T *,1 Leto I ■ Št. 62 as zavez in formacijski dnevnik A. I. S. !r I Cena 2 liri TRST, petek 31. avgusta 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Vi« S. PeUico 8. - Telefon it 93851 OOIA8I1 Cen« m milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški I* * 18 (osmrtnice 1*36), objave L. 9, flnančnl ln pravni fcglaal I* IS. V vsebini lista ftekstal oglasi) L. IS- Davek al vštet Plačljiv* vnaprej. Oglase sprejema Unione PubbUeitš Italtana S- A., Trst, vla Silvio Pellico it. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). r.okopisov ne vračamo. GOVOJR 3PJEtEDSE]P3yXTgaL . Kolibo je orožarna demokracije prispevala h skouoi zmagi Odplačevanje vojnih dolgov bi oviralo bodočo blaginjo • Ples milijardi strelivo, orožje in živež • Zavezniške dobave Združenim državam * Potreba nove ureditve .pomoči zavezniškim narodom Washington, 31. avgusta Predsednik Truman je danes obvestil amferlško prebivalstva, da bi poizkus zahtevati cd Združenih narodov,.— ki 'na osnovi zakona o po-bo,u in zakupu dolgujejo Ameriki 42 milijard dolarjev — plačilo v gotovini ali podobnem, povzroMl gospodarsko zmedo, ki bi dovedla do tretje svetovne, vojne, Predsednik Je opomnil, da bi zahteva po plačilu dolgov le ponovila zmoto prejšnjega miru ter bi nesrečno vplivala na finance Združenih narodov in Združenih driov. «Tako veliki dolgovi bi dovedli, nase glavne zaveznike do obupnih korakov, kakor Jih Je delala Nemčija pred vojno, to *Je, skušali bi vaditi našim trgom svoje blago, da bi * njim poravnali svoja dolgove. V svetu, ki Je tako preobremenjen z nejvodukSivnimd dolgovi, W vsakršna razširitev zunanje trgovipe Združenih držav in vsakršna investicija v inozemstvu, naletela na skoraj nepremagljive zapreke. Posledica tega bi bila, da bi obup. na trgovska tekma med. narodi, ogrožala politično stabilnost in bi zasejala klice novega svetovnega spopada. Mi se bomo trudili izvesti sporazume, ki bodo tvorili temelje za našo gospodarsko blaginjo*. Ameriški prispevek Poročilo navaja, koliko je' Amerika v celoti prispevala k zavezniški zmagi nad Nemčijo in. Japonsko. Do 30. junija 1948 maši te prispevek 280.000 milijonov dolarjev. Okrog 15% te vsote Je šlo zn strelivo, industrijske in kmetijska izdelka kot dobave zaveznikom po zakonu o po-soji lp zakupu. Ostalih 85% pa so ameriški vojni izdatki. Pomoč, ki so jo dale Združene države po zakonu o posojl in zakupu znaša torej 42 milijard- In 21 milijonov dolarjev, od marca 1941 pa do konca junija . 1945 je dobila, Anglija 42% izvoženega blaga. Na drugem mestu Je Sovjetska zveza z 28%; 13% Je šlo v Sredozemsko področje, 12% pa na Tihi oceen in na azijska bojišča. Poročilo • pravi, da so imele Združeno države po drugi strani veliko korK od zakona o posoli in zakupu Do 1, aprila 1845 so dobile Združene iirlave za svojo pomoč 5 milijard bi 800 rbilijonov dolarjev ln sicer . večinoma od Anglije. V Franciji, Belgiji in i na Nizozemskem so mogle ameriške armade uporabljati zgradbe, železnice, Izkoriščati tam-kajšne tovarne in delo stotisočev delavcev. Po drugi strani pa so sovjeti potrebovali poleg pomoči po zakonu o posojl in zakupu, % vse tisto, da bi tudi sami lahko izdelovali, da bi odbili nemške napadalce v največjj vojni, kap Jih Je bilo v rodovini. 