Uto XI., «. 7 PalMH plaUa « V Uubilani, 14. februar!« 1994» ¥ wiilwcMI tm mm** kolikor mB — toOko pmk« 'mmP t« apr*v«i i.jufrfjana, ItataotMurgeva Mifcu SL socialistične^ — tiste, ki ne omejujejo števila članov in ki ločijo svoje rezerve in svoj obratni kapital tako strogo od premoženja članov, da si ga člani niti v slučaju razpusta ne morejo razdeliti, ampak ga morajo prepustiti državni zadružni zvezi, kakor )e projektirano to v lepem soglasju s socialistično teorijo po našem novem zadružnem zakonu. Na žalost, da takih pravili socialističnih produktivnih zadrug slcoro ne poznamo. Konzumi so temu idealu bližji — a so tudi lahko, kjer so udeleženi njih člani le z majhnim delom svoje eksistence. Ako bi bili v njik popolneje udeleženi, — potem bi se jasno videlo, da so oni problem - na-stavljenstva nepopolno rešili. Napram vsem tem kritikam je treba povedati: Produktivne zadruge so, kakor zadružništvo sploh, dragocen vir izkušnje za gradho nove družbe. Vkljub vsemu temu pa ostaja osvojitev države in zveze vseh civiliziranih narodov, predpogoj socializma. Od tu ven morajo iziti veliki gospodarski načrti, ki bodo porazdelili dele in kapital. Zadruge bodo v tem okvira izvršile le podrobno delo. Takrat tudi ne bo taka nezaslišana žrtev, odreči se prigospodarjenim rezervam. Takrat ae bo več dajatev brez protidajatve, kakor je danes, zakaj kapitalne rezerve bode po načrtu razdeljene in vsakemu sorazmerno na razpolago. Vajenško vprašanje. na razpolago veliko večja denarna sredstva, kakor bi jih v dejanskem obratovanju izkoristile, tako, da bi bila znatna razširitev mogoča. Imeti bi morale izdelan uatančen gospodarski načrt za tako razširitev. Talce pomožne zadruge bi se dale koristno vporabiti, zlasti v slučajih meznih bojkotov, pa tudi v manjših stavkah. Predpogoj za to, da se more na take zadruge le misliti, pa jje razvito, pod vplivom strokovnih organizacij stoječe denarno zadružništvo, z neizrabljenimi naloženimi kapital!. Produktivne zadruge, pri kojili se razvija obrat bolj, kakor razpoložljiva denarna sredstva, so za to nalogo docela neporabne, ker že iz tega razloga ne prenesejo sezonske razširitve. Obrati s tovarniškimi dimniki in milijoni bančnih kreditov. so seveda vse prej kakor to. Tudi to poglav^« nam kaže ua izreden wmen osredotočenja delavskih prihrankov pod območjem strokovnih organizacij. VI. Tako prihajamo do zadnjega vprašanja. do tega, ali uvajajo produktivne V ministrstvu za trgovino in industrijo izdelujejo in pripravljajo nov obrtni red. V obrtnem redu pa bo načelno rešeno tudi vprašanje vajencev in upravičeno se bojimo, da bo rešeno vprašanje vajencev brez upoštevanja prizadetih in brez ozira na pošto,ječe gospodarske prilike in življenske razmere. Zakon o zaščiti delavcev vajeniškega vprašanja, pravnega razmerja med vajenci, učnimi gospodarji in mojstri ni uredil, marveč je prepustil to ureditev obrtnemu redu, odnosno, glede vajencev veljajo še danes določila starega obrtnega reda. Stari obrtni red ni rešil nastopnega temeljnega vprašanja: je-li učno raz- merje (razmerje med vajencem ia učnim gospodarjem ali mojstrom) zgolj vsgojne ali pa delovne razmerje. Večina določil obrtnega reda se nagiba sicer prvemu uaziranju, to |e, da je učno razmerje motriti raz vidik vzgoje, izučenja, ne pa raz vidika delovnega medsebojnega razmerja. Predvsem govore zato določila, ki govore o očetovski oblasti mojstra, ki govore dalje, da naj pazi mojster na ponašanje vajenca, da ga naj navaja k delavnosti, izvrševanju verskih dolžnosti itd. ',a drugi strani pa našteva obrtni red med onimi, ki so redno zaposleni v obrtnih podjetjih in stoje torej v delovnem razmerju, to je med pomožnimi delavci tudi vajence. Dalje predvideva tudi zakon o obrtnih sodiščih, da spadajo v področje obrtnih sodišč tudi spori izvirajoči is učnega razmerja. Torej je zakon ix leta 1896 predvideval, da temelji učno razmerje med vajencem in mojstrom na enakih temeljih, kot pa razmerje med pomočnikom in mojstrom. Seveda nosijo tudi razsodbe obrtnega sodišča znake neenotnosti presojanja pravne nravi učnega razmerja. Dvomimo, da so pri sestavijauju obrtnega reda proučili to vprašanje. Obrtni red pa naj tvori, v kolikor bo urejal pravno razmerje vajencev del bodočega enotnega, razmeram odgovarjajočega delovnega prava. Stari obrtni red je morda odgovarjal tistim časom, ko so vajenci bili zaposleni v obrti, rokodelstvu. Takrat je bilo morda izvedljivo, da g* nadomeščal mojster vajenčevega očeta. Nadomeščal pa je mojster očeta takrat tudi v tem, da |e moral vajen« oblačiti, obuvati, hraniti. Mar naj dans akcijska družba prevzame očetovsko skrb za vajenca, ki je v njeni tovarni zaposlen? Pa naj morda akcijska družba po i svojem predsedniku > skrbi za to, da bo vajenec ob nedeljah in praznikih pobožno pri maši in da bo opravil vsaj enkrat v letu, to je o velikonočnem času sveto spoved? Kako naj se tore'? uredi pravno razmerje vajencev? Pravno razmerje vajencev se mora urediti po načelih splošnega delovnega pogodbenega prava. TTčna pogodba je pogodba, na podlagi katere se vajenec potom praktičnega pouka izuči v obrt- Naša orsanlzacile. nam «ii trgovskem poklicu. Po tej pojo mojster kot pogodbenik v vsa-slučafu obvezoa, dolžan, da izuči v«je«ca. Pouk vajene« je torej bistveni del pogodbe. Kaj pa dolguje na podlagi te pogodbo vajenec? V gotovih primerih dolgu-je vajenec učnino. Dalje pa obstoji obveznost vajenca v tem, da vrši za protivrednost v učnem razmerju posle, iz katerih ima mojster kot pogodbenik dobiček. Motriti je seveda pri tem učno dobo kot celoto. Kakor delo vajenca v prvih mesecih, v prvem času za mojstra morda brez večje vrednosti, tako je delo pred končano učno dobo mnogokrat tenko vredno delu izučenega, to je v 7.i»k»nita seeialua »'.ezda. Avstrija, ki je lahko vsem ostalim državam vzor glede ureditve mnogih poglavij socialnega delovnega prava, bo postala, kakor izgleda, naša učiteljica tudi glede zakonite prilagoditve mezd družinskemu stanju. Ko je zahtevalo v letu 1923 uravnovešen]« državnega gospodarstva, da se preneha z oddajanjem cenejših živil, so je prevrnila s tem povzročena obremenitev delavskih gospodinjstev na de-lpdajalce. Zakoni, ki so urejali mezdne doklade ob rednem prilagodevanju draginje. so predvidevali tudi družinske doklade. Te družinske doklade pa se od februarja meseca leta 1922. niso več povišale, ker se je balo, da bi v očigled občutni gospodarski krizi posamezna podjetja preveč obremenila, če bi so družinske doklade zviševale splošno, ne upošlevajoč razmere posameznih podje-m Mesto tega pa so predložili narodni skupščini zakonski osnutek, ki predvideva, da mora vsaka tarifna pogodba vsebovati tudi določila o družinskih dokladah. Deiojemalci, katerih mezdno vprašanje se ureja s kolektivno pogodbo, imajo pravico do družinskih doklad. Višina družinskih doklad se določa s tarifno pogodbo. — Ce velja ta tarifna pogodba za več delodajalcev, se mora v tarifni pogodbi določiti tudi načia, kako s® bo izravnavala morebitna razlika, Id bi nastala s tem, dai bi ®no podjetja moralo plačati družinske doklade za večje število družinskih članov kot drago. Varno, da pri aas še davno ai razumevanja za teka socialno sila važne za de ve. — Nasprotno, naši delodajalci uporabljajo vsa sredstva, da bi strmoglaviti veljavne kolektivne pogodb«. Kaša državna oldastva p« se ne zavedajo velikega socialnega pomena, ki ga imajo kolektivne pogodbe. Kaj Še, da bi izkoristili po delavskih organizacijah priborjene in po njih očuvane kolektivne pogodbe za to, da bi zajamčili eksi- Delavska zakonodaja v naši državi. Občine, v katerih poslujejo krajevne borze dela ali njih zastopništva, podružnice, morajo dajati tem na razpolago potrebne prostore, tako za njih pisarne kakor tudi za zavetišča in kuhinje. Krajevne borze dela dajejo podpore v denarju, hrani, prenočišču ali drug« vrste, ki jih predpiše ministrstvo za socialno politiko onim brezposelnim delavcem, ki se pri njih javijo za delo, pa ga ne dobe. Razen tega smejo izdajati dovolila za polovično vožnjo na vseh državnih železnicah in drugih državnih občilih onim (nezaposlenim delavcem, katerim niso mogle dobiti dela, če potujejo v druge kraje dela iskat. Krajevne borze dela podajajo poleg delavske zbornice ministrstvu za socialno politiko glede dopustnosti do-poto vanja inozemskih delavcev v našo državo. Noben delodajalec ne sme namreč po določbah zakona o zaščiti delavcev privajati delavcev iz inozemstva, dokler ne dobi za to dovolila, ki ga izdaja ministrstvo za soeialno politiko na podlagi pismene prošnje po zaslišanju krajevne borze dete in dela vek« zbornice. rednem delavnem razmerju stoječega delavca. In č« s« motil vajeniška učna «teba kot celota, mor« priznati vsakdo, da j« mojster deležen iz učn« pogodb« dejansko večjih koristi kot vajenec. To izpričuje tendenc«, ponekod je zakonito ustanovljeno, da se vajeniško delo plačuje, odškoduje, na drugi strani p« okolnost, da gradi marsikak obrtnik vse svoje uspehe, ves svoj dobiček na zaposlitev vajencev. Če bi bili vajenci v breme mojstru, če bi torej sam vajenec n« nudil mojstru večjih koristi, bi gotovo ne bilo potrebno kavtele, da ministrstvo lahko določi število vajeneev, ki jih sme posameznik imeti. stenčni minimum družini, temelju države in dražbe. K etike znašaj« podjetniški dobički? Že zadnjič smo priobčili zanimiv« študijo o podjetniških dobičkih v nekaterih državah. Danes izpopolnjujemo to študijo 6 še zanimivejšimi podatki iz Amerike. Ameriški list »People Legis-lative Service« preiskuje vzroke, zakaj so zapuščati leta 1922 farnierji (kmetje) deželo in šli v mesto za delavce in piše: Kaj je temu vzrok? Vzrok je iskati v naravnost strašnem načinu razdeljevanja produciranega blaga, ki se je razvilo v Ameriki pred našimi očmi. Far-mer dobi samo 37 odstotkov zneska, ki ga mora plačati industrijski delavec za svoj pridelek, medtem ko dobi mestni delavec le 30 odstotkov tistega zneska, ki ga mora plačati delavec za poljedelske proizvode. Tako imata delavec in kmet v glavnem istega sovražnika: Sovražniki so tisti, ki obvladujejo ta razdeljevalni aparat, tisti, ki ga kontrolirajo in vodijo. člaastv« Opčega Radickeg« Serova Ja-gesiovtj«. (lusom statistike podane na kongresu Opčegn Radničkega Savez* je Stel Opči Radnički Savez Jugoslavije koncem leta 192* 5830 redno ptačujo-čih članov. Pod vplivom O. It. S. je stalo 22877 delavcev, ki so biti od časa do časa člani organizacije. Najjačja izmed podsekcij je bila sekcija lesn« industrije, ki je štela 3487 članov in 18 podružnic. Zn njo prihajajo: sekcija kemične industrij«, ki šteje 9 podružnic in 862 članov, sladkorne industrije, ki šteje 7 podružnic s «98 člani, rudarske in ostalih industrij, ki štejejo 14 Manjših podružnic z 888 člani. Vaditeljski tečaj DTE radi obolelosti načelnika DTE odpade in se bo vriii kasneje. istoleko ne smo nihče nabirati domače delavce za njih zaposlenje v tuji državi brez predhodnega specialnega dovolila ministrstva za socialno politiko, 'ki določi pogoje, ob katerih s* smejo delavci najemati na račun inozemskih delodajalcev. Vsak delodajalec kakor tudi vsa državna in samoupravna telesa, ki odpuste naenkrat več nego pet delavcev, morajo to prijaviti najbližji krajevni borzi dela še istega dne po izvršeni odpovedi z označbo števila in vrste poklica odpuščenih. T krajih, kjer poslujejo krajevne borze dela ali njih podružnice, kakor todi v neposrednji okolici se ne smejo več izdajati dovolita za privatne borze dela. Privatne profesioualne borze dela, ki že obstoje, bi se morale brer. vsake odškodnine zatvoriti v roku enega leta, ko se ustanove krajevno borze dela, kar so ni zgodilo. Vloge na državno borzo dela za posredovanje dela, odnosno delavcev, so oproščene vseh državnih taks. Posredovanj« samo se vrši brezplačno. V Sloveniji je sedež krajevne borze dela v Ljubljani. Podružnic« so v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Muraki Soboti. Kljub uspešne«« Msretdovanju dr- Strokovna komisija. Strehe v« * komisija za Slavonijo v zadavi povratka el«t»nekih radarjev. Tajništvo Strokov«« komisij« (Pokrajinsko tajništvo G. fj. S. J.) j« poslalo na Mednarodno strokovno tajništvo v Amsterdam eledečo notico, s prošnjo, da s« priobči v eirkularfu Mednarodne strokov«« »vezo. Glasom poročila S. H. S. konzulata v Diisseldorfu namerava S. H. S. vlada brezposelnim rudarjem v Porurju na ta način pomagati, da ji« hoče omogočiti povratek v domovino. Prosimo, da s« v poštev prihajajoče rudarske rodbin« opozore, da mor« računati po naših informacijah komaj par sto rudarjev na to, da dobe v rudnikih deia in zaslužek, med tem, ko znaša število rudarjev in njih rodbinskih članov, ki s« nameravajo vini ti baje 40.000. V kolikor nimajo ti rudarji v domovini svojcev, s« izpostavljajo nevarnosti, da n« bodo dobiti v domovini dela, pa tudi ne stanovanja- Jugoslovanska strokovne organizacije bodo delale z vsem povdarkoa na to, da priskoči vlada brezposelnim državljanom v Porurju denarno na pomoč in da se izvede njih preselitev, če j® izselitev od ta nujna naravnost v kraje, kjer bodo mogli računati na delo in zaslužek, oziroma, da jim da z zasilnimi deti možnost zaslužka. Obenem te j« obrnila Strokovna komisija na tajništvo Glavnega Kadnič-kega Saveza s prošnjo, naj s« zavzame pri merodajnih faktorjih z vso silo za naše rudarje in da prepreči, da bi s« jih lahkomiselno preseljevalo, in da bi se skrbelo, da dobijo streho, delo ia kruh. Organizacijam in d«pisnik«m! Mnoge podružnic« nam sporočajo, da dobe »Delavca« šel« v ponedeljek in izražajo željo, naj ukrenemo, da bodo zaupniki dobivali list še v soboto, da ga člani podružnic lahko čez nedeljo pre-čitajo. Uredništvo »Delavca« to željo razume, zato j« tudi ukrenilo vse potrebno, da bo list odslej izšel že v četrtek dopoldne. List b« d« četrtka zvečer na ljubljanski pošti, tako, da ga mora vsak zaupnik prejeti najpozneje de »•bete dopoldne. Iz tega sledi, da mora biti rokopis za list nekoliko preje zbran. Vsi dopisi, ki jih uredništvo ne prejm« do torka opoldne, za tisto številko odpadejo ia jih objavimo šele v prihodnji številki. Testi iz organizacij, ki so nujne ali neodložljive z« prihodnji teden, sprejema uredništvo do srede zjutraj. Besedila •glasov se sprejema do srede opoldne. Izjeme ne bomo deteti pri nikomur. — Glasile organizacij ne mere biti Kat pe potrebi! žavne borze dete pa uživaj« privatno posredovalnice večji slove« ker posredujejo 1« boljše službe in ja^tčifo zn zanesljivost osebe. Kazni. Prestopki zoper določbe zakona • zaščiti delavcev s« kaznujef« z denarno kaznijo od 800 do 5000 dinarjv. Ob ponovni kršitvi zakona, »e kazanje lastnik podjetja poleg denarne kazni z zaporom od enega do treh mesecev. Kavni izrekajo pristojne inšpekcije deln. Zoper kazensko razsodbe |e dopusten priziv na ministrstvo z* socialno politiko v roku 14 dni od dne obvestitve o kazenski razsodbi Zakon o zaščiti delavcev je v polni moči in veljavi. Izpremeniti ga more samo nov zakon, sprejet na postaven način v narodni skupščini in pravilno razglašen. Pravilniki in ministrske uredbe smejo zakon le pojasnjevati in izvajati ▼ zmislu zakona, vse drug« določb« so nezakonite in neveljavne. II. Obrtni red, veljaven za Slovenije. (Zakon z dne 5. februarja 1907, avstr, drž. zak. št. 20.). Službeno razmerje s« ustanovi s pogodbo, ki jo skleneta podjetnik obrt« in deiavee, obsedajočo določbe glede ela se tudi po noči in oh nedeljah za ta nadurno delo se plača komaj 2S odstotni povišek na normalna »tava. •dkar je ukinjena rodbinska doklada pri livarjih vlada cela pobuna. Neodvisna organizacija pri kateri ja velik del teh ljudi na žalost organiziran, se kaže \edno manj sposoben, da kaj pod v/um a v zaščito svojih članov. Mesto borbenega društva imajo livarji — euo pogrebno društvo. To naj mc»-da pomeni, da je za nas najglavneje K g« se nas čim najprej v redu pokopij«. Naša edina nada, da se spreči teror in korupcija je v tem, da so se začele tu jačati socialistične erganizacije, tako po-Klične kakor strokovne, ki se tu zeta lepa razvija. Kovinarska stroka. KO VIS AR.I1. PSZ0B1 Centralna uprava S. M. R. .1. ja razposlala ua vse njene podružnice potne izkaznice, ki so predpisane s pravilnikom. Take potne izkaznice dobijo vsi oni člani, ki odpotujejo pri podružničnem blagajniku, kjer sa imajo pravilno odjaviti. Brez teh potnih izkaznic se ne bo nikomur izplačala potna podpora. Radi ♦ega opozarjamo vse naše člane, ki mislijo odpotovati, da se pri svoji podruž-niai pravilno odjavijo in da zahtevajo potno izkaznico. Lstotako opozarjamo vna podružnične blagajnike, da izstavijo vsakemu članu, ki se odjavi in ki je upravičen do podpore, potno izkaznico. Centralna uprava S. M. R. J. * fluštaaj. Na zadnjem občnem zboru podružnice Saveza metalskih delavcev j« bil izvoljen sledeči odbor: .Juh Luka. Štravs danko, Vidrih Jože, Storž« Ae lo«, Močnik Luka, Verčko Ivan: namestniki: Schnniderhofer Silvester, Apohal Franz, Staltzer Enrih, Naver-Auk Ferdinand, U15ek Anton, Glavični--laCa. Stavblnska stroka. K«s«fa«Qa k drugi redni skupščini »H-aije siav-hniskih delavcev v ( etju< o enotai ta-i» gospodarski politiki z ozirom n« akcijo in taktiko. V svrho zboljšanja ekonomske®« M idiaja in v svrho ureditve mezd za delavstvo. ki ja včlanjeno v »Utaji« ja potrabno, d« sa upostavi Viharni Strekevni in gaspadarski svat, Mtoreg« bodo tvorile vsa podružnice rmdeljen« po odsekih, ki so pri >Uniji« včlanjeni. VSGS itua nalogo »telepati a akciji in taWk» za dosego v ji 2. glavnih pravil navedenih namenov »Unije:. On ima dosedanji način mezdne politike potoni Zveza industrijeev odpraviti ter se prilagoditi novim razmeram duhu časa. VSGS ima skleniti za vsako pri vUnijk včlanjeno stroko posebno pogodbo, koja se ima predložiti vsakemu podjetju posebej. Delavstvo pa mora skušati povsod tako pogodbo izvojevati in jo uveljaviti potom obratnih organizacij. Dosedanja metoda večjih stavk obenem se naj opusti, ker bi koristilo |« podjetnikom, d* bi importirali tnj« delavce v našo državo. Namesto stavk se naj predvsem uvedejo bojkoti proti tvrdkam, ki sabotirajo socialne določile po zakonu o zaščiti delavcev tak,, glede, delovnega časti in plačilnih pogojev ter o priznanju obratnih zaupnikov in varstva mladoletnih delavcev. Za izvedbo enotne tarife je nadalje potrebno: 1. Posredovanje dela potom organizacije, kamor se ima vsak delavec obrniti, predno nastopi kako delo; 2. Organiziranje delavcev po obratih; 3. U posta vit« v delavskih obratnih zaupnikov na stavbah in v obratih; 4. Napoved stavk in bojkota preti tvrdkam, ki ne priznavalo predložena tarife in obratnih zaupnikov in strngn izvrševanj« h^Brotav; ». •dkkmiUv Mg»*h ahi »litisnega r«da,< ak« s« predloži p« Kvari industrije« v hvae sadriavnnfa VtfGS; 9. U posta viti se iata testna praduk- tivna zadruga, m kat er« *e ima tavaš ti najširša agitacija in ranpritavuh' minil« Freduktf. R«i«tnvija o ujedi nj«a ju stavkrnekih ergamzac.j v Jugoslaviji. Za zdravo in idealno ujedinjenjo je potrebno predvsem ugotoviti način oziroma platformo za ujedinjenje t. j. centralistično ali fedv roJistiin«. Z ozirom na to, da se je v stavhin-sldh organizacijah že let« 1920 izvrSile ujedinjenje, katero se j« pa kmalu izkazalo kot prerano in je povzročilo namesto zadovoljstvo splošno nezadovoljstvo med članstvom samim. Poslodie* iega ujedinjenja je bila razsutje organizacije stavb, dela ve« v v Jugoslaviji. Zato stoji »Unija stavbinskih delavcev v Celjn« na stališču, da se ima ujedinjenje izvesti s popolnim soglasjem članstva ter stavi ostalim organizacijam rtavb. stroke v Jugoslaviji v svrho oje-dinjenja sledeč« pogoje: 1.) Ugotovitev koliko vrat stavb, organizacij imamo v Jugoslaviji, ki stoj« na razrednem stališču; 2.) Katere od teh organizacij pripadajo k amsterdamski in katere k moskovski internacionali; 3.) Koliko ima posamezna organizacija članov; 4.) Kaki so prispevki v posameznih organizacijah ter, koliko posedujejo organizacije premoženja (stavkovnega fonda) ter kaki so prispevki is dajatve članom. Še le po ugotovitvi tega dejstva j« mogoče pričeti akcijo za ujedinjenje. Za izvedbo ujedinjenja s« poveri *a|-močnejša organizacija stavb, delavcev sporazumno z Glavnim Radničkim Sa-vezom, da pripravi načrt za enotno organizacijo cele države; v načrtu pa mora obsegati kake vrste stroke spadajo v stavb, organizacijo v naši državi. Ujedinjenje vseh stavbimskib organizacij z najširšo samoupravo v vsaki pokrajini smatra »Unija stavb, delavcev za prvi temelj, ki ho pripomogel k zbližanju ia medsebojnem spornavanju. Prvi začetek za skrije ujedinjenja se pa naj izvrši na ta način, da m ima •ripoznati članske pravice vsakemu članu menjajočih s« organizacij smiselno po določilih e mednarodnih adtaa- Detavsk« zadra&dtttv«. V Uradnem listu štev. 9. poknaju-sk« uprave za Slovenijo z dne 5. februarja t. 1. s« nahaja objava pod zadružnim registrom pod štev. 48. Vpis zadrug« z besedilom »Splošna gradben n produktivna zadruga v r«ljv. registro-\»ua zadruga z omejeno zavezo. •bralni predmet zadrug« je: 1.) pospešuje gospodarstvo članom s trnu, da izvršuje skupno razne obrte. iu sicer: a) zidarski obrt. b) tesarski obrt, c) stavbeno in pohištveno mizarstvo. č) stavbno ključavničarstvo in ključavničarstvo za izdelovanje orodja, d) stavbeno kleparstvo in sploh yse koncesionalne obrte. spadajoče v stavbno (gradbeno) stroko, ter uporablja v dosego svojega namena vsa zakonita dopuščena sredstva: 2.) sodeluje pri podjetjih, ki s« Wa-vijo s panogami, navedenimi pod točkami a) do d) prvefa odstavka; 3.) nalaga v svojem hranilnem oddelku prihranke članov in članov »Uni-jec stavbinskih delavcev, ali nje na. slednji organizaciji in članov razrednih organizacij. Zadružna pogodba z dne 6. novembra 1923. Opravilni delež /naša 1000 Dia ter se lahko vplačuje v tedenskih obrokih po 25 Din. t Pristopnina znaša 50 Din.) Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega enkratnim zneskom. Oznanila s* izvršujejo v listih, ki se določijo ia z nabitkom v društvenih prostorih. Načolaištvo sestoji iz načelnika. ta'in>ka in blagajnika. Pravico zastopati zadrugo imata in b«g*dilo firm« podpisujnta skup«« na-Čsfhik in tajnik. C«Tj*. dna 9. januarja V924. Oaatitam« sediugem v Celju, da s« upeetavfli prodhiLtivn* zadrego, katera h« giavni pripomoček k zboljšanju gmetaegn položaja delavcem vseh strok, ker, kakor je razvidno iz pravil in zadružne pogodbe, s« bo zadruga bavita m samo s stavbami, ampak tudi z drugimi »pravili ter bo s tem izpodrinila posamezna koristolovce, ki so si nnku-pičevnii kapital na stroške delavstva. V zadrugi pa lahko pomaga vsak, kdor ■ e more pristopiti kot član pa lahko daj« hranilne vloge zadrugi, seveda mora biti član kake razredne strokom« orjjaniiiaeije. Mi ustanovitev zadrug« pozdravljamo. P«ziv ul pristop k Splakni gradbeni produktivni /»dragi v Celju. 1.) Kdor se ae strinja, da kapitalisti izrabljajo delavce z nizkimi mezdami, ta naj pristopi k »Splošni gradbeni produktivni zadrugi v Celju.-:; 2. Kdor s« ne strinja s poslabšanjem socialne zakonodaje zlasti pa o odpravi zakona o zavarovanju in o zaščiti delavcev, ta naj pristopi k S. G. C. Z.; 3.) Kdor s« ne strinja z ukinitvijo 8 urnega delavnika, ta naj pristopi k S. G. P. Z.; 4. Kdor sa ne strinja s pomanjkanje« stanovanj a delavce, ta naj pristopi k S. G. P. Z.; b.) Kdor se ne strinja, da so delavci Poleti prezaposleni in pozimi nezaposleni, ta naj pristopi k S. G. P. Z.; 3.) Kdor se ne strinja, da imajo stavbeni podjetniki ob konou stavbene sezon« mnogo preveč nekontroliranega dobička, delavci pa samo glad ia pomanjkanje, ta naj pristopi k S. G. P. Z.: 7.) Kdor se ne strinja, da Zveza industrijeev diktira nizke plače delavstvu posebno pa stavbinskemu, in jemlje delavstvu zakonite pravice, ki jih je buržuazija milostno podelil«! proletari-jatu, ta naj pristopi k S. G. P. Z.; 8.) Kdor se ne strinja z nizkimi obresti v kapitalističnih denarnih zavodih, ta naj poskrbi, da pride njegov denar v hranilni oddelek S. G. P. Z.: 9.) Kdor se ne strinja z ofenzivo bančnega kapitala, ki vzdržuj« kapitalistično časopisje, katero piše proti delavskemu razreda, ta naj dela na te, da dobi zadružništvo moč; 19.) Kdor Je za izvedbo socialne re-velucfjje brez političnih fraz, ta naj pristopi in agitira za Splošno gradbeno •roduktivno zadrug« v Celju. Vodnikova uliec štev S. KtmKna stroka. Kate odgovor« Poročevalec v »Jutru« štev. 18 piš«, da so očitki proti obratovodji neopravičeni in pravi, da so v tovarni nekateri med delavstvom, ki s« ne morejo vživeti v razmere, ki danes vladajo v naši kemični tovarni Most« pri Ljubljani. — Pesnica je. Ni se mogoče prilagoditi razmeram, n« samo posameznikom, temveč vsemu delavstvu. To j« razmeram, ki gospodarstvu tovarne škodujejo, posameznikom pa, ki podjetje upravljajo, pa koristijo. Take razmer« niso vladal« z« časa tovarniške krize, ki jo je podjetj« s pomočjo delavstva preživelo. Takratni tako šlo, kakor danes — danes pa gr«, kaj ne? In tako ne bo šlo več, č« gospodje, ki imajo gospodarstvi, tega podjetja pod nadzorstvom, saj malo pre-gtedajo razmer« in zmožnost naših gospodov, katere tovarni več škodnj8, ka kor koristi. Pripravljeni smo vsak čas dokazati čisto resnico kaj koristi podjetju. ki j« svojčas koristilo držav;, daaes pa posameznikom. Travi, da obratovodja ni svojevoljno oklepal delavstva v »špangec in zapiral v temnice brez dovoljenja zato kompetentnih višjih dveh vojaških gospodov, ki sta bila isti čas vojne dobe nastavljena v naši tovarni. S« li mogoče ne spominja ta mož, ki je na ta način užival svoje veselje, da je nekoč takratni nadporočnik Frucht, upravitelj naše to var-n«, potožil napratn delavstvu, da se je moral zagovarjati pri višji vojaški oblasti da je z delavstvom, ki spada v vojaško dolžnost preveč popustljiv, to je pre-kaIo ojster. Od kod |e izviralo deminei-ra^? Gospod obratovod|» morda v* z« te ia sicar iz sledečega razloga: On j* r»j« P«Fal mamtatteraga delavca ? cap• riu k drugem« podporočniku, ki j« bil ravaotako neusmiljen, kakor o« sam. Tak« so bil« i« so 5« danes približa« iste razmere. Discipline, na kater« s« poročevalec sklicuj« se zaposleno delavstvo točno drži in pazi na škodo, ki jp že nastala in s« š« ovaja na škodo podjetja in delavstva samega. — Delavec. Mojstrana. Tukajšnja podiužaira kemičnih delavcev j« meta svo* redni občni zbor dne 27. januarja. Fod;užni«a j« lepo napredovala. Vsa poročita funkoij«-narjev so bila točno sprejeta na znanje. V smislu na daljnega razvoja naše podružnice je poročal sodr. Rejc. Pri točk* volitev odbora so bili izvoljeni v podružnični odbor: predsednik Čebašek Franc, namesinik Janša Franc, tajnik Vratinftč Eruesl, namestnik Hrastar Franc, blagajnik Bernik Franc, name.lnik Bernik Ivan, knjižničar Rabič Valentin, namesi-uik Rabič Pavel, nadzorstvo Jamer L, a« iu Legat Ivan. Odbor: Klančnik Jakob. Wuzeta Oswald, Osach Alojz, ua mest taki Potočnik Ivan, Rekar T rane. Izvoljenemu odboru želimo obilo uspeha. M«dv«de. Na podlagi sklepa zadnjega občnega zbora kemičnih (pepiratš-kih) delavcev naše organi za zri je, j« Osrednje društvo kemičnih delavcev vlažilo pritožbo na generalno ravnatelji v« Združenih papirnic Vevče vsled razmer, katere delavstvo trpi pri beljenju lepenke z 4 odstotno žvepleno kislino namesto 2 odstotno. lstotako se je sporočit« Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, da razmere pri beljenju lepenke izrečno škodujejo zdravju delavstva. G izidu ia rešitvi t« zadeve bomo poročati v »Delavcu.. A. L. Tekstilna stroka. Tržič. V nedeljo, dne 10. februarja s« je zopet vršil pri nas dobro obiskan strokovni shod predilniških delavcev. Dokaz, da volja za enotno strokovno organizacijo predilniškega delavstva raste. Glede združenja delavstva v enota« organizacijo je poročal tajnik Osrednjega društva kemičnih delavcev sodr. Rejc. V debato so posegli tudi tovariši ou nasprotne organizacije t. j. Jug. strok, zveze. Izjavili so se, da enotna strokovna organizacija ni mogoča vsled raceplje-nosti. Mi pa pravimo, da j« mogoča, torej izvedljiva in da prej« n« odneham«, da delavstvo prepričamo, da versko, narodno in politično prepričanje v strokovni organizaciji v Tržiču ne igra dane« noben« vloge, pač pa 1« dolžnost, da se vsak mezdni delavec zaveda, da j« trpin poleg svojega bližnjega, aa mor« delati, ako hoče živeti. Zatorej delavec ia deta vi: a predilnišk« stroke, organist raj se v enotni strokovni razredni organizaciji. Ker 1« v taki organizacij; ti j« zasiguran napredek. Več prihodnjič, Vestnik „Svobode“. Av«b«da v Sp. Sišld. Z ozirom na t«, ker je bilo predčasno izpraznjeno več •dborniških mest, in j« treba to ankna-diti se bo vršil dn« 28. t. m. ob t9. uri v Zadružnem domu občni zbor podružnica. V shičaju nezadostnega obiska članov, se bo vrši! eno uro kasneje občui zbor ob vsakem številu. — Predsednik. Guštanj. V soboto, dn« 9. L m. se je vršil V. redni občni zbor tukajšnje Svobode, ki je s svojim potekom pokazal lepo sliko kulturnega dela v preteklem letu, posebno pa š« a ozirom na razdrapan« razmer« v delavskem pokretu sploh. Udeležba je bila lepa. V novi odbor so bili iavoljeni sledeči sodrugi: Matija Gradišnik predsednik, Luka Juh namestnik; Josip Orosel tajnik; Maks Keber namestnik; Emerik Stal cer blagajnik; Franc Mezner namestnik; Friderik Tnsotja, Franc Kučar. Ivau Verčko, odborniki. Mezner Franc in Maks Keber pregledovalca računov; za odseke sta bil« izvoljena: Pogorevček Franc, predsednik telovadnega in Borštner Josip predsednik dramatičnega odseka. Ostale funkcijonarja odsekov bodo izvolili člani odsekov na posebnih zborovanjih. Knjižnico je prevzel s. Kuhar z namestnikom Josipom Stanetom. Novi odbor jamči za vstrajno delo tudi v tem letu. Po občnem zboru }• predaval 9. Bajt iz Slovenjgradca o tem: Kulturno del« Svobod« v prhnnri s kulturnim delovanjem buržoaznih kulturnik drnStev. •MttTMi«. V SKMjo. 4(9 17. i H. jufitanjska Svoboda >b Prevajjaf ■a »4ru InkajSaj« Svobode s i d »jut toaiedijo jBtbilosc. Začetnic *k tf. or. Na aridaflfe, PravaO&Hi! Objav«. Inndijt druSHr* is rilskih iIoIavmt ▼ K*5»iikj SS&fcni »kJiauJj« za «la« 17. februarja t. I. »roj redai letal abčai zbor t gostilai pri Lipi, ■ sl«-dnevni* radon: 1. Poročilo od-!»a»a, 2. Volitev aovefa odbora, #. Slu-fajsosii. Začatak i. ari popolna«, •dkar. Trbtrlj*. Podružaiea H a tj« ste v. rudarjev v Trbovljah sklieuja aa BMfe- kja 17. 1F. t. i. ob 4. nri popoldjut v »el. donsu t Trbovljah svtjj radoi občni zbor z običajnim dnevnim irdom. Vsatega člana dolžnost je, da občuega zbora udeleži, da si poveva, kaj nam ni všeč, ter da si določimo nova smernica za bodoča delo. — •d bor. Z reaaie« io dokazi aa daal Poxr.-Ijam g. Uareel Zorgeft, bivšega nar ponUnca umrle laži komunistične strar-Ue, da očitke, ki jih je izustil dne tebraarja 1924 na progi Trbovlje v vlk-ku št 48 zoper mene. da sem jaz njegovega komunističnega pristaša g. Jakši-4h, železničarja v Zidanem mostu pri •krajnem glavarstvu v Celju ovadil, ▼sled česar ja bil on premeščen v Si-«ak izjavljam, da g. Marcel Žorga vedama lai« tor pripominjam, da nisem a&dai ia aikjer avadil aobaaag* k*-■ rta Im ta ia a« sotialiata ia sptah aifca-|U' pil aohemi p«(. o Mm#, bi bi *• aa-■ašal« aa daana«$nutv« hakar ta j 2orga trdi. Ovadil sva /• •»•vdkatere-(■ kapitalista, e* ja krfHl abrtai rad ali kak« draga pa zakonu « zaš&M daiav-ffav važno doiočh*. Zate pantvtya * Uareel Zorga, da »voj« aeosaoran« očitke dokuaeatarično ali pa s pričaai dokaž« «i«»r bi Javnost aislila, da obrekuje, denuncira in laž« ter krade čast tistemu, ki slučajn« aa aoflaia z fraaa-ai Zorgovega kalibra, katar« so spravila aloveuki rudarski i« 'Maeaičaiaki proletariat na kant. Leskovšek, strok, tajnik v Celju. Zahvala. — Podpisani se Bajtopteje zahvaljuješ usnjarjem tovarne >Indus' a nabrano svoto 160 Din Ti para, ki so jo zbrali za časa ■<* bolezni. — Matija Rogelj. Zahvala. Podpisana se vse« sodnijo« in sodružicam zahvaljujem za podporo v znesku 204.75 Din darovaao za časa »oje bolezni. Marija Vrhunc. Zahvala. Vljudno se zahvaljujem v~em sodrugom in sodružicam iz tovarne za klej za podeljeno podpjro v zne ku 107.25 Din. Izrekam prisrčno lah^jv') vaš« sočutje. Franja Podboršek. Podpisani se najtopleje zahvaljujem sodarjem v pivovarni »Union* m nabrani znesek Din 111.—, katerega so mi darovali za časa moje brezposelnosti. Frane Sene. Razgled po svetu. Tedenski pregled. Ljubljana, 12. februarja 1924. Amerika je že izdavna znana kot dežela > škandalov«, izmed katerih je širnemu svetu najbolj poznan >panamski .škandak. Pri tej priliki so gotovi špekulanti obogateli na račun graditeljev, ki so zamislili in zasnovali ta ogromni in »aravnost veličastni načrt zveze Velikega in Atlantskega oceana. Amerika, dežela avantur, pa seveda ni ostala pri Panami, temveč-smo culi in čujemo vsako leto o novih škandalih, aferah in afe-ricah, ki pa so vse gospodarskega značaja, ne kakor ua Madžarskem, kjer s« aiora ministrski predsednik vsak mesec dvoboje vati s kakim opozicionalnim poslancem. Američani so preveč praktični ljudje 1 — Zadnji škandal, ki se je zgodil v Ameriki, in sicer v Zedinjenih državah, se zove »petrolejski škandak. — Kakor znano, se naprednejše države pri pogonu svojih podjetij, zlasti pa pri ladjah poslužujejo raje petroleja kot premoga. Iz tega razloga je toliko mednarodnih sporov, pri čemer seveda trpi 1« proletariat. V Ameriki se nahajajo ogromni vrelci petroleja, last zasebnikov in privatnih družb. Država jih j« odkupil«. Bivši minister Hardingovega kabineta Faal pa je z vrednotnicami in obveznicami za odkup teh petrolejskih vrelcev špekuliral na borzi. Se preden je bila pogodba sploh podpisana. Pri tem je baje >zaradil< okoli 6 milijonov angleških funtov, kar znači bajno višino /tasebnega imetja. Nova predsednik Coo-lidge ni stvari mogel mirno gledati in je odredil, naj posebna komisija preišče poslovanje dičnega Faala in ga postavi pred sodišče. Senat se pa o tem ne strinja. Tako se sedaj vrši v Zedinjenih državah srdit boj med predstavniki državnih, oblasti, ob katerem se javno mnenje ljuti, jezi, smeje in zabava ... Torej ni samo Jugoslavija dežela korupcije, Škandalov in afer. Ministri so pač povsod enaki... Medtem ko »e pleto politične zveze med Ameriko in Anglijo, je planil ameriški velekapital po nemškem gospodarstvu. Med ameriško in nemško veleindustrijo so se razvila živahna pogajanja o sodelovanju ua svetovnem tržišču. — Zadnje tedne je šlo zlasti za fabrikacijo avtomobilov, pri čemer nastopa nekaj velikih ameriških družb v zvezi z nemškimi bankirji, ki so investirali svoje ka-pitale v ta namen. Te dni se menda v Berlinu ameriški zastopniki, ki konie-rirajo z nemškimi denarnimi mogotci. * Evropa se nahaja v dobi razpuščanja parlamentov, v kolikor že niso sestavljene nove vlade. Za Italijo prihaja Francija, ki radi burnih prizorov, ki se vedno vrše v parlamentu, namerava zbornico razpustiti in razpisati nove volitve. Seveda se vlada zaveda možnosti, da pogori, zato zasedaj še okleva in tiplje, kje in kako naj nastopi. Očividno, a zanikano nesoglasje z Anglijo, hudo po-ostruje notranje politično stanje. Da se povrnemo k Nemčiji! Med nemškimi gospodarji in politiki se j« razvil odkrit boj glede Amerike. Politiki se hočejo osamosvojiti vsakršnih vplivov iz inozemstva, dočim gospodarstvo, kapilai seveda, stremi za tem, da se spoji, oziroma uda mednarodnemu kapitalu. V času, ko s« sklepajo pogodb« med ameriškimi in nemškimi podjetji, nemško poslaništvo v Washingtonu povodom smrti bivšega ameriškega predsednika \Vilsona. ni hotelo izkazati zadnjo čast pokojniku na ta način, da po mednarodnem običaju spustil zastavo na pol droga. Ta čiu je izzval v ameriški javnosti veliko razburjenje. Verjetno je, da bo javno mnenje Zedinjenih držav pritisnilo na finančne kroge Amerike, ki se prav sedaj trnvijo a mislijo posojila Nemčiji. To bi utegnilo imeti usodne posledce za Nemčijo. Iz Grške zopet priha^oSjo vesli o prevratu, ki naj bo to pot monarhističnega znaMfa. Baje s« s t«a gibaajea slriaia tele Venieet« s saa. V a ep i aaj« «v«$e reke Rovani. * Naibdna sikuptuina v. Beogradu >zke-i ajet in sieor tak« živahno, da fo aona predsednik prt vsaki sefi prekiniti, da se poslanci edpo£Q«$o in pridejo do ne-ve sape. Predsednik vlade Pačič Je redno in vedno bolan, ainister finane dr. Ninčič pa samo takrat, ako ima podati kako pojasnil« e tea ali enea driav-nea >poslu«.. Zadnji teden j« razburjala politične javnost afera bivšega ministra Lazič« Markoviča, ki je bil obtožen, da ij« obrabljal svojo Ministrsko oblast v oseba« in strankarske namene. Dočia j« opozicija odločno zahtevala, naj s« Markovič izroči sodišču, so se zanj postavili radikalci in ga rešil gotovega zapora. Radičeva s« približujejo Beogradu, pravzaprav opoziciji. Prošli teden sta dopotovala v Beograd dva delegata Radičeve stranke in konferirala z zastopniki opozicije: demokrati, klerikalci ia Turki. V svojem postopanju p« sta biJa hudo previdna in sta izjavila, da j« njihov prihod v Beograd saao »inforaa-tivuega značaja*. Razno. Bela vrana. Ob priliki svojega potov anja po evropski celini je obiskal Henry S. Deunisen, predsednik velikega manuiakturnega podjetja v Amerik*, tudi Mednarodni urad dela v Genfu. Tu je imel daljše predavanje o upravi svojega podjetja in o načinu, kako so deležni njegovi delavei tudi dobička, ki ga ima tvrdka. Izjavil je, da imajo delničarji tega podjetja pač pravico do dividend za ujihov kapital, nimajo pa prav nikakega vpliva na upravo podjetja, ker pri upravi nimajo pravice do glasovanja o njenih smernicah. Poleg tega dobe vsi trgovski nasiavljenci podjetja (10% vsega osobja) del čistega dobička, ki ga ima podjetje. Trgovski nastavljene i bodo dobili polagoma hidi ves vpliv na vodstvo podjetja. Za ostalo osobje se je organiziral obratni svet, ki odloča o vneli delavnih sporih in razmerah. Delavci nimajo pravico organiziranja. Poleg trgovskih nastavljence\ se razdeli hidi ostalemu osebju del čistega dobička, ki ga ima podjetje. Ta razdeljeni kapital med delavci znaša skupno že tretjino vsega kapitala, s katerim podjetje razpolaga. UTRINKI. ' ^eiializea je dele razuaa ae »kasto. DJfTMIA INtlDNIOTTA. Rit««, v aazaanile ebčnefe /ker« •te pozabili zapisati «te«. kefaj s« h« vršil. Če '«« ša čas, aa* aaknndn« sporočit«. 1 imena Strok. kam. (B. odb. GDSJ.) ladajatelj: Praa« Svetek. Oflgororni urednik: Jaše Berd&}a. Tinka tiskarna Makso Hrovatin, Kino »Ljubljanski dvor". Družina verlžnika Grabiliča. i5.| 16. in 17« ffebr. Kazan. 15., 16. in 17. februarja KINO MATICA UsedelausKi zlet o Ljubljani! Tvrdka Peter Capuder Uabljana, Vidovdanska cesta Z priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi posa> mezne dela sa U. O. R. — Vsa telovadne potrebščine: majce., telovadne hlače, čelje, dalje za moSkf | in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenikeI Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R. * Ne zamudite 11 ugodne prilike, ki se Vam nudi ravno sedat. ŽENSKO VOLNENO BLAGO vseh vrst ter listre zamorete dobiti najceneje pri tvrdki || LJUBLJANA A. DULAR la k}t? u prodaja globoko pod tofarsiftim: cenami na drobno io debela. Oglejte si! ■ ■ ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje nejkulantreje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367. je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno MILO ,,GAZELA" Zmožni usnjarski pomočniki se takoj sprejmejo. Reflektanti naj se oglase pri tovarni usnja A. PODVINEC & CIE. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. 5