TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	dne	19.	novembra	1929.	Telefon	St.	2552.	ŠTEV.	135.
Osnovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Te dni je minister trgovine in industrije g. J. Demetrovic podpisal zakon o osnovanju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ter ga je poslal predsedniku vlade v odobritev. Namen tega zakona bo v glavnem: skrb za razvoj naše zunanje trgovine, zlasti našega izvoza. Njegov delokrog bo naslednji: da sistematično proučuje zunanja tržišča, da zibira in ureja informacijski material o gospodarstvu naše države, kakor glede gospodarskih zakonov, pravilnikov, naredb in razpisov, ki se tičejo gospodarstva, glede mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov gospodarskega ana-čaja; nadalje zbiranje materiali j glede gospodarske statistike, carinskih in prometnih tarif, zborničnih poročil •in pravil gospodarskih organizacij ter posameznih podjetij, kakor delniških -družb itd., člankov in notic iz časopisov, gospodarskih publikacij itd.
Naloga zavoda za pospeševanje zunanje trgovine bo nadalje, da zbira in ureja vse podatke o gospodarstvu tujih držav, ki so važne za razvoj trgovinskih zvez med našo kraljevino in temi državami; da zibira zakone, carinske in prometne tarife, trgovinske pogodbe, konvencije š tretjimi državami, poročila naših poslanstev in konzulatov, statistike uvoza in izvoza; nadalje bo naloga tega zavoda, da na pcoiagi zbranega materiala laie informacije našim in tujim gospodarskim interesentom in organizacijam o ekonomskih prilikah naše države in inozemskih tržišč, da na podlagi priobčenih mu želj in potreb posameznih gospodarskih strok daje poročila našim predstavnikom v inozemstvu o stanju našega gospodarstva in o tem,
SAMO DESET FINANČNIH DIREKCIJ BO.
Izšla je uredba, s ikatero se ukinejo dosedanje finančne direkcije. Tako prenehajo delovati finančne direkcije v Mostarju, Osijeku, Bitolju in Kragujevcu. Ker je država sedaj razdeljena na 9 banovin, bo odslej naprej tudi le 9 finančnih direkcij s sedeži v središčih banovin. Razen tega bo ustanovljena za Beograd, Pančevo in Zemun 10. finančna direkcija. Do novega leta se nahajajo bivše finančne direkcije v likvidaciji. S 1. januarjem ustavijo svoje delo.
OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA Z NEKATERIMI CENTRALAMI V AVSTRIJI.
Z odlokom ministrstva štev. 118.506 od 30. oktobra t. I. so bile 16. novembra t. 1. otvorjene tele mednarodne govorilne relacije:
Ljubljana—Steyr preko Dunaja, Celje—Grieskirchen, Linz, Salzburg in Steyr po iprogi Maribor—Dunaj, Celje —Badgastein in Hofgastein po progi Maribor—Celovec in Maribor—Stevr po progi Maribor—Graz—Dunaj.
Pristojbine za enoto navadnega pogovora so:
Ljubljana — Stevr 4-20 zl. fr. ali 46-20 dinarjev.
Celje—Badgastein 3-45 zl. fr. ali 37 95 Din.
Celje—Grieskirchen 3-90 zj. fr. ali 42-90 Din.
Celje—Holgastein 3-45 zl. fr. ali 37-95 D n.
Celje—Linz 3-90 zl. fr. ali 42-90 Din.
kaj morajo ukreniti v korist naše zunanje trgovine; da izdaje propagandne brošure, filme, pripravlja predavanja, članke in notice in jih pošilja našim predstavništvom v inozemstvu v isvrho razširjenja v gospodarskih krogih; da izdaje svoje glasilo o našem gospodarstvu, kakor tudi izvozni adresar; da osnuje v tuzemstvu muzeje vzorcev naših proizvodov; da potom svojih organov prouči na inozemskih tržiščih vse mogočnosti izvoza naših pridelkov, ako je potrebno, da se ta tržišča proučijo; da preiskuje v primerih nesolidne konkurence in predlaga mere, da se nesolidna konkurenca prepreči, da organizira našo udeležbo na mednarodnih razstavah.
Poleg tega je naloga tega zavoda, da izvrši vse, kar je treba za pospeševanje zunanje trgovine in da stavi v to svrho primerne predloge merodajnim faktorjem, zlasti glede uspo-sobijenja za izvoz naših izdelkov itd.
Po dobljenih informacijah bi moral ta zakon stopiti v veljavo v najkrajšem času, tako da bi zavod pričel s poslovanjem že 1. januarja 1930. Vrhovno nadzorstvo nad zavodom bo izvrševal oddelek za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko v ministrstvu trgovine in industrije. Že v letošnjem proračunu je določen kredit v iznosu iy2 milijona dinarjev za osnovanje in potrebe tega zavoda, pa je z gotovostjo pričakovati, da bo pričel zavod ob določenem terminu razvijati svoje delovanje.
Želja naša je predvsem, da pride zavod v roke izkušenih praktikov, da bi od zavoda imeli vsaj deloma to, kar si obetamo.
*	*	*	I
TARIFNE UGODNOSTI ZA IZVOZ OGLJA.
V »Službenih Novinah« od 7. t. m. je objavljen odlok generalne direkcije železnic, po katerem se za izvoz oglja od gotovih v odloku imenovanih postaj do vseh obmejnih prehodov odnosno do postaj Bakar, Dubrovnik, Metkovič, Split, Sušak in Šibenik računa ugod-nostni vozarinski stav št. 24, če so po-š ljke (vagonske) oddane za prevoz v inozemstvo z direktnim tovornim listom. Ha ugodnost velja za vse važnejše postaje v Sloveniji).
* * *
Celje —Salzburg 3-90 zl. fr. ali 42-90 dinarjev.
Celje —Steyr 3-45 zl. fr. ali 37 95 Din.
Maribor—Steyr 3 45 zl. fr. ali 37-95 dinarjev.
Za nujne pogovore so pristojbine trikrat, za silno nujne (eclair) pa desetkrat toliko.
Pristojbine za poziviree so enake tretjini pristojbin navadnih pogovorov.
Po odloku ministrstva štev. 118.809 od 6. novembra t. 1. se otvori 16. novembra t. 1. telefonski promel v relaciji Ljubljana—Leoben.
Pristojbina za navadno govorilno enoto je 3-45 zl. fr. ali 37-95 Din, za po-zivnico pa tretjna tega zneska.
Pod odloku ministrstva štev. 118.961 od 6. novembra 1929 se otvori 16. novembra 1929 telefonski promet med centralami Celje, Maribor in Wels po progi Maribor—Graz.
Pristojbina za enoto navadnega pogovora je v obeh relacijah 3-90 zl. fr. ali 42-90 Din, za pozivnico pa tretjina tega zneska.
URADNI LIST KR. BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE.
Na podstavi § 27 v zvezi s § 8, zadnji odstavek zakona v banski upravi, se ustanovi Uradni list kr. banske uprave Dravske banovine z nastopn m naslovom: Kraljevina (grb) Jugoslavija: Uradni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine.
Ta službeni list bo objavljal vse zakonite predpise in razglase službenega značaja in trajne važnosti v nastopnem vrstnem redu in pod naslednjimi zaglavji: 1. zakone in kraljevske uredbe, 2. uredbe osrednje vlade, 3. uredbe bana, 4. okrožnice kr. banske uprave,
5.	razne obče veljavne odredbe, 6. razne objave iz »Službenih Novin«, 7. iz-premembe o osebju.
Uradni list bo izhajal v formatu 29 X 21.
Vsi drugi uradni razglasi in objave se bodo priobčevale na posebni pr:lo-gi tega Uradnega lista, ki mora bili kot taka označena in iz katere mora biti razviden letnik Uradnega lista, potem dan in mesec, kakor ludi številka do-tičnega lista, h kateremu spada kot priloga. Dosedanji »Uradni list« bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki se je izza dne 7. oktobra 1929 nazival »Uradni I st Dravske banovine«, preneha z 10. novembrom 1929 in je napraviti zanj za čas od 1. julija 1929 do 10. novembra 1929 le še abecedno kazalo. • * *
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V NEW YORKU.
Z zadnjim znižanjem obrestne mere pri newYorški Federal Reserve Bank je oilo doseženo stanje, kakršno je bilo 'Pred julijem 1928. Ona obrestna zvišanja, ki so se izkazala potrebna vsled špekulativnega hausse-g banja na new-Yorški borzi, so torej zopet izenačena. Še v avgustu se je izvršilo 1-odstotno zvišanje; kmalu nato se je špekulacija začela b:stveno manjšati, nato je hudo Padanje tečaje znatno znižalo in je povzročilo izdatno manjšo potrebo denarja za borzne namene v Ameriki. Tako si moremo razlagali dejstvo, da je mogla Federal Reserve Bank of New Vork po kralkem odmoru svojo obrestno mero na novo znižati, zlasti še, ker )^e zasebna obrestna mera v zadnjem casu precej padla. Sedaj obstoji med newyorško in angleško obrestno mero razlika 1 ¥•% in je zato verojetno, da bo ta velika razl ka imela v doglednem easu za posledico zopetno znižanje angleške obrestne mere. Posledice denarne pocenitve v Ameriki znajo biti za evropski denarni trg ugodne. Na drugem mestu smo zapisali da je sledilo Newyorku že par drugih držav. Za Anglijo napovedujejo zn žanje ta četrtek, ko bo seja banke.
Četrti družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani je v
sredo dne 20. novembra ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezde«. Predava vseučiliški profesor g. ing. Mario Osana o predmetu »Radio in naprave za radio«. Udeležnikom je tako dana redka prilika poučiti se ° tej moderni napravi in čuiti izvajanja našega prvovrstnega strokovnjaka na tem polju. Vistop je brezplačen in so gostje dobrodošli.
Ivan Mohorič:
Skozi Tirolsko proti domu.
(Konec.)
Iz Inomošta smo krenili proti Brenneru. Cesta vodi mimo samostana premonstratov, ki je najstarejše kuUturno žarišče severne Tirolske in se dviga v vijugah ob stubejski železnici na višino sedla. V dolini Silla na drugem bregu se vzpenja po pobočju brenerska železnica. Prešli smo Matrei, Steinach, Stafflach in Gries in dospeli 36-5 km za Inomo-stom na sedanjo državno mejo proti Italiji. Avstrijski carinik nam je izročil propagandno brošuro za nemško južno Tirolsko in želel prijetno pot. Cela carinska odprava je trajala menda dve minuti. Toda na italijanski strani je postala sitvar bolj resna. Da ■se vzbudi potniku zavest, da res prehaja mejo, je cesta zaprta s srednjeveško »šrango«, ki jo karabinjer za vsakim vozilom takoj ziopet temeljito zapre. Pri obmejnem uradu smo potem zgubili nad eno uro. Vsi dokumenti so bili v redu in vendar je procedura trajala celo večnost. Fašisti, karahinjeri, vojaki, cariniki in civilni uradniki — vsi so imeli opravka z našimi dokumenfti. Cela obmejna carinarnica izgloda oh pestrih uniformah kot pisano šarenilo, v katerem hoče visakdo opravičiti svojo egzisten-co. Manipulacijo, ki jo drugod opravi en sam finančni uradnik, vrši tu cela brigada ljudi, če menijo, da s tem imponirajo, se zelo motijo. Prve vtise, ki jih zapuščajo potniku na meji, so, da hočejo z malenkostnostjo, s pretiranim pisarjenjem in pestrostjo uniform impomirati. Dosegajo pa menda ravno nasprotni efekt. Po celi uri čakanja so nais končno milostno odpravili in tako smo dobiM pravico nadaljevati pot v žalostno in podjarmljeno domovino Andreja Hoferja, v solnem o južno Tirolsko.
Na sedlu se nahaja nekdaj priljubljeno letovišče Brennerbad (1326 m). Sedaj je kot izumrlo. Italijani imajo dovolj drugih letovišč na razpolago — Nemci pa iz samozavesti ne hodijo v italijanska letovišča. Proti južni strani gre pot v dolino Eisacke strmo navzdol proti Gossenpassu in Ster-zingu, sedaj italijanski Vipiteno. Ster-zing je prava južnotirolska postaja pod Brennerjem. Datira že iz rimskih dob, ko je dal v letih 193 do 211 cesar Septimus Severus zgraditi brenersko cesto. Od tu odcepi pot preko Jaufen-skega pasa proti Meranu. Tudi iz ostalih štirih stranskih dolin se stekajo pota v Sterzing. Solidne meščanske hiše ti pričajo o nekdanjem blagostanju kraja, ko se je zbiralo na tem važnem prometnem križišču mnogo podjetništva in trgovstva. Danes je kraj skoraj popolnoma ubit. Poživljajo ga le nekoliko nemški pasanti in turisti s severa; italijanskih letoviščarjev je bore malo Ustavili smo se malo v hotelu pri Pošti. Njegovi restavracijski prostori so pravzaprav ■cel muizej originalnih zbirk znakov zadrug, društev in stalnih omizij. Težko je Nemcem, da morajo pozdraviti najprej italijansko. Toda zdi se, da še niso zgubili svoje odpornosti in da se ne nameravajo ud ati kišmetu. 'Nasprotno so nam povedali, da so se Italijani že malo unesli in da dovoljujejo privaten nemški pouk, kar je bilo prva leta popolnoma prepovedano. Tudi glede napisov vlada tu oči-vidno večja popustljivost kot na krasu napram našim ljudem.
Brzeli smo navzdol po dolini do
Franzenslesta, današnje Fortezze. Mogočne avstrijske utrdbe so prazne, zapuščene in brezpomembne. Milijoni, investirani v to zidovje, so proč vržen denar, ker ni trdnjava prišla nikdar v položaj, da svoje poslanje in namen opraviči im da obrani Tirolsko od pohoda Italijanov. Ob zlomu monarhije niti na resen odpor ni bilo časa pomišljati in tako so Italijani šetajoč lahko dospeli na Brenner. Zabočili Simo v dolino Rienze proti Brunnecku in dalje na Toblaško polje. Interesantna razvodnica je Toblach — po-po'noima ravna dolina, odkoder odteka na ono stran Riema, na drugo pa Drava.
Na južni strani doline se dvigajo strmi kršni dolomiti, v daljavi že opaziš Monte Cristallo. Pot skoizii Pu-stersko dolino je zelo slikovita — srečavaš mnogo turistov, ki se vračajo z izletov po Dolomitih. Pri San Candido — nekdanjem Innichen — smo se poslovili od Italijanov. Juž-njakom je na tej gozdni postaji oči-vidno zelo dolgčas. Zato se bodri maršal kar ni mogel nagledati naših potnih listov. Pestre štampilije so mu zelo impionirale. Celo uro jih je občudoval. Vozili smo naprej po prijetni gozdni dolini gornje Drave. Cesta je skoro popolnoma prazna in brez prometa. Skozi Lienz in Gornji Dravograd smo pod večer po mali nevihti prispeli v Spittal na Koroškem. Tu se je krog našega potovanja pravzaprav zaključil. Ime kraja mi je bilo dobrodošlo, da sem takoj izmislil šalo, da nas je dolgo potovanje spravilo končno celo »v Spital«. Nastanili smo se v hotelu nasproti starinskemu renesančnemu gradu kneza Porcie iz XVI. stoletja. Spittal je živahen turistični kraj, ima pa tudi dosti industrije. Med drugim tovarno papirja in celuiloze, pivovarno, valjčni mlin, elektrarno in dobro kmetijsko šolo.
Z zavestjo, da smo že blizu domače meje, sem se po 340 km dolgi vožnji vlegel k počitku. Samo 182 km nas je ločilo od bele Ljubljane. Torej dober dopoldanski sprehod!
V prijetnem jutranjem soVncu smo ■se povspeli drugo jutro na Podkoren-sko sedlo, kjer so nas po 22-dnevni odsotnosti živahno pozdravili zopet naši fantje. V Ljubljani je zvonilo ravno poldan, ko je ustavil avto po srečno prestani vožnji pred hišo.
Kratka bilanca potovanja: Prevozili simo 3834 km s povprečno koristno forzino 45 km na uro. Sedemnajstkrat smo menjali hotele, enajst državnih mej smo pasirali, imeli trikratni defekt gume, od tega dvakrat na Koroškem.
Trgovina.
Eksport sladkorja iz Ogrske raste; v
kampanji 1928/29 so ga eksportirali 1 milijon meterskih stolov proti 700.000 stotom v kampanji 1927/28. Zgradili bodo še par novih sladkornih tovarn.
Trgovska pogajanja med Nemčijo in švedsko ne pridejo z mesta; nemški delegati so zapustili Stockholm.
Dunajska bombaževa tvrdka B. Stein-hof je postala insolventna in je tik pred sodnijskim poravnalnim postopanjem.
Rumunska trgovska bilanca prvih desetih mesecev je bila s 4,758.000 leji pasivna, a oktober je bil s 697 milijoni lejev aktiven; ker se izvoz koruze še ni pričel, računijo s tem, da bo tudi bilanca prihodnjih mesecev aktivna.
Padec cen na svetovnem trgu kave je zahteval prvo žrtev. Insolventna je postala londonska tvrdka Rodocanachi Sons and Co., ustanovljena 1. 1830, torej ena najstarejših tvrdk kave.
Newyorška borza bo po sklepu borznega predsednika odprta odslej samo do ene popoldne; doslej je bila odprta do treh.
češkoslovaška trgovska bilanca v oktobru je bila z 288 milijoni Kč aktivna.
Italijanska trgovska bilanca v prvih desetih lanskih mesecih je izkazala pasivnost 6138 milijonov lir; letos je pasivnost padla na 5538 milijonov.
Brazilski zavod za brambo kavnih cen je najel potom banke Lazard Brot-ters v Londonu posojilo dveh milijonov funtov in se pogaja še za nadaljnih 8 milijonov.
Konferenca za sestavo
Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani se je vršila 15. t. m. konferenca interesentov za novi vozni red 1930-1931. Konferenco je vodil ravnatelj g. inž. K n e ž e v i č Dimitrije. Navzoči so bili: B e n e d e k Srečko, načelnik pro-metno-komercijalnega oddelka in P e -t e k Milan, referent za vozne rede, za Zbornico TOI njen tajnik g. Mohorič Ivan, za zvezo za tujski promet njen ravnatelj g. Pintar Vladimir, za zdravilišče Rogaška Slatina ravnatelj g. dr. š t e r Fran in za Slovensko planinsko društvo g. H r o v a -t i n Makso.
Ravnatelj g. K n e ž e v i č je pozdravil vse navzoče z željo, da bi razprava najbolje uspela. Naglašal je, da v današnjih razmerah pač ne bo mogoče pomnožiti števila vlakov na posameznih progah, vendar se ibodo lahko vpoštevale želije glede tras posameznih vlakov, če bi se s tem dosegle boljše zveze, ki odgovarjajo potrebam posameznih krajev in okrajev.
Nato je poročal g. Petek Milan, referent za vozne rede, o osnutku novega voznega reda za dobo 1930/31. Poročal je o sklepih letošnje mednarodne voz-noredne konference v Varšavi, v kolikor se ti sklepi tičejo področja ljubljanskega železniškega ravnateljstva in o drugih izpremembah voznega reda na področju ljubljanske direkcije.
V imenu gospodarskih krogov je stavil predloge tajnik Zbornice za TOI g. Mohorič Ivan. Predlogi se tičejo:
1. Mednarodni promet, t. Skrajša naj se brzovlakove vožnje na progi Ljubljana—Beograd in obratno, kar je omogočeno vsled izmenjave tračnic in položitve novega drugega tira na progi Novska—Zemun vsaj za eno uro.
2. Zboljšajo naj se zveze z direklnimi kurznimi vozovi z Jesenic preko Schwarzach — St. Veit do Buchsa in Basla. Na tej progi so postanki na posameznih križiščih izredno dolgi in bi se jih imelo v interesu hitrejših zvez skrajšati na neoibhodno potrebni minimum. Tudi je pri obeh brzovlak h v smeri Villach —Salzburg želeti v sezoni pojačenje garnitur, posebno glede tl. in
III.	razreda, 'ker je frekvenca izredno močna in celo izven sezone razpoložljivo število mest ne zadošča za število potnikov.
3. Brzovlak iDuna j—Gradec štev. 185/186 naj bi se podaljšal od Gradca do Maribora. Potem bi tako lahko odpadla .poštna vlaka 1212/1227, ki sedaj korespondirata s tem brzovlakom.
3 a. Vlak štev. 526, ki vozi sedaj samo v sezoni, naj bi vozil iz Jesenic do Podrožice celo leto, ker je za obmejni promet domačinom zelo važen.
4. Zbornica vstraja na zahtevi otvoritve potniškega in blagovnega prometa preko Hodoša in Doljne Lendave z Madžarsko najpozneje z uveljavljenjem novega voznega reda, kar naj bi se upoštevalo primerno že sedaj pri določevanju lege prekmurskih vlakov.
II.	Lokalni promet. 5. Obnovijo naj se vsi vlaki in mešani vlaki, ki so bili z odlokom z dne 15. februarja t. I. ukinjeni. Ta predlog utemeljujemo s tem, da pri pretežni večini vlakov z ukinitvijo ni bila dosežena nikaka prišted-nja, ker so bili omenjeni vlaki brez izjeme zadostno posečani in kot taki aktivni, pač pa so bile v občutni meri porušene zveze v potniškem prometu. Posebno važnost polagamo na to, da se obnovi nočni par potniških vlakov med Ljubljano in Mariborom, ker nimamo med temi gospodarskimi centri pri sedanjem voznem redu od 17. ure popoldne pa do 5. ure zjutraj, torej celih 12 ur, nikakih potniških vlakov, marveč samo mednarodne brzovlake, katerih uporaba otežuje za 50% višja brzovla-kova tarifa, kakor tudi dejstvo, da se ustavljajo samo na treh vmesnih postajah. Poleg tega je njihova lega za kra-ijevni promet izredno neugodna. Kot taki brzovlaki seveda ne ustrezajo potrebam krajevnega večernega in nočnega prometa.
6.	Predvsem zahtevamo obnovo ukinjenih vlakov na progi Pragersko—Ko-toriba, ki je dolga 91 km in na katero se stekajo štiri lokalne proge. Ta proga je radi redukcije vlakov izgubila dve važni zvezi in sicer prvo jutranjo zvezo v smeri proti Ljubljani in Mariboru in
novega voznega reda.
priključek na večerno zvezo iz Ljubljane. Potreba potovanja v Ljubljano bo vsled ukinitve mariborske oblasti in prenosa poslov na banski urad mnogo večja, kakor je bila dosedaj in je zato neobhodno potrebno, da se omogoči prebivalstvu iz ptujske okolice pravočasno priključek na jutranji poštni vlak št. 515, da bi mogli prispeti v Ljubljano že ob 10. uri zjutraj in ne kakor sedaj ko dospejo komaj ob 13. uri 46 minut. Istotako naj se jim omogoči, da pridejo na mariborski trg, kamor so po prejšnjem voznem redu prispevali že ob pol 7. uri zjutraj, dočim prihajajo sedaj še le po deveti uri, kar je prepozno. Nadalje je treba, da se jim omogoči povratek z večernim vlakom št. 625 iz Ljubljane, odnosno 526, kar je po sedanjem voznem redu nemogoče.
7. Vozni red na progi Grobelno —Rogatec, na kateri se ima otvoriti še pred uveljavljenjem novega voznega reda tudi tranzitni promet, naj se vzpostavi tako, da bodeta imela dva para direktnih vlakov in sicer en dopoldanski in en popoldanski zveze in priključke v Grabelnem in v Krapini. Posebno važnost polagamo na to, da dobijo interesenti iz šmarskega okraja zvezo na dručje dopoldanske potniške vlake v smeri iz in proti Ljubljani ter iz in proti Mariboru.
8. Splošna želja je, da se potniški vlak št. 621, ki vozi sedaj iz Ljubljane samo do Celja, podaljša do Maribora. Trasa za povratek naj bi se položila tako, da bi odhajal iz Maribora okrog 20. ure protivlak do Celja, kjer bi no-č I, od Celja naprej pa bi ostala sedanja jutranja trasa neizpremenjena. Preložen opoldanski vlak naj bi imel pri-kjučke na križiščih v Zidanem mostu proti Zagrebu, v Celju proti Velenju, v Poljčanah proti Konjicam in na Pragerskem proti Kotoribi.
9. Jutranji potn ški vlak št. 912 na gorenjski progi naj se preloži tako, da bi prihajal okrog 7. ure v Kranj, ker se vozi z njim v tamošmje tovarne veliko število delavcev. Važno je to tudi radi dostave pošte ki se vsled pozne lege tega vlaka zelo zakasnuje. Isto velja tudi posebno glede Jesenic. Nasprotno naj bi se lega vlaka št. 915 preložila na pol ure poprej, s čemur bi se omogočil hitrejši povratek s proge.
10. Na progi Jesenice—Planica se predlaga podaljšanje mešanega vlaka 8671/72, ki vozi sedaj samo do Dovje-ga, do Planice. Vlak številka 8611 naj bi prihijal na Jesenice ob 5. uri 50 minut, da bi ga mogli uporabljati delavci, ki moraijo b ti ob šestih v tovarni na delu.
11. Za ožji krajevni promet med Ljubljano in Zalogom naj se upeljejo, z ozirom na veliko število delavstva in meščanov, ki se vozi na tej progi, še po en poseben jutranji, opoldanski in večerni vlak, kar ne povzroča nikakih novh izrednih stroškov, ker je Zalog itak obenem garažna postaja in premi-ikalni kolodvor za Ljubljano. S tem bi se oddvojil okoličanski promet od prometa na večje razdalje. Danes obremenjuje ta promet po nepotrebnem garniture mariborskih, zagrebških vlakov, kar se ne more smatrati racijonelno.
12. Vozni čas potniških vlakov med Ljubljano in Mariborom ter Ljubljano in Zagrebom je absolutno predolg. Jutranji vlak št. 613 rabi za 151 km dolgo progo 4 ure in 16 minut. Zveza na vlak št. 625 pa traja celo 4 ure 26 minul. Otvarjajo se vedno nove postaje in postajališča in vsak vlak ustavlja v vseh postajah in postajališčih. V večjih postajah je postanek po naših opažanjih mnogo predolgo odmerjen in se vsled tega trajanje vožnje vedno povečava. Potreba je, da se vožnja teh vlakov pospeši in postanki na večjih postajah znatno skrajšajo.
13. Na progi Maribor—Prevalje naj bi se v nedeljah spremenila, trasa delavskega vlaka 9024/9025 v traso izletniškega vlaka, ki bi odhajal iz Maribora ob 14. uri 30 minut, do Fale in bi se vračal ob 20. uri v Maribor.
14. Z ozirom na dograd tev spojnega mostu v Zidanem mostu, kakor tudi na predložitev lege brzovlakov Beograd— Jesenice naj se skrajša čakalna dobo potniških vlakov v Zidanem mostu za smer Ljubljana—Zagreb, ki znaša pri
jutranjih vlakih 1 uro, pri večernih pa poldrugo uro, na neobhodno potrebni minimum.
15. Preložitev potniškega vlaka št. 612 na progi Ljubljana —Rakek naj se izvrši tako, da ne izgubi v Postojni zveze nadalje proti Trslu.
16. Celje in okolica je interesirana na vzpostavitvi zveze na potniški vlak št. 617 v Zidanem mostu, iker sega okoličanski promet iz Celja do Sevnice.
17. V sporazumu z avstrijsko železniško upravo naj se spremeni lega dopoldanskega vlaka št. 9013, ki ima sedaj v Dravogradu 56 minut postanka, tako da bi odhajal iz Prevalj, kjer je sedež srezkega poglavarstva, 50 minut pozneje in se s tem omogoč i povratek strankam, ki imajo pri uradih v Preva-lju opravka. Trasa vlaka za avstrijski tir bi ostala lahko v tem primeru neiz-prememjena.
18. Na dolenjskih progah se predlaga podaljšanje potniškega vlaka štev. 9215 od Novega mesta do Metlike, ker so stiki Novega mesta z Belokrajino zelo živahni. Kot protilrasa naj bi se uvedel drugi dopoldanski vlak med 9214 in 9216 do Novega mesta, ki bi prihajal okrog 8. ure v Novo mesto. Vlak št. 9213, ki odhaja sedaj iz Ljubljane komaj ob 7. uri 30 minut, naj bi v bodoče odhajal že ob 6. uri 30 minut, da se omogoči interesentom, da preje prispejo v Belokrajino. Največji del potnikov za ta vlak prihaja iz Ljubljane, za katere je sedanja lega vlaka
repozna.
19. Dohod vlaka št. 9214 v Ljubljano naj bi se preložil nekoliko popreje, da se omogoči sigurnejša zveza na brzovlake proti Jesenicam, Trstu in Zagrebu in proti Rakeku. Tudi je dohod oko-I čanov iz kočevskega okraja na ljubljanski trg s tem vlakom po sedanji legi prepozen.
Zastopnik SPD je prosil nato, da bi po novem voznem redu ostali v prometu vsi dosedanji turistovski vlaki z vsemi ugodnostmi, katere so dosedaj uživali turisti.
Tajnik Zborn ce za TOI g. Mohorič se je zahvalil h koncu ankete železniški upravi za uvaževanje predlogov zbornice glede zboljšanja železniških zvez in prometa v obče. Pri ion je poudarjal še posebno njene zasluge pri gladkem in brezhibnem razvoju letošnjega jesenskega prometa.
V imenu ravnateljstva je g. Benedek zaključil nato anketo z zahvalo gg. delegatom, ki so sodelovali pri anketi.
3i naili oRMnhadi
Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse interesente da so se na glavni carinarnici uvedle sledeče uradne ure: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18. ure. V sobotah posluje glavni carinarnica nepretrgoma od 8. do 14. ure. — Načelstvo.
SKLENJENE TRGOVINSKE POGODBE.
V »Službenih Novinah« z dne 15.1. m. je priobčen tekst trgovinske pogodbe med našo državo in češkoslovaško. Pogodba je datirana z dne 14. novembra 1928, ratificirana pa je bila šele
11.	novembra 1929. V isti številki »Službenih Novin« je priobčena tudi trgovinska pogodba med našo državo in Le-tonsko, ki se je sklenila 18. oktobra 1928 v Beogradu. Ratifikacija te pogodbe se je izvršila 30. oktobra v Rigi.
MEDNARODNA REPARACIJSKA BANKA.
Po pravkar izdelanem pravilniku je namen nove banke ta, da dela skupaj z mednarodn mi emisijskimi bankami, da ustvari možnosti za mednarodno finančno poslovanje in da sodeluje pri mednarodnih plačilih. Dokler bo Voun-gov načrt v veljavi, mora banka vršiti njegove določbe, mora sprejemati nemške obroke in jih razdelili med upnike. Glavn ca banke znaša 300 milijonov švicarskih frankov, delnice se ponudijo samo onim državam, ki so na reparacijah interesirane. Emisijske banke Belgije, Vel. Britanije, Franc je, Nemčije, Italije, Japonske in U. S. A. morejo podpisati 55 odstotkov delniške glavnice po enakih deležih.
9o2W\u
Po 200 vagonih jugoslovanskih jabolk povprašujejo holandske tvrdke. V Srbski Požegi so holandski kupci kupili že 50 vagonov.
Sladkorna tovarna v Čupriji ima sejo
15.	decembra in se bodo posvetovali o razdelitvi čistega dobička.
Nove telefonske zveze med Ogrsko in Jugoslavijo so otvorjene, med njimi Budimpešta — bjelovar in Budimpešta — Crikvenica.
Konstrukcija mostu med Beogradom in Zemunom še ni določena. Menda se bodo odločili za visečo obliko. Grad-ba, ki bo stala okoli 13 milijonov mark, bo zgrajena na dve tretjini iz nemških reparacijskih dobav.
Ford hoče pričeti z izdelovanjem avtomobilov v Evropi v velikem obsegu, da se izogne carinskim sitnost m. V 12 'državah Evrope preiskujejo njegovi zastopniki v 17 mestih nakupno moč mezd.
Ustanovitev Turške banke je sedaj zagotovljena; pravijo, da inozemski kapital ne bo udeležen, italijansko ponudbo na udeležbo je turška vlada odklonila.
Veliko tovarno za izdelovanje blaga za obleko v Rusiji so pravkar dogradili. To je največja taka tovarna v Rusiji; letna produkcija je proračunjema na 80 milijonov metrov v skupni vrednosti 120 milijonov rubljev, gradbeni stroški so znašali 80 miljonov riilblijev.
Belgjsko obrestno mero je znižala Belgijska banka od 5 na 4 A%. Zadnja izprememfoa se je izvršila šele 31. julija t- 1., ko je bila obrestna mera zvišana od 4 na 5%.	|
Demantni trg v Amsterdamu je po | newYorški borzni katastrofi zelo slab. i Dobro plačano takozvano fantazijsko blago je v ceni močno padlo. Dobro se prodajajo samo industrijski desmanti, po katerih je povpraševanje živahno.
Češkoslovaške tovarne, ki izdelujejo avtomobilne pnevmatike in drugo kavčukovo blago, so bile doslej v hudi kon- ' kurenci, kar je seveda na rentabilnost produkcije zelo slabo vplivalo. Sedaj so sklenili med seboj kartelni dogovor, da cene poenotijo.
Dunajska Kreditanstalt je zvišala osnovno glavnico od % na 125 milijonov šilingov.
Del Metohije (kotlina ob Belem Dri-nu) bodo kolonizirali; naselili bodo tam 800 družin na 6000 ha kulturnega sveta, tako da bodo prešli od dosedanjega pritlikavskega sistema (3-4 ha) srednji sistem s 7 do 8 ha za družino.
Ameriški jekleni trust je imel v oktobru naročil za več kot 4 milj. ton, kar le za ca. 250.000 ton več kot v lanskem oktobru; torej se dogodki na borzi niso nič poznali.
Avstrijski pridelek sladkorne pese je bil letos s 5,100.000 met. stoti za skoraj ^0 odstotkov pod lanskim, kljub temu, da je bil s sladkorno peso obdelani prostor v izmeri 30.500 ha za 'A % večji kol lanski.
Ogrski vžigaiični monopol je na podlagi pogodbe s švedskim trustom oddala ogrska vlada Ogrski splošni vžigaiični d. d. Družba je pod nadzorstvom vlade, ki določa cene in produkcijo, gradbe že vložena.
Poljska banka je znižala obrestno mero od 9 na &lA%, lombardno obrestno mero pa od 10 do 9 'A%.
Transkavkaško in drugo visokood-stotno rusko manganovo rudo je naro-ročilo več nemšk>h plavžev za leto 1930 in še preko tega leta.
Položaj nemške strojne industrije v oktobru je označen po nadaljnem padcu domačih in inozemskih naročil, po manjši zaposelnosti in po skrajšanem delovnem času.
»Gepag«, družba nemških konsumnih društev v Kolnu, je imela v prvih devetih letošnjih mesecih za 54-7 milijona mark prometa, lani 34-3, letos torej za 19-3% več; dividenda je 5-odslotna.
Tretje rusko industrijsko posojilo, ki 'le bilo v znesku 750 milijonov rubljev izpisano pred tremi meseci in ki je v celoti placirano, je bilo sedaj zvišano *a 150 milijonov rubljev, katero vsoto bodo nabrali med kmečkim prebivalstvom.
Velesejem v Bruslju. XI. trgovinski velesejm v Bruslju se vrši od 2. do 16. aprila 1930.
Izkaz gremija trgovcev v Ljubljani o gibanju trgovskih obratov v času od 16. septembra do 16. oktobra 1929.
Prijave:
I. Trgovina z mešanim blagom.
1. Marenče Stanko, Dolenjska cesta
20.	— 2. Briški Marija, Za Bežigradom.
— 3. Menard Luka, Dalmatinova ulica
10.	— 4. Kaučič Paula, Florjanska ulica 37. — 5. Dečman Franja, Jenkova ulica
12.	— 6. Kačar Fran, Sv. Petra cesta 70. — 7. Urek Fran, Podl:mbarska ulica.
— 8. Sotelšek Josipina, Sv. Jerneja cesta. — 9. Kambič d. z o. z., Poljanska cesta 18.
II. Agenture in komisije. 1. Jeras Srečko, Langusova ulica 9. — 2. Vardjan Josip, Križevniška ulica. — 3. Mo-žek Anton, Sv. Petra n. — 4. Boiner-wald Henrik, Mestni trg.
lil. Trgovina z galanterijskim blagom.
1. Pavič Marko, Vodnikova c. 17. —
IV. Trgovina s tekstilnim blagom.
1. I. Petrič & Comp., Stari trg.
V. Irgovina z lesom. 1. Golja & Pavletič Šelenburgova ulica 7.
VI. Trgovina z barvami in barvanje usnenih predmetov, l. Maher Gašper, Tržaška cesta 9. — 2. Laznik Viljem, Malgajeva ulica.
VII. Trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki. 1. Albina Zajc, Poljanska cesta 77. — 2. Petan Alojzija, Friškovc 3. —
3.	Pogačnik Helena, Emonska cesta 4.
VIII. Trgovina z lončeno posodo.
1. Galjot Cecilija, Študentovska ulica.
IX. Trgovina z orožjem. 1. Jugoslovanske Steyr tovarne d. z o. z., Fran-kopanska cesta.
X. Trgovina s kavo in surogati. 1. Pražarna »Slada«. Cesta na Rožnik.
XI. Trgovina z radio aparati. 1. Jakopič Egon, Celovška cesta 23.
XII. Trgovina z ribami. 1. Kodrič Milan Pogačarjev trg.
XIII. Trgovina s peskom. 1. Pirc Teodor Resljeva cesta.
XIV. Trgovina z reklamnimi trakovi.
1. Sitar Marija Sv. Petra cesta 18.
XV. Branjarija. 1. Ropret Marija Sv. Jakoba trg. — 2. Gvardjančič Pavlina, Topničarska ulica.
Premestitev trgovskih obratov. 1. Er-
javc Fran z Valvazorjevega trga v Wolfovo ulica. — 2. Ciglar Stanko iz R mske ceste v Ilirsko ulico. — 3. Šri-bar Ivan z Dunajske ceste na Gosposvetsko cesto.
Otvoritev podružnice. 1. Raziberger Alojzij, podružnica v Kolodvorski ulici.
O d j av e :
I. Trgovina z elektrotehničnimi predmeti. 1. Willman Rudolf.
II. Trgovina s semeni. 1. Kregar Apolonija, šolski drevored.
III. Branjarije. 1. Černetič Franja, Sv. Petra cesta. — 2. Siard Neža, šolski drevored.
Iz tega je razvidno, da je bilo pri Mestnem magistratu in pri gremiju 30 novih prijav, dočim je »bilo odjav samo
4.	— To je edinstveni slučaj v teku zadnjih let, da se je v razdobju enega meseca prijavilo 30 novih trgovin in odjavilo. tako pičlo število. Konkurenčni boj postaja vedno ostrejši, zato imamo pa zaznamovati na drugi strani počasen porast ljubljanskega prebivalstva, ki daje mnogim povod, da otvarjajo trgovino in to največ izven sredine mesta. To opažamo zlasti v ljubljanski okolici v neposredni bližini mesta Ljubljane, to je na Viču, Udmatu, Rožni dolini itd., v katerih krajih se skoro vsak dan pojavlja kaka nova trgovina.
Ta porast števila novih trgovin gre morda tudi na račun strahu pred novim obrtnim redom, ki ibo zahteval dokaz usposobljenosti za vse stroke in si zato interesenti pravočasno zasigu-rajo obrtne liste.
•4jK'
Sugestivno dopisovanje v trgovini.
Pismeno je mnogo težje vplivati na človeka nego osebno, in to zlasti pri novih trgovskih zvezah, kjer nam manjka vsaka opora za presojo človeka, ki ga nismo morda še nikoli videli. Najtežje se je zato priučiti, da postopoma napredujemo v pismih, da slutimo izraz in vidimo obraz prejemnika in spoznamo učinek našega mnenja, ki naj ga izražamo v pismih; končno je treba zavzeti tudi temu primerno stališče. Toda tudi v tem slučaju je upravičeno gotovo »zadr-žavanje«, to se pravi, da se ne izrazimo takoj izčrpno od A do Z, temveč počakamo na odgovor, da vidimo kakšno stališče je prejemnik zavzel napram gotovim točkam. Spretna izbira dokazov, ki jih navajamo in njih vrstni red, igra v tem slučaju važno vlogo in zahteva od nas, da poznamo ljudi v dno duše in da tvori zmožnost pogajanja in dogovarjanja velik del naše duševnosti.
V trgovskem življenju dobivamo pisma, ki ne predstavljajo pogajanj in dogovarjanj in v splošnem tudi ne vsebujejo nobenih dokazov. Vendar pa ta pisma računajo na sugestiven vipliv: povzročiti željo po nakupu, odločiti za nakup itd.
Dejstvo je, da se težko obdrži in pridobi odjemalce za kvalitetno blago in originalne izdelke. Ne oziraje se na ceno, ki dostikrat prisili kupca za nakup manjvrednega ali priznanega konkurenčnega blaga mesto originalnih izdelkov, so baš čisto osebna razmerja med kupcem in prodajalcem odločilna za nakup ali dobavni nalog. Tu se že določno vidi »sugestivni moment«.
Osnovne zahteve sugestivnega nastopa pri sugestivnem dopisovanju so predvsem spoznavanje ljudi, neka gotova diplomacija; pri osebnem občevanju učinki osebnosti in temperamenta, v dopisovanju pa slog — ustvarjeni pismeni o d n o š a j i — torej tudi psihološki moment. Da pa moremo imeti z odjemalci resnične odnošaje in zveze, mora biti dopisovanje vedno sugestivno in to še posebno propagandi, s katero skušamo pridobiti odjemalce. Zato tudi o tem par misli.
Odnošaji in zveze, osebne kot pismene, se morajo najprej ustvariti in poltem gojiti. Tajnost uspeha in važen del sugestivnega dopisovanja je stalen stik z odjemalci, toda ne v prevelikih presledkih. — Z eno besedo: držimo, kar smo zgrabili! Baš to, da ostanemo vedno v stiku z odjemalci, tvori pravzaprav podlago za naše ravnanje in postopanje ž njimi. In česa manjka pri nas? Ravno ta stalen stik, zasledovanje enkrat oddane ponudbe, navezane trgovske zveze, zavestnega in smotrenega snovanja odnošajev in zvez manjka v našem dopisovanju. Nagib za nova važna propagandna stremljenja je običajno veliko večji kot pa časovno mnogo daljše in težavnejše zasledovanje učinka ponudbe, ki smo jo že pred časom poslali v svet. Tu se jasno vidi — prav tako kakor v zasebnem življenju — kako smo nepočakani, malo smotreni; zato pa vlada tem večja razcepljenost moči, ki se razodeva v neštetih novih začetkih na vseh mogočih poljih, toda brez pravega napredka v jasnih in po preračunanih smernicah. Kakor metulj! A še ta instinktivno posveča ponovno pažnjo cvetu, ki ga je že obiskal.
<5e leži pred nami ponudba, ki ne vsebuje ničesar dragega kot predmete s cenami, pismo, ki hladno odgovarja na prejšnje pismo, tedaj je razumljivo, da tu ne more biti govora o kakein sugestivnem dopisovanju. Zato pa še ne smemo misliti, da je pis*-mo, ki je zelo dolgo in kar mrgoli v njem fraz uljudnosti (n. pr. pogosto besede: »dovolite«, »vdanostno«, »cenjeni« Ltd.) že sugestivno. To je popolnoma napačno mnenje! (Po možnosti ne pišite teh fraz! Pišite tako kot govorite!) Tekoč, eleganten, a ne izumetničen in pretirano duhovit slog je vsekakor dopisovanje, ki sugestivno učinkuje. To je zmožnost, ki se je težko priučimo, zmožnost, za katero
je treba imeti že prirojen dar, ki se pa vsekakor z učenjem še bolj razvije, v posameznih slučajih tudi vzbudi Mogoče je tudi, da kdo v osebnem občevanju, ne pa tudi v dopisovanju vpliva sugestivno, in nasprotrio.
Prvo, česar se moramo pri sugestivnem pismu varovati, je pretiravanje, s katerim mučimo sebe in druge. 0 tem bi se seveda lahko razpravljalo, katera psihološka taktika je pravilna ali pravilnejša in katera smer sugestivnejše učinkuje. Svoj slog ne vsiljujmo drugim kot »edino zveličaven«, posebno ker je slog nekaj individualnega, kot n. pr. pisava; torej se ne da prenesti, in kot omenjeno, lep slog še tudi ni sugestiven. Res, da dobimo z ozirom na slog včasih celo lepa pisma, ki vsebujejo namenoma ali podzavestno pisano neko »toploto«, ki pa kljub temu ne dosežejo svojega cilja, niso sugestivna m puste človeka hladnega alii ga celo odbijejo. Pri takih pismih opazimo, da je imel pisec dva glavna cilja: 1. je hotel podati lepo pismo in 2. je hotel enostransko varovati interese, svoje firme in pod vsakimli okončinami braniti svoje mnenje.
Presežna stopnja (superlativ) naj se kolikor mogoče zabranjuje pri ocenjevanju blaga. To velja tudi za javno reklamo z inserati in lepaki ter za prospekte.
Sugestivno učinkujejo često pisma, ki se pričenjajo s stavkom, v katerem se nahaja slovnična inverzija, n. pr. »Novosti in posebnosti so, kar naši bralci vedno iščejo. Zato tudi Vaš oglas ne sme manjkati v naših stolp-, cih. Radi preglednosti Vam pošiljamo ...« Kot pri inseratih, tako naj se tudi pri pismih polaga veliko važnost na to da človeku stavek »v oči pade« in da nehote čita. Slovnična inverzija že toliko vpliva, da beremo dalje, še važnejša pa je okolnost, da je dotič-nik trgovec, ki ravno novosti in posebnosti ponuja; zatorej bosta ti dve besedi že sami po sebi nanj sugestivno vplivali in mu sugerirali, da naj inserira v takem listu, čegar bralci iščejo novosti in posebnosti.
Tudi velelnik učinkuje sugestivno, a ne vedno in zato je treba biti z njim previden, n. pr. »Prepričajte se sami! »Gospodinje! Uporabljajte le naše milo!« Marsikoga odbija zapoved, ki pravzaprav ni! Toda ljudje so občutljivi! Boljše je uporabljanje vprašalne oblike, n. pr. »Vas zanima to?« »Ali morete komu kaj privlačnejšega ponuditi?«
Kot v začetku omenjeno, ni lahko pisati sugestivnega pisma osebi, ki je ne poznamo. V nasprotnem slučaju je pač lažje, toda pismo mora biti vedno individualno. Skratka, pismo, katero pišemo njej, mora biti tudi njenemu značaju prilagodeno! Ako jo poznamo kot tako, ki rada vidi, da se jo časti tudi v pismih, tedaj seveda ne štedi-mo s frazami vljudnosti — papir je potrpežljiv — tedaj ji kadimo s polno kadilnico.
XjnMjatiaha hond
Tečaj 18. novembra 1929.
DEVIZE:
AmatamLam 1 h. gnid.
Baridn IM..............
Bnualj 1 bele* .... Budimpešti 1 pangl
Cmrih 100 fa...........
Dunaj 1 fefHnf ....
London 1 hut...........
V«wyoik 1 dolar . . .
F**i* 100 ii...........
Praga 100 taroa . . . Trat 100 Mr............
Povprn- Du,	Pontdbc D«i>
	22-81
13-6025	13-5325
—•—	7-908
—•—	9-8915
109440	1097-40
7 9367	7-9657
275-23	276 03
66-31	66-51
—•—	222 63
167-11	167 91
	295-73
FORD HOČE DELATI V JUGOSLAVIJI CESTE.
Poročali smo, da je zaprosil Ford za dovolitev zgradbe avtomobilne tovarne ipri Splitu. »Neue Freie Presse« iporoča sedaj, da bo zaprosil Ford tudi za koncesijo za gradbo cest v Jugoslaviji; koncesija bi bila prikrojena že obstoječim cestnopromeln m načrtom. Gre za prvotne ceste, pripravne za avlomo-bilni promet. Ford nudi jugoslovanski vladi razmerne kredite za financiranje cestnih gradb.
Slovenskim hmeljarjem v pojasnilo!
Ko je letos nastala še trajajoča hmeljska kriza, čitali smo v časopisih, ■da je ministrstvo potjoprivrede dalo hmeljarjem v Bački 8 milijonov dinarjev kot subvenc jo. Vsled tega se je vzbudilo tudi med slovenskimi hmeljarji po-željenje po enaki subvenciji.
Vkljub nasprotnim izjavam, niso prenehali glasovi o 8-milijonski subvenciji hmeljarjem v Bački ter je Hmeljarsko društvo v Žalcu prosilo merodajno osebo v Bački za pojasnilo o tej zadevi in je prejelo naslednje pojasnilo:
»Da bi nam bilo dalo ministrstvo 8-milijonsko subvencijo, to si vi le doni šljujete in je to domišljijo povzročala le velika oddaljenost med Bačko in Slovenijo. Veseli 'bi bili, ako bi nam ministrstvo izplačalo obljubljeno subvencijo 8000 Din.
Savez hmeljarjev je prejel sicer od ministrstva poljoprivrede vsoto 40.000 d.narjev za ustanovitev Zadruge za prodajo hmelja — a kaj je to pri tolikem aparatu, s kojim se naj dela? — Sedaj smo s Savezom na mrtvi točki. Vse stoji, ikakor solnce v Gabaonu! Ministrstvo priporoča, naj se vse stori za organizacijo hmeljarjev ter obljublja pomožno roko za pridobitev cenenega kredita. Mi smo pa odgovoriti, da se Zadruga za prodajo hmelja lahko ustanovi, vendar se pa hočemo hmeljarji poprej prepričati, ali nam bode Zadruga res v korist. Čakali še bodemo nekaj časa, potem pa bodemo opustili pričeto delo.
Imamo 19 protokoliranih in 7 napro-tokoliranih zadrug, ki pa še niso začele delovati, ker še dvomijo o uspešnem poslovanju.
Na intervencijo g. ministrskega predsednika Pere Zivlkoviča nam je Narodna banka obljubila posojilo 8,000.000 dinarjev. Za posredovanje bi si ta druga banka računala 2%, Savez hmeljarjev 2% — tako da bi hmeljarji plačevali
pr bližno 10%. A kje dobiti banko, ki bi hmeljarjem otvorila kredit?
Tako je in nič drugače zadeva o 8-milijonski subvenciji našim hmeljarjem.«
Upamo, da bode lo pojasnilo zadostovalo in da bode utihnilo neosno-vano širjenje netočnih vest1.
ANGLIJA IN NEMČIJA.
V prvih šestih letošnjih mesecih je znašal po angleških računih nemški eksport po vrednosti 373 milijonov funtov, angleški pa 358. To je prvič, da je bil nemški eksport večji kot an-
gleški. Nemška zunanja trgovina zmeraj bolj napreduje, angleška pa nekam stoji. Pred vojsko je bila Anglija prva izvozna država, nato so jo prekosile 11. S. A., sedaj pa še Nemčija in je Anglija prišla tako na tretje mesto.
%yu poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 12 konjev, 10 bikov, 131 volov, 397 krav in 8 telet, skupaj 557 komadov. Povprečne cene za različne
živalske vrste na sejmu dne 12. novembra 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8-50—9, poldebeli voli od 7—8, plemenski voli od 5—6, biki za klanje 7—9-50, klavne krave debele 9—10, plemenske krave od 6 do 8, krave za klobasarje od 3-75 —4-50, molzne krave od 7—8, mlada živina od 7-50—9 Din. Prodanih je bilo 304 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 29 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. :n druge vrste in meso od bikov, krav, telic 12—20, telečje meso 1. in II. vrste 20—25, svinjsko meso sveže 15—27-50 Din za kg.
..... 'v: ' „ .V-	V;	•
::.. v*
Tovarna testenin Pekatete, dr. z o. z. v Ljubljani, naznanja pretužno vest, da je po daljšem bolehanju nenadoma preminul njen šef in družabnik, gospod
Matija Dolničar
Pogreb velezaslužnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 20. novembra ob 15 30 iz Sv. Petra ceste št. 66 na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu časten spomini
Ljubljana, dne 18. novembra 1929.
Oglas.
Komanda 8. žandarmerijskega puka v Ljubljani želi nabaviti sledeče tiskovine:
52.000 pol delovodnega protokola ;
10.000 pol stanione službene knjige;
660 blokov patrolnih listov;
5.000 pol ekspedicione knjige;
1.000 komadov priznanic za najemnine;
3.000 komadov plačilnih spiskov in 400 registrov k delovodniku.
Pozivajo se vsi oni, kateri žele tiskovine dobaviti, da predložijo z Din 5-— kolkovane pismene ponudbe blagajniku tega puka najdalje do 25. novembra 1929 do 11. dopoldne.
Dobava se bo odstopila po odcubrenju Komande žarvdar-merije v Beogradu onemu, kateri ponudi najsolidnejšo ceno. — Po odobrenju in obvestitvi dobavitelja se mora tiskovine v roku od 30 dni izročiti komisiji, katera bo za to odrejena v štabu puka.
Vse nadaljine informacije, katere bi ponudnik rabil v svrho izdelave navedenih tiskovin, se dobe pri blagajniku tega puka.
Komanda 8. žandarmerijskega puka, E. broj 13.090.
Affll vonfiif) ilctdli or■<
o pruvj ir? zrjuvjJjivi /
Veletrgovina |
Razpis.
■ :sy	••	:•	■.	*V.	•	-	j
Društvo Trgovski dom v Ljubljani razpisuje oddajo
vodovodne < staiacsje. centralne
Bf »IIHHMBMMiSM BMHMMBMMBMMM
kurjave in električne instalacije
ji iiiii^JiB—■m —wrmwinw—
v palači Trgovskega doma na Simon Gregorčičevi ulici v Ljubljani,
Vsi potrebni podatki se dobijo od dneva razpisa dalje med uradnimi urami v tajništvu Gremija trgovcev, Beethovnova ul. 10 v Ljubljani.	\
Ponudbe, ki morajo biti opremljene v zmislu razpisa, ju oddati do 28. novembra 1.1. do 12. ure opoldne pri gremiju trgovcev v Ljubljani.
»Društvo Trgovski dom v Ljubljani/*
Brzojavi: Krispercoloniala Ljubljana. - Talefon Itav. 2263.
gggaosssasgifeas) Ljubljana«
Lastnika: ALOJZI) LILLEG in) OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. — Točna postrežba.
v Uubliani
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno Sganje, moko In delelno pri« delke. » Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSarna sa ka« vo In mlin sa dllava s električnim obratom. Ceniki na raspolagol
o
Trgovci in induslrijci
Trgovski
list se priporoča
inseriranje /
K,
.njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, cenike In tudi vse druge
tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n ah
m
e
TISKARNA
MERKUR
milini LJUBLJANA uiuiiii GREGORČIČEVA 23 TELEFON 2002
Lastna knjlgoveznloa Za veCJa naroSlla zahta-
vajte proraGune I
Trofivci, Hlafalte i JmM listo"!
U-r*ja dr. IVAH PLESB. — <■* ! >ir<yv*kio - dodasfcrifako d. d.
li tiskarja: O. »flCHALEK, lijubliana