14a Daljnem Vzhodu eo Anglija, Avstralija, Novi Zeland, Indija 'in Vltajska do najvččje« mere podpt-ra,e ambriske čete; ta pomoč je bi-la življenjske važnpsti v končni zavezniki ofenzivi proti Japonski, Poročilo pravi, da je bila v teku velikanska ofenziva s kitajskega n-zemija proti Japonski, ko je bila vojnega na Daljnem Vzhodu kon-c8na. Največjo važnost, so polagati «a napor* za izboljšanje,notranjega k lta.jp kr ga transportnega sistema kot priprave za ofenzivo h# azijsko celino, oe bd bila potrebna. Konec Julij a so dobave Kitajski narasle na 297 milijonov dolarjev. N* Daljni Vzhod Celokupna pomoč poslana v Indijo na osnovi zakona o pogoji in zakupo jo znašal* 3,033,385,000 dolarjev. S to pomočjo so Združene države okrepil« ofenzivno mod zavezniških til na Kitajskem, v Bui-bvl ter v Indij,; sami. Porot'ilo praši’ /, Ki je zavetnikom broogo ’ tem Lmf®° n*d Hitlerjem v Ev- "V*1 -w *» kombi- ofe™,vo, P'^1 Japonski. Do-Cam, "kUpnn 7 't.mglmi de «oji T ’ ?°*lan° 1,8 2*ko»iu o po- sar^LTS.«- hodu proti toliko slavljeni kvan-tunski armadi pospešila dan končne zmage. Na račun zakona, c posojl in zakupu Je dobila Sovjetska zveza blaga v vrednosti 9.139.000.000 dolarjev, 49% poslanega gradiva Je bilo streliva za sovjetska vojsko. Po *a-konu o posojl in zakupu je dobila. Sovjetska zveza 7000- letal, 3300 lahkih tankov 2200 avtomobilov za topništvo, B2.000 «jepov», 763.000 avtomobilov in 35.000. motornih koles. Ve«, ta sredstva so povečala mobilnost in ofenzivno silo sovjetskih armad. Amerika je tudi pomagala Sovjetski zvezi pri prevažanju Industrijskih naprav proti vzhodu, ko so Ncmoi ogrožali Jugozahod rut Ru. olja, Združene države so dobavil« tudi velike količine strojev In orodja ter poljedeljskih strojev, v vrednosti preko 20 milijonov dolarjev ln drugih tovrstnih potrebščin v vrednosti 35 milijonov dolarjev. • Protivrednost, ki jo je dala Sovjetska zvez«. Združenim državam za dobsv« po zakonu o po*ojt in zakupu Je znašala do konca aprila 1945 »a,mo 2.159.000 dblaj-Jev. Predsednikovo poročilo priznava nevaren prehranjevalni položaj Anglija. Ta položaj ho za nekaj časa še najkrltičnejšs vprašanj* za angleške otoke. Po zmagi so se zahteve po nekaterih Šlvllth povečale v primeri 3 prejšnjo dobo. Preskrba živeža za angleške ln ameriške vojake, za druge zavezniške oborožene sile ter za tisočo in tisoče vojnih ujetnikov, je povzročila novo pomanjkanje ,tor je znatno zmanjšala majhne zaloge šlve#a, ki jih j« imela Velika Britanija. 1 Vojno gradivo, ki ga J* dobil angleški imperij iod začetka veljavnosti tega zakona pa. do 80- Junija 3945 j« Wlo vredno 6,785 milijonov dolarjev, od tega. 739 milijonov dolarjev v letu 1945. Angleški imperij je pri tem Izdeloval celotnega vojnega gradiva, oprana« In drugih potrebščin, ki »o Jih uporabljal« oborožene ali« angleškega oesarstva in imperija v tej vojni. mw Vojaški guverner premaganega japonskega cesarstva f Pred prvim sestankom varna *I>uga», ^'a tovarna j« še ir delala nekaj masti sa čevlj« ln loščila aa parket*, Prihodnje dni bodo tl proizvodi dani v promet aa potreb* preblvalatva. Prav teko je bilo takoj po oavobodltvl obnovljeno delo v bivši »Lunačl* v Splitu. Takoj po lavršenem popravilu strojev so nahavlll potrebne surovine aa barvanje in čiščenj« ter »o pričeli a delom v podjetju, ki Jo prekosilo predvojno delo aa 60% in a« š* vedno povečuj«, Delavnica aa barvanj« lahko Izvrši barvanje ln čiščenj« vseh vrst platna, avli«, vcln« ln bombaša. Čeprav ao cene harv ln drugega materiala aa barvanje In čiač«nj« naredi nabavnih telav aa 800-800% višje od predvojnih, je delavnica le malo povišala avoje oene. A Uradno ae poročali, da ae je vrnilo doslej lz Jugoslavije v domovino 107.405 beguncev ih bivših ujetnikov raznih narndnoetl. Mtd temi j* so tlaoe Italijanov n 28 tisoč britanskih, ameriških in sovjetskih bivših vojnih ujet »'kav, 228500 Jugoslovanov je še vedno v zahodni Evropi ln sicer 72 tisoč na ameriškem zasedbenem ozemlju v Nemčiji, 70 tisoč na britanskem, 15 tisoč na francoskem, 18 tlaoe v Franclji, 50 tisoč v Italiji, 2 tlacč v Švici m 1500 na Nizozemskem. V Mariboru dela 8.000 Mariborčanov ob nedeljah Odvažajo ruševine, zbirajo Veleso ln prenašajo granitne plcčč*. Razpuščeni ata JJveza delodajalcev in Zveza lndustrijcev v Lju-bljanl. sveta zunanjih ministrov Bjrrnes o vprašanjih, ki jih bodo pretresali Washington, Sl. avguste Ameriški zunanji minister Bornea jo v sredo na tiskovni konferenci laja vil, da g« bo v London sprem. Ijal namestnik zunanjega ministra James o. Dunn, Udeležila s* boata prvega seatenku svete zunanjih mi-nistrov, ki se bo sačel 10. septembra. Bvmes je dodal, d* ga bo po povratku v Washlngton v Londonu zastopal John Fosfor Dulloa, svetovalec ameriške delegacije na sestanku Zdr.ušsnlh narodov v San Fr anc laku. Ameriški sunanji minister je nato govoril o vprašanjih, ki jih bodo razpravljali na sestanku zunanjih ministrov. Med temi upratanji so pogodbe a Italijo, Romunijo ln Boš-gario ter ajmevlškt predlog m ustanovitev mešanega zavezniškega odbora z« nadzorstvo notranjih voda. Byrnas Je izjavil, da bo po svojem povratku Kongresu porival o orga-ntasciji sestanka ln o tam, o čemer bodo razpravljali, obžaloval Je, da se senat zdaj ni sestal in da mu ni mogoče razpravljati o, raznih vpro. šanjth 1 senatnim odborom aa Inozemske stike. Kar se tiče tiska oh priliki konference v Londonu Je Rvrnea dejal, da bodo časnikarje obveščen o poteku razgovorov. Do. dal Je, da so Američani in Angleži bolj naklonjeni tisku kot Sovjeti. O •asm* trm Preiskava o Pearl Harbourju Ves narod je odgovoren Miiljenje predsednika Trumana Izjava biviega poveljnika Kimmela ■Waahlingten, 81. avguste V »redo Je predsednik Truman objavil ugotovitve preiskovalne komisije, ki j« ugotavljala vzroke a-merikanskega poraza v pearl Har* bourju. Izjavo je podal tudi vojni mlpiator Hewy L, 3tlm»on. V njej oeporeve jurltik^ vojaške komisije, ki leti na generala George Marshalla,. poveljnika glavnega stana ameriške vojsk« za časa poraza 7. decembra 1941. Predsednik Truman je v svoji izjavi, ki je bila takoj nato objavljena, potrdil zaključke vojnega ministra, da Je general Marshall pač vse ukrep 11 p0 evoji »prirojeni sposobnosti in mači». Predsednik Truman je dejal; »Popolnoma se strinjam z izjavo vojnega ministra. Poleg tega imam največj« zaupanje v sposobnost in ptomičljenont vseh vojaških poveljnikov nase peša dlje •in mornarice.» Po njegovem mnenju j* ves narod ln tudi vsak posameznik odgovoren za dogodek v Pearl Harbourju. v Izjavil je da j* po pazljivem pregledi! poročil o Pearl Hsvborju pričel do zaključke, <1* j« vsa zadeva Posledica politike, ki jo Je vodil ves narod. Narod se tri zavedal nevarnosti; zaradi tega moramo grajati enako kot vsakega drugega človeka ve« narod. Truman je dodal, da ni nasprotoval temu, da bi častnike visokih poveljstev iz Pearl Har-bourja postavili pred prekt sod ni pa imel namena, da bi ukazal’ ta proces. Omenil j«, da s« n« w Bme. lo objaviti vseh poreč 1 o Pe„„l Harbourju, kar je storfi sodnik Roberts, ker vsebuj«, nekateee podat-ke, ki jih j« trebe obdržati v taj-. nostl1... Sodnik vrhovnega sodiMa,Zdi-u-Ženih držav Owwi J. Koberte, ki g«. J« določil is pokojni predsednik Roo#ev*lt, js bil Imenovan v petčlansko komisijo, ki bo razčistila vprašanja o Feart Harbourju. Po ugotovitvah, do katerih je komisija prišla januarja 1942, »ta bila obtožena mornarski in pešadijskl poveljnik, čes da, nista zadostit* svojim nalogam. Poveljnika, In »ia«r vlc*admlral Husban E. KI m m 1 in generalni poročnik Waltor C. Shord, ate bila razrešena svojih poveljniških mest, nlšta pa bila obtožena, da bi kaj posebnega zagrenila. Ob* »ta bila že večkrat poklicana pred 'vojadlto sodišče, Vojno ln mornariško ministrstvo sta sporočiti da se bo vitli /ormalni proces takrat, «ko bosta javnost in varnostne prilik« to dopuščale! , Poveljnik oporišča v Peeri Har-borju, v času znanega japonskega napada, je kot odgovor na obširno poročilo, k( j« četrtek pojasnilo vs« podrobnosti Pearl Harbourja, izjavil sledeč«. »Moja vest je čist s. Sedmega decembra som s* pokoril u-kazom, ki som jih preja! i* Wa-shingtona, to to na natfin, kiisomi je zd"l pravilen ln v soglasju 7. obvestili, ki sem jih takrat imel, Sedanje uradne izjave o Posri Hartman brez dvom* pričajo, da sq wsshlngtr>nak* oblasti i* pred napadom prejele zalo tehtna obvestila, ki P* mi jih niso dostavili. Belgijski kralj s« bo nasadi v tvid Berna, 31. avguste Balglsksmu kralju Leopoldu m njegovemu »prsmstvu so izdan dovoljenj« z* prihod v Švico pod pogojnih, d« »• v času Mošnja v JUvtol vzdrži vsakega političnega de. lovanja. fPritisk totalitarizma je izginil iz Evrope. Življenjskega pomenu pa je, da na njegovem mestu ne nastane praznina. Ce na izpraznjeno mesto ne bo stopilo nehaj velikega, moremo prIfa kovati drugo zlo, morda ie kujte. Po mojem mnenju sta poli-tifna in socialna svoboda, za kateri se borita Velika Britanija in Danska ideala, ki ju moramo nuditi evropskim ■narodom*. Clement Attlee na kosilu Angleško-tUnskega društva v Londonu, ' 30, aVgusta 1945 ZASEDBA JAPONSKE PO TEKA V REDU Mailrlliiir 1 loko ti a m i Cesarska palača : zavezniški glavni stan Britanska mornarica v Hongkongu : se Predhodni razgovori v Londonu Washtngton, 81. avgust* Ameriški zunanji minister Jame* p- B.vpnas je na tiskovni konferenci Ugotovil, da bodo Združene drsava » simpatijo in s pazljivim umeva- ”IOm upoitevale potrebe Velike Britanije. Dhjal jn, da hodo pomenila pogajanja * btitsnakim zastopstvom pod vodstvom Kaynesa pričetek reali, »trinoga najina pri razpravljanju o teh vpratenjih, ker je znano, da mora kongres odobriti zdaj popol, noma nove kredite. Byrnea je dodal, da v^da zdru-Ženih držav popolnoma razum« po-ložaj Velike Britanije in se zaveda vprašanj, ki Jih mora ta narod zdaj rešiti, Nato Je omenil, da se bo namerim!k mina n i ega miniatvn WiUiam Ols.vton, ki J« imel v Londo-nu razgovore 7 angleškimi finančnimi krosi, te dni vrnil v Wnsblng-ton, Byrnea Je* prrBru’*n, da J« v zadnjih dneh prišlo do medsebojne*« razumevanj* .0 celotnem položaju med obema narodoma. Znanstvene knjige iz Amerike Rim, 81. avgusta Iz Združenih držav bodo uvozili določeno *tev)lo znanstvenih ln tehničnih knjig. V poštev .prihajaj. 1» triadna dela. Interesenti dobij potrebna navodila pri »Ital 1*0- Boni. Bo*rd» v Rimu, Via Salandra 6. PrenreCena zarota t Ceškoslovailtl London, 31. avgusta Praška radijska ppstaja spo-rooa, da je liila odkrita neurika teroristična laidta, ki Je Imela nanion umoriti dva člana čežko-slovaško vlado. Zarotniki, ki xo po rodu iz Sudetov, so se odločili, da umorijo namestnika ministrskega predsednika Golt-W8lda, in ministra »a vzgojo Ne jedli ja. • Policija je pravočasno odkrila zaroto in edun izmed dveh Nemcev, 00 imenu Sagasal, ki se .js skušal upirati, je bil ubit, drugemu pa je uspelo pobegni4 ti. Iz dokumentov, ki so jih imeti pri Sagnsalu, so razbrali, da sta imela namen izvršiti atentat na prihodnjem kom'*' nističnom zborovanju v Jansh| na CeškoslovaSkem. , . S«ja Oruilv« narodov Oslo, 31. avgust* Generalni tajnik Društvu narodov 8e*n Lestcr je Izjavil, da bo prihodnje mesece verjetno a»J» D*'11' stv* narodov; na seji bodo razpravljali o prenosu delokrog* Pri1' »tv* narodov na varnostno organizacijo Združenih narodov. Le.rter ja dejal, da bita Društvo narodov mnogo statističnega g1’*- generala diva, ki bl Utegnilo koristiti' P°vt svetovni organizacij, zlasti na finančni m ln gospodarskem področju; im* tudi besedila mednarodnih sporazumov o trasportnlh vprašanjih, o delu ih presenetljivi podatka o nadzorstvu nad trgovino. V«e to Je koristno »a finančno 111 gospodarske' obnovo sveta. f,~. Hvaležnost sovjetskih kmetov sa. ameržiko pomet Moskva, 31, avgugta Predsednik Vrhcvncsa sovjeti Mihael I. Kalinln je izrazil ameriškemu ljudstvu svojo, hvaležnost za »zgatno pomoč v korist sovjetskih kmetova, Kalinln je storil to na svečanosti, na kateri sta bila Edvard C. Carter, predsednik ameriškega dniftvs za ponroc Sovjetski »vezi in Fred M,vera, ravnatelj istlmenske organizacije. . -................. ■ Atsuga, 31. avgunta /AvemUk« znsedbn .laponske pod poveljstvom genornla MacArthurja razvija v redu. Dopisnik BBC Douglas VVIllis poroča, da Je bil skupaj z nekim avstralskim letalskim polkovnikom prvi zavezniški pripadnik, ki je prišel v Yokohamo. Njega I11 polkovnika so svarili, da gre? ta brez zaščit« v mesto na lastno odgovornost, toda razen brezizraznih pogledov Japoncev nista opazila nečesa r posebnega. Oddelek 750 mož je medtem le zasedel Yokuhamo. Glavne prometne poti, ki vodijo v mesto, so stražili Japonci, Kot poroča «Associated Press*, prehl valcl niso pokazali nobenega posebnega zanimanja, ko je po ulicah vozil prvi transport 40 kamijonov. Britanski in ameriški dopisniki so si v Tokiu ogledali škodo, ki so jo povzročila bombardiranja, Kilometri in kilometri tokijskega, področja so popolnoma požgani, toda opustošenje po izjavi nekega dopisnika, ki je Ml mnja v Berlinu, ni tako obširno kot ja bilo v nemški prestolnici. General Douglas Mac Arthur je v ietrtek ob 0. uri zjutraj po greenuHohskem času pristal na letaliiht v Atsugi. Moitvo 11. divizije, M zo ga prepeljali 3 letali in ki je zabelo z zasedbo tokijskega področja 10 ur pred prihodom generala Mac-Athurja, ga je navdušeno pozdravilo. Ob izstopil it letala so vojaškega guvernerja premaganega japonskega cesarstva — slikali in s tem oveftm&Hn zgodovinski tre- notfk. 'Ob prihodu je Mac Arthur ujamK da jnedujni načrt ne bo naletel ha tgčavt 1« da pričama, jla bo zasedba potekla bfes »parov lu krvoprelitij. Čete vršijo zasedbo brez te':koč. Generalovemu prihodu ni prisostvoval noben japonski predstavnik. MaoArthur se ie kmalu po prihodu Odpeljal z avto-mobtlom v Yokohamo, kjer bo stanoval u času svojega bivanja na Japonskem, Kmalu po Mac Arthurjevem prihodu v Atsugo, je tja z letalom prispel tudi poveljnik ameriških strateških sik na Pacifiku general Spaatz, ki ga je spremljal njegov namestnik generalni porotnik Giles. eifiku uredil »voj platmi stan. Povelje se je glasilo; zPristani-te ob zori, očistit z Japonce is 5 kilometerskega ozemlja, zasedite cesarjevo palačo*. Sonce se je začelo dvigati nad Tokijem in po zraku so prihajale neskončne jate mogočnih štirimotornikov, ki so pripelja-vali ostanke divizije, ki je bila izbrana xa predstralo zavezniških sil. jz vsakega letala se je bilo potreba izkrcati v treh minutah. Major Thomas Deserau, poveljnik bataljona, W je imel nalogo, da zasede cesarsko palačo in straH gsnerala MacArthurja, je dejal: *To je »a nas novo naloga. Navajeni smo japonskega presenečenja; zaradi tega se bomo pat primerno pripravili». Iti tari padalski borec major Deserau je prejel tudi nalogo, da bo osebno odnesel predajna listino, ki jo bodo podpisali na krovu ladje *M>ssourh, naravnost predsedniku Trumanu v Washinyton. Yoko8uka pod zavezniško obW|o Kontraadmiral Carney, pove-Ijmk glavnega stana admirala Ha/sega, je uradno objavil zasedbo pomorskega oporišča Yo-košuka. t Agencija «Domei» js sporočila da sta se admirala Nimitz m Halsey izkrcala v japonskem pomorskem oporišču Yokošuka in pregledala pristaniške naprave. Po pregledu sta se vrnila na admiralsko hdjo, zadevi zavezniških opazovalcev 'v Grčiji Je Bvrnes izrazil upanje, da bodo časnikarji bre« omejitev prisostvovali volitvam. Rekel je, ds m pred potsdamskim dogovorom nikdar niso govortlt o tem, ds bt pri volitvah prisostvovali opazovalci m ne nadzorovale!. Zaradi prevajalnih težko*' so Sovjeti mislili, ds mitlijo Američani govoriti o nadzorovalcih, ko Js llo prav za prav za opazoval, os. B.vrn«s j« dodal, da ao Sov jeti odklonili povabilo, d* požljajo svoje opazovalce in da ne zaupajo v nad-sorstvo, O procesu proti vojnim zlo,''inčem je Bymes izjavil, da ima za zelo važno. d» obravnave pokažejo. da morajo možje, ki so pripravili vojno, umreti tