MIROVNI KONGRES SIJAJNO ZAKLJUČEN. Ameriški prvoboritelji za svetovni mir zborovali v Chicagi tri dni. ZASTOPNIKI VSEH NARODOV. Koliko koristi donese kongres človeštvu, pokaže bodočnost. Chicago, 111., S. maja. — Mirovni kongres ameriški, drugi svoje vrste, je bil sinoči zaključen s sijajnim dvojnim banketom v veliki dvorani Audi-toriuma in v zlati dvorani Annexa; nad tisoč oseb se je udeležilo banketa. Delegatje in prireditelji so jako zadovoljni z uspehom zasedanja. Da li bodo posledice take, da bodo v korist vesoljnemu človeštvu, pokaže bodočnost; navdušeni prijatelji miru so vse kakor o tem trdno prepričani. Na sinočnjem banketu so govorili v prilog miru med drugimi odličnjaki grof Bernstorff, nemški poslanik Wasbingtonu; baron Lagercrantz, švedski poslanik; Wu-Fing-Fan, kitajski poslanik; nadalje angleški, japon ski, norveški in drugi zastopniki. Koncem včerajšnjega zasedanja so bile sprejete razne resolucije v prilog mirovnemu gibanju. Drugi narodni mirovni kongres je bil otvorjen v ponedeljek in je trajal tri dni. Zanimanje za razprave kongresa so bile splošne. 2e v nedeljo ' so pastorji v svojih cerkvah ter delavski voditelji v raznih dvoranah kazali na veliki pomen kongresa. Zvečer pa I z se je zbralo v Orchestra-dvorani toli- I ko občinstva, da so bili prostori na- c polnjeni do zadnjega kotička. Največ- I jo pohvalo je žel za svoj poziv na člo- s veško pravico- in svobodoljubje dr. t Emil G. Hirsch. Označil je vojno naravnost za anarhijo. V starih časih i so bile vojske vsaj v to dobre, da so < narode zbližavale in v gotovem smislu i pospeševale omiko. Razvoj novodpb- < nega prometa in kupčijstva je pa iz -podbil logično podlago tudi tetnu edi-■ JMWM« >;»S«IM»*.M BB-Moje-kovaiijt' i» scbojno klanje. Dr. Hirsch je- primerjal vojno pripravnost, neprestano . oboroževanje posameznih narodov 'z nabito pištolo, ki se jo v zabavo tupa-tam izstreli, ker se siccr ne ve kaj početi ž njo. Samo da se tupatam pozablja, da je nabita. Govorili so še razni prvoboritelji za svetovni mir. K otvoritvi kongresa so pnsli delegatje cele dežele, učenjaki, duhovniki, pravoznanci, diplomatje ter; visoki uradniki zavezne in posammh državnih vlad, ki se živo zanimajo za mirovno gibanje; potem zastopniki o-brti in kupčije, in nazadnje nemalo število zastopnic ženskih organizacij, ki posebno zagovarjajo to gibanje, j Častno predsedstvo pri kongresu je prevzel predsednik Taft; ker se pa m mogel osebno udeležiti, je svoje misli izrazil v pisanju, prečitanem v prvi seji konvencije. Tudi vojni minister Dickinson je bil zadržan. Navzoči so pa bili drugi visoki uradniki zavezne vlade, kakor tudi države Illinois in mesta Chicago. Žrtve viharjev. New Haven, Conn., 4. maja. — Štiri osebe so utonile v silnem viharju, ki ' je besnel pri Faukners Islandu; namreč kapitan barke "Susquehanna", njegova soproga in dva mornarja. " puluth, Minn., 3. maja. — Parnik "Moore", s posadko 12 mož in 30 osebami na krovu, se je bržkone potopil, kakor sp se potopili parniki "Aurania", ••Russia" in "Nester", v strašnem viharju, ki je divjal po Gorenjem m Michiganskem jezeru. Chicago, 111., 2. maja. — Zimske viharje je donesel "prekrasni majnik . Snežilo je včeraj, kakor navadno sredi zime. Memphis, Teijn., 1. maja. — Po poročilih iz držav Arkansas, Tennessee in Mississippi jc tornado v četrtek zvečer zahteval nad 100 človeških žrtev in kacih 200 oseb je bilo ranjenih, od katerih bodo še nekatere umrle Gmotna škoda še ni precenjena, tod; je velikanska. Cedartown, Ga., 1. maja. — Sinoč nji vihar je zahteval 12 človeških žr tev. Sedem mrtvih črncev je pripada lo enej in istej družini. Albany, Ga., 1. maja. — Sest mrtvil in neizmerna gmotna škoda: to je po i sledica viharja, ki je davi besnel tuka; Cassville, Mo., 30. apr. — Enajst c •seb je b"lo usmrčenih in nad 30 ranjc nih, ko je tornado besnel čez mestec Golden. Superior, Wis., 30. apr. — Tu besr najhujši blizzard celega leta. Istotak v Duluthu, La Crosse in drugod. Chicago, 111., 30. apr. — Vihar j včeraj divjal tukaj in napravil ogron no škodo. Več ljudi je bilo usmrčenii BREZ DELA 2,000,000 ljudi v Združ. Državah po uradni cenitvi Delavske Zveze Ameriške. Washington, 1. maja. — Tajnik Frank Morrison 0(1 "Zveze "American Federation of Labor" je danes izdal uraden seznam, po katerem je 2,000,-000 državljanov Združenih Držav brez dela. G. Morrison je izjavil, da je ta cenitev nizka. Rekel je, da so glede teh številk uradniki Delavske Zveze Ameriške prišli do soglasja na tozadevnem posvetovanju v glavnem stanu ob navzočnosti predsednika Gomper-sa. Te številke, je rekel, so bile soglasno sestavljene po najskrbnejših cenitvah odstrani mož, ki skozinskozi poznajo delavske razmere po vseh Združenih Državah. (Op. ur. Rojakom v stari domovini svetujemo, da začasno ostanejo doma in počakajo, dokler jim ne sporočimo o boljših časih v Ameriki. Nikar ne verjeti brezvestnim agentom, ki skrbe samo za svoj dobiček.) 1,000,000 akrov za naseljence. V Routt countyju, na severozapadu države Colorado, je milijon akrov do bre vladne zbmlje proste za resnične naseljenca Ta ogromni okraj obsega nad 4,500,000 akrov. Večji je nego državi Connecticut in Rlfode Island skupaj. Nova Moffat-železnica je dograjena do Steamboat Springs, glav nega mesta v Routt countyju, 24 milj ki od Denvera, in prosta vladna zemlja Vrž bo hitro zasedena po novih naseljencih. 'j Sedaj je samo 7,000 Oseb v Routt hai countyju. Večina izmed njih, ki so v vjt, zakoniti starosti, je že zasedla vso ^ zemljo, ki jo dovoljuje 'homestead'- Lj0] postava. Samo kacih 40,000 akrov je ,10l obdelanih. Vsak državljan Združenih ne_ Držav nad 21 let star je upravičen za- mo sesti 160 akrov in če živi pet let na do- snl tični zemlji, postane njen lastnik. 0S( Zemlja je opremljena z vodo, pod- jj. nebje je dobro, prst rodovitna in letina obilna. V zadnjih desetih letih so na-| seljenci na "homesteadih" v Routt L,r, countyju izpremenili divje palnjave v pr, lepa žitišča in travnike. sa: Okra] Routt je zelo slikovit, voda je ol bistra in čisla.! tzviraioč v>. «tiež.nens.| r;} gorovju, divjačine in rib je vsepolno, pj, jeleni in košute so mnogoštevilne itd., so skratka — Routt county ima najlepšo bodočnost. vr Inn ' j" Dokaj srečen izid. Pittsburg, Pa., 4. maja. — Vsled eks- gl plozije smodnika, ki se je pripetila j"c 2000 čevljev pod površino zemlje v ' Arona-rudniku "Keystone Coal"-kom-panije v Aroni, Westmoreland county, \ j je bilo sedem premogarjev bolj ali vj manj ranjenih, dočim je med njihovi-mi 200 tovariši nastal strah in trepet. ^' Premogarji so se peljali na vlaku elek-' tričnih vozov v jamo, da prično z de-j lom, ko.je naenkrat nekaj zabliskalo 11 in zagrmelo. Delavci so, misleč, da se ! je pripetila plinova eksplozija, bežali v ! zmešnjavi proti jamskemu izhodu. Ko 1 pa ni bilo opaziti niti sledu o plinu, so r se nekateri vrnili na pomoč ranjen- ^ ' cem. Te so prenesli v bolnišnico v " 2 Greensburg. V rudniku so rabili ful-1 ' 1 minit in raba smodnika je bila prepo- ^ vedana, ampak bržkone je bila v jamo . vtihotapi j ena škatlja smodnika, težka z kacih S funtov, ki jo je iskra od elek- ^ . tričrtih vozov zažgala. Rudnik jii bil '! poškodovan. ^ j. Črna roka? j New York, 4. maja. — Brooklynska J k policija je prijela dva moška, ki sta p osumljena, da sta 7 letnega Antona P 1. Malfetti ugrabila in pozneje usmrtila, ter njegovo truplo vrgla v East River, | ker nista bila vstanu od matere deč- j n kove izsiliti nobene odkupnine. Antonio je izginil dne 14. marca in njego-i- vo truplo so pred dvema tednoma na-". šli v reki. Dvakrat sta dva neznanca, di inozcmca, obiskala mater dečkovo, s katero sta govorila o ugrabljencu, na-■>_ kar sta jo vprašala, koliko denarja ima ,e na banki in da li se je odločila, dati .]. kako odkupnino za sina. Ko sta ne- znanca sedaj spet prišla na obisk, sta | e_ bila prijeta, e. ja Viljem II. spet potuje. Berolin, 2. maja. — Glede potnih č- načrtov cesarske dvojice v bližnji bo-r- dočnosti se je razglasil sklepčni vspo-a- red. Cesar in cesarica se dne 10. majnika snideta s kraljem Viktor Ema-•ih nuelom in kraljico Heleno. Dne 14. o- majnika bo cesar Viljem dospel na Du aj. -naj. Izpolnjujoč željo vseh (!) kro-o- gov prebivalstva, bo cesar Franc Jo-je_ žef sprejel prijatelja in zaveznika v ,ce prestalnem gradu, namesto v gradu Schoenbrunn, kot je bilo izprva na-. meravano. Tako bo omogočeno, da f11 bo širše -občinstvo dobilo bolj na po-gled nemškega cesarja, ki so mu namenjene šumne ovacije. Da se cesar je V-iijem in kralj Edward med svojim m- bivanjem Sredozemskem morju lih. sniAeta, je sedaj še kaj neverjetno. SE KOLJEJO KRISTJANE. V pokrajini Adana v Mali Aziji 30,000 oseb usmrčenih in 35,000 brez strehe. NEVERJETNE GR0Z0VIT0STI. Dekleta zamenjavajo za puške in ravnajo najgrje z ženskami sploh. Adana, 3, r'aja, via Larnaca, Ciper, 4. maja. — V Adani vlada še vedno brezpostavnos.. Še vedno več ljudi se usmrča v mest; 30,000 ljudi je storilo smrt v pokrajini Adana ob klanju, in 35,000 jih je br-z strehe in brez denarja, da se klatijo kot begunci v vilajetu. Število tistih, ki so bili ubiti samo v Adani, cenijo na 6,500. Adana je v strahovladi 4,000 vojakov, ki more, po-žigajo in plenijo. Spoštovanja do lastnine inozemcev nimajo prav nič. Francoski šoli sta razdejani in bati se je, da so ameriške šole, prodajalnice in misijonske postaje popolnoma uničene. Skoro povsem verjetno je, da oblastva nameravajo, dovoljevati tudi nadalje klanje kristjanov. Vojaki tukaj se vedejo kakor bi vodo brizgali v plamene, v resnici pa rabijo petrolej, in tako nalašč še podžigajo ogenj. Bati se je tudi za ameriške misijonske postaje v Hadjinu in Tarsusu. Vse brzojavke, ki dohajajo čez .turške žice, so, pod-enexenzuri. Tarsus, 24. apr., via Carigrad, 4. ma-— Verodostojna poročila o grozo-bstih, ki so jih fanatični mohame-ici izvrševali v vaseh tega okraja, [lajajo šele sedaj. Najhujše podrob-sti teh pripovesti so skoro never jet-Gotovo je brez dvoma, da je naj-inj 10,000 ljudi v tej pokrajini storilo irt, po nekaterih cenitvah celo 25.00C eb. Vasi kakor Osmanieh, Badže unadieh, Kara, Kristian, Keoyjr ■zetok so dejansko izginile s površja iaka teh vasi je imela od 500 dp 60C ebivalcev. V nekem mestu s 4(M ebivalci jih je ostalo pri življenji mo 100 in ti so skoro vsi '-ženske Ji roci. Istotako se je godilo na te i fni-umli. --ki«*«.a! vjt i ti.it-vitir; anjava gosta posejana. Pobijalci ni poznali riič usmiljenja. Turčini s< ali celo Grke -in Sirce z Armenc ed. Cele družine so zgorele v svo i hišah. Stotere devojke in žene so bil ljavljene in odvedene v hareme. Pc ičevalec je doznal, da se je v neken -aju 100 Armencev udalo vojakpn jetniki so bili vedeni na odprto polj« ier je bilo ženskam ukazano, posta iti se v stran od moških. Ti so bi si ustreljeni. V mnogih slučajih s ile usmrčene tudi žene, ki so se okle ile svojih mož in -jih hotele ščitit Inogo žensk je bilo ranjenih, ker n d spustile svojih dragih. Mladi Tui i v soseščini Tarsusa zamenjavajo s< aj armenske devojke proti konjem i lodernim puškam. V teh desetih dne o se uganjale brezumne orgije p« otnosti in grozovitosti v itnenu pl1 lena in turške vere. Med klanjem pre 4. leti se ni kazala taka poželjivos smrčati ženske in otroke, kakor v te meh. Brezštevilni vzgledi so, da ! enske in deco hladnokrvno klali. Irugih slučajih so bile ženske druga Irugo pripeljane ven in ustreljen nedtem ko so gledalci pri vsakem n rem usmrčenju ploskali z rokami. Tarsus, 3. maja, via Carigrad, 4. m a. — Po semkaj dospelih poročilih e izvršilo klanje vaščanov v Kozol jku pod sledečimi okolnostmi: Precl e dospel prvi oddelek krviželjnih ir hamedancev pred Kozolook, so vaše nje že doznali o klanju Armencev, : to so se oborožili in pripravili za brambo. Mohamedanci se niso up naskočiti vasi, šele ko je dospelo H obkolili vas. Okrožni guverner se izrekel za pripravljenega, Armence tit', ako izroče orožje. T0 so vašča: po daljšem pogajanju storili- Pot so bili peljani iz vasi pod pretvezo, bodo spreniljeni v drug, varen ki Prišedši na odprto polje, so se Tu vrgli nad vaščane in so jih poklali, čim so z ženskami strašno ravnali. Chicaški socialisti. Chicago, 111., 2. maja. — "Tihi" v test socialistov, ki jim ni bilo dovo no, v dan 1. majnika prirediti v sri šču mesta parado, je bil zelo klavi V nedeljo popoludne bi se imel v L front parku vršiti veliki shod, s: brez v sac i h govorov, ampak z nioll< tembolj kažoč mestnim oblastvom, socialisti protestirajo proti omejitv namišljeni ugonobitvi njihovih pra Tekom popoludneva se je zbralo cih 150 "protestantov". Rdečih zai niso razvili, pač pa so moški m večinoma rdeče klinčke v gumbni Ko so proti 3. uri vodje sociališki deli, da bi imela ta demonstracija uspeh, so se razkropili razočarani, sela na je bila nad tem policija, l imela ničesar opraviti; zbrana je v večjih četah. MIL. ŠKOF STARIHA častit nik iz (O j. dopis, held ij mil. nifce ko v< Odprto pismo in prošnja. Milostljiva g g. slov. škofa: Jakob Trobec in Ivan Stariha! Častita slovenska duhovščina! Slavna društva slovenskih katoliških jednot! Cenjeni rojaki sirom Združ. Držav. Mi Slovenci v Ameriki smo v resnici lahko ponosni na vse, kar smo tekom desetletij v bratski slogi lepega dosegli v naši novi domovini: Poglejmo naše lepe cerkve, zidane ne od bogatinov ampak od revnih delavčev! Postavljene so, da bodo poznim rodovom pričale o živi veri naših očetov. Poglejmo naše dične jednote! Postavljene so na podlago bratske ljubezni, medsebojne pomoči in na podlago usmiljenja do vdov in sirot. Poglejmo našfc cvetoče naselbine! Rojaki si postavljajo svoje lastne domove, trgovina in obrt povsod vrlo napreduje in se razvija. Slovenji v Ameriki nikakor nismo zadnji narod in v resnici smo lahko ponosni na vse, kar smo pridobili v složnem sodelovanju za ugled in napredek našega naroda. Nekaj pa manjka našim slovenskim naselbinam'(Pa: ne vsem. — Opomba uredništva..), kar bo moral vsakdo pri-poznati. Ta stvar, o kateri hočemo v tem odprtem pismu izpregovorki natančneje, s.b: n a š e f a r n e ,. š o I e. Naše farne šole niso to, kar bi morale biti. Vsak zaveden katoliški narod v Ameriki si poleg cerkve sčasoma postavi tudi. svojo farnej šolo. Ce pri svoj ega j e-z i k a Kaj pa imajo slovenske farne šole? Ponekod imajo svetne učiteljice, drugod ipa imajo sestre tuje narodnosti bodisi angleške, češke, poljske i. dr, (Ponekod pa tudi sestre sloven- ske narodnosti, n. pr. v Jolietu, Pue-bli itd.—Opomba uredništva-) Naša JBUM-I j.0: SI o: v-ji n « k i h-r stari ž -p v • ■ -...ir-rj r .......J5.1.J, t o t is k i h šol a h v A mer i ki u č'-t i ne S a m o r š.č a n s k e ga u a-,u k a, ne s a m o a n g l e Š č i n e. a m-p a k se mo r a j o u č i t i t ud i s l o-v e n s k ega m a t e r i n e g a j e zika. Danes imamo v Ameriki slovenskih šolskih sester toliko, da jih skoraj lahko seštejemo na prste ene roke; šolskih otrok je pa v raznih slovenskih naselbinah na tisoče. Naselbine rastejo, ob enem pa tudi narašča in se množi šolska eleca. Žalostno, preža-lostno za otroke, ki hodijo v brezver-ske ameriške šole! Versko m narodno bodo izgubljeni. Žalostno- pa tudi, če hodijo v katoliške šole druge narodnosti, ker v tem slučaju bo večina njih za naš narod že v prvem rodu izgubljena. Če bi mi imeli dovolj slovenskih šolskih sester, bi pa izročili otroke slovenskih starišev tem blagim in požrtvovalnim redovnicam, ki so se zaobljubile, da hočejo celo svoje življenje posvetiti-krščanski vzgoji slo-Cjgto venskih otrok. Slov e n s k i h š o l -skih sester potrebuje skoraj vsaka slo v e n s k a f a r a v Ameriki. Oelkoel jih dobiti? Razume se, da jih ne moremo dobiti od nikoder drugod kot iz starega kraja. Kdo 'naj j"h dobi? En duhovnik, ena fara tega ne zmore; stroški so preveliki. Česar pa ne zmore posameznik, to z lahkoto stori cel slovenski narod v Ameriki. In ker je naš namen' blag, ker hočemo vsem slovenskim naselbinam koristiti, če dobimo slovenske sestre iz starega kraja, katere naj-1 bi tukaj ustanovile svoj samostan, zato se v tem odprtem pismu obračamo do celega slovenskega naroda v Ameriki s pro,šnjo: pomagajte! Višja nadpastirja, milostljiva gospoda slovenska škofa 1 čujta gias naše prošnje: pomagajta nam z besedo in z dejanjem! Častita slovenska duhovščina 1 Gospodje, vi ki delujete med našim narodom ali med tujim — SleDvenci ste vseeno ,— prosimo Vas, pomagajte! Pomagajte z vspodbujevalnimi dopisi v listih in pomagajte tudi dejansko! Slavna društva naših katoliških jed not: društva Kranjsko-Slovehske Katoliške Jednote, društva Jugoslovanske Katoliške Jednote, podporno društvo sv. Barbare, društva Slovensko-Hrvat ske Zveze, prosimo Vas: pomagajte! Spoštovani predsedniki društev naših katoliških jednot, prosimo Vas, raztol mačite veliki pomen tega poziva svojim članom na društvenih sejah in ob enem jih: prijazno opomnite, naj vsak društveni sobrat po svoji moči kaj dobrega stori v ta lep namen! Vi slovenski časopisi: Amerikanski Slovenec, Glas Naroda, Glasnik in Slovenski Na-refd, bodite toliko prijazni in na široko odprite svoje predale vsem dopisom, ki bodo razpravljali o tem, glas naše prošnje pa zanesite sirom Ame nMo katoliško srce; enega ali 'dru-gnši rojaki'|boste predramili, da bo rejp.1: Tudi 'jaz hočem položiti svoj tiar' na oltar slovenske domovine za lepo krščansko vzgojo naših slovenskih otrok v Ameriki. Pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Če se vsi aH vsaj večina naših rojakov zaveda syoje narodne dolžnosti in če vsak po svoji moči nekaj daruje, pa bo v kratkem mladina slovenskih starišev v Ameriki v rokah dobrih slovenskih sester, ki bodo otrokom izobraževale ne samo duha ampak tudi srce. * če pa Bog blagoslovi naše blage namene in če se bodo darovi zbirali v večjem številu, pa bi bilo dobro in koristno postaviti p r e p o t r e b n o siroti f« ni c o za slovenske sirote v Ameriki. Nesrečni: Otroci, ki bi izgubili očeta in mater, bi našli v tt'j hiši' svoj dom zopet pod nadzorstvom; slovenskih sester. Oče in, mati bosta lahko za*. tisnila svoje oči, če bosta znala, da po , njihovi smrti bo njihov otrok našel, dom, kjer bo preskrbljen na duši in ' telesu. ' Naš velik načrt,, čegar izvršitev bo v prid neumrjočim dušam nedolžnih o-trok slovenskih .starišev je torej:. Dobi m o slove n s k e š o 1 s k e se« stro v A mir i ko in če le mo-go č e, p o s.t a- v i in o., sirotišnico. dom za slovenske sirote! Kako velika naj bi bila. to bodo pokazale potrebe. Milostljivi gospod nadškof čikaški James E. Quigley je o tej stvari natanko poučen. Sam je že vspodbuja'1 duhovnike naj začno delati na to in sam je obljubil svojo pomoč. Ta.^tvar se; je začeja pri nas, v \Vau-k o ga mi, ker sami. dJima živo čutimo, ravno pri nas spr&žiia ta nad tem «e ne more nihče špotika ti, ker če hočemo začeti, nekje se mora začeti. Ker je pa namen lep in nesebičen, zato upamo, da v tem ožim se bomo združili vsi rojaki po .Ameriki,; ker to bo v korist vsem slovenskim naselbinam. Spodaj je tiskan odbor; ki so ga v Watikeganu na posebni, nalašč v to prirejeni seji izvolili farani cerkve Matere Božje v Waukeganu. K sklepu naj še omenimo, da bomo imena darovalcev in darovalk natisnili v posameznih izkazih v vseh slovenskih katoliških listih v Ameriki, Nazadnje bomo pa še sestavili celoten zapisnik, kjer bodo natisnjena vsa imena darovalcev in darovalk. On pa, ki je nekoč otročiče objemal in jih posajal v svoje naročje in jih poljubljal in ki je rekel: "Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo!" On naj bo vaš plačnik za však najmanjši dar, ki ga boste žrtvovali. Waukegan, III. 1. maja 1909. Rev. Ivan Plevnik, 620 — JOth Str., Franc Barle, 1424 McAllister Ave., Ivan Umek, 1414 McAllister: Ave., Matevž Slana, 620 — lOtli Str., "Amerikanski Slovenec" bode drage volje priobčeval tozadevne dopise in priporoča rojakom posebno v onih naselbinah, kjer še nimajo slovenskih farnih šol in slovenskih šolskih sester,, da se zavzamejo za to velekoristno stvar in preskrbe svoji deci dobro katoliško vzgojo na podlagi materinega jezika. ' ' ______________ Castro zgovoren. San Sebastian, špansko, 4. maja. — Bivši predsednik venezuelski, Cipria-no Castro, je semkaj dospel iz Pariza in ostane tukaj kaka dva dni, nakar odpotuje v Sanfander, kamor se pripelje njegova soproga na parniku iz Zapadne Indije. Castro je sporočil.več osebam, da se vkratkem odpelje v Ecuador, kjer bo potem čakal priložnosti, da se povrne v Venezuelo, če bo treba "celo s silo".. Kajti "njegov učenec'1, predsednik Gomez, je nesposoben, pravi Castro, in dežela se ga bo kmalu naveličala. Čehi za svoje pravice. Dunaj, 4. maja. — Kakor poročajo iz Prage, je .tamošnje mestno svetoval-stvo sprejelo izvenreden sklep, da izsili od vlade pravico češkemu jeziku, Mestno svetpvalstvo je sklenilo, da odreče svoje sodelovanje pri naborih novincev, če se ne dovoli: uvedba če- rike v slednjo kočo, kjer bije kako slo-1 škega jezika. fmMERIKANSKl SLOVENEC List za slovenski narod v Ameriki m glasilo K. S. K. Jednote _ - ,:■■•'■ .................. i ■ I ■ _______11 ...................-—:-----L- ^rr^rrr;:----——:-------------r-----:------—.......______—.....i --r-—p-B 22. številka .Joliet, JllinoiK. 7, maja 19(>9 I^otnil. 3SLV"1,1.1. Kv , .. ..........— .......................- ■ 1 11 ,.:.' .....—........—.........."" ....... • ---------r*—r;11 ---------J ;"':"" ■." ■' ' ' : * " '"' ' 1 ~ " ** miJu. {>ivur aiAKina m f f' —v topi zaradi slabega zdravja in se poda v staro domovino. »s; D., 27. apr. — Danes je bi-iiip razglašeno, da je mil. g. škof u i Stariha, ki je bil v tej državi ;f ;f dem let, podal prošnjo za od-P 4radi slabega zdravja. Tudi pra-),„ Ji>, je bila njegova resignacija v tiK mi že sprejeta, in da se vele-lit in. priljubljeni ta dostojanstve-iz zdravstvenih ozirov poda v sta- sljj'ensko domovino k daljšemu od- la!ll< :itl|i. dese 0| : nr. Prav pred sklepom lista I gli o,!/:r<'jtli iz Leada, S. D., obširen naše listki ga v celoti priobčimo pri- nov l.1)-'- Za danes iz njega samo po- stav "'•i ""o. da je vest o resignaciji pre- prič k škofa silno užalostila vse ver- glej e ile škofije, ki najbolje vedo, ka- Ijen vtike so zasluge, ki si jih je naš me< esajftiti rojak stekel za razvoj kato- usn cefei življenja v škofiji Lead, kjer je mo ■'a: ob svojem prihodu takorekoč poš iti ledino. ^ Ko je imel premil. g. vin: dilja dne 25. apr. svoj zadnji govor se O-tiodnico, so verniki neutolažno kor :l|vili solze.) sme ------1—_ pri( : oosevelt ustrelil šest levov. vg! j ■ kaj Naiobi, Brit. Vzhodna Afrika, 1. seli ijl — "Štirje mrtvi levi so v Roose- l,re I tov® taborišču na'' Mau-gričevju 1,02 2(K nli več deželanov, ki se nahajajo lov ; i ekspediciji,-pleše in raja od \[a sclj' nad nenavadno lovsko srečo ^ •vi bili včeraj ustreljeni. Tri je ^ drl gospod Roose,velt, vsacega z stl ijji. strelom, in četrtega "kralja "jcf pa njegov sin Kermit,' ki je pa1 , r>r;i trikrat ustreliti; predno je bii; . v ilrtev. Roosevelt in njegov sin; vecffi prekipevata veselja nad toliko < ^ <;r-yi|ri:.povedati treba, da je levov vi • dnj|m času po Mau-gričevju nena-idno'inhpgo; tudi je angleški lovec t ' v<* •*.......I: 9* ©llPffcr TCm®* ;-.s$de-pm**/P. ko so otroci in njih očc-siu I. . rtma; drago ofeličje, katero je '• N® njih • nad vse ljubeče. 'Težka je res ločitev od predragih na tem svetu, tem bolj nas naj upanje navdaja, da se enkrat vidimo v boljšem življenju, kjer ni tu-ge ne žalovanja, ampak večno veselje. Žalujoči družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Ranjki naj sveti večna luč! Dne 26. aprila je umrla našemu rojaku Jos. Plutu 6 tednov stara hčerkica, Julija Ana. Pogreb je bil dne 27. aprila. Starišem izrekamo naše sožalje. Jos. J. Peshell. se vrši v kovačnici, kamor pribeži Janez, "divji lovec", vklenjen, in prosi navzoče, naj ga oproste železnih vezi, česar pa noče nobedeji storiti, boječ se gosposke. Le dospevši njegova ljubljenka "Majda" ga oprosti vezi, za kar ji iz hvaležnosti poljubi roko (med občinstvom ironičen smeh), ona pa ga prosi, naj se skrije v gore, da se tako reši^gosposke in vojne. — Tretje dejanje nam predstavi vaško krčmo, kamor pridejo fantje in dekleta z godci se veselit pri vinu in plesu mladega življenja. Ta prizor je naše fante in dekleta kar elektriziral. Živo v spominu so jim časi še, ko so onstran oceana, na Slovenskem, v krogu svojih drugov, družic se veselili mladosti, ne le pri vinu, s prirodo vred, v eni harmoniji cvetoče poezije. — Četrto dejanje nam predstavi visoke alpske planine, kje^- prepevajo dekleta, piska veseli pastar, kjer se lovec čuti najsrečnejšega, ako mora zasledovati divjega gamsa, ali kozla. Ta prizor nam kaže, kako tragično je končal "Gašper", Janezov tekmec, ustreljen od divjih lovcev. In divji lovec "Janez", ustreljen od "biriča", pade v brezno, in njegova ljubljenka "Majda" za njim. Igro so igralci dokaj povoljno rešili. Seveda so nekatere pomanjkljivosti, ki se pa na takih odrih ne morejo vpošte-vati, ker je premajhen za-enake igre. Posebno pohvalo zaslužijo "Tonček", vaški berač (S. Opolsky), ki je tako izborno, s kretnjami in humorjem pokazal zmožnosti igralca. Dobro je igral "Gašperja" tudi J. Ran. Tako tudi "divji lovec" Janez (W. Predovich) je izvrsten igralec. Sicer tudi "Majda" (gdč. Francika Predovich) je dobro nastopala, le da je nekoliko pretiho govorila. Društvo "Prešeren", ki so bili iz njegove srede večinoma igralci, je zapelo med tretjim in četrtim dejanjem pesmi "Slovenec i Hrvat" in "Hej Slovani". Občinstvo jim je gromko izkazovalo svojo pohvalo. _r. Soudan, Minn., 2. maja. — Zadnje čase so se začeli iz tukajšnje naselbine jako seliti Slovenci s svojimi obiteljmi, in sicer največ na farme ali kmetije, hoteč si ustanoviti svoje lastno ognjišče in preskrbeti si boljšo bodočnost. Največ se jih je obrnilo v tej zadevi na našega rojaka Ignac Česnika v državi Wisconsin, ker prepričani so, da tam ne bodejo ogoljufani, in da jim bode on dal dobre svete. Tudi jaz odobravam njih načrte, ker vem, da si bodejo veliko pomogli bodisi v enem oziru ali v druzem. Ne bode jim potreba svoje življenje v nevarnost izpostavljati tu po rudniku, ampak delali bodo, pod milim nebom, na dobrem zraku! Želim vsem obilo sreče! Prišel je lepi majnik, ko vse zeleni, vsa zemlja se odeva v zeleno obleko,— ali ne tukaj. Prvega maja je tako sneg padal kot o Božiču. Sedaj, ko to pišem pri gorki peči, je zunaj tak mraz, da se moramo v kožuhe zavijati ko gremo po opravkih. Delavske razmere so se sedaj malo zboljšale, vendar ne svetujem še nobenemu sem priti; seveda v slučaju, ako nima drugje dela, lahko pride sem, morebiti bode dobil tukaj delo vkrat-kem. Pozdravljam vse čitatelje in čitate-ljice Amer. Slovenca. Tebi, vrli nam tednik, pa želim mnogo uspeha. Stupica Leopold. POZOR, ROJAKU urejeno Moderno gostilno National Buffet r katerej bodetn točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, III DENARJE V STARO DOMOVINA pošiljamo: 10.35 .............. 50 kron, 20.55 .............. 100 kron, 41.10 .............. 200 kron 102.75 .............. soo kron. 205.00 ..............1000 kron. 1020.00 ..............5000 kroft Poštarina je všteta pri teh svotab Doma se nakazane vsote popolno®! izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuj' c. kr. poštni hranilni urad v 11 12. dneh. Denarje nam poslati je najpri.„ neje do $25.00 v gotovini v pripor«3 čenem ali registrovanem pismu, večj« zneske po Domestic Postal Mom Oder ali pa New York 13ank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. r New Yorku izjavlja: Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iz-nasel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-rnočka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. y Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. I V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. Ad. R1CHTER «St Co. 21S Pearl St., New York. fa Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ^•^^Striteirje-v^e uilice 2>av^ sprejema vloge na knjižice in na tekoči račijn 1 ni ter je obrestuje po čistili ^ TtSŽ /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po i dnevnem kurzu. «»!»vm5«<, V Qi AAO OOO t>-------: „1. lad K 300-0( Collegeville, Minn., 3. maja. — Prosim, sprejmite naslednje vrstice, gospod urednik, v nam zelo priljubljeni list A. S. Tukaj nas je 12 slovenskih študentov, od katerih študira rjekaj klasike, drugi pa knjigovodstvo ali "Commercial course", h kateremu spada tudi kratkopisje, zemljopisje, zgodovina in še več druzih potrebnih reči, med katerimi ne smem pozabiti angleškega katekizma. Skratka, tukaj se učimo vsegži kar je človeku v prid bcidisi za časno ali večno srečo. Tukajšnji knjigovodje pa so še posebno čislani čez navadne takozvane "Business college študente", zato ker se tukaj jemlje vse bolj natančno in po več jem kot pa v navadnih college-ih in še posebno, ker so poučeni v verskih zadevah in tako ostanejo vedno zanesljivi možje, ko pridejo v službo. Tudi navadni Business college-i imajo med svojimi alumini dobre može, ali tukaj se govori o večini. Za Slovence je tukaj še posebno dobro, toda morajo že popred /razumeti vsaj nekoliko angleščine. Ko imajo enkrat mul začetek, potem gre hitro naprej. Poznam Slovence, ki so komaj nekoliko lomili ob prihodu, a koncem leta jim je že šla govorica "kot mlin". Pred vsem pa jeitukajšnja šola kot nalašč za mlade fante, kateri živijo po mestih in jih starši želijo zavarovati pyed slabo druščino. Večina naših študentov je iz mest. Število vseh študentov je (letošnje leto bilo nad tristo, Kar se tiče zabave, je tudi vse v najlepšem redu. Sedaj poleti imamo "baseball", veslanje po jezeru, in sprehod po lepo vrejenem drevoredu. Tudi Pueblo, Colo., 27. apr. — Zadnji teden imeli smo dokaj mrzlo vreme, in sneg je padal kot da prihaja zima; pa smo skoro že sredi pomladi. Sedaj pa imamo zopet lepo, toplo, kakor v poletju vroče vreme. Delavsko stanje se tudi ni še nič zboljšalo, kakor izgleda, je še slabejše kakor je bilo preteklo leto. Eno največjih jeklarniških podjetij, kar jih je na zapadu, C. F. T. Co., v pueblški je-klarni, posluje večinoma le dnevni čas; sicer še ni znižalo plače delavcev, kakor so storile v večini razne družbe na vzhodu; pomanjšala si je pa" število delavcev v vseh oddelkih. ': Tukaj je umrl rojak Alojz Zadoinik, ir noči od 23. na 24. aprila. Revež je bžal na prostem, in sicer v neposredni I.Hžini gorečega in tlečega pepela, tako se je vsled smrdljivih pliripv zaduši, in je tako končal še mlado življe-nfc. Bil je doma iz Ribnice. Radodarni rojaki so darovali za pogreb. Bil je'sicer v podpornem društvu, a zadnji čai ni vplačeval društva,, in bil sus-pe^dovan. Mčeraj, 26. apr., se je poročil v slo-verski cerkvi Franc Žele s Pepico Lav rič,ženin doma z Notranjskega, nevesta od Žužemberka. Na oklicih pa jih j\ še kacih pet parov, ki se v kratkem poročijo. V iedeljo 25. apr. zvečer je "Sloven-sko-Hvatsko dramatično društvo" pri-iredilo v cerkveni dvorani zanimivo igro fDivji lovec". Dvorana je bila iiatlačjno polna, ne le samih Slovencev, anpak tudi Hrvatov, Dalmatincev in drujih narodnosti, ki niso prišli le zaradi igre, velika iz radovednosti, iii ker je bil lep dati, in v nedeljo vse mesto "suho", tako da je vsak rad šel v dv-onno, kjer se je dobilo (za denar) tudi "soft drihks". Pred, med in po igri sviral je kvartet po vodstvom M. Jennana. [gra je bila res zanimiva, vse občinstvo je bilo navdušeno, ko so se me-nivale razne točke. — Prvo dejanje n(s povede na vas, kjer si fantje po-n|či ob luninem svitu kujejo načrte o stojih ljubicah in prepevajo gromke pismi; in kjer vsled izdaje kmeta "?eža", ujamejo zaljubljenega "Janezi", poglavarja divjih lovcev, da mora V vojno na Laško. — Drugo dejanje W.V.^WWAVSW.V.W.V. V.W.V,VAWA\% VVAWWWVVW SVtWAVWWWW. Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906. —-25! m Blood Purifier MJmttšt 1* P*M ClOiT.- AN EXCELLENT AND KIME remedy • fo- &w» tntlUSmi D&aua. Omk fo* Sw,.', Eftavd Otmli, rej Sia-cs. Bledost lic. Je karakteristišno znamenje slabe krvi v vašem sistemu. Odvrniti ble-'dost pomnožiti eri, in jo očistiti od vseh nečistih tvarin, rabite Severov kričistilec. Veliko pomaga v mnogih slučajih ker je najbolj lek za vse krvne bolezni. Okrepča vašo bledo kri,, potom čistenja krvi ozdravi vsak slabo krvjo obdan orgon telesa. Cena $1.00. NEPREKOSLJIV ZA bule, zastrupljenje krvi, priščl iti mozelji, vročinski ztiaki od soltica, bledost iti vse druge bolezni ki jih povzroča slaba kri. G. Frank Schnidler, Crabtree, Oregon, nam piše:— "Vaša zdravila so res prav izvrstna. Moja žer.a je hudo trpela od izpahov na obrazu, kateri so pa po rabitvi dveh steklenic Vašega Kriči-stilca popolnoma izginili. Izrekam Vam srčno zahvalo." N Prodaje se v vseh lekarnah. Vprašajte samo za Severova. Nervozna oslabelost. glavobol, umobol, nespalnost, histerija, nervozna oslabelost, nervoznost, in vse druge nervozne bolezni, se takoj ozdravijo z pravim rabi j en jem Severovega Nervotna. Ki je najboljša tonika za okrepčanje živcev in mišic. Pospeši sladko spanje, ne s pomočjo opiata, ampak naravno z okrepčanjem naravne živahnosti in moči. Cena $1.00. Ali ste onemogli? Kako pogosto slišimo koga reči: "Jaz sem popolnoma onemogel." Besede natančno izjavijo način vašega sistema. Kakor ura, pero tako se tudi vsa životra energija sporabi. Potem je čas da začnete rabiti Severov življenski Balzam ki hitro prinese pomoč, prenovi ves sestav ter okrepča organe, ki delujejo v pravem tiru. Jako dobro zdravilo za stare in sploh slabe ljudi. Je uspešno zdravilo zoper dispepsijo, vse zastarele in kronične bolezni. Cena 75 centov. NE JEMLJITE PONAREDKOV. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. haja v deželnem muzeju. Bil je tudi vešč homeopat in je s tem ljudem veliko pomagal. Ž njim je umrl v Kropi zadnji izobraženec iz stare šole. — Otrok utonil. Dne 15. aprila popoldne ob 4. uri je v Mali Račni utonil štiri leta stari France, sin vdove Marije Košak. Deček je šel neopažen z bližnje njive, na kateri so domači sadili krompir, in kakor pripovedujejo drugi otroci, hotel, je v mali kozarec natočiti vode, pa mu spodrsne in deroča voda ga hipno odnese. Po, dve-urnem iskanju so ga našli 2000 metrov daleč od ponesrečenega kraja mrtvega. — Žrtev alkohola. Iz Domžal, dne 13. aprila: Danes zjutraj Okrog 7. ure so v btudi pri Žušmovi brvi potegnili iz vode M. Košak okrog 70 let staro posest, v Z gomili Domžalah 9. Sinoči je šla iz gostilne domov, Pot jo je peljala ob vodi, nakar se je prekucnila v vodo. Nobenega ni bilo, da bi ji pomagal iz vode. Voda jo je nesla več kakor en kilometer daleč. Pri Li-sjakovem mlinu je šla skozi rake na šumu in je tam skoro gotovo dobila rano, katero ima lia glavi. ničesar sprejeti. Obenem pa da ji je prepovedal povrniti kaj starki; sicer da jo — ustreli. Ker je dognano, da so tudi druge osebe skubile bogato starko in da so jo oškodovali vsi skupaj za okroglo 200,000 kron, je sodni dvor sprejel predlog branitelja, naj se izvedejo nove preiskave, ki morda do-ieno, da je bila Karletzki tako lahkoverna, da ni trebalo posebne prebrisanosti, da se jo ogoljufa. Na .ta način bi se seveda kaznjivost obtoženke znatno znižala. Karletzki je med tem zstdobila;' mir srca v — grobu. Obto-ženko bržkone z ozirom na njeno starost .do prihodnje obravnave izpuste na svobodo. —- Edino v zaporu se dobro počuti. Radi požiga je bila obsojena na deset mesecev ječe 36Ietna M. Pušnar iz Tolmina, Škode pri požigu je 4580 K. Bila je že večkrat kaznovana. Rekla ie, da )(■ zapor edini kraj, kjer se dobro pofiti. Obsojena je bila v Trstu. — rtmesrečil se je 311etni Aiojzij Mrkelji posestnik na Brjah v riliem-bcrški »bčini na Goriškem. Na polju je prišfi pod voz ter si zlomil hrbtenico,'; Ujjirl je v goriški bolnici. ~ t}|irl je v Gorici trgovec g. Peter Drašček. mednarodni položaj države samo poslabšala. Madžarski listi izražajo na-do, da bode pravda čimprej potlačena, da se na ta način prištedi Ogrski še večja blamaža. — Umor radi ljubosumnosti. V Bu-ševcu na Hrvatskem je ubil kmet Zu-bek •vrnivši se iz Amerike svojo ženo. Preklal ji je med prepirom s sekiro glavo, ter se izrazil pri aretaciji, da mu je žal, da ni pobil še 7 svojih otrok. K grozodejstvu ga je napeljalo obrekovanje sosedov proti njegovi ženi za časa njegove odsotnosti. — Žganci povzročili smrt. Žena Pre-danič v Lučki, občina Stupnik na Hrvaškem, kuhala je dne 8. apr. svojemu ftiožu žgance. Ko je mož pričel jesti žgance, je dejal, da niso dobro narejeni. To je ženo silno razjezilo. Zagrabila je kuhinjski nož in ga zasadila možu., v trebuh. Zadala mu je 10 cm dolgo in 1 cm široko rano, tako, da je nesrečnež takoj umrl. IZ STARE DOMOVINE Kot nova izgleda obleka ko smo j« mi očistili in pogtadill, neglede ako j« isf debelega alt tankega blaga. Ženske bodo jako vesele, ako se «•• znanijo z našim delom. Prenovi**« obleke, boljše ir. hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pU-.