na druzega. in ne bodimo preobčutni. Vse te vsakdanje razmerice med nami so nič v primeri z borbo v dosego našega cilja — našega obstanka ! Pričakujemo torej, da se vsi odzovete temu pozivu in pridete jutri na napovedano predavanje.
Za odbor :	H. H 5 11 e r,
predsednik. Tržaška podružnica Slov. plan. društva opozarja na odborovo sejo, ki bo jutri v nedeljo dne 18. t. m. v Slivjah skupno s posestniki sveta orjaške, slivarske podzemeljske jame rDimniceM z namenom, da se sklene novo pogodbo in dogovori vse potrebno radi dela pri vhodu. Odboru se je posrečilo premagati glavne težkoče in tako se bo v najkrajšem času pričelo z delom pri vhodu v ta krasni sedaj še neznani podzemeljski dom.
Oddelek odbora odpotuje že v soboto popoludne v Slivje, da izvrši že v zgodnjem jutru na lici mesta vsa potrebna zaznamovanja itd. Ostali odbor pride v nedeljo jutro. Skupna seja se bo vršila ob 11. uri dopo-ludne v gostilni gosp. I. Bubniča v Slivjah.
Društvo „Svoboda" v Renčah pri Gorici, vprizori v nedeljo, dne 18. t. m. ža-loigro „Mlinar in njrgova hči". Razun domačih diletantov bo pri tej igri sodelovala znana goriška igralka gospica Hrovatinova in gosp. laka Stoka, režiser slovenskega gledališča v Trstu, v vlogi mlinarja. Ker se ta igra predstavlja prvikrat na goriškem sploh, je pričakovati velike vdeležbe. Tudi Tržačanom je dana lepa prilika zleteti v romantične in prijazne Renče. Vlakk odide i ' Trsta >>b 12 7* in odide iz bližnje Volčjedragc ob uri 16. minut zvečer.
„ Katoliško slovensko izobraževalno društvo V Trstu" bo imelo dne 18. t. m.
slovesno blagoslovljenje in otvoritev novih društvenih prostorov v ulici S. Francesco d' Asiisi št. 15. I. nad. Začetek ob 4. in pol
popoludne.
redu : 1. Pozdrav zastopnikov raznih korpo-racij in drugih udeležencev po predsedniku. 2. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in kupčijo z vinom ? (Poročevalec : Rihard Dolenc, vodja deželne kmetijske šole na Grmu). 3. Kako povspešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kvanjskega vina. (Poročevalec : Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani). 4. V koliko morejo umetna gno-iiia nadomestiti hlevski gnoj v vinogradih ? (Poročevalec: Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem). 5. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči ? (Poročevalec : Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani). 6. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo.
Brzojavne vesti.
Občinske volitve v Miljah.
MILJE 16. Danes se je vršila volitev v drugem razredu. Naša stranka zaostala za socijalistično stranko v manjšini za 25 glasov.
Minister vnanjih stvari baron Aehrenthal.
DUNAJ 16. Minister vnanjih stvari baron Aehrenthal je wdanes zjutraj dospel semkaj iz Berolina. Znjiin je prišel tudi avstro-ogrški poslanik v Berolinu pl. Szogvenv-Marich.
DUNAJ 16. Cesar je danes ob 1. uri popoludne v daljši avdijenci vsprejel ministra za vnanje stvari barona Aehrenthal a. Uvoz italijanske živine v Avstrijo.
DUNAJ 16. Kakor poroča „Neue Freie Presse", je vlada odobrila prošnjo za uvažanje italijanske živine v Avstrijo.
Sklicanje delegacij.
DUNAJ 16. Kakor se govori, bosta delegaciji za 25. t. m. sklicani v Budimpešto. Avstrijska delegacija bo baje otvorjena dne 25. t. m. ob 4. uri popoludne.
Žrebanje sreček Bodenkredita.
DUNAJ 16. Glavni dobitek 90.000 Kje zadela ser. 2478 št. 77 ; 4000 K ser. 2033 št. 99 ; po 2000 K sta zadeli ser. 955 št. 23 in ser. 3566 št. 96.
Novi načelnik generalnega štaba.
DUNAJ 16. „Fremdenblatt" poroča, da je FML Conrad pl. Hiitzendorf, poveljnik 8. armadne pehotne divizije v Inomostu že imenovan načelnikom generalnega štaba. Čim prej se to imenovanje objavi tudi uradno. Saški kralj.
DUNAJ 16. Saški kralj je danes ob 7. uri 50 minut zjutraj dospel semkaj iz Trbiža. Na kolodvoru sta ga pričakovala nadvojvodi-nja Marija Josipa in saški poslanik. Kralj se je podal v palačo Angarten, kjer je zajutr-koval pri nadvojvodinji Mariji Josipi ter se je ob 9. uri 10 minut predpoludne odpeljal v Draždane.
Romunski parlament.
BUKAREŠTA 16. Parlament je sklican na redno zasedanje za 28. t. m.
Ministerska kriza na Španskem.
MADRID 16. Tukaj kroži govorica, da se bliža ministerska kriza. Kralj, ki je sedaj na lovskem izletu, se nemudoma povrne semkaj.
AngleŽki kralj — norveški general.
KRISTIJANIJA 16. Kralj Hakon je podelil angležkemu kralju dostojanstvo generala norveške armade.
Špansko-švi carska trgovinska pogodba.
BERN 16. Stanovski svet je s 24 proti 6 glasom odobril trgovinsko pogodbo s Špansko.
Velik požar v Antofagasti.
ST. JAGO de CHILE 16. V trgovskem mestu Antofagasta je izbruhnil velik požar. Provzročeno škodo cenijo na 2 do 3 milijone.
Kitajska osnuje novo brodovje.
ŠANGAJ 16. Princ Pulun je dobil nalog, da proučava organizacijo flot na Anglež-kem, Francoskem, v Ameriki in na Japonskem ter da po svoji povrnitvi poda potrebne ' predloge za preosnovo kitajske flote.
Velik požar v Neapolju.
NEAPOLJ 16. V luki je danes popoludne izbruhnil v skladišču velik požar. Zgorela je velika množina sladkorja, prediva, parafina. Kmalo se je posrečilo omejiti požar ter rešiti del blaga. „Tribuna44 poroča, da je 3 mil. škode.
H u s i j a.
PETROGRAD 16. (Petr. brz. ag.) No-voimenovanemu začasnemu vojaškemu guvernerju kronstadskemu je bilo podredjeno mesto in trdnjava s sosednjim vodovjem in otoki.
Borzna poročila dne 16. novembra.
Tržaška borza.
t
Napoleoni K 19.13"/,—19.16, angleike lire K — do —.—, London kratek termin E 241 35—241.65
Francija K 95.47--95.70, Italija K 95.55——95.80—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.60—117 80, ncmSki bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 98.95—99.25, ogrska kronska renta K 94.65—94.95, italijanska renta K —v— —.—, kreditne akcije K 674.75 — 676.75 državne železnice K 674.75 — 676.75 — Lombardi K
—.---.— Llovdove akcije K 8:0 — 820 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75. Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 30?. - 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 160.— do 162.— Srbske —do —.—
Dunajska borza ob 2. pod.
Tujci v hotelu „BALKAN"
Velepič J., uradnik, LJUBLJANA ; Smolnik A., zasebnik, GRADEC; Licau A., uradnik. LJUH LJANA; Slupnik A., pos.. DOBROPOLJE; Klim M., posest., DOBROPOLJE ; Mekle M., posest.. LJUBLJANA ; Bodcndorfer J., inžener, GORICA. Muller S., trgovec, DUNAJ; Nemec A., DUNAJ ; Sore M, inžener, PULA; HalkoIay M, trgovec. BANJALUKA; Ciechanowsky K., inžener, KRA-KOVO ; Letia zaseb., BUZET ; Kulhanek C., REKA.
Državni dolg v papirju „	srebru
Avstrijska renta v zlatu
v kronah \l
l/,
včeraj
danes 100.10
100.10	—.—
117.15	—.—
98.75	— .—
89.65	—.—
113.35	---
94.90	--.—
84.15	-.—
175	—.—
675.25	—
241.20	—
117.57'/g	——
23,51	—.—
19.15	—
95.60	—.—
11.31	—.—
Josip Oppcnheim
švicarski kronometer in urar
priporoča svojo bogato opremljeno zalogo
pravih švicarskih ur
najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah)
Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hišnih ur.
ulica della Jjarriera vecchia 35 (nova palača.
Govori se tudi slovensko.
Pridite na zajutrak
novo prodajalno
delikates in slamu.
spojeno
z bnfetom primernim za gospe
Luigia ved. Plessing
Trst, ulica Sanita štev. 5
Najiineji gastronom ičn i predmeti. Surovo maslo zajamčeno pristno. Pivo. Izbrana vina. Najveća anažnost
pozor gospe!
srebro 32.V,«, Lombardi 7.—, Španska renta 94.l/. ita-, Čast mi jc javiti moji Cenj. klijeti-Ien-. ¥rdnitež™ di8k0nt menjice D* da sem pričela s x5. oktobrom t. L Tržna porodila 16. novembra.	! prodajati prave izvirne vzorce iz
Budimpešta. Pšenica za april K 15.— do	/n Dunaja; tudi vsprejemam
K 15 02, rž za april K 13.36 do 13 38, oves za april 7	7 , '	* J
od K 14.88 do 14.90. koruza za maj 10.40 do 10 42. VSafCO nat'OCOO - kakor 3e ZtiatlO - po
PSenica : ponudbe in povpraševanj srednje, nam\Žlih Cenah. tendenca stalna. — Prodaja: 35.000 met.	J J
Avstr. investicijska renta Ogrska renta v zlata 4 °/c . „ kronah 4° t
3tf o iS O
Akcije nacijonalne banke kreditne akcije London, 10 LBtr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cssarski cekin:
Parižka in londonska borza.	j
Pariz: (Sklep.) — Francoska renta 95.95, j italijanska renta 103.20, Španski exterieur 95.75, akcije otomanske banke 686.—. Menjice na London ! 252 90.	{
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice ; —.— Lombarde lfc<0.— unificirana turSka renta 94.80 avstrijska zlata renta 98.40, ogrska 4°/0 zlata renta 96.45, LAnderbank 480.—, turške srečke 153.50, parižka banka 16 51, italijanske meridijonalne akcije . 788.— akcije Rio Tinto 19.27. Trdna.	i
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86 */»
Lombardi 7.—, Španska renta 94.l/. ita- ,
stot. ne
spremenjeno, druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average, za december 35—, za marec 35."/t, za maj 36.l/»» za september 37'/» Stalno. Kava Rio navadna loco 35—37 navadna reelna 58—40 navadna dobra 41—43.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za november 17.65, za dec. 17.70, za jan. 17.85, za februvar 17.95, za maiec 18.05, za april 18.15. — Slabotno. Vreme: oblačno.
(Dalje na četrti stran i).
Udanu ELSA PERTOT
MODNI SALON
ulica. Tiatore štev. t, J. nad.
Zaloge m- in inozemstiS Tin, špirita in literjs?!
in razprodaja na dobelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.;
Via deii'Acque stv. 6. (MSproti Kare Ceitiale), )
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnib i italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur : gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Sum, i konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, j slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz -dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtsvo in franko. — Razprodaja od pol li.ra naprej.
1
- OuCi OlOnOMOllOM OIIOllOllDI
5s---
Tovarna pohištva nn
fikUmto £evi pazi
ulica Tm štv. 52. n (lastu Mia).
ZALOGA:
naZZH KOSHEIO (Šolske p»»l«f»}«>.
•Don«, o« ni bati nsbtr.o kenkurtnoe Sprejemajo se vsakovrstna dela Vadi po
•j.i'j'j" !,<>»>» posebnih uMfli. jsjccoca*
s 3sik bmflftta« la Hrtah« g
i
■ i? j

NOVA PRODAJALNA
EDOARDO SCHflMBIK
500000C Borzni trg. štev. 8 XXXXXX ZELO BOGATA IZBERA
umetnih bronastih predmetov keramike, ki-nežkega srebra, igrač, dragotin, predmetov iz kože, predmetov za potovanje, pahljač itd.
Velika zaloga krasnih najini! predmetov primernih za darove.
V Trdne zelo nizke cene. "VB
EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI
ženskih in moških oblek
giorgio jess
TRST
ulica Barriera vecchia št. 15
Ženska krila. , .	gld. 2,2.50,3.so, 5.50
Ženski jopiči . .	„ 4.50,6.50, 8.50
Ženski paletot .	7.50,9.50,12.50
d Hi1, lil! B iz TOlne	„ 3.50, «0, 5.50
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvflpeftneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
revmatizmu in protinu
prirejena v Trstu Rafaela Solina, lekarna „JRh JCadonna della Salate" pri od lekarnarjev : $?. ftkobtt in Josipa 6odiiu, lekarna jnr lgea\ farneto 4.
Steklenica stane K 140. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt- povzetju ali proti anticipatni požiljatvi zneaka 7 K franko poStnine in zaroja.
3*
TEKOČINA GODINfl
Stran IV.
»EDINOST« štev. 316
V soboto, dne 17. novembra 1 ..'•:>
Pariz. Rž za tekoči mesec 17.95, za december 17.r<5, za jau.-april 18.—, marec-juuij IS.— (mirno). — Pženica za tekoči mesec 23.15, za de-•einber 2315. zr. januvar-flpril 23.30, za inarec-juiiij 23 40 (mirno). — strika za tekoči rresec 31.25 za december 30.40, za januvar-april 30.30, za marec junij 30 .45 (mirno). — Repično olje za tekoči oie^ec 85l/4, za december. 80.—, jan.-april 81.%, za maj-avguat 73.'/,, (stalno), špirit .ta tekoči mesec 42.--, za mesec december. 42—, za januvar-april 43'/,—, za maj-avgust 44.'(mirno). — Sladkor surov 38°
ono nov 24--241),. (staluo). bel za tekoči mese
27.—, za december. 27'/». '(za januar-april 27.% za marec-junij 28'/4, (stalno) rafiniran 59.50 — 60.— — Vreme : lepo.

MALI OGLASI.
Mali oglssi računajo se po 3 stot. besedo; roaatiiotiskane besede se računajo enkrat reč. Najmanjša pristojbina 40 slotink. . ----- Plača se takoj.	=
Kdor Izven Trsta pltrneno n2roči kal ,.1AL! OGLAS", naj >o..J« tfenar v naprej, ker drugače r.e bo njegov oglas objavljan it al aaeka poznana Upravi lista.
Tarifa Jo natisnjena na čelu „KALIH OGLASOV- In vsakdo e! ko preračuni, koliko mu jo plačati s tem, da prestaje beseda tflaaa treba naslovit na „!»SERATMI 0CDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja potom pisem ba dajal „ISSERATMI ODDELEK' icfarrarije adiao 1«, ča bo pismu priložena znamka za odgovor
Qt\f\ /4riotn\ hrastov irra na prodaj Anton CUU Iti Ibiu; M o ž e, posestnik T Dolnjivasi At. 9, poŠta Senožeče. Pismene ali ustmene ponudbe naravnost na zgoraj imenovanega.	1327
Pri sv. Ivanu
odda se v najem ali proda nova hiša z vodnjakom in vrtom primerna za eno družino. Več se poizve pri Pereič-u v sv. Ivanu št. 863.	1308
Iščem službo
vrtnarja in hišnika, oziroma skladiščaija, ekonoma na praččini ali veleposestvu. Nastopim lahko takoj. Natančneje pove „Inseratni odd. Edinosti".	1297
Mož dvaintridesetih let
ljedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko šolo z odliko, i£če posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trat
1279
dve sobi, kuhinja, klet, hodnik, Rojan št. 50 visoko, v
Hišico in vrt
čistem zraku, brez burje (na Lajnarjih) proda za gld. 1300 (izplačati treba samo gld. 300) Josip A h t i k
posojilniški uradnik v Kopru.
1294
Vinogradniki
do kit r jin ie še kaj. C
kupite jako lepe cepljene trte vsake vrste po nizki ceni, jin je še kaj. Cenik na zahtevo. — F o r č i Č & P i p an — Komen-Preserje.	1188
llflnVPP mlad se želi spoznati s pridnim dekie UUUfvv tom ali s kako udovo brez otrok. — N»bIov : poste restante, Piazza Nieolo Tomaseo „B. B. 101".	1331
I Ipitpli samec in sedaj v javni službi, išče pri-U UIlC IJ merne službe v Trstu. Vešč je slovenskega, nemškega in deloma hrvatskega jezika. — Ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod : Ž. BI
Novi modni salon S^r^
gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenah.	455
Prva slovenska zaloga
in tovarna _ pohištva ANDREJ JUG — Trat, ulica bv. Lucije fit 18 (za deželnim sodiščem). Cene ^brez konkurence. —
Svoji k svojim !
Pridite vsi!
V gostilni ulica Belvedere štev. 17 ima lastnik orkestron »JUNO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah.
HENRIK KOSIČ, lastnik.

BRAVO

v
Kdor se želi elegantno obleči ^
nai ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek
A L L* UNIVERSO
mr £rg Csrlo Solil oni šf. 1 ^m
kjer najde največo ugodnost v cenah in vefik izber za zimsko dobo.
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg 5. Francesco d' Rssisi štev. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in l>i*k<»tti najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin
Pivo v steklenicah.
Ceno
Dunajska prodajalnica slanine
OIOROIO HUTTER
se je otvorila v soboto 10. t. m. v ulici della Caserma 19
*	Palača Vianello poleg Kinematografa EDISON,
Prodaja prekajene^a in svežega mesa, vsake vrste salainov iz Modene, Bolonje, Verone in Ogrskih. — Klobase Nenstiidter in Kranjske. — Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljah, omake in sir vsake vrste.
Najboljše in najnovejše čistilo za kovine
Glavni zastopnik :
EUGENIO COSTANTINI
Via Lavatoio št. 5
Ugodna prilika
Ml in, dobro obstoječa vodna moč. s petimi tečaji p 4 črnimi J belim, na-' dalje žaga z dvemi gartri. se odda v najem, ali se pod zelo ugodnimi pogoji proda, zaiadi družinskih razmer. Kje pove upravništvo ,.Edinosti".
xxxxxxxxxxxx^xxx
R. OSMO
izdeluje kape vsake vrste in oblike, nadalje higije nične klobnke iz platna ki se jih more prati. Prodaja klobnke — iz klobučevine in slame. —
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST.
Prodajalnica je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena natančna.
Važen razgias za vso okolico!
Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko
zaloga narejene obleke
——— Trst, ulica Arcata štev. i ———■
Tu najdete največo izbero : prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj.
VITTO^IO PIŠKUR, g
liT^l
co
Alberto Tedeschi
Trst
CORSO štev. 4
III. nadstropj«
ropje i
-A
Svoji k svojim !	Svoji k svojim !
Opozarjamo vBakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
p,Croatiatf
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičniu (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v | zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenali in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila.
zavarovalne zadruge „Croatia" - Erst
--CORSO štev. 1 -
Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
{jrand hotel „Union" v £jnbljant
komfor! prve vrste.
££2 G12 E£
i^ad 100 sob.
Riževemu prahu
dajejo prednost zdravniške avtoritete za ohranitev mladostne svežosti polti*
Proizvodi SALUS se prodajajo v glavnih prodajalnicah dišav in v mirodilnicah.
Tržaška posojilnica in .hranilnica
rogletrovana ladrufft s omejenim poroitvom.
i? K«*«a Oaaermm »ter. m, J.«. — TM3T — TlmatmikiU T«Mem it. 95«.
■V* Vhod po glavnih stopnicah, -m
Hranilno ulogr---- _ _
IVontni Ssvsk Posojila dsjs
IlIltlTT pO 5l)t *L.
Uradno uro: od t.i-12 dopolodss m «4 3.-4. oopoladst. O iKpIsdujo vuki dsa 9b orodnih arah. — Ob nedeljah in prunikih j« and s a p r t. Ibm ssjsiddoraojo srojoso vsraoctao oolloo aa »hrambo rrednostaib papirj&r, liatla Itd. "....... '■'■ 1 P*«ta* kraallmlČBl ra«m» Sl§.e04.----
■V Vhod po slavnih stopnicah, -mm mejama od vsakega, 6e tudi si ud sadrngt is jilft obrastaj« po
t od hranilnih vlog platoja eavod asa. Vlaga m lahko po 1 krono, •amo aađrainikom in rioer na uknjiibo po 5l/,7„ aa moajioc po ••/„ aa
M 13*
mmm- ž
zmerne. — Razpošiljanje tudi nn ioni.
Kttotmotmzm&ofKmz,
FILIP IVANIŠEVIC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah jjii Omišu v ulici Valdirivo žt. 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Naduljo priporoča slav. občinstvu svoje gostilne jAll'A'lrir ulica Nuova št. 11 in „Ai fratell dalmati., ulici-Zadecehe 5t. 8. v katerih toči svoja vina !. vrste
No nrnrl'ii cn - ena v ulici S.
ild prouaj so . Ci|ino s ,50 sežnji
zemljišča ; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče
na Greti 110 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo. voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let. vrt voda, plin, ob glavni cesti. - Obrniti se je na
RAFAELE BISZiLI
TRST, Corso št. 22, II. naćs'r.
dtoerija Josip Zigorislii

Izbor drop, barv, čoplćev, pogosti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralno vode. voska za parkete, na mrzlo pripravi}snejja irnpa tamarlndo, mallnovca itd. Itd.


Podpisani sem v nliol Lazzarotto veocb.io n*uv 19 (ra rogla ulice i?an Giorgio) otToril
DT ZALOGO VINA
za domačo rako, pridelek iz mojih vinogradov v Bolu t.otok Hra> . (n ga irodajam r sodčebih in ateklenlcah. Ze Bani kraj Vatu zagotovlja, da je k&kovost najbolja. Da /amorem wn jeni in odjema!c m jamčiti za pristno vino, sem sklenil, d.i g.i tl<>l>ivam v originalnih sodoeklh naravnost Iz mojih kleti v Bolu in da ga tako ra/poSiljam tudi na stanovanja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne cjne.
V nadi, da me polastite z VaAo naroćbo lieležim -h tu adaneje
IVAN CVITANIO.

(iOBISKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstveni, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. naasir.
v lastni h 151.
--
Načelstvo in nadzorstvo je sL'enilo v skupni seji dne 28. nov. iqo2. tako ;
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 ;3°/0 Sedjo 1 leta od 10.000 kron dalje z r-dpo-valne vloge po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe po '/2° , na varščino ali zastavo in na menice po 6% Glavni deleži koncem leta 5 7*—.
Stanje 31. dec. 11)04 (v kronah): 0 1 a n o v 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.089 13. — Posojila l,57<).Klo.3<J, Vrednost hi3 110.(575.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.101 01.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsak gar.
Telefon Ste?. 7J>.
Restiurant JUT toplo'
ulica Miramar št. IS.
Kuhinja in nemška italijanska ^eT vedno pripravljena
EAZNA VI VA >A IZBEK«
Priporoča se p. n. občinstvu u (lani lastnik
ANGELO GCMI3.
©OO©O©OO0©OO©š3QO
FcoDisaiii priporoča si oljčinstvu sron
zalogo dalmatinskega vina
uahajajočo se
v ulici Torre fcis.nca št. 4 o
in gostilne
ul. Romagna št. 4 in ul. GiuUa št. 71
v katerih toči dalmatinska vina mi-
bolje vrste
|)ycr:tlk
trgovec z vinom.

Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi
v zalogi
Josip Visnoiritz
TRST, ulica Dante Alighieri št. 3
Razpošilja se tudi na de/elo.
»3