čilo. Poskusjte naše delo! JOLIET STEAM DYE HOUS«, James S traka žt Co. 520-622 Cass St. JOLIET, I1X, Chi. Tel. 489. N. W, Tel. 4SS. MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, III dobroznan SLOVENSKIPOGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263 A lit. Kirinčič -_tfTTr J t # a Cor- Columbtu in Chioago Sta. MjsSJffiSMŽ^fe WrSilm^rapfFJOLIET, IIX, ŠTAJARSKO —"Svoji k svojim" in celjsko sodišče. Pred tedni so v Celju v "Narodnem domu" predstavljali "Martina Krpana". Na gledaliških listih so bili tudi inserati slovenskih trgovcev ob robu pa poziv "Svoji k svojim". Radi tega so bili obsojeni Anton Černe na 20 K, Rafael Salmič, Franc Stiglič, Rudolf Stermecki, Eliza Sah in Jožef Buršik na 5 K globe. Vzklicno.sodišče je to sodbo potrdilo. — Kobilice zopet groze uničevati okolico Laškega trga. Zalege so jako velike. — Župana ustrelil v trebuh. Zupana občine Pulile v ptujski okolici je o velikonočnih praznikih neki kmečki fant ustrelil v trebuh. Župan je svaril fante, naj se ne igrajo z revolverji. Ranjenih je bilo tudi več kmetov, — Požar vsled velikonočnega streljanja se je povzročil v Št. Jurju v SI. goricah na Velikonočni ponedeljek. Domači deček je streljal, iskre so odletele v slamnato streho, katera se je takoj vnela ter je veliki ogenj upepelil 5 gospodarskih poslopij. — Satnoumori iz posebnih vzrokov. Zidarski pomočnik Franc Košič se je pri sekanju drv vsekal v roko. To ga je tako vjezilo, da je vzel nož in si ga zasadil v prsi. Nevarno ranjenega so pdpeljali v bolnico. — Ustrelil se je pri Laškem trgu kočar: JSfef Budna, kep se je skregal z ženo. — Zagoneten slučaj. Dne 19. marca je Jož. Sluga, klepar v Braslovčah popival v neki gostilni z več prijatelji. Precej vinjen se je podal domov in njegovi prijatelji so ga še nekaj poti spremili. Pozneje so ga mimoidoči našli v snegu ležati in so ga spravili domov V- vežo. 'Ko pride njegova žena, ki ga je med tem po gostilnah iskala, domov, ga je našla da je popolnoma brezzavesten ležal na tleh in iz več ran mu je tekla kri. Sluga je u-mrl 30. marca, ne da bi prišel k zavesti. Vsa pozvedovanja oblasti dose-daj niso mogla spraviti v to zadevo luči. — Nenavadno učinkovanje strele. Vihar s točo so imeli 14. aprila popoldan v Vojniku in okolici. Tudi treskalo je vmes. Strela je udarila v neko gospodarsko poslopje, ne da bi užgala. Popeljala se je po brzojavni žici in je poškodovala med Vojnikoivr in Škofjo vasjo droge in mestoma vrgla žičevje raz njih. — Umrl je v Celju na Velikonočni ponedeljek Kari grof Stubjk, star 85 let. Pokojnik je bil umvrovljeni pisarniški predstojnik Juž. železnice. Udeležil se je v 1. 1848, 1849 in 1859 vojne v Italiji in je nosil tudi spomiijske vojne kolajne. Z njim izumre pleqienitaški rod, ki se omenja že 1. 1133. . ' KOROŠKO Rojaki! Pijte Elk Brand" pivo dobite je pri Mike Kočevar, — Sledove ponarcjalcev denarja so našli vfBeljaku pri popravljanju podstrešja :neke hi|e na Celovški cesti. V velikeni zaboju so našli precejšnje ko-sove ciflka in raznih spojin ter model za vlivanje petkronskih novcev. Oblika novcev; je bila izvrstno ponarejena, manjkalo ji je samo obrobnih vtisov. Vpodstrešju so stanovali za časa gradbe železnice tuji delavci, kateri so najbirž denar ponarejali in ga tudi srečno odnesli. ; — Trata pri Glinjah. Na občnem zboru "Jlranilnice in posojilnice v Glinjah" jff predsednik zbora, g. odbornik Turk, poudarjal velikanski napredek hranilnice, katera je imela letos nad 600,000 K prometa, nad 200,000 K več: kot lansko leto. Bila je to ena izmed najprvih posojilnic na slov, Koroškem, Točim izvrstno pivo, katero bd*. luje slavnoznana Joliet Citizens Bm» wery. Rojakom se toplo priporoča« cot. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinou Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Sabe 201 In 202 Burbot Sldg. JOLfET, ILLINOIS. JAVNI i^OTAR ( ^^^^^^^^^^^^Na zahtevanj« pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite > Kupuje in prodaj* zemljišča >£ v mestu in na deželi. I* Zavaruje hiše in pohištva pro- jC ti ognju, nevihti ali drug. po- SJ škodbi. I; Zavaruje tudi življenje proti % nezgodam in boleznim, tj Izdeluje vsakovrstna v notar- ,» sko bu oko spadajoča pisanja. HRVATSKO —1 Zagrebški 'veleizdajniški' proces postaja tudi madžarski vladi že neprijeten. Nekteri madžarski listi poročajo, da bode ta pravda v kratkem na tju kraljevega akta vstavljena, ker ni. v'vedarja razprava dokazala niti iiaroto t«*$f '-baS- nasprotno FRANK SAICSER CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Podružnica 6104 ST. CUAIR AVB. IV. E., CLEVELAND, O. nciTnpniDn žen°> °tr°ke> *u 8°r°d s 01 ilOlllUlljuil fke, ter prijatelje v Ameri 5 \ A J ko vzeti, potrebuješ človeka, ,» kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na "• nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zasto- «J pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list- I" ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči- jI mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da «J nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu '(Ellis Island) S sluŽiino jim vedno v najboljšo pomoč, 4 S , . if, s \iioivv Ur Olr/iPl S I Imateli v staro domovino komu ka-IIU PlULlyll i ko pooblastilo poslati, obrnite se na .r nas, mi vam ceno in brzo postreže- mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. UVCfniQIf 1 SlPMF k«Pui«m° in prodajamo po ululll UM liUllUl dnevnem kurz"- Ako potuješ J v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imafili iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. PRIMORSKO — Drago plačana zaljubljenost. Pne 8. aprila se je vršila pred porotnim sodiščem v Trstu glavna obravnava proti 64 let stari Evi Lovričič, beračici iz Račic pri Podgradu, radi goljufije v znesku okolu 40,000 kron na škodo 60 let stare posestnice Helene Karletzki na Reki. O dejstvu smo svoj čas poročali. Beračica Lovričič je spoznala, da stari gospej še vedno ni zarjavela mladostna ljubezen do upokojenega finančnega svetnika Ludvika Fila, ki nosi tudi že lepo breme 76 let. Beračica se je ponudila, da ji pridobi golob-čka — z darovi. Slaboumna Karletzki je na to pristala in poslala izvoljencu po obtoženki: celo posteljo, obleke, perila, zlato uro in verižico, dva prstana, finih smodk, vrednostnih papirjev in denarja, skupaj v vrednosti okoli 40,000 kron. Potem pa je stara reva šla k Fill, da vidi uspeh svojih darov. Fila za vso stvar ni ničesar vedel. Karletzki se je zatekla k policiji, ki je dala beračico aretirati. Našli so ji domu le malo prigoljufanih reči.,Ob-toženka se zagovarja, da ni kriva. Izročene ji darove je nosila k Fili, a neki njej neznani njegov prijatelj ji je na potu rekel, naj jih izroči njemu. Istemu neznancu, da je izročala tudi vse poznejše pošiljatve. Cez nekaj časa ji je skoro vse vrnil, češ, da Fila noče S SlOllQftIO nAnill AVflA na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak« de- ? Ilolloilu IIII 2l 111 d III II nama P°šiliatev p° nas postna pride v stari kraj v 10 > M J I J do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna jI hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč- «J krat Čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali poso- Jj jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko J. od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. ■i lianrnfl ^ Pfliflljro ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in 5 Milil II litI i iilslitU brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega J» MVS. A iyjU8tW4) izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo- > vom "Kretanje parnikov ia naj nam pošlje $5 are, ter ob|ednem naznani ime parnika in dan 5 odhoda, da mu moremo zagoti.viti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pricle j en rlan pred odhodom pbiriiika v N«w York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj V' prid ; v,New York in na ktero" postajo; naš človek ga pride iskat in vse.potrebno ukrene za prtljago ; ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi j S nam naznanil sVojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki <468.7 'Cortlandt ! Z in takoj po obvestilu pošljemo našega,človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim \ J angleščine, mogoče izogniti riznili dderuhdv m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite ; £ nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je xelo važno ! S potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku .obilo sleparjev in J ■I ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo j veste, kam pridete iu Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pr®- Sj dajo brezdušnim oderuhom, kteri epeljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in £ koristno. VV.WWWWWiVW'iVVVV'iVM %W.VAW.VV.'.VW.%V.W.V% SVWAVVW.WAVAV.W.Wi — S silo so hoteli primorati soc. demokrat je v Ljubljani nekega mizarja v neki mizarski tovarni, da bi pristopil k njihovi stranki. Ker se jim ni udal, so ga nekega dne osuvali in vrgli iz tovarne. Zato sta bila glavna krivca "sodruga" Steklasa in Prevc obso-iena prvi v 4mesečno, drugi v lOteden- ko ječo. — V Kropi je umrl na velikonočno n-.deljo zvečer, g. Karel Pibrovec. Bil jc veliko let predsednik krajnega šol. svita, zadnje leta krajni šolski nadzorni!, bil je priden nabiralec rudnin in kannov in ena njegovih zbirk se na- Jj^_KRANJSKO. j 1; — V Ameriko z ljubljanskega Juž-1' nega kolodvora se je odpeljalo dne 13. aprila 47 Slovencev in 1 Hrvat. K" —• Korno poveljstvo v Ljubljani. I Poljskim listom poročajo z Dunaja, da ; namerava vojna uprava v najkrajšem . času ustanoviti dve novi korni poveljstvi in sicer v Ljubljani in v Brnu. V Ko svrho je vojno ministerstvo zahte-valo od podrejenih oblaštev kvalifikacijske liste onih starejših častnikov, ki 5 bi imeli avanzirati v dveh do treh le-tih. Vsi ti oficirji bodo avanzirali že j. maja tega leta in bodo prideljeni kor-nirna poveljstvoma, ki se -'mata šele n ustanoviti. Za obe komandi v Ljubljani in Brnu se bo rabilo 6 divizijonar-. jev, 12 brigadnih generalov, 2 general-|»a štabna polkovnika, in veliko število generalštabnih častnikov. ; , — Vinska trta na Dolenjskem je le-i tos prav povoljno prezimila, ker je je-seni dobro zlesenela in ni bilo pozebe. v Glavno, prvotno delo v vinogradih je bilo do sredi aprila meseca do malega feže dovršeno. Če iie bo spomladnega linraza, ki bi uničil mlado zelenje, je I letos pričakovati dobre vinske letine.— « Ljudje imajo še prav mnogo izbornega vina po nizki ceni na prodaj, pa ga ne i; morejo spečati v denar, ker se vinski kupci le redkokdaj na Dolenjskem o-glasijo. F — Vodovodi. Deželni odbor je oddal dela za napravo vodovodov za Seno-■ Žeče (Lončarič), Zapoge (Zupančič-i Stembov), Vrh pri Ložu (Lončarič), Goče (Lončarič), Črni vrh pri Logatcu (Lachnik). Z deli se takoj prične. Cela vrsta vodovodov se pripravlja in pride v kratkem do izvršitve. — Ljubljanica se bo regulirala pri v Vevčah. Most pri Zavogljah, ki je v . Veliki nevarnosti, se takoj popravi in breg Ljubljanice, zavaruje. — Nova odkritja v svetovnoziiani I Postojnski jami. Dne 7. apr. je šlo v namen raziskovanja več udov jamske i komisije v dosedaj še neznani del • "Nadvojvoda Ivanove jame", ki je 1600 m dolg ter poln najlepših kapnikov, in se hoče umetnim potom v kratkem o-tvoriti širšemu občinstvu. Med več-Urno ekspijlkuQ.iii aip aramaganiu ne-^.i«fiK,":tvj'<"Krrioisti ' se "j'fc hrabrim raz-, isko'talcem posrečilo odkriti celo vrsto bajnih, dolgih stranskih in navpičnih 'hodnikov. Pripravljajo se še nadaljna odkritja. e. — Ustanovni občni zbor podružnice j "Slomškove zveze" za Ljubljano, ljubljansko okolico in Kamnik je privabil jj toliko krščanskega uciteljstva v Ljubljano, da je bila mala dvorana "Union" premajhna. —. Naši fantje. Pod tem naslovom piše ljubljanski "Slovenec" z dne 8. aprila: Včeraj se je pripeljalo s popoldanskim Gorenjcem silno veliko vojakov raznih polkov. Lepi sO bili alpski lovci, a prekašali so jih pešci našega 17. pešpolka. Čili, brhki, ravni ko sveča, rdeči ko kri, so še zavedajoč tega ponosno ozirali okoli pa šli v mesto; kjer se je marsikdo zadovoljno oziral za njimi. —Avtomobilni izleti iz Opotije v Postojno se bodo posredovanjem "Riviera akcijske družbe" vršili vsak teden dva — oz. trikrat. Taki izleti se bodo vršili tudi v Planino, k cerkniškemu jezeru, v Predjamo itd. Vsak tak eleganten avtomobil ima prostora za 11 oseb. — Umivanje nog. Obreda umivanja | nog, ki ga je. opravil veliki četrtek pre- ; mil. g. knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič v ljubljanski stolnici, so bili deželni sledeči starčki: Jernej Kopri-vec iz Ljubljane, 91 let; Janez Jazbec iz Novega mesta, 88 ',et; Andrej Šorl iz Rupe pri Kranju, 88 let; Tomaž Ma-kovec iz Borovnice, (6 let; Tomaž Kerč iz Predoselj, 85- let: Janez Pipan iz Zapog, 85 leti Janez Piimec iz Ljubljane, 84 let; Jožef Jagode iz Olšev-ka pri Šenčurju, 82 let; Jernej Vrečar iz Ljubljane, 82 let; France Gabrič iz Kranja, 81 let; Lovrenc Zorman iz Šenčurja pri Kranju, 81 let; Jurij Zor-man iz Slavine, 75 let. Skujha starost imenovanih starčkov zmža 1008 let. — Velikonočni prazniki so bil, letos —tako piše ljubljanski "Slovenec'—izredno lepi. Toplo je bilo tako, kkor še nikoli letos. In to so meščani dobro vedeli ceniti, ter jih je vsakdo izkoristil, kolikor je le mogel. Po cestah je ljudi kar mrgolelo, vlaki so Kli vsi prenapolnjeni, in kamor si prišel,?i videl le vesele obraze. Ljubljančati so poleteli na razne kraje. Dobil š jih v Bohinju, na Bledu, pri Sv. Joštu, Sv. Katarini, v Kranju, Kamniku itd. in tudi Šmarna gora je bila dobro ob- <; iskana. Pri večernih vlakih ni bilo skoraj druzega kakor sami izletniki pol nih-rok spomladanskih cvetlic. — Z Vrha pri Vinici, dne 15. aprila } Prav strogo zimo smo imeli na tukajšnjih hribih. Pa nastopil je sv. Grego-rija dan in oglasile so se ptice, ki naznanjajo bližnjo spomlad. Da bi nam le donesla novega upanja in veselja! Saj v mračnih dneh mrzle zime navdajajo človeško srce neke temne, otožne in melanholične misli. Zelena vi-gred pa budi človeka k novemu življenju. Tedaj, oh, pridi, pridi skoraj vesela spomlad! — Tu biva že od novega leta pet parov ciganov z otroci vred. Ker je zbežalo skoraj vse mlado v Ameriko in so , delavci silno dragi, zato najemajo ljudje cigane, da preko-pavajo opustošene vinograde. Posebno prebivalci vasi Vrh prenavljajo po trtni uši uničeno trtje. Saj je pa tudi potrebno, ker obronki, na katerih so poprej rasli bujni vinogradi, niso za drugo, kot za trsje. Pa tudi. marsikateri kmetic je dobil lepe denarce za vino in je doma sebe in svojo rodbino preživljal, da se mu ni bilo treba klatiti po svetu od nemila do nedraga. —Slovensko katoliško javno ljudsko knjižnico so ustanovili v Ribnici. Vlada je pravila potrdila. — Blaznica na Studencu prenapolnjena. Vodstvo deželne bolnice naznanja, da je deželna blaznica na Studencu prenapolnjena, radi tega ni mogoče novih bolnikov sprejemati do preklica v ta zavod. — Predrznost graščinskega uradnika. Dne 4. apr. t. 1. so bili vinogradniki iz Drenja, župnije Soteska na Dolenjskem, po dolgotrajnem prizadevanju v soteski grajščini, ker je novomeško okr. glavarstvo naročilo grajščini kot najemniku lova, da naj se poravna z vinogradniki glede škode, narejene po zajcu na trti. Uradnik Pavel Zhu-ber pl. Okrok pa se je norčevaje izrazil, zakaj ne sadijo takih trt, da bi jih zajci ne obžrli, in dva vinogradnika brez odškodnine odslovil. Omenjena vinogradnika sta se morala vnovič obrniti na slav. c. kr. glavarstvo v Rudol-fovo za pomoč. Človeku, ki to premišljuje, se sili vprašanje, ali so kmetje še pred letom 1848.? — Domžalski dogodki. Domžalski Oberwalder, ki je ustrelil Slovenca Antona Jereba, je bil o Veliki noči izpuščen iz preiskovalnega zapora. Skoro istočasno kot se je doigralo krvavo dejanje med Oberwalderjem in Jerebom, je v Domžalah v nekem malenkostnem. prepiru nekoliko opraskal Slovene'c Habjan nekega pekovskega vajenca. Ta poškodba je bila tako silna, da je pekovski vajenec že drugi dan HoatI- OKO«* i|t dejat: ^Habjan naj kar pride k meni, en liter ga bova spila pa bo dobro." Z ozirom na to in ker Habjan ni nikogar usmrtil, je posredoval župan, naj bi Habjan ostal do obravnave prost. Zupanovo posredovanja ni imelo nobenega uspeha. Habjana so o velikonočnih praznikih orožniki vklenjenega peljali v zapor. — Vsled žganjepitja pri mešetariji eden mrtev, več nevarno obolelih. Iz Domžal z dne 15. aprila: Včeraj zjutraj so začeli licitirati nekdanje Aha-čičeve travnike. Imeli so šnopsa na razpolago, posebno za one, od katerih je bilo pričakovati mešetarjenja. K dražbi so pa tudi prišli kupci, in tem so dali tak šnops, da je bil bolj močan, zato pa ni čudno, da je toliko ljudi — popadalo. Naenkrat jih je ležalo pet nezavestnih. Nihče se ni zmenil zanje. Še za živijo se časih ljudje bolj brigajo, kakor pa za Človeka! Umrli je Alojzij Seršen, zasebnik iz Depalevasi, drugi štirje so bili pa vsi posestniki, enega so g. župnik dejali v sv. olje. Ko j« eden omaraljencev prišel k zavednosti, da je, govoril, je rekel, da je izpil šnopsa dvai štamper-la, pa da mu je potem prišlo tako slabo, da se ni nič zavedel Tožil je, kako da ga po trebuhu vse boli. Bljuval je vlečljive sline, kakor tak, ki použije prav hud strup. Ali sme gostilničar dajati tako pijačo ljudem? Besedo ima državni pravdnik. —Zaklad je šel kopat. Dne 5. apr. je pobegnil pod policijsko nadzorstvo stavljeni nevarni tat Franc Pirš, kateri bi se imel zadržavati in delati v občini Vir. Pred odhodom je pravil, da bode šel z nekim izpuščenim kaznjencem "šac" kopat. — 150 kron izgubil ali sežgal. Nedavno je v neki gostilni na Marije Terezije cesti v Ljubljani nek podobar z dežele pogrešil 150 K, za katere se ni mogel prav nič spominjati, kam da bi jih djal. Spomnil se je le toliko, da je vrgel denarnico v zakurjeno peč. Če je bil pa denar v nji ali ne, tega ne ve. Pozneje je našla natakarica na tleh bankovec za 50 K ter mu ga dala nazaj, 100 K pa je bržkone Šlo z dimom v zrak. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. frvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo Kj S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSK0-AM1TISK0VNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Popisi in denarne pošiljatve' naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC J o 1 i e t, 111. Tiskarne telefon Chicago iy N. W. 509 Uredništva telefona Chi.1541. Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno nazngnijo poleg novega tudi stari naslov. Popise in novice priobčujemo brezplačno; rja poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. spoštuje več četrte zapovedi, živi v grešnem znanstvu, poseča slabe družbe. Morda se bliža težka nadloga, težka nesreča: izguba časti, premoženja, izjalovljenje kacega podjetja, smrt dragega svojca. Obhajajmo prav goreče mesec majn k v čast nebeški Kraljici, in če se majske pobožnosti v cerkvi ne moremo udeležiti, pokleknimo vsaj vsak dan pred njeno s cveticami okrašeno sliko in opravimo malo domačo pobožnost, ki se je udeleže vsi domači ljudje: otroci, kojih srce je še nedolžno, kojih molitev je Materi Božji posebno prijetna, ampak tudi vsi odrastli in predvsem oni, ki morda Žive še v smrtnem grehu. Morebiti se spomni Mati usmiljenja začasa nevarnosti m ob smrtni uri, ko je nebeška pomoč tako potrebna, morda se spomni potem teh pobožnih vaj, kakor se je spomnila cvetličnih daril, ki smo o njih pravkar govorili. In Bog, ki ne pušča nepoplačanega niti požirka, ki si ga v njegovem imenu ponudil žejnemu, nekoč ne pozabi tudi časti, katero smo izkazali tisti, ki je bila na zemlji njegova Mati in je sedaj Kraljica nebeška. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. iffRADES MreN COUNČjtT^ CERKVENI KOLEDAR. 9. maja Nedelja Gregoriaus Naz. JO. " Pondeljek-Izidor, spoznav. 11. " Torek Mamer.t, škof. 12. " Sreda Pankracij, muc. 13. " Četrtek Servacij. škof. J.4. " Petek Bonifacij, muč. IS. " Sobota Zofia, muč. CVETICE ZA MARIJIN ALTAR. proti Rusiji v letih 1863—65. Ko se je političnemu zatiranju v stari domovini pridružilo gospodarsko preganjanje, je na tisoče in tisoče krepkih, čvrstih obdelovalcev poljske rodovitne zemlje prišlo čez morje iskat v Ameriki nele osvoboditve od svojih zatiralcev, marveč tudi boljše priložnosti za kako koristno in pošteno opravilo. The New World. gih, biti privezan na njihovo dobro- f armade je bilo, kakor znano, pred ted-dušnost. Resnično ljubečemu tega o-pomina seveda ni treba. Njegova cela duša se bo izročila ljubljencu, olajšati njegov položaj, kot srečo bo ob- čutil, storiti mu vse tisočere usluge, mo, da je naš preljubljeni polkovnik ljubavi in dobrote, ki so v zdravih j moral iz zdravstvenih razlogov na jug. dneh nepotrebne. Oh — ampak toliko jih je, ki hočejo biti ljubljeni, in tako malo, ki resnično ljubijo. LJUDSTVO GOVORI. MIROVNI KONGRES V CHICAGI Zasedanje narodnega V Ross countyju, Ohio, so bili poraženi mračnjaki po res trdovratnem boju, v katerem jim je stal ob strani šerif.,z milico v zaščito. Serif ni samo poklical državnih čet za vzdrža-Vanje ''reda" v Chillicothe, največje mesto v countyju ali okraju, marveč je tudi mnoge pristaše "suhačev" zaprisegel kot pomočnike in jih oborožil s puškami, gorjačami in drugim moril-nim orodjem. Vkljub temu je oddal county ali okraj za pridržanje krč-, marstev večino 2000, od katerih odpada samo na Chillicothe 1800, kakor | smo zadnjič poročali. Kakor predkratkim v državi Illinois, ! tako so sedaj tudi v državi Ohio ljudje j menda izprevideli, da treba odločno j nastopiti proti prenapetežem", če; se mirovnega j10£e storiti konec njihovim norim na- Pij X. se uči angleški. Sv. Očeta državni tajnik je popolnoma vešč angleščini. In sedaj je rimski poročevalec New York Heralda doznal, da je "papež Pij X. pripravil nekoliko presenečenja za angleški go-oreče obiskovalce. Ko je bil pred petimi leti izvoljen, ni razumel niti besedice angleški. Doslej se je jeziku toliko priučil, da je zmožen osebno pregledati vse listine in pisma, poslana mu v angleščini. Časih celo rabi nekaj angleških besed, kadar gov,ori z angleški govorečimi obiskalci, seveda še nekoliko bojazljivo. kongresa v Clucagi bi moralo vzbuditi klepom na obrt in splošno blagosta- veliko zanimanje. Nikdar ni bila za- nje Polagoma »odo tudi drugod, spa- deva miru krepkejsa, nikdar m bilo nietovani po bridkih'izkušnjah, začeli tako prepričevalnih praktičnih doka- ceniti vrecinost osebne svobode in se Pred več leti je imel neki redovnik pred krščanskimi materami v francoskem mestu Nancy duhovna predavanja. Pri enem istih je rekel, da ne gmemo' nikdar obupati nad zveliča-jijem kake duše; kajti dostikrat je bilo kako pobožno delo, ki se je videlo v očeh ljudi prav neznatno, še v smrtni uri vzrok velikih milosti. Ko je šel iz cerkve, mu je stopila nasproti črno-oblečena gospa in ga je nagovorila takole: "Častiti otec, kar ste nam pravkar povedali, to lahko pot,rdim po svoji izkušnji, lmeia sem moža, ki je bil tako v svojem zasebnem, kakor v svo jem javnem življenju pbpolnoma ne omadeževan, ampak žal da je zane-jnarjal svoje verske dolžnosti. Moje , molitve k Bogu in opomini nanj so "bili videti brezuspešni. V zadnjem mesecu majniku pred njegovo smrtjo sem napravila, kakor vsako leto, svoji sobi altarček v čast Materi Božji in ga od časa do časa krasila s svežimi cveticami. Vsako nedeljo je šel moj mož, da se od svojega dela spočije, na deželo M vsakikrat ini je prinesel lep Čopek cvetic, ki sem ga postavila pred sliko preblažene Device. Ali je moj mož to1 opazil? — Ali mi je prinašal cvetice, da napravi veselje meni ali .da počasti Mater Božjo?... Tega ne •vem, ampak vsako nedeljo mi jo prinesel cvctic, ki jih je sam natrgal. "V prvih dneh naslednjega meseca junija ga je nenadno zadel mrtvoud in Umrl je brez svetih zakramentov za umirajoče. Bila sem neutolažena; zdravje mi je prišlo v nevarnost, in jnoji sorodniki so mi prigovarjali, naj potujem na jug. Ko sem bila v Lyonu, sem hotela obiskati svetniku podobnega župnika v Arsu, ki je tedaj še živel. Pisala sem mu in prosila, naj blagovoli sprejeti me in moliti za dušo mojega ubozega moža, ki je nenadno u-mrl brez svetih zakramentov. To je bilo vse. "Komaj sem potem dospela v Aps in se oglasila pri župniku Vianney, ko mi je rekel: "Gospa, Vi ste žalostna? Pa ste li pozabili cvetic, cvetic vsako nedeljo meseca majnika?" — Nemo goče mi je, izraziti moje začudenje, ko sem sljšala Vianneya'tako govorečega Z nikomer nisem nikdar govorila o t^h cvcticah, in sveti duhovnik je mo-i gel to vedeti samo po božjem razode tju. Pristavil je: "Bog ima usmiljenje S tistimi, ki časte njegovo Mater. V hipu njegove smrti je podal Vašemu tnožu milost popolnega, kesa in nje gova duša je v vicah. Z dobrimi deli, katera blagovolite zanj žrtvovati, in % našimi molitvami ga ,lahko iz vic rešimo." :, Z gospejinini dovoljenjem je pater objavil ta prigodek. Sporočamo ga čitalcem tem rajši, ker ne dvomimo, da jih bo vzpodbudil, nele Mater Božjo tekom meseca majnika z velikim zaupanjem častiti! marveč tudi njen domači altar ali vsaj njeno sliko cveticami krasiti. Morda so med onimi, ki čitajo te vrste, taki, ki jih muči glična bol: matere, kojih sin ali hči ne zov v prilog miru. Mornarice v svojih tekmah se bore zanj, če se tudi samo igraje vežbajo. Kajti tudi te vaje štejejo v državnih proračunih, in proračuni državnih dohodkov in stroškov so najzgovornejši odvetniki miru, ker najizdatueje govore za znižanje davkov. Dočirn oznanjajo narodni ali državni dolgovi ogromne izdatke za vojne v preteklosti, pripovedujejo državni proračuni o tlačečih bremenih, ki se nalagajo ljudstvu od leta do leta zavoljo pripravljanja na namišljeno vojno bodočnosti. Denimo sanje nasilja na stran, nadomestimo vojno s popolnoma pametnim mirnim načinom reševanja mednarodnih razporov, in ljudstvo na vsem svetu bo izkusilo blaženo olajšbo od davkov—tako veliki so odstotki, ki se zdaj pobirajo vsled zahtev militarizma ali vojaške uredbe, izprememba v tej deželi, v Nemčiji, Avstro-Ogrski, Veliki Britaniji, Italiji, Rusiji in Franciji bi prav kmalu povzročila ogromno znižanje državnih izdatkov. To znižanje ne bi samo zna-čilo razlike med primanjkljajem in prebitkom, temveč bi takorekoč osvor bodilo milijone in jih dalo na razpolago za produktivno ali plodovito porabo. , To so dejstva, ki se činidaljc bolj preudarjajo,.s posledkom, da se pamet človeška vzdiga proti potrati, ki bi morala biti nepotrebna in ki je v resnici slabša nego nepotrebna. Samo kako in kdaj bi. se dala prihranitev Iz vesti in zagotoviti za vse čase, tega ne more nihče povedati, ampak pridobitve za mirovno gibanje so' očividne in sedaj mu je obljubljen sijajen uspeh Odposlanci h kongresu vedo to in sestali so se z velikimi nadami, ki so po polnoma upravičene in ki jih tudi goji na milijone blagih src v tej in drugih deželah. POLJAKI V AMERIKI. po strogi organizaciji z enakim uspehom zoperstavljati organiziranemu sovražniku. Zmago res svobodomiselnega življa v Ross countvju je ceniti tem više, ker so nasprotnixi že več tednov razvijali živahno agitacijo in z gotovostjo računali na sijajen uspeh. Protestan-tovski kolovodja protisalunske zveze (Anti-Saloon League) v Cihcinnatiju, ki je bil predkratkim v mestecu Adel-phi obmetavan z jajci častitljive starosti, je prišel v Chillicothe kakor vojskovodja. Slični usodi je sicer utekel, toda ko je "v bojni gorečnosti" na dan volitve prekoračil zakonito mejo nece-ga volišča, je bil vtaknjen v luknjo. Zelo vidne so bile tudi pristašice, zagovornikov nasilstva. "Pohienile" se sicer niso, pač pa so poskušale s foto-grafičnimi pripravami stražiti nad sprednjimi in zadjijimi vhodi v pivnice, da določijo, ali se je za volivni dan predpisana zdržnost tudi strogo spol-novala. Pri tetii so se tako hrupno vrivale, da se jili je več moralo odpeljati v zapor. Iz teh prigodkov je razvidno, da so bili takozvani zagovorniki ozir. zagovornice zakona in reda, ki se jih je moralo klicati k redu. Kakor vse kaže, je val: prohibit^ dosegel svoj višek. Prevrat se vrši -sicer počasi, ampak gotovo, Kake: -seje v Ross countyju zmagoslavno tuljenje izpremenilo v jok in javek, tako se stvar preobrne tudi drugod, seveda, če bodo prijatelji osebne svobode vednp pazljivi in zbrani polnoštevilno na voliščih. TELESNO TRPLJENJE. Dejstvo, da »fe bil nedavno škof Rhode iz Chicage prvi svojega pleme na imenovan za škofa v tej deželi, postaja znatno zanimivejše, če poznamo številno moč Poljakov v Ameriki Dodatno dejstvo, da so Poljaki v razmerju devetih desetink katoličani, moramo imeti prgd očmi pri vsaki pre-štetvi. ' . Eden najbolje poučenih poselitvenih agentov v Združenih Državah ceni skupno poljsko prebivalstvo v Združenih Državah in Canadi na približno štiri milijone, V sledečih državah je več nego stotisoč Poljakov: Pennsylvania, 500,000; Illinois, 475,000 (v Chi-cagi, 300,000); New York, 475,000; Wis cousin, 250,000; Michigan, 240,000; New Jersey, 120,000; Minnesota, 120,-000; Connecticut, tudi 120,000; Massachusetts, 240,000; Ohio, 200;000. Od drugih držav ima Indiana 50,000 Poljakov; Missouri, 40,000; Maryland; 30,000; Nebraska, Texas in Rhode Island, vsaka 25,000; Delaware in Maine, vsaka 20,000, ter West Virginia, Washington, California, New Hampshire, North Dakota in Kansas, vsaka od 15,000 do 12,000. Večina Poljakov živi v obrtnijskih mestih okoli velikih jezer, a znatno število jih biva po farmah, in preseljevanje iz mest na deželo v Wisconsin, Minnesoto in daljni zapad neprestano narašča. Nad sedemsto poljskih cer kva je v tej deželi in istotoliko poljskih šol. Ker je Amerika vzorna dežela politične svobode, so jo mnogi Poljaki po razpadu stare Poljske izbrali za svojo novo -domovino. Vsak izmed številnih poljskih vstankov za svobodo je dal Združenim Državam svoj prispevek političnih begunov. Najznamenitejšim izmed njih, tako n. pr. svetoslavmma junakoma Tadeuszu Kosciusko in Kazimiru Pulaski, je bila dana prilika udariti z mečem po Britancih v pun-tarski vojni za neodvisnost ameriško. In tudi v državljanski vojni so se mnogi Poljaki bojevali za Unijo in so tudi dosegli visoke službe v zavezni armadi. ni prepovedano poročati. Neki ma-žarski pokrajinski list pa je kljub temu javil mobilizacijo ondotnega polka na ta-le način: "Z žalostjo teonstatira- Ker je pa posebno velikodušen in lju-beznjiv gospod, je peljal seboj cel svoj polk." Sv. Očeta l?vi. Ko se je nedavno sv. Oče izprehajal po vatikanskih vrtovih, je zagledal nekaj delavcev, ki so napravljali veliko kletko za dva mlada leva, katera mu je poslal kot darilo abesinski kralj Menelik. Levčka sta tako zrastla med svojim enoletnim jetništvom v Vatikanu, da je prvotna'kletka postala premajhna. Nova kletka je bila zgrajena v precejšnji daljavi od stare, in strežnik je bil v zadregi, kako premestiti leva iz stare kletke v novo. Papež je po svoji značilni pameti rešil to težko vprašanje s tem, da je svetoval napraviti lesen prehod med kletkama in leva pognati skoz istega. Papežev načrt se izdeluje in neverjetno ni, da bo Pij X. osebno pomagal, ko se bosta leva preseljevala. Rusija in združenje Slovanov. Moskva, 8. aprila: Tu je trgovinski minister na nekem shodu izrazil svoje obžalovanje nad vlogo, ki jo igra Rusija v mednarodni politiki. Toda ta čut nas ne sme premagati. Nobena sestava moči na zapadu nam ne more razdreti naših idealov. Nam vsem je enako draga misel o združitvi vseh Slovanov, ki se mora uresničiti prej ali slej. To pa ni odvisno od moči bajonetov in topov. Predvsem moramo skrbeti za blagostanje ljudstva. kron. Neka gledališka igralka je 7. apr. vložila proti Reicherju ovadbo radi poneverbe 75,000 kron. Za Reich-erjem ni sledu; širijo pa se vesti, da je šel na Francosko. Kuharice so se organizirale na Nemškem. Gospodinje so v velikih skrbeh. Čudna pevka. V Londonu se predstavlja sedaj 16 let stara dama, ki je pela do 15. leta sopran, sedaj pa konkurira z najboljšim basistom. Izseljevanje v Sibirijo na Ruskem vedno narašča. 'L. 1906. se je izselilo tjekaj 60,000 oseb, 1907 1. 400,000 m 1. 1908 nad 500,000 oseb. / Koliko velja aneksija Bosne in Hercegovine. Okupacija leta 1878. je veljala 62 milijonov kron, odkupnina pla čana Turčiji 55 milijonov, zadnje vojaške priprave 220 milijonov, skupno 337 milijonov kron. Dekle kot hlapec. V Radautzu so spoznali v hlapcu Jresčuku — dekle. Policija ji je ukazala, da je morala zopet obleči krilo. Dekle je zaman prosilo, da bi smelo nositi moško obleko, ker da drugače ne more dobiti zaslužka. Velika sleparija na dunajski borzi. Eskompter Reicher na dunajski borzi je izvršil ogromna sleparstva, ki dose-zajo že zdaj dognano svoto od devet milijonov kron. Samo ponarejenih menjic je bilo dozdaj prezentiranih ža tri milijone kron; nosijo večinoma ime na aristokratov. Na ime prvega ma-žarskega magnata se glase ponarejeni vrednostni papirji v visokosti 1 mil. Pridobivanje premoga na svetu. V pridobivanju "črnih demantov" stoje Združ. države na prvem mestu in so že daleč prekosile Anglijo, ki je tako dolgo stala na čelu premogovne produkcije. Več nego ena tretjina svetovne produkcije, t. j. 275 milijonov ton na leto odpade na Združ. države, potem pride Anglija z 250 milijoni ton in Nemčija z 110 milijoni ton. Potem šele slede daleč od zadaj Avstro-Ogr-ska s 40, Francija s 30, Belgija s 23, Italija in Rusija s 15 mil. vsaka' na leto. Skupna produkcija premoga na svetu znaša 800 milijonov ton. Za bodočnost je najvažnejša dežela — Kina, katera ima, kakor so dosedanje preiskave pokazale, največ premoga in še posebno največ antracita. Chi. Phone 521 N. W. Phoue 669 MAURICE F. LENNON Advokat—Pravdnik SODRUG E, MKERS Soba 318-321 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo. Slovensko Zdravišče. Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske In otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena. Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več. Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago Str. Joliet, Ills. V legendah svetnikov in v životopi-sih duševnih prvakov je dostikrat či-tati, da so imeli polno oblast nad svo jimi telesnimi težavami, da so vkljub zajedajočim boleznim in izjedajočim bolečinam nalogo svojega življenja ne umorno izvrševali in brez tožbe vztrajali do konca. Tacega junaštva ni mogoče zahtevati od vsakega človeka kajti baš v našem času duševne pobi tosti je duhu dostikrat nemogoče, dobiti telo v popolno oblast in vzdržati delavno moč na istej višini. Nasproti pak je stroga dolžnost vsa-cega človeka, da se občuva tako zdra vega kakor mogoče, kajti vsak, ki po stane potreben pomoči in postrežbe, potnnožuje življenska bremena drugih Njihov ponogni počitek zmanjšuje in istqtako njihovo delavnost čez dan nadalje moti njihovo razdelitev časa in zanemarja svoje delo, če pa nastopi žalostni slučaj, da se človeka loti resnična bolezen in težka telesha nadloga, potem se šele prav pokaže, da li še je začasa ostro držal, ali bode po mehkužnem udajanju bolečini in slabosti v škodo svoji krep-kosti in trdni volji svoje okolice. Vsak misleč človek naj bi si postavil kot življensko pravilo, tako malo kakor sploh mogoče govoriti o svojem telesnem stanju, tako v zdravih kakor v bolnih dneh. Potrebno poročilo na zdravnika popolnoma zadošča. S tožbami se ni še nikoli ničesar zboljšalo. Bolnik naj bi pomislil, da je silno malo ljudi popolnoma zdravih, ki jim ne bi, vsak dan donesel nekaj trpljenja. Ako bi torej hoteli vsi, ki trpe, večino tožiti in vzdihati — bi bil svet poln stokanja in javkanja. Pametni človek se polagoma nauči gleštati svoje telo, pozna mala zdravila, ki ga olajšavajo, ve, kdaj mora popolnoma počivati, kdaj potrebuje svežega zraka; pozna meje svojih moči in se čuva jih prestopiti. Rajši je na videz enkrat sebičen in neuljuden, nego da bi drugim na-pravljal breme in težavej.z oškodovanjem svojega zdravja. Če pa p'ostavljamo tako stroga pravila, je za bolnika nevarnost, da bi zdra vi ravnali z njim trdo in nemilo. Toda tu se začenja druga stvar. Strogi in trdi moramo biti proti 'samim sebi, ne proti drugim. Kdo bi pa tudi mogel zagotovo razsoditi, vkoliko ima bolnik še živčno moč, brzdati tožbo in uduše-vati stoke? Naše sočutje do bolnika ne sme nikdar oslabeti; kajti težak križ je, le- V Lubinki na Srbskem so trije srbski kmetje umorili neko gostilničarko, ker je zahtevala 30 vinarjev za ubiti kozarec. Zab9dli so tudi natakarja in brata gostilničarke, ki sta prihitela go-stilničarki na pomoč. Občinstvo je hotelo morilce linčati. Važen dan za angleško mladino je bil 1. apr. t. 1. Ta dan je namreč stopil v veljavo novi zakon za varstvo mladine. Od tega dne naprej se na Angleškem mladi fantje izpod 16 let ne smejo pokazati na ulici s cigareto ali smodko v ustih; ako katerega na tem zaloti policaj, mu brez Vsega drugega čik in tobak odvzame. Tristo moških zastrupila. V Samari na Ruskem so zaprli vdovo Marijo Popovno, ki jo obdolžujejo, da je tekom tridesetih let s počasi učinkujo-čimi strupi proti bogatim nagradam in na zahtevo dotičnih žena -spravila nad 300 moških na drugi svet. Popov-na si je na ta način pridobila veliko premoženje, i 1 "Ostd. Rundschau" poroča, da se je pričel pogajati avstro-ogrski vatikanski poslanik grof Szeczsen z apostolsko stolico za podelitev naslova "bo-sansko-hercegovski kralj" cesarju Fr. Jožefu. Papeževo dovoljenje je potrebno, ker je zadnji bosanski kralj 1. 1401 dal pravico papežu, da določi naslednika. Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron. Rezervne*« zaklada je: Nad milijon kron. Mestna hranilnica ljubljanska i je največji in najmočnejii denarni zavod te vrat* po vsem Slovenskem. Sjprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseli ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem •vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za val denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. frank sakser 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVEIAND, O. Ampak redno priseljevanje Polja koy v to'deželo se je začelo šele kmalu 1 žati poleg življenskih nalog, biti ne-po zadnjem velikem uporu Poljske rabno pritežje v ladji življenja dru- Brezžični telefon. Znani elektrik Reginald Fessenden, večletni drug E-disonov, je nedavno v Bostonu poizkušal svojo napravo za telefoniranje brez žice. Stroj je Že toliko izpopolnjen, da je bilo mogoče telefonirati med vojnimi ladjami, ki so bile druga od druge oddaljene 400 morskih milj. Fessenden je prepričan, da bo v kratkem mogel telefonirati brez žice že v daljavo 1000 morskih milj. Avstrijskim Čehom se ne godi najbolje. Nemška vlada jih neprestano preganja. Zadnje mesece se vrše po Češkem stroge preiskave zaradi proti-vojaške propagande, posebno med če-ško-r^dikalno omladino. Vseh razpu-ščenih čeških mladeniških društev češke narodne delavske organizacije je 270. Vlada je zaplenila premoženja teh društev in mnogo oseb aretirala. Društva, ki so bila razpuščena, so štela 150,000 članov, večinoma mladih ljudi. Kako so poročali o gibanju armade. V dunajskih listih je citati: O gibanju Največji dobiček se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so m delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčaioma poskočile na SS dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja 0» THE GRAND ARIZONA COPPER CO. Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo Jgromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo fi nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veiko večje in v boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano ir drpzba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je ze v srcn najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp.B. V. Brajevic, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skor> vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar V batKi le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnee od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredio, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohod* zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejtel The Grand Aizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil zavlačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi ve: strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina« oiločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj! Pošiljatve se »aj naročajo na OJE. Petterson & Co. FISKALNI ZASTOPNIKI, 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINNESOTA. K. S« K* JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI ODBOR: Predsednik-........Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I podpredsednik:..............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Vil. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik- ...................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:..............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik: ..........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111. Di'hovni vodja:....Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec................Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich. 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111. John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn. URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13915 Martin Koščak, roj 1891, 13916 Franc Jurjovec, roj 1879, 13917 Valentin Mesec, roj 1885, 13918 Ivan Jure-čič, roj 1879, 13919 Peter Prah, roj 1878, 13920 Franc Novak, roj 1869, 13921 Mihael'Terselič, roj 1878, spr. 2. maja 1909. Dr. št. 150 članov. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13922 Franc Ludvik, roj 1888, 13923 Vladimir Bakšič, roj 1886, 13924 Filip Možina, roj 1882, 13925 Jakob Šega, roj I 1882, spr. 2. maja 1909. Dr. št. 243 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 13926 Franc Miklic, roj 1887, 13927 Anton Zrimšek, roj 1885, 13928 Ivan Gašparac, roj 1876, 13929 Ivan Štu-kel, roj 1866, spr. 4. maja 1909. Dr. št. 204 člane. K društvu sv. Petra, Calumet, Mich., 13930 Pavel P. Stavdohar, roj 1891, 13931 Ivan Saitz, roj 1887, 13932 Alojzij Kordiš, roj 1880, 13933 Alojzij Gazboda, roj 1881 13934 Franc Pauc, roj 1875, spr. 25. apr. 1909. Dr. št. 370 članov. K društvu Vit sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13935 Ivan Jančarič, roj 1880, 13936 Jurij Hribljan, roj 1880, spr. 2. maja 1909. Dr. št. 187 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13937 Franc Kaplan, roj 1879, spr. 30. aprila 1909. Dr. št. 246»članov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13938 Martin Slobodnik, roj 1889, spr. 30. apr. 1909. .. Df;.**-..60 žlan°^ K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13939 Jurij Bozicevic, roj 1892, 13940 Mihael Stopar, roj 1888, spr. 2. maja 1909. Dr. št. 43 članov. K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 13941 Franc Minšek, roj 1892, 13942 Ignac Perko, roj 1881, 13943 Urban Tavčar, roj 1874, spr. 10. apr. 1909. Dr. št. 32 članov. nobeden član ne dela. Toraj samo Vi ste hoteli imeti zborovanje, če tudi ni bilo nobenega člana tam. Cemu ta jeza in odpoved? Zakaj pišete, da sem vrata imel zaprta, da se ni zborovalo? Saj ste Vi sami prišli skozi ta odprta vrat v hišo in ne skozi — dimnik! Vrgli ste potem društva knjige proč, in se odpovedati, ko vendar jaz ne morem Vaše odpovedi sam sprejeti. Odpoved taka je nečastna in nepravilna, navedite toraj vzrok, zakaj da ste nas društvene "bedake" kot "Stari .tajnik" zapustili? Jakob Derglin, blagajnik. Crabtree, Pa., 4. maja. — Naznanjamo udom društva sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. J., da mi kakor hitro mogoče dopošljejo spovedne liste, kateri niso bili prisotni pri skupni spovedi, ki smo jo imeli na 1. maja. Obenem se lepo zahvaljujemo gospodu Rev. Josip Zalokar-ju, ki se je zopet potrudil, da smo zamogli opraviti svojo dolžnost. Priporočamo se na svidenje zopet na drugo leto. Naznanjamo udom našega društva, da priredimo veselico na 31. maja, to je binkoštni ponedeljek, v prid društvene blagajne. Na obilen poset u-ljudno vabi Odbor. POJASNILO. kako delajo in zakaj delajo. Po pravilih jednote se ravnajo in jednoti nič slabega ne želijo. In če so me v mojem dopisu ti trije možje in drugi člani in članice K. S. K. J. morda razumeli, da kaj podtikam, je to neresnica, ker sem jih vedno imel za poštenjake od nog do glave. Dostaviti hočem pa še to: Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito. In predsednik in nadzorniki in blagajnik in vsi jednotini uradniki imajo visoke "bance" — zatorej se iiam ni nič bati. 5.) Kamenje leti sedaj najbolj na predsednika naše jednote. Kakšno moč ima predsednik v jednoti v tem slučaju? Takšno, moč kot kak društveni predsednik pri kakem društvu. Ali je že kak društveni predsednik naredil kaj popolnoma iz svoje volje? Ves odbor se mora vprašati. Tako je tudi s (predsednikom jednote. Brez odbora ee predsednik jednote še ganiti ne more. Nadzorniki, blagajnik in tajnik in povrhu še drugi glavni odborniki so imeli celo zadevo v rokah in predsednik je storil, kakor so drugi odločili; Sam bi ne mogel storiti ničesar. Zato, brat predsednik, prosim, ne'zamerjte, če sem se v dopisu Glas Naroda prenaglil in vam očital vso odgovornost. Danes vem bolj natanko, da tudi vi morate poslušati in ubogati — svoje odbornike. 6.) Vprašdl sem predsednika jed- JOHN N 305AR CO. 5312 Butler St. Bell I ume, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa. Se priporočam si. galij)' gumbov, ša Pečati vsakovrstni, •v.itv om za u -ožila ZASTAV, znakov (Re-alik okvir. knjig, kap, klobukov, itd. edina slov. tvrdka v Amer. Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona. Dosedaj sem podpi- note> zakaj ne išče dovoljenja od dru-sani član K. S. K. J. poslušal en glas: štev. Odgovoril mi je na to: Dovolje-to je bil glas onih, ki so zoper zidanje nJe °d društev imamo v jednotinih pra jednotinega urada v Jolietu. In napi-' vilih- D™štva voIli° delegate, dele-sal sem članek v Glasu Naroda z dne! Kati delijo pravila. Za kar pa ima od-28. aprila. V njem sem izrazil svoje b°r Pravico po pravilih, ni treba niko Ely, Minn., 3. maja. — Danes se je t.u poročil v cerkvi sv. Antona Pad. g. Stefan Hutar z gospico Marijo Golo-bicli, oba doma iz Semiške župnije, Kranjsko. SvatV se je vršila v g. Frank Lozarjevem stanovanju na Campe cesti, katere Se je udeležilo lepo število mladih parov. Poročence-ma želimo obilo blagoslova. P. mnenje, kaj bi po mojih mislih bilo najbolje za blagor naše jednote. Dne S. maja sem bil pa v Jolietu in sem slišal drugi glas. In kot vesten človek, ki ljubim resnico, se čutim dolžnega, povedati v našem glasilu, da sem prenaglo izrazil svoje mnenje v Glasu Naroda, ker nisem bil o vsej stvari dovolj poučen. Zato prosim člane in gar vprašati, posebno če odbor sam spozna za zelo potrebno in koristno. Dejal sem: "Ne vem, če se sme zidati hiša." Odgovoril je: "Urad se sme, in to bo samo urad in en parlor in nič drugega. Ne bo nikaka palača." Nato nisem mogel nič odgovoriti. 7.) V Chicagi hočejo pri društvu sv. Štefana nekateri člani advokate na članice naše K. S. K. J., naj uvažujejo P°moč. Najbolj se zato žene par čla- moj popravek in moje pojasnilo k članku, priobčenem v Glasu Naroda: 1.) Kar se tiče asesmenta in bodoč nov, ki so pri katoliški in pri Narodni jednoti. Če bi ne bili pri Narodni jednoti, bi jaz verjel, da se resno za- K društvu sv. Martina 126, East Mineral, Kans., 13944 Franc Slabko, roj 1883, 13945 Egidij Pušnik, roj 1878, spr. 1. maja 1909. Dr. št. 23 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3234 Franc Mihelič, 2. maja 1909. I. dr. št. 101 člana. II. dr. št. ^85 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 11167 Jernej Zameti, 10. apr. 1909. I. dr. št. 220 članov. II. dr. št. 29 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago,, 111., 8536 Franc Retl, 3. maja 1909. - Dr. št. 143 članov. Od društvk sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6557 Josip Žlogar, 1. maja 1909. Dr. št. 239 članov. d društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7339 Alojzij Ahačevčič, 3860 Ivan Klančar, 3777. Ivan Okoren, 597 Franc Drobnič, 28. apr. 1909. \ Dr. št. 320 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 980 Ivan Gostiša, 1974 Josip Pirz, 26. apr. 1909. Dr. št. 144 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9181 Ivan Kristan, 26. aprila 1909. Dr. št. 366 članov. Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 10693 Ivan Vlastelič, 26. apr. 1909. Dr. št. 57 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6921 Josip Težak, 10249 Frank Bizjak, 10894 Franc Erjavec, 7708 Ivan Fink, 12544 Josip Štefanič, 10902 Martin Mirtelj, 23. apr. 1909. Dr. št. 129 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 11805 Fabijan Maradin, 28. aprila 1909. Dr. št. 46 članov. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 11663 Marko Suhor, 30. aprila 1909. Dr. št. 34 članov. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12765 Ivan Peteh, 30. apr. 1909. Dr. št. 68 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 10602 Blaž Lukes, 26. apr. 1909. Dr. št. 365 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12685 Franc Šajn, 12687 Franc Krašovec, 8892 Valentin Zupančič, „28. apr. 1909. Dr. št. 59 članov. IZLOČENA ČLANA. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1426 Anton Grdina, 6Q44 Josip Jarc, 3. maja 1909; radi nespolnovanja društvenih in Jednotinih pravil ter ne-vbogljivosti in nepokorščine napram gl. odboru K. S. K. J. Dr. št. 311 čl. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4072 Marija Kadunc, roj 1890, spr. 4. maja 1909. Dr. št. 81 članic. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4073 Verona Spehar, roj 1888, spr. 2. maja 1909. Dr. št. 47 članov. K društvu sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 4074 Frančiška Dolenc, roj 1890, spr. 25. apr. 1909. t Dr. št. 22 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., k društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 2075 Helena -Bene, 28. apr. 1909. I. dr. št. 7 članic. II. dr. št. 12 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 1811 Frančiška Klančar, 1751 Ana Žni-daršič, 2169 Frančiška Ban, 1752 Marija Okoren, 387 Ana Drobnič, 28. apf. 1909. Dr. št. 157 članic. Od društva sv. Janeza ICrstnika 14, Butte, Mont., 733 Frančiška G.ostiša, 26. apr. 1909. Dr. št. 61 članic. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2007 Elizabeta Remic, 14. apr. 1909. Dr. št. 16 članic. Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2396 Eva Stašecki, 26. apr. 1909. Dr. št. 78 članic. Od društva Marija Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 2120 Johana Hočevar, 3062 Alojzija Pucelhar, 3. maja 1909. Dr. št. 42 članic. IZLOČENA ČLANICA. Od društva Marije Sedem Žalosti 81, 3026 Antonija Blažič, 26. apr. 1909. Dr. št. 77 članic. NAZNANILO. Vsem članom (icam) K. S. K. Jednote se naznanja, da so pravila razposlana na vsa krajevna društva. Če bi kako društvo teh ne prejelo, prosim, da se mi naznani. S pozdravom ostajam Vam vedno udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. jočega K. S. K. J. s podpisom "Stari tajnik" dokaj osmešil. Omenjeno društvo Vas kot "Starega tajnika" vpraša po vzrokih Vašega odstopa? Da se društvena seja ni vršila dne 11. aprila to je, na velikonočno nedeljo, znate dobro za vzrok. Saj sem jaz v predvečer vse člane obvestil, da bodemo zborovali raje v ponedeljek, ko itak I Društvene vesti. | S i o i Aliquippa, Pa., 4. maja. — V Ameri-kanskem Slovencu se je z dopisom iz Aliquippa, Pa„ dne 18. apr. I. tajnik društva Sv. Družine štev. 109. spada- nosti jednote, je stvar tale: Kadar bo vzemajo za blagor naše jednote, pa treba asesment povišati, ga delegatje ker so tudi pri Narodni jednoti, jim lahko zmerom povišajo. Če bodo kon- J |az nejerjamem, ker njihovo srce je vencije hotele, bo jednota' lahko zmerom obstala. Če en asesment včasih ne zadostuje, se lahko razpišeta dva. Zato se za obstanek jednote ni tako bati. 2.) Razpora niso krivi glavni predsednik ;n trije nadzorniki. Zakaj ne? Zato ker delajo po pravilih K. S. K. J. in ker jim država Illinois dovoljuje to, kar je glavni odbor sklenil. Sedanji urad K. S. K. J. sem imel priliko sam videti. Majhen je kot kaka majhna sobica v navadni hiši. Jednotine bukve ležijo po tleh, ker jih ni kam postaviti. Tisoče listin in certifikatov je nakopičenih tako, da je nemogoče napraviti kakega reda. Ene same bukve so petkrat večje kot bukve kakega velikega društva. Vsakdo si lahko misli, da urad, ki ima bukve in listine dvanajst tisoč članov, mora imeti primeren prostor in mora imeti safe (sef). Danes ga ni, ker ga ni kam postaviti. Vsakdo skrbi, da kak večji izročeni denar čim preje prenese z doma v kak varen kraj. Tako je tudi dolžnost odbornikov naše jednote, da spravijo listine, ki so vredne več milijonov dolarjev v kraj in prostor, kjer so varne. Če odbor tega ne stori in če se pripeti kaka nesreča, bodo največ odgovorni odborniki jednote, ki ne bi skrbeli, da se miljone vrednih papirjev ni varno shranilo. Danes pa odbor to hoče imeti, ima pravico in ob enem dolžnost to preskrbeti. Kdo je kriv razpora? V Glasu Naroda sem rekel, da odbor. Danes pa rečem, daj so razpora krivi tisti, ki niso imeli prilike pregledati jednotinega urada in ki ne vedo, in ne premislijo'natanko vrednost jednotinih papirjev — in to so društva, ki so začela protestirati in nazadnje jaz, ki sem zoper to pisal. Društva niso vedela, kako stvar obstoji in jaz podpisani član TEC. S. K. J-tudi ne. Danes pa vem nekoliko več, zato popravljam to, kar sem zadnjič pisal. Prostoren in varen jednotin urad je potreben kot streha ;hiši. Če ne danes, pa jutri. Čim preje tem bolje. 3.) Ali ima odbor pravico postaviti urad? Urad postaviti ima pravico po pravilih jednote. Če postavijo urad, tudi država ne more graniti, ker s tem denar ni zapravljen. Hiša je denar. Dokazano pa je, da s samostojnim uradom je denar jednoti prihranjen. Če se pa denar prihrani, to ni nobena krivica. Da se pa denar prihrani, če se postavi mala hiša (to ne bo palača, ampak samo urad in en parlor, ne 'hala' — jaz sem bil napačno poučen), to vam pa lahko dokaže vsak hišni posestnik. Če bi hiša ne nosila obre-stij in koristi, bi ljudje iskali samo renta in nihče bi ne kupil svoje hiše. Vsakdo, če ima skrb ža bodočnost in če ima denar, si postavi svojo hišo. Tako ima tudi jednotin odbor v imenu jednotine družine dolžnost skrbeti za bodočftost in varnost. 4.) Ali je glavni odbor pošten? Ali bo delal po pravici? Bratje v naši jednoti! Jaz jih osebno poznam, in nadzornike in predsednika poznajo osebno dobro delegatje že z mnbgih konvencij. Izvolili so jih delegatje že na mnogih konvencijah v glavne odbornike. Mr. George Stonicha in Mr. Jos. Sitarja pozna cel Joliet kot dobra in poštena moža že leta in leta, Mr. Frank Opeka je pa tudi obče spoštovan mož v Waukeganu. Zatorej sem prepričan, da ti trije možje vedo, kaj delajo in tam. Ti samo to želijo in čakajo, da bi se z našo jednoto tako godilo kot se je z Narodno jednoto pred par leti. Ne privoščijo nam, da bi mi katoličani res bili bolj pametni kot socialisti, Advokatje pa'1 radi vidijo, da se ljudje kregajo. Pameten človek želi miru, advokat bi pa brez "fajta" ne mogel živeti. Advokatu je Narodno jednoto ali katoliško jednoto zagovarjati vse' eno. Koliko je advokat koristil pri boju v Narodni jednoti, naj le vsakdo poizve, kdor hrepeni po advokatu. Iz vanredna konvencija je bila — in bili so stroški. Narodna jednota je tožila — in bili so stroški. Klobučar se'je Nagovarjal — jn bili so stroški. Pa še danes ni vse v redu, a advokat se briga samo toliko časa, dokler vleče pe-neze. 8.) Vesel sem bil, da sem imel pri liko slišati obe strani in vse natanko poizvedeti. V Jolietu so mi prijazno pokazali vse listine, podpisane od courta, od nadzornikov in od vseh, ki so odgovorni. Kar se je kupilo, se ni kupilo kakor na semnju, kjer se samo dva menita. Vse gre po pravilih in postavah. Zato bi pa želel, da vsak kdor je tako radoveden kot jaz in tako navdušen za jednoto kot jaz, naj se potrudi v Joliet in vse mu bodo po kazali in mirno razložili kot meni, al pa še bolj. V Jolietu ni socialistov, ni nobenega društva narodne Jednote in katoliški ljudje bodo zmerom prijazno sprejeti. Da se je pa sedanji predsed nik brat Anton Nemanič na zadnj konvenciji v Pittsburgu najbolj navdu šeno postavil zoper socialiste, to so ga pa slišali vsi delegatje in tudi naša či-kaška brata delegata. 9.) Če se je kdo v mojem dopisu čutil osebno užaljenega, naj mi oprosti, ker moj namen ni bil napadati. Želim pa miru, ker jednoti dobro želim. Bratje v K. S. K. J., pomirite se, ker rekel sem že, da hiša (to je samo urad) je denar in ne zapravljanje denarja. Urad bo pa vedno v Jolietu, dokler bodo rojaki upoštevali, da "mu-fanje" jednote ni kaka igrača. Saj so še drugi odbori, katere bo vedno lahko dobila vsaka naselbina ob svojem ča su. Vsi pa ne morejo biti basi. Chicago, 111., 5. rfKjja 1909. Anton Sojar, član K. S. K. J. NAPRODAJ LEPA HIŠA NA SE-verozap. vogalu Moran in Broadway cesti. Hiša ima tudi fino klet. Več pove Jos. Jurjevich, cor. Broadway in Moran Sts. V NAJEM POCENI HIŠA S 5 SO-bami, 107 Clay str., nasproti šole in cerkve, krasna lega. Več pove Dr. Ivec. HRW. lTSKO DRUŠTVO ZRINSKI i-ankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavle-tič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefan-čič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. POTREBUJETE LI BARVARJA ali pa preprogarja stenskega papir-•ja, oglasite se pri meni. Delo dobro. Chicago Tel. 3891. J. Benedikt, 1820 N. Broadway, Joliet, 111. TEMELJITO IZVEŽBANI SLO-venski organist išče službe pri kaki slovenski župniji. Naslovite pisma na: 9546 Ewing Ave., So. Chicago, III. 2t. NAPRODAJ LEPA HIŠA "NA hribu". Proda se po primerni ceni. Najboljša prilika. Vprašajte za po-■'drobnosti še danes pri Amer. Slovencu. tfn. NAPRODAJ LEPA FARMA 40 A-krov prav na prijetnem kraju, 3 milje od postaje Hilliard. Najboljše prilika za takega kateri se nekoliko kovaško in kolarsko razume. Farma obstoji z ^gospodarskim poslopjem in je tudi prav lep sadni vrt. Vprašajte za pojasnila: John Turk, R, No. 1, box 21, Poplar Bluff, Mo. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. IVI. B. Schuster Young Building. NASLOVNIK tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. JOLIET. ILLINOIS. ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu » Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago St., blizo slov. cerkvs. Prodajalna moških in ženskih oblek. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod «-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pbhištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v.°eh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, III. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIC IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna. STONICH GEORGE. 813 N. Chica-go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ar«. Prodajalec zemljišč, lot, peska ia kamenja. VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. I*. delovalec in popravljalec čevljev. WOLK VICTOR, 200J4 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbajj Ave. Salun in prodaja iifkart. CHICAGO, ILL. MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, III. PITTSBURG, PA. NOLLE C., 5170 Butler St., ameriSM hotel. DINAN C. M„ 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Bntler St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dt > in, last.. 5438 Butler St. DOPISI. Ely, Minn., 3. maja. — Cenjeno u-redništvo Am. SI.! Prosim, uvrstite mojih par vrstic v kolone lista. Dne 25. aprila je od tu odšel g. Mihael Klopčič, organist župnije sv. Antona Pad. Za njegov odhod ni bilo nito tnur znana tu, in nikdo ni pričakoval, da bode kaj sličnega naredil, ker za to ni imel pravega opravičenega vzroka. Kar se pa drugih okoliščin tiče ne bodem jih tu označil, ker ni častno. Ko .to pišem, mu za odhod voščimo, da bi srečno uspeval na drugem polju, ter imel veliko uspeha pri«svojem delu. Kakor slišimo, se je ustavil v Lourain, Ohio. Upamo, da bodemo kmalu dobili semkaj kakšnega drugega dobro izvežbanega organista. Stališče za or-ganista je tu ugodno. Pri odborovej seji dne 2. maja se je sklenilo, da bodemo oddali službo le dobro izkušenemu organistu, in dobro bi bilo, da je vešč za učenje godbe na pihala. Pisma se naj odpošiljajo na: Odbor župnije sv. Antona, box 165, Ely, Minn. * Pozdrav! Jos. J. Peshel. Poročilo o stanju FIRST NATIONAL BANK-E JOLIET, ILL. ob zaključku poslovanja dne 28. aprila 1909. AKTIVA: Posojila in odštevki ...........................................$ 575,459.72 Presežki ...................................................... 3,547.81 U. S. Bonds za cirkulacijo.....................................................100,000.00 Druge obveznice......................................................«3,641.75 Premičnina .................................................... 22,300.00 Gotovina Skupno. . 359,016.16 .$1,483,965.44 PASIVA: Glavnica .......................................................$ 100,000.00 Preostanek in dobiček.................. . ..... *i 54 88 Note v cirkulaciji ..................................... ? Vloge ........................................•-. Skupno...............................................$1,483,965.44 Gotovina in drobiž na roki — zahteva postava 15 odstotkov od vlog. Ta banka ima 32 ODSTOTKOV VLOG vedno pri roki. GEO WOODRUFF, predsednik. AND. H. WAGNER, kasir. JOHN K. BUSH, pomožni kasir. mmmwm&m ht^l i-^i* »i^ Kr^V-i JOLIET CITIZENS BREWING CO ko vesel kakor danes, oče," odgovori sin. Starec pogleda z modrimi, izkušenimi očmi mladeniču v obraz. "Hm, hm"... starec pokima in za-zibljejo se mu beli lasje na glavi. "Kaka sreča pa te je zadela, Anton?" "Oh, sreča, oče — sreča!" In postavil je v svilnat papir zavito stvar na' mizo. Oče je z radovedno roko segel po papirju, ali sin ga je urno prijel za zapest. "Počakaj še malo. Vse boš zvedel. Poslušaj mirno." " Napeto je zrl oče svojega sina. Anton je položil roko okrog starčevega vratu in mu je pričel pripovedovati o svoji ljubezni do ubog« deklice. Pripovedoval mu je tako goreče, s tako čutečim srcem, dase je starec popolnoma zamislil v dobo svoje lastnč mladosti. Videl je njo, ki jo je prvikrat ljubil. Pridna je bila in pobožna in — ubožna, zelo ubožna. To pa se je zdelo njegovim starišem velika napaka. On se je uda! in je zapustil ubogo dekle zaradi starišev. Pozneje se je sicer poročil s pridno in dobro žetio, ali vkljub temu je oživela danes pred starčevimi očmi popolnoma njegova prva ljubezen. Zdelo se mu je, da se ni dolgo, odkar se je to, zgodilo, — komaj, nekaj let. Anton je med tem pripovedoval1 dalje. Oče, ves zatopljen v svojo mladost, ga ni poslušal. Šele, ko je sin odvil ono Stvar, ki jo je prej položil na mizo, in jo pokazal očetu, šele tedaj se je starec vzbudil iz s.vojih misli, oči so mu oživele, roke so mu trepetale. "O Bog, oče, kaj ti je — kaj ti je — ti se treses!" zakliče Anton prestrašen. Oče s skrčenimi rokami zagrabi za zlati križ, ki ga je držal sin v rokah. Dolgo, dolgo gleda v Kristusov izmučen obraz in nikamor ne obrne oste-klenelih oči. Dve debeli solzi mu polzita po zgubanih licih. "Ni dvoma," mrmra z rezkim glasom, "ravno tisti križ, poznam ga — da, to je bil najlepši čas, in ona je bila tako vesela — tako vesela —" Nekaj časa je ostalo tiho v prijazni sobici. Anton je molče opazoval očeta, ki je mrmral nekaj sam s seboj. Njegove misli so bile Bpg ve kje. "Oče, ti poznaš ta križ?" vpraša čez nekaj časa Anton. "Poznam — poznam! Saj sem ga sam naredil!" "Kako, oče — ?" "Da, sam! In podaril sem ga deklici, o kateri sem vedel, da ji s tem storim največje veselje. GotOvo se ji mora goditi jako slabo, ker se je ločila od tega križa." "Ona ne živi več, oče!" "Saj sem mislil tako!" prikima oče. Anton je moral še enkrat-pripovedi}1 vati vse od začetka: kako je danes srečal Marijo, kako mu je s solzami v očeh pripovedovala o izgubi najdražjega zaklada; on se je odločil za vsako ceno zopet pridobiti deklici najdražji zaklad. "Križ sem moral plačati bo-, gato, toda kako bo Marija vesela, ko zopet nazaj dobi svojo dragotino." Anton ni več dvomil, da je Marija hčerka one, ki jo je ljubil nekdaj tako vroče. "Kako čudovito!" "Ali smem biti zagotovljen, da mi boš dovolil ženitev z njo?" vpraša Anton očeta. Starec pokima. Dolgo vnoč sta sedela oče in sin v prijazni sobici in sta se pogovarjala o preteklosti.---- Med tem je zdela Marija vsa potrta in žalostna v svoji ubožni sobici. Agata, njena stara prijateljica, jo je skušala potolažiti. "Nikar ne obupaj, ljubo dete! Bog je dobrotljiv'-'-in ne zapusti nikogar, kdor njega ne zapusti. Večkrat nas obiskuje s težavami in bolečinami, ker najh hoče dobro. Bog ve, morebiti bodo tudi k tebi prišli boljši časi." Marija je dvignila žalostne oči. "Ah, boljši časi, odkod naj pridejo? Vsa. življenje sem tavala V senci ubo-štva in nesreče — jaz in moja mati. Odkod bi mi naenkrat posijalo solnce sreče? Vedno trdo delam in zaslužim komaj toliko, da se preživim. O zakaj sem tako ubožna?" "Dokler si zdrava, nisi ubožna," jo tolaži starka. "In če zbolim — kaj potem?" "Potem, Marička, bi ostala jaz pri tebi." J Marija stisne zvesti tolažnici roko. Drugo jutro potrka nekdo na vrata in Marija se vzbudi. "Marička," zakliče Agata, "pismo za vas je tukaj. Sel čaka na odgovor, ali smem notri?" "Precej, počakajte za trenotek." Marija je danes, ker je nedelja, spala/nekoliko dalje kakor ponavadi. Hitro se je oblekla, vzela je pismo v roke in ga je prebrala polglasno. Spoštovana gospica! Imam Vam sporočiti zelo važno stvar, nekaj, kar Vas bo gotovo zelo razveselilo. Ker se bojim, da bi Vam bilo neprijetno, če bi Vas obiskal na stanovanju, zato Vas uljud-no prosim, da bi prišli Vi k meni. Sami določite čas, kdaj pridete, le nikari čakati predolgo. Srčno Vas pozdravlja Anton Vran, Rožna ulica 6. Marija je prebledela. Še enkrat je prečitala pisemce, zvila je papir z jezno ročico in ga je vrgla prestrašenemu selu pred noge. "Povejte/ kričala je z ogorčenim glasom, "povejte vašemu- gospodu, da me ne veseli zvedeti njegovih novic. Pošteno dekle sem in se ne dam voditi po tujih stanovanjih. Proč odtpd — ■ (Nadaljevanje na 7. strani.) Ustanovljen* lUji, N. COLLINS ST., JOLIET, ILL. Of Joliet. Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele sveta. ur. (Konec.) Prišel je dan slavnosti. Veselim u-služtiencem, zlasti mladim prodajalkam, so tekle ure mnogo prepočasi. Komaj so čakale, da se je zvečerilo. Marija je mirno poslušala vse, kar jo se pomenkovale tovarišice. Prav rtič si ni želela zabave, nič ni hrepenela po veselici. Samo tedaj, ko je stopil prijatelj njenega gospodarja s svojim sinom v prodajalno in je siri Anton iskal njenih oči, samo tedaj je devojka zardela v bleda lic ji. oko ji je zabie-' Štelo' in lahen smehljaj jesplaval o-krog njenih drobnih ustnic. "Ali se nič ne veselite današnje sluv-jlosti?" vpraša- Anton Marijo. Ona zmaje s plavylaso glavico in se žalostno, nasmehne. "Ne?" vpraša Anton začudeno — "in xakaj ne?" "Jaz — uiti ne poj dem na slavnost." "Niti na, slavnost. ne pojdete? In jmem vprašati, zakaj ne?" "Iz različnih vzrokov," odvrne Marija sramežljivo. "Ali mi nočete povedati svojih vzrokov?" "Če vas zanima, zakaj ne? Vendar $e bojim, da bi vas dolgočasila s pripovedovanjem." ' "Ne, nikakor ne!" Tako prepričevalno so zvenele Antonove besede, da tse Marija ni mogla »braniti smeha. "Toraj me poslušajte. Ubogo dekle sem, ki mora'paziti na vsak vinar in si tudi prav nič ne želim takih slavnosti." "Tako mlado dekle, in si ne želi zabav?" "O pač, želela sem si tudi jaz takih jabav, pa me je minilo." "Zakaj?" "O to je dolga in žalostna povest, ki vam jo hočem povedati drugikrat." "Prav. Povedali mi*jo bodete jutri." Marija je prijazno pokimala mlademu gospodu, ki je odšel. co," ker ni hotela srečati deklet, ki so bile danes .še bolj razposajene kakor navadno, in bi jo gotovo zasramovale. Sploh ni mogla ntfcojšnji večer gledati v vesele oči in smehljajoče obraze. O, svet se smeje njeni veliki bolečini, ona pa bi najlažje jokala, jokala takrf dolgo, da bi ji otemnele oči. Naenkrat zasliši za seboj hitre korake. Vispka postava se vstavi ob njej. , "Ali se ne motim, —; ste li res vi, gospodična!" zveni znan glas na uho Mariji. Dekle prestrašeno pogleda mladega gospoda. Bil je ravno .tisti, ki je večkrat prihajal v prodajalno in ki je tudi danes popoldne tako prijazno kramljal z njo. "Dovolite, gospodična, da se vam predstavim. Moje ime je Anton Vran. Videl sem vas že Večkrat v trgovini. In zakaj ste Vedno tako žalostni... Zakaj?" Govoril je hitro, kakor bi se bal, da ga kdo prekine. Nato je obmolknil in je pogledal dekletu v objokane oči: "Čudno se vam bo morda zdelo, da se tujec tako briga za vaše zasebne zadeve. Moj oče, ki ga gotovo poznate, se tudi silno zanima za vas. Tudi on bi rad zvedel, zakaj ste tako potrti. Pravi, da ga vi vedno spominjate na neko osebo, ki mu je bila draga, in ki je potem izginila, da je ni videl nikdar več v življenju." Marija se je še vedno borila s solzami. Slušala je mehki in prisrčni glas, ki je padal kakor balzam v njeno ranjeno srce. Ali čimbolj se je trudila, da bi udušila solze, tem gostejše so jej lite po lepili' licih. "Pojdite, pustite me, da grem svojo pot," vzdihne tiho. "Poiščite si vese-lejšo družbo, saj mi ne morete pomagati." "Kdo ve," prične zopet prijazni gospod, "ako mi morete zaupati, morebiti se mi posreči, da pričaram vesel smehljaj na vaše žalostno obličje." "Bojim se, da ne boni nikdar več vesela, .razven----" "No?... razven?... Zakaj ne poveste?" « • "Saj bi me ne inogli razumeti, če bi vam tudi povedala." "O, le poskusite," prosi Anton prisrčno. !i\ "Tukaj ni kraj, kjer bi se mogla dalj časa pogovarjati. Ljudje so precej pripravljeni, da spravijo mlado dekle ob dobro ime. Zato vas prosim, pustite me; da grem domov." "Morebiti imate prav, gospodična. Vendar, kaj je slabega na tem, če govori dekle z možem, ki jo visoko ceni in spoštuje." "Ubogo dekle," odvrne Marija, "tega ne sine. V očeh sveta je neodpustlji-vo, ako govori ubogo dekle s plemenitim gospodom." Anton se nasmehne. "Tako hudo vendar ni, gospodična." Marija je zašepetala tiho:|"0 — je, je!" in je odšla. ; ' Kriialu nato pndše zopet Anton za njo. • ;>." ' "Prosim, prosim, dokončajte vsaj tisti stavek, ki ste ga prej prekinili. Tako rad bi vam pomagal. Zakaj ste jokali tako grenko?" "Vi me bodete morebiti zaničevali, ako v)tm povem, in tO bi me bolelo." "Jaz vas bom zaničeval, Marija? Nikdar! Saj niste storili ničesar takega, da bi vas mogel / grajati. Nikdar ne bom slabo mislil o vas." "Nikdar? Tudi ne, .če vam povem, da sem najdražji spomin umrle matere prodala zato, da si kupim nečimurnih čipk in trakov in obleke, in sicer samo zato, da bi se ponašala pred grešnim svetom?" • Anton je zmajal z glavo. '■ "Ne. Saj vem, da si mlado dekliško srce želi med svet;" "Ali jaz bi tega ne bila smela storiti!" zajoka Marija. "Hudo sem bila kaznovana za to. Ko sem prišla oni večer domov, sem se že kesala svojega krivičnega dejanja. Želela sem si samo* da zopet nazaj dobim svoj zaklad. Danes, ko bi se to moralo zgoditi, pa zvem, da je moj zaklad zgubljen, na veke — izgubljen." Anton je molčal. Premišljal je nekaj. "Kaj pa je bilo, kar ste prodali?" "Bil je bogato okrašen zlat križ, podoba Odrešenikova iz slonove kosti, izdelana s čudovito umetniško roko." "Iti komu ste ga prodali?" "Nekemu trgovcu na "lesnem trgu". Piše se Sivec." "Onemu staremu skopuhu? Gotovo je' kupil križ le, za nesramno nizko ceno." Marija je pokimala in pristavila: "Starec je že prodal križ. Kupčevega imena ne pove... Ah, moj zaklad je za vedno izgubljen!" "Tako, tako... no, bomo videli," mrmra Anton pri sebi. "Kaj mislite?" "O nič, nič, gospodična." Podala sta si roke v slovo kakor dva stara, dobra prijatelja in znanca. Dobro uro pozneje je stopil Anton Vran z veselim obrazom pred svojega očeta. ' "O, ljubi moj, danes si pa vesel, kakor vidim." "Nikdar v življenju še nisem bil ta- ji. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me-<0 po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici jPnte EjIJsl. Brana" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah J. & L Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j» naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4S3I- N. W. Phone ms FRANK MEDOSH 9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN.BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL. ^Mm^mš^M^^ Gostilničar, Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena Postrežba vsakemu, Telefon 123, South Chicago. C. W. BROWN, predsednik. It. PIL CIIEli. podpredsMnik. W. O. WILCOX, casir. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERV izdelovalci Kapital $100,000.00. Barber Building PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. Očistite jetra Flexor's Pink Liver Ir*ills čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naii lekarni 25c škatljica. FLEXER & KEICHMANN LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streeta. JOLIET. ILL. OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. za prihodnjih 10 dnlj po zelo znižani ceni. , 5 Velika zaloga vsakovrstnih barv, otfjev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Prodajalna "pri volku" je bila danes zapita nekoliko ,-prej kakor ponavadi, in Marija je hitela v svoje malo stanovanje. 2iya rdečica ji je oblivala lice, oči so se svetile, čez njeno lepo obličje je plaval radosten sipehljaj. Tudi ona bo danes praznovala praznik, lep praznik, ki se ga je razveselila tako, da je pozabila na vse drugo. Trgovec je bil- namreč' ves ''dan zidane volje in ji je vnovič zatrjeval, da je £e popolnoma pozabil . na njeno nerodnost. Zato se ga je Marija upata prositi, da ji plača nekaj denarja naprej — in 011 ji je rad izpolnil njeno prošnjo M Veselja je dekletu bilo srce ob misli, da si bo zopet lahko kupila nazaj oni zlati križ, ki ga je prodala tisto nesrečno uro, ko je popolnoma pozabila na svojo mrtvo mater. Donia je odprla omaro, potegnila je iz nje rdeč mošnjiček in je štela zadovoljno: "Da, — da, — ravno zadostovalo bo." "No, no, Marica, kam pa zopet tako Jiitro?" se oglasi stara ženica, ki je Stanovala pri Mariji. "Proč 'poram, Agata," se smeje Ma-Sfija svoji dobri5 varuhinji. "Le potrpite. v pol ure bom že nazaj." Marija je že stala zunaj in je lahnih korakov stekla po .stopnicah. Kmalu nato je globoko sopeč stopila v prodajalno, kjer-je pred nekaj dnevi prodala svoj. zlati križ. Suh, bradat možiček se je zopet" Sukal po prodajalni sevu-intja, "Prinesla sem vam denar nazaj za oni zlati križ, ki sem ga vam prodala. Pripravljena sem tudi nekaj primakniti. samo da ljubljeni križ dobim na-saj." . "Žalibog, gospica, — križa vam ne morem več vrniti." Marija se prestraši. "Zakaj ne?" vzdihne naglas. "Zakaj? Ker sem ga že prodal." Mariji se je zdelo, kakor bi težek kamen pal na njene srce! Da je trgovec križ prodal, na to niti pomislila ni! "In komu st.e prodali križ?" ' Možiček je skomignil z rameni. "Nisem kupca vprašal po imenu." "TSraj, moj zlati križ — izgubljen, vekomaj izgubljen! 'Ah, kako to boli!" "Ali mar nisem smel prodati križa? Saj je bil moja last," odvrne zlatar ravnodušno. Marija hoče oditi. "Tako neumen vendar ne bom, da bi vračal križ brez dobička," mrmra starec in zapre vrata za dekletom. "S tem križem bon; napravil dobro kupčijo." Ko je stopila Marija iz prodajalne, so ji .tekle grenke solze po licih, Ledena burja je pihala po ulicah in okna so zvenela. Po nebu so se vlačili črni oblaki in nobena zvezdica 111 zatrt esteta na večernem- nebu. "Ah. pusto in trdo je moje življenje. Tako je bilo iu tako bo ostalo do konca," vzdiha Marija žalostno. "Noben svete! žarek še ni obsvetlil potov mojega življenja." /dihujoč in ^alujoč je stopala proti domu. Nič ni čutila ledene burje, ki ji je zmraila lepe. lase — čutila je samo veliko bolest in nesrečo. Sama v življenju, in nikogar ni, ki bi ji pomagal. Pred seboj je slišala smehljajoče glasove svojih tovarišič, ki so odhajale 5c: slavnosti.: Zavila je v stransko uli- Ana Vogrin Izkušena babica 20S Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. Alexander Haras**? Jt\. Chicago tolef. 279! mJ teiet.N 02 7 ZNAK NEVARNOSTI Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so naravni znaki nevarnosti Ti so: bolečine, želodčni neredi, zaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne aa-nemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluia dober svet in se začne rabiti Ribite Trinerjpvo zdravilno grenko vino y vsakem slučaja želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 620-622 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL Zlati križ. *, ' Povest. Spisala Irena pl. Nellmuth. Trinerjevo zdravilno, grenko vino To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam Jcar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi. umni nmt . * Daie zdrav okus, •^gftf GANlJllv> stori prebavnost, r^i®®^ ^ pospeši sladko spanje, ^g&flKafc krepka živce in mišice, , ZllSSwBiX, čisti lcri, * daje zdravo barvo obraza, krepda energijo, V^lf* okrani zdravje. •COUTCSS» Qhranilo bode vso droiiiao v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, kar »rejaje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec VPRAŠANJE—AH ste 2e kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufaj*, ker vam dajo ponarejeno grenko vin o mesto Trinerjevega; ki j ©edino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabit« »drav niikih nasvetov, pišite nam in aai zdr avnik vam ga pošlje brczplshso m »Mi ■•rs; M "pJiu i im. b A . krat grenka misel, , da je storila danes nj veliko krivico njemu, čegar podobo je on nosila že dolgo v srcu. On, le on je izj bil, ki ji je zopet pridobil zaklad vseh vs zakladov. On je vedel, kolikokrat je za jokala za zlatim križem, ki ga je prodala. Kako je bila neumna, ker ni ta- ali koj slutila, da misli Anton Vran z njo M le dobro. gc Čisto zatopljena v sladke misli in svoj zlati križ niti ni opazila, kako so tu se lahno odprla vrata za njo in kako le je stopil Anton Vran s svojim očetom ke v sobo. Ko sta zopet zaprla vrata, se m je šele obrnila v sladkem presenečenju. Anton ji je pripovedoval o svojem pc upaiiju in ljubezni. Ona je poslušala prisrčno in vse se ji je zdelo kakor sp sladka pravljica iz devete dežele. Tudi Antonov oče — Jožef Vran — zr je pripovedoval srečni Mariji, kako je ru nekdaj ljubil njeno mater in ji je poda- sk ril zlati križ v spomin. K "Da, da," je končal, "čudna so pota M božje previdnosti. In ti, Marija, osreči Antona 1 On to zasluži. Spoznala st si, da ima plemenito srce. Blagoslav- bi ljam vajino zvezo, Bog vaju varuj!" v V sreči je zažarelo Marijino obličje. Stisnila je roko staremu gospodu. An- M ton je stal s svetlimi očmi ob njej, in nikdar se mu ni zdela Marija tako le p( pa. Niti on, niti ona nista mogla go- oi voriti vsled preobile sreče. Le blesteče oči so pričale o tem, kar se je zgo- ki dilo v njunih dušah.----pi Mala sobica, kjer je ostala Marija do poroke — pod zvestim varstvom te starke Agate — je videla marsikako V1 solzo veselja in sreče. ]e _i_ —— . . . ——^^ ii MOLITEV VSEK- , DAR POMAGA. jII J ■J! Narodna pravljica. ^^B— ' "' —^^ p V neki vasi je živel mladenič, ki je bil vedno prav vesel in židane volje. I Prav rad si je prepeval lepe in krat- 1 kočasne pesmi in se rad šalil; zraven s pa je marljivo delal na domu svojih roditeljev. r Naš Marko, tako mu je bilo ime, se t . je navečer rad sprehajal po lepih ze- j i lenih tratah in mimo lepo obdelanih c 1 njiv in vrtov. Rad je hodil na vas, ■ kjer so se mladeniči zbirali pod lipo i . košato in prepevali pesmi, da se je raz- j . legalo čez hrib in plan. Marko je bil i • poštenjak od nog do g\ve. Pot do vaške lipe pa je vodila mimo i čedne kapelice, posvečene Materi božji \ in mimo pokopališča. Kolikorkrat je < i šel po tej poti, vsakokrat je natrgal i - šopek cvetlic ter jih je ponesel tja. preti kip'Matere božje v kapelici; po- j r tirni je pokleknil ter molil pobožno i a'ngeljsko češčenje. Ko je prišel do pokopališča, je tudi tukaj pokleknil, j : ter molil en očenaš in češčenomarijo ■ za verne duše v vicah, posebno pa za i i tiste rajne, katerih trupla so počivala - na tamošnjem pokopališču. , i In tako je storil vsakorat, kadar je - hodil po tej poti. Ko je pa odmolil, , i je veselo in čvrsto zaukal ter zapel : kako pesem. In zakaj bi tudi ne bil , i pel? Saj je bil mlad in poln življenja; , i imel je mirno in čisto vest; bil je zdrav . in čvrst in je imel torej vse, kar je 3 potrebno za srečno življenje. - V isti vasi je živel tudi bogat, pa : a čemeren gospod. 1 Ta gospod se je kaj jezil tudi nad našim Markom, ki je veselo prepeval e mimo njegove hiše. i, "Da bi ga plentaj, tega paglavca", je e godrnjal, kadar ga je slišal. "Vedno i, se dere in vriska kakor žerjav; pa ga - bom že še naučil, da mi ne bo več de-lal nepokoja." In kar je ta kisli gospod.podnevi mislil, to je tudi koj prvi t večer menil izvršiti. Poklical je ene-e ga svojih hlapcev in mu dejal: a "Ti, ako mi oklestiš tega Marka, ki t- se dere skoraj vsako noč tu mimo, da e se bo potem te poti ogibal, dobiš en i- srebrni tolar." k "Dobro, gospod; kakor želite, tako n se bo še nocoj zgodilo", je zatrdil hla->- pec; poiskal si je koj precej debelo po- i, lqno, s katerim se je namenil pričakati >- ziečer Marka. " Ko je odbila ura devet, je že slišal ij gospod Marka, ki je čvrsto zaukal. "Že gre", je rekel hlapcu; "le idi, pa '- dobro ga oklesti!" a Hlapec se pripravi za vrtni zid poleg -r pota ter čaka. Ko pride Marko do kapelice, daruje Mariji cvetlice in moli angelsko češčenje, potem pa gre dalje, i- Tudi pri pokopališču moli po navadi. Ko opravi molitvico, gre zopet naprej ia in veselo prepeva. Za voglom pa ga čaka grajski hla-ri pec z visoko povzdignjenim polenom, ie "Kar po glavi ga bom", si misli, "ne io bo se mu ljubilo več tukaj hoditi; to-i- lar je le lep." Tako modruje hlapec fa in medtem prikoraka Marko prepevaje jo izza ovinka proti gradu. In še ga čaka o. hlapec s povzdignjenim polenom; pa le joj! zakaj je neki odpadlo hlapcu po-:o leno iz rok? :o Zakaj jo je neki pobrisal, še predno je dospel Marko do njega? :i. Zakaj neki je tako bled in prepla-je šen? Kar v eni sapi je pribežal domov, »e "Ti si strahopetec; ti si šleva", porn zdravlja gospod svojega hlapca; videl č- je, kako je pribežal ves bled v hišo. a- "O gospod; Bog me vari, da bi še hodil sam čakat tega Marka; Bog si - vedi, kaj je bilo." "Ti si tepec veš, to je bilo", se jezi se gospod. iž "Ne gospod; pri mojideteli da ne; pa ii. sem jih pretepel in pobil čisto sam, pa n- mladeniča. In mi hodimo vedno ž Joliet. ill. FINO PIVO V STEKLENICAH BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. J, KUKAR ! I Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. ! [ ;; ZASTOPNIK ;:vseh parobrodnih družb.;! i * * , > ;; Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem ;; duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. > j Zastopnik za Besley Br'g. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba ' < > točna. ! Compagnije 9 Generale 9 Transalantique FRANCOSKA PROGA. ' ^^^^ "'"IMM razna nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tt> St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois._ NAZNANJAMO! DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PR B. BERKOWITZ POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa » to »trofi spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo tem jamčimo Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila po nizki ceni. (Nadaljevaje s 6. strani.) kra vel [.' precej — jaz hočem ostati pošteno no, I dekle 1" bil, Ko je odšel sel, je sedla Marija jo- zaj, ? kajoč na stol in si je zakrila obraz z jok rokami. dal "In to hočejo storiti — meni! Seve, koj uboga deklica sem, ki je ravno dobra le za takega — toda, da je ravno on ti- ( i sti, on — o tega bi ne bila pričakovala svc ['--zdel se mi je tako dober in ple- se I menit — tako odkritosrčen — in se- he daj? O — o!" v s Marija je jokala še bolj. Agata je he , .stala ob njej in ji je tolažeč jo božala i jase. . up; "Ne zapustite me, Agata. Kaj bi prj bilo iz mene, če bi ostala brez varstva sja na svetu? Uboga sem in nesrečna, zato me--" je "Strašno si razburjena, revica. Po- ne vej mi vendar, kaj ti je, morebiti ti j rjl bom svetovala dobro. Toda, ne — ' ' prej pojdi v cerkev, ker je danes ne- b0 delja, in tam, pri ljubem Bogu, se boš I pomirila. Čisto drugih misli boš pri- s;j šla nazaj, le prepričana bodi, Marič- ija i ka" Marija je pokimala. St "Pa hitro pojdi, da še prideš k pri- t01 !' digi." __ nil P Ko je stopila na ulico in je slišala pa » i svečani glas nedeljskih zvonov, se ji je v0 olajšalo srce. Po končani službi božji je še ostala sama v cerkvi. Vseokrog ^il je bilo tiho, noben glas ni motil njene ; pobožnosti. dc sem bal, pač pa onega, ki je korakal st; H bi tega ne. Ne, gospod, njega se ni- so poleg njega." "Kdo je šel poleg njega?" vpraša gospod radovedno; "saj je bilo le nje- a ga slišati." "Kdo je šel?" pripoveduje hlapec L dalje, "tak mož je stopal poleg njega ji i; velik kakor stolp; imel je palico, debe- I lo kot hrast iz našega gozda. In ko || je zagledal mene, je vzdignil palico ■ I ' v zrak, in' Bog vari, da bi bil udaril! " I ,Grad z menoj vred bi bil zdrobil." \ ( "Morebiti pa, da si zopet preveč po-V gledal v kupico, da si videl vse tako bi ; veliko?. Zdaj se pa poberi spat, a tolar P ostane v mojem žepu." Potem pa se k< I obrne do drugih dveh rekoč: "Hočeta p; I; li rada zaslužiti vsak po en tolar?" r< "Da, gospod", odgovorita hlapca. "Dobro! Torej idita in čakajta, da je pride oni potepuh nazaj, pa ga dobro le namažita, potem dobita vsak en tolar." 11 "Hlafec je pač uboga stvar", je re- k kel eden izmed hlapcev, ko sta stala k vsak z enim kolom poleg pota pri zidu. U I "Ni res", modruje drugi; "glej, no- p coj dobiva vsak po en tolar, in v nedeljo bo pri krčmarju ples; pa se bova č K postavljala." it "Kaj pa, če bo zdaj tudi tisti velikan š I zraven, kakor je bil poprej", pomišlju- š '^e'bodi prismojert;^'mar vendar ne I tj verjameš, kar je pravil Jaka; saj nisi a 1. baba, da1 bi veroval v vraže!" p iMv "Ne, to ravno ne, sicer pa bova že ti i * vidila; saj že pride, slišiš, kako uka?" 7. fjj n res se je Marko že vračal. Že sta t čakala hlapca s povzdignjenima kolo- n p ma, da bi ga pobila. Pa komaj da sta Pi ga zagledala, že sta jo tudi onadva po- h ; brisala nazaj v hišo hitro, kakor sta j, 1 mogla. . k "Kaj pa je, za vraga? Saj še ni 0111 p mimo hiše, pa sta že pribežala vsa ii I divja v sobo", ju vpraša gospod. i ■f; 1"O gospod", odgovarja eden izmed p jf hlapcev, "vse je res, kar je prej govoril Jaka, samo zdaj sta stopala dva č velikana poleg Marka, in vsak je imel celo drevo za palico." r "To je pa že več kakor preveč", se r !!' huduje gospodar; "vi ste strahopetci, zajci ste, ne pa možje; babe ste, babe g praznoverne; jutri vam pa zapovem, s da ga greste vsi čakat, in tudi jaz poj- t f; dem z vami." Tako je zapovedal go- h b ■ spod, in tako se je tudi zgodilo. s >V Drugi večer, ko sliši Marka, da zopet \ II . uka po navadi, pokliče vse tri hlapce s 1 in povabi s seboj tudi nekega drugega S gospoda, ki je bil njegov gost. Ko ta- « i ko čakajo vSi tam pri zidu, si pripoje < I: Marko,brez skrbi po poti izza ovinka, h f'. Pa o groza! Marko ni bil sam, ampak ■r je bilo poleg njega deset velikanov, in < imeli SO' cela drevesa za palice. Go- , spod in hlapci so se tako prestrašili, 1 da so mislili takoj zbežati, pa tuji go- ; spod jim je velel ostati. "Ne bežimo, ampak poglejmo, kaj j ta prikazen pomeni." Marko in velikani pridejo blizu, go- , spodar in hlapci pa stokajo od samega strahu; tuji gospod pa Spregovori ter , reče: _ .,, P "Vsi dobri duhovi častijo Boga! h "Mi na vekomaj", odgovori veli- ' kan- .. ,„ -"Kaj pomeni ta prikazen? vpraša , gospod dalje. "Mi smo duhovi s pokopališča, pri katerem ta mladenič moli za verne ' dušp; marsikatera duša že uživa večno veselje, ker ji ga je dal črez vse usmt-, ljeni Bog na priprošnjo tega blagega : Vrnila se je domov. Med vrati jo 1 je sprejel* Agata in ji je stisnila roko. Marija je opazila v njenih oceh vesele solze. In Agata jo je peljala za roko • v njeno sobo. Nikdar še m bila tako j vesela in tako prijazna z njo. Naenkrat odpr* Marija široko oči. Vesel strah ji prevzame dušo. Ali je i res? Ali je res? Kaj blesti in se sveti pred njenimi očmi — tam — tam na steni--? Kako zvesto in prisrč- no je pozdravljala njen najdražji zaklad, zlati križ! "Moj križ — moj ljubi, zlati kriz — r' zopet te imam!" Marija je pokleknila, in tok solza se ji je vdrl po licih. Snela je urno križ \ s stene in ga je poljubljala s solzami. Pred' njeno dušo pa je stopila naen- njim, da ga varujemo hudega; gorje onemu, ki bi mu storil kaj žalega!" Ko izgovori to eden velikanov, pa, izgine vsa prikazen, in le Marko ostane ves začuden. "Ne vem, ali niste pri pravi pameti ali kaj vam je", jih nagovori sedaj Marko, "da stojite tukaj s poleni, in govorite o duhovih." "Ne, ne, blagi mladenič", odgovori tuji gospod, "nič ni, prav čisto nič; le hodi svoja pota, pa prepevaj veselo, ker kogar varuje božja roka, temu ne more nihče škodovati." "Lahko noč", reče Marko in odide po poti naprej ter veselo zauka. In "lahko noč" je rekel tudi tuji gospod ter odšel k počitku. Drugikrat zopet prepeva Marko po znani poti, in ko pride do kapelice, daruje zopet šopek cvetlic in moli angelsko češčenje v čast božji porodnici. Ko odmoli ter hoče naprej, spregovori Marija: "Stopi k meni, mladenič," Marko stopi k Mariji, in precej pride mitno bela žena s koso na rami in svetiljko v roki. "Kam greš?" jo nagovori podoba Matere božje. "Grem po mladeniča Marka, precej pojde z menoj", odgovori bela žena in odide. "Kdo pa je ta žena s koso in svetiljko?" povpraša Marko podobo božje porodnice. "Glej, ljubi, to je smrt in ravno po tebe se je namenila; pa jaz te hočem varovati, ker si bil vedno moj častilec." "Kmalu pride zopet bela žena mimo, in Marija jo vpraša: "No, si ga li našla doma?" "Ne", Odgovori smrt; "ni ga bilo danes doma in varuje ga nebeška kraljica; jutri pa pojdem eno uro prej, da ga najdem še doma." Smrt nato odide, in Marija reče mladeniču: "Zdaj pa le idi svoja pota, jutri pa pridi eno uro poprej!" Mladenič obljubi to in poljubi kraljici nebes in zemlje rob njene obleke ter veselo prepevajoč nadaljuje svojo pot. Drugi večer je prišel res eno ure poprej. Prinesel je šopek lepih lili; ter ovenčal ž njimi podobo Marije; kc pobožno ocjmoli, ga zopet nagovor sveta Devica: "Stopi k meni, blagi mladenič!" Ko maj da je stopil Marko k Mariji, že j< prihitela bela žena s koso do kapelice in Marija jo vpraša: "Mar greš zopet po Marka?" "Da", odgovori smrt. "Bila sem ž< tamkaj, a ga ni bilo doma. Požuril; sem se, da ga dobim na potu, a mi ji ušel, varuje ga izvoljena Devica, naš: -ne smem do njega. A jutr mi rie uide." To izgo.vorivši odide, ii Marija reče mladeniču: "Zdaj pa le idi, kamor si se name nil, jutri pa pridi precej, ko se bo nag nil dan, in se bo skrilo solnce za hri be." Marko poljubi sveti Devici roko ii odide ves vesel. Tretjekrat pa pride naš Marko ži precej v mraku, ovenča podobo Mate re božje in moli angelsko češčenje. K< odmoli, zopet izpregovori Marija te reče: "Stopi, blagi mladenič, zope semkaj k meni." Komaj da stop Marko k podobi, že je bela žena koso pri kapeli. Marija jo vpraša: "Al zopet ni doma mladeiiiča?" "Ni ga doma; bila sem tamkaj ii iskala sem ga trikrat, a ga nisevm na šla; pa kako ga bom našla, ker ga ti o velika Gospa, prikrivaš. Ne bom g; več iskala. Njegov čas je potekel, ii pustila ga bom živeti, da bo videl svo četrti rod!" To izpregovorivši odhiti nato dalje "Kam neki zdaj gre?" povpraša Ma ko Mater božjo. "Ne daleč odtod po očeta peteri' otrok", odgovori Marija. "O sirote! Kako pa da ravno P° tc • ga?" povprašuje Marko dalje. 1 "Ker je pošlo olje v svetiljki njego vega življenja", odgovori Marija. 1 "Ako bi rad videl, kaj se bo godil s tem očetom, po katerega je šla zda • smrt, pa pojdi z menoj." To izprege ' vorivši zapusti Marija kapelico, prim mladeniča za roko in gh pelje v hiš ' umirajočega bolnika. Marku so se oc! • prle duhovne oči, da je videl vsei 1 se je godilo. Na postelji pri zidu j ležal mož, ves bled in pojemajoč; mi ' zel pot je rosil njegovo čelo. V roka > je držal križec, v katerega je «P'n i oči. Poleg njega je stal mlad duši • pastir, ki mu je bil prinesel poprej sv< ■ to popotnico. Krog njega pa je kij j čalo petero otrok in žena; vsi so bi vtopljeni v gorečo molitev in po obr; - zih so jim polzele vroče solze. Dalj .. vzadi pa so klečali in molili sorodnik e sosedje, znanci in prijdtelji bolnikov - Nad njim v zraku je bil krasen ml; c denič z zelenim vencem v roki; bil j e njegov zvesti angel varih, ki je cak; a na dušo, da jo ovenča. Tudi hudot a je bila prišla, da bi motila umirajoči - mu zadnje trenotke življenja, a vseli ga je spodila Marija, kateri se je bil 1 o mož v svojem življenju rad priporoča In ko je blagi mož izdihnil svojo duš' - sprejel jo je angel, jo ovenčal in spn '■ mil v kraj večnega miru in veselja. "Glej, ljubi moj", nagovori Mari; :1 strmečega mladeniča, "takšna je sm: pravičnega in pravovernega kristjan e Zdaj pa pojdi z menoj, pokazala ii bom tudi drugačno smrt." In šla si črez mal griček v neko mesto v p™ :i nadstropje y krasno opremljeno spa nico. Tamkaj poleg stene je sta a krasna postelja, pregrnjena s svilnal a odejo, pod katero se je boril s smrt. ž že osivel mož. Krasne in dragocei preproge in pregrinjala so zakrivala R duri in okna; svete podobe pa ni bilo p< videti na steni. Mrtvaška tihota je ž< kraljevala v sob:; ni bilo v sobi žive k; duše razen domačega zdravnika. No- je beden mu ni podal križca. Pa zakaj tudi! Saj vse svoje življenje ni veroval v Njega, ki je v;sel na križu, zatrjeval je vedno, da sta Bog in vera le za otroke in revne ljudi, da človek ni- _ ma duše. Ali zadnje trenotke življenja je mislil drugače. Grozno hudo se je bal umr-eti. „ "Le par mesecev mi še ohranite življenje", je dejal zdravniku, "in dam ' vam polovico premoženja, samo da 0: umrjem drugače." A ta želja se mu je ni izpolnila; dobrotni Bog mu je po- J delil celih 65 let, dovolj dolg čas za , ; spoznanje. Umiral je, hudo je umiral. Poleg postelje ni stal dušni pastir, ni bilo blizu ne znancev ne prija- 11 teljev, ne sorodnikov, ne otrok, ker ga n! zaradi skopuštva nihče ni maral. Na- v mesto angela, ki ga je že v življenju za-pustil, je stal poleg postelje hudobec e ter čakal na dušo, ki mu je služila. "Vidiš, ljubi sin", mu reče Marija, "taka je smrt grešnika, in večno trpljenje je njegovo plačilo. Zdaj pa poj-di, in pokažem ti še nekaj." Nato ga vzame s seboj ter ga pripelje v veli- 1 ko dvorano, kjer je bilo brez števila svetiljk, v katerih so brlele lučee. "Kaj pa to pomeni?" povpraša Marko radoveden. "Glej," pravi Marija, "to so lučee človeških življenj. Ako zmanjka v kateri svetiljki olja, umrje dotični človek zato pa tudi gorijo nekatere svetiljke svetlo, in te so za ljudi, katerim je od- { ločil Bog dolgo, življenje. Druge, ki gorijo slabše, so za ljudi, ki bodo do- 1 segli le •srednjo starost." "Kje le je svetiljka mojega življenja?" vpraša Marko. "Glej, ta-le je tvoja, ljubi sin". Marija pokaže svetiljko, ki je bila polna olja in je najsvetlejše gorela. "Ta svetiljka bi že bila ugasnila, ker je bilo pošlo olje;; ali ker si pobožen kristjan in moj posebni čestilec, sem ti izpro- 1 sila olja za polno svetiljko." Marko se zahvali Materi božji, potem pa jo vpraša: "Kje je neki svetiljka moje zaročene neveste?" Marija mu jo pokaže. "O , Bog!" se prestraši Marko, "ta bo vendar kmalu ugasnila!" Pa dolgo se ne premišlja, ampak prime: svetiljko. svojega življenja, ki je bila polna olja ter ga odlije v svetiljko svoje neveste, da je bilo v obedveh enako veliko olja. In glej, precej je začela lučea v nevestini svetiljki goreti lepše.. Zapustila sta ta kraj lučic življenja. : Marija se je podala zopet v kapelico, 1 Marko pa domov. Za nekoliko časa ' ije peljal svojo nevesto pred oltar, in 1 živela sta srečno do visoke, starosti ter videla četrti rod svoj. Marko je lako pravilno prilil olje iz svoje v nevestino svetiljko, da sta umrla obadva ' v eni in isti uri. Gotovo je tudi pri fijuni smrtni po-1 stelji stala Marija, ker Ona tega ne zapusti, kdor prav zvesto jo časti. "Mir". 1 Važnost prebave. Prebava hrane igra glavno vlogo v I človeškem telesu. Brez popolrje pre-1 bave ni življenja, ni zdravja, in biti i mora od največje važnosti za nas, da si ohranimo zdrav tek in popolno pri-1 likovanje hrane. Kadarkoli opaziš kako nerodnost, ti Trinerjevo ameriško , zdravilno grenko vino donese hitro 1 olajšbo. Telo ti pripravi, da sprejema 1 dovolj tečne hrane in jo prebavlja. To i vilice je naraven kričistilec in tonika vsebujoča samo najskrbneje izbrana . zelišča in čisto rdeče vino. Uživaj ga, " kadar ti jed ne diši, je barva izpreme-njena, ti moč in dobra volja pojema. 1 Priličen popitek te okrepi in osveži. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 S. Ash- - land Ave,, Chicago, 111. Cenjenim rojakom na znanje! > V. J. Kubelka izdal je novo, za Slo- j vence v Ameriki prepotrebno Sloven- - sko Angl. slovnico, Slovensko Angl. - tolmač in Angl. Slov. slovar v tako 5 popolni meri, kakoršne do sedaj Slo- - venci še nismo imeli. r Knjiga v "platno vezana stanesamo s $1,00. Svota se lahko pošlje v poštnih 1 znamkah na V. J. KUBELKA & CO. ' 9 Albany St., New York, N. Y. TR0ST&KRETZ i, — izdelovalci — i- HAVANA IN DOMAČIH SMODK e Posebnost so naše 1 "The U. S." 10c. in "Meerschaum" 5c. a Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na i 108 Jefferson Street. Joliet, 111 a _ I. ----- TUB Joliel National Ml " Na voglu Chicago in Clinton ulic t RAZPOŠILJA DENAR NA VSE ti KRAJE SVETA. a - ° KAPITAL 9ioe,ooo.o. a o r. A. MASON, predsednik, o G. M. CAMPBELL, podpredseomk e ROBT. T. KELLY, blagajnik. 1........ 1 , 11 ,'P ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in po» polnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenotfl že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to j<3 jedino le naš slavni zdravnik: g) DR.J.E.THOMPSON --GLAVNI ZDRAVNIK- s ravnatelj Slovenskega zdravišca v New Yor| ^ Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokaza^ " da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da g*^ ^ osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako je bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdrav" Ijenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bod* kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči. RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: — DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y. POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletnl svoj obstanek. ! Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazde* lil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pcišlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku nar: Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y. Anton Nemanich & Son, Prvi slovenski pogrebniški Chicago Phone 2273 ' ' N. W. Hi Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to črto ustreza. PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. V/. Phone 344, ZASTONJ MOŽEM AMerxkanski: slovenec, 7. maja 1909. JOLIET NATIONAL BANK začasno se nahajajoča v Hotel Munroe Joliet, 111. Največja banka v Jolietu in edina, ki ima uslužbenci Slovence. Poročilo o bančnem stanju ob zaključku poslovanji dne 30. ajftila 1909, kot poslano zveznemu bančnemi kontrolorju. AKTIVA: Posojila .......................................................$ 924,454.3 Prevzdigi zavarovani in nezavarovani........................................................11,733.6 Obveznice Združ. držav v zavarovanje cirkulacije................................100,000.C Obveznice Združ. držav ulog____..........................................................10,000-C Obveznice Združ. držav na roki ................................................................3,500.C Obveznice, varščina i. t. d..............................................................................107,324.4 Vrednost bančnega zemljišča in oprave....................................................201,325.C Vrednost drugih zemljišč ............................................................................10,906.: Dolgovanega od drugih bank (ne rezervnih)............ 1,029.08 Dolgovanega od državnih bank in bankirjev............ 735.62 Dolgovanega od odobrenih rezervnih skladnic..........216,461.01 Čeki in druge listine spreminljivi v gotovino........... 7,826.45 Note (papirnati denar) drugih narodnih bank.......... 15,000.00 Drobni papirnati denar, niklji in centi.................. 1,269.09 postavna denarna rezerva v banki 'Specie' (zlati in srebr- ' ni certifikati ......................................111,270.55 "Legal-tender notes" (papirnati denar imajoč postavno vrednost ......................................... 15,000.00 367,591.8 Odkupninski sklad pri blagajniku Združ. držav (5 odstot. cirkulacije) .................................................................................5,000.( Skupno...............................................$1,742,836.: PASIVA: Uplačanega kapitala ...........................................$ 100,000.( Prebitni sklad (surplus fund) ................................... 90,000.< Nerazdeljeni dobiček po odštetju stroškov in davkov.................57,425.2 Narodne bančne note (papirnati denar te banke v kroženju ........................................... 98,100.00 Dolgovanega drugim narodnim bankam................ 431.61 Dolgovanega državnim bankam in bankirjem........... 4,731.51 Dolgovanega odobrenim rezervnim skladnicam......... 4,924.54 Neplačane dividende............................................................117.1 Uloge posameznikov podvržene čekovnemu povzdigu.. 1,187,495.15 Certifikati vlog vzdigljivi na zahtevo.................. 187,051.88 Odobreni čeki (certified checks) .................... 2,020.00 Kasirjevi čeki (scripts) v kroženju................... 120.00 Uloge vlade Združ. držav............................ 10,000.00.1,396,774.1 Odločenega za plačevanje davkov ................................ 419J Skupno...............................................$1,742,836.; Država Illinois, okraj Will, ss. Jaz, Robert T. Kelly, kasir goriomenjene banke slovesno zaprisegam, da gorenje poročilo resnično po mojem najboljšem znanju in verovanju. ROBERT T. KELLV, kasir. Resničnost potrjujejo: T. A. MASON, GEO. H. MONROE, SEBASTIAN LAGGER, ravnatelji. Podpisano in zapriseženo pred menoj dne 30. aprila 1909. JOSIP DUNDA, javni notar. KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV. Angleščina brez učitelja, 50c. Amerika, I5c. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirol-cev, 20c. Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Bitka pri Visu, 30c. Belgijski biser, povest, 15c. Beneška vedeževalka, 15c. Berač, lSc. * Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, 50c. Bled sedaj i nekdaj, 20c. Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c. Beatin dnevnik, 25c. Boj s prirodo, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, I5c. Božični darovi, Rud. Urabl, lSc. Burska vojska, 30c. Ciganska, 20c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Bargrajska, 20c. Cvetke, 20c. ' Cerkvica na skali, lSc. Ciganova osveta, 20c. Čas je zlato, 35c. Darovana, 10c. Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, 10c. Doma in na tujem, 20c. Dve povesti iz spisov Krištofa Smida, 15c. Dve čudodelni pravljici, lSc. Elizabeta, 20c. Erazem Predjamski, I5c. Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida. 20c. Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c. General Lavdon, 30c. Grizelda, 10c. Gozdarjev sin, 10c. Grof Radecki, 20c. Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, SOc. Gospodarski nauki, prva ' knjiga Wm. Rohrman, 60c. Hildegarda, povest, 20c. Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c. Hitri računar, 25c. Hedvika, banditova nevesta, 20c. Hiše ob vogi, 30c. Ivan Resnicoljub, 15c. Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25c. Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c. Izdajalec domovine, 20c. j Juričičevi zbrani spisi, po 50c. Juričičevi zbrani spisi, po 60c. Jernač Zmagovač, 30c. Jaromil, povest, lSc. Kuhnovci v Bosni, 25c. Križem sveta, turška sužnost, SOc. Kraljičin nečak, lSc, Korejska brata, 15c, Kranjska mesta, 40c. Kmetica grofica, I5c. Kranjska v slikah, 7'5c. Kronika Črnomlja, 75c. Knez Črni Jurij, 20c. Krvna osveta, lSc. Koliščina in stepe, lSc. Krištof Kolumb, 25c. Koder, Marjetica, 50c. Kneipp, dom-či zdravnik, 60c. Krvna osveta, 15c. v Krištofa Šmida spisi, po 25c. Kraljica Draga, 20c. Krištof Kolumb^ 25c. Kako je izginil go^d? 20c. Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c. Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c. Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c. Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c. Maron, krščanski deček z Libanona, 1.5c. Moje ječe, izvrstna povest, 30c. Mati božja na blejskem jezeru, 10c. Mati Božja Dobrega sveta, 40c. Marica, 30c. Mlinarjev Janez, 40c. Medvedji lov, 40c. Medved Ant. poezije, 40c. Marija hči polkova, 10c. Mrtvi gostač, 20r. Mlinarjev Janez, 40c. Mali vseznalec, 30c. Marija hči polkova, 15c. Mali vitez, 3 zvezki $1.75. f Miklova Zala, 40c. May-Eri, 20c. Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar( povest, 15c. Mali vseznalec, 35c. Mirko poštenjakovič, 20c. Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c. Naši liberalci, 20c. Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c. Na indijskih otokih, 20c. Nikolaj Zrinski, 20c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c. Navod za spisovanje raznilj. pisem in uradnih listov, 80c. Nesrečnica, 15c. Naš Dom, 5 zvez., 25c. Na preriji, 25c. Narodne pripovedke za mladino, 20c Nezgoda na Palavanu, 20c. Ob tihih večerih, $1,00. Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c. Odkritje Amerike, poduk in zabava, $1.00. Odgovori na ugovore proti sv. ven, 75c. Pesmi J. Žirovnik, 40c. 50,000 Vsaka knjiga bo vsaj za $10.00 kori^la vsSferm^'bolniku. l'J || PJ Mi želimo, da vsak bolnik piše po našo zdravniško knjigo, ker ista v um- Ijivem jeziku kaže, kako je doma popolnoma ozdraviti: Otrovanje krvi, slabost, nečistenje, kostobol, želodčne bolezni, ter bolezni v mehurju, obistih in jetrih. Ako se vam zdi, da trošite svoj novec brez uspeha, potem pišite po H k j I A WM J U HB t0 zdravniško knjigo, koja vam bode vredna stotine dolarjev. Ona vam pove RMIV^^JUH vzrok vaše bolezni ter da nasvet do gotovega ozdravljenja. Na tisoče ljudi je H bilo ozdravljenih potom te knjige, ker v njej so potrebne znanosti. Pomnite da se ta knjižica pošlje zastonj, mi tudi poštnino plačamo. Napolnite tu spodaj odrezek in ga nam pošljite, a mi vam pošljemo knjigo po prejetju ! ■■■mMBBHl istega brezplačno. ŠE DANES POŠLJITE TA ODREZEK NAM. NASLOV: DR. JOS. LISTER & CO., AUS., 709 North Western Bldg., 22—5th Ave., Chicago, 111. Gospodje! Zanima me Vaša ponudba in Vas prosim, da mi pošljete brezplačno Vašo zdravniško knjigo. Ime.................................................................................. Pošta.................................. Država..................................... WWVWAVWVVVVVWbW^ :j Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: " " * "? ' " ' ^ blizo^se mi^ kron. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00. Prem. o presv. Res. Telesu, usnje zlata obreza, 75c. Priprava na smrt, usnje zlata obreza, skih dvojčkov, 20c. Ujetnik pomorskega roparja, 20c. Veliki trgovec, 50c. Vohun, 80c. Vojna leta 2000, 20c. v Vohun, 60c. V delu je rešitev, 30c. Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c. V gorsfrem zakotju, 15c. Vrtomirov prstan, 20c. V gorskem zakotju, 20c. V zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c. Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c. Zlati orehi, 30c. Zlata Vas, 20c. Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c. Za kruhom, 15c. Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c. Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 75c. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, Praški judek, 15c. Pri Vrbčevem Grogi, 25c. Podadmiral Viljem baron Tegethoff, Rajski glasovi, 90c. Rajski glasovi, usnje zlata obreza, $1.00. Sv. Ura, zl. obr., $1.00. Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 75c. Skrbi za dušo, usnje $1.00. Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00. Šmarnice, usnje zlata obreza, 75c. Sveti rožni venec, usnje zlat* obreza, 20c. Princ Evgen Savojski, naskok na Bel- grad, 25c. Potovanje v Liliput, 20c. Pisanice, 20c. Pravila dostojnosti, 20c. Pavlo Crnokril, 25c. Ponižanje in razžaljenje, $1.00. Poduk zaročencem, 75c. Poduk rojakov za v Ameriko, 30c. Prešernove poezije, 50c. Prešeren in slovanstvo, 35c. Postojnska Jama, 40c. Pod turškim jarmom, 20c. Pri našem cesarju, 15c. Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c. Prst božji, 20c, Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c. Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Ribičev sin, 10c. Rodbina Polaneških, 3 zvezki, $2.00. Ročni slov.-angleški slovar, 60c. Roparsko življenje, 20c. Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 50c. Rudeča in bela vrtnica, I5c. Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c. Slov. Fantje v Bosni, 70c. Slovenski šaljivec, 25c. Sv. Genovefa, 20c. Šaljivi Jaka, 25c. « Skozi širno Indijo, 30c. Slov. Fantje v Bosni, 60c. Sanje v podobah, 15c. Sita, mala Hindostanka, 25c. Strelec, 25c. Spisovnih pisem, 25c. Sv. Germana, 10c. Stezosledec, 25c. Stoletna pratika, 50c. Sveta noč, 20c. Sultanovi sužnji, 25c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley v Afriki, 20c. Sanjska .knjiga, 25c. Sv. Notburga, 20c. Spisje, 15c. Slovenska pesmarica, 40c. Straža, 50c. Spretna kuharica, navod o kuhanju, Slava Gospodu, usnje zlata obreza, ?5c Sveti Angelj Varuh, šagrin, 50c. Slava Bogu, slonokost, $1.00. Slava Bogu, šagrin, 75c. Kdor želi ob večerih imeti dosb poštenega berila naj si naroči Juriči-čeve spise, spise Krištofa šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu. Knjige s9 pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po lc ali 2c. Zvesti sin, I5c. Zaroka o polnoči, 15c. Znamenja štirih 10c. Zadnja kmečka vojska, 6 zvez., $ Zgodovina Novega mesta, 75c. Zadnji grof celjski, 25c. Zbirka domačih zdravil, 40c. Ženinova skrivnost, ?0c. Žrtev spovedne molčečnosti, 40c. Z ognjem in mečem, 75c. Žalost in veselje, 40c. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodsiatn tudi trdi in mehki premoa TELEFON 7612. ton N. Broadway.... .JOLIET, II * R.O J.A.KZOM: priporočam svojo Gostilno, kjer se toči vedno sveže pivo, žgan)' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SisLoff, N. W. Phone 6og. 113» N. Hickory St.._ Joliet John Stefanic na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, HI Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. IKi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nai, ti bomo r* l lej postregli z najnižjimi tržnimi at nami...Mi imamo v zalogi vsakon* nega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki i in trdi les, late, cederne stebre, deal ia šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplainee «Hi blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi i pri nas in oglej si našo zalogo) Mi t bomo zadovoljili in ti prihrinili deaai MOLITVENE KNJIGE Bogu kar je božjega, $1.00. Dušna paša, usnje z zlato obrezo,'$1.00 Duhovno veselje, slonokost, $1.00. Gospod teci mi pomagat, usnje z zlate obrezo, 75c. Hedi za Kristusom, usnje z zlato o-obrezo, 75c. Hoja za Marijo Devico, usnja z zlato obrezo, 75c. Jezus na križi, $1.00. Jezus in Marija, rud. obr. 40c. Kviško srca, zl. obr., $1.00. Krščansko devištvo, usnje z zlato o-obrezo, 75c. Lurška Mati božja, usnje z zlato obre- iRUSTi |j0ŽE 1st 53 gkoktob] muKEa, I ill. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vej DES PLAINES IN CLINTOKf ST Angleščina brez učitelja, po navodilu; Slovensko-angleške slovnice Slovensko-angleškega tolmai AngMko-aiiglete slovar. Vse tri knjige v eni stane 1« in je dobiš pri V. J. KUBELKA & CO, 9 Albany St. New York Molit. Srca Jezus., meh. vez., $1.00. Mrkun, Voditelj, rud. obr., $1.00. Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 75c. Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00. Marija Varhinja nedolžnosti, slonokost, $1.00. Marija Varhinja nedolžnosti, šag. 50c. Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00. Otroška pobožnost, bele, 70c. Otroška pobožnost, platno, 25c. 50c. Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Senilia, I5c. Solnce in senca, 15c. Svitoslav, 15c. Tri indijanske povesti, 15c. Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filempn, povest krščan- Emil Bachman 380 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. ' Obrnite se name-kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. J Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo Mj§§§slovenski pop! ki ga izdeluje znana .itiiH^^HPŠF slovenska tvrdka Joliet Sloven i c Bottling Co. j 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344. ! Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in ' ' hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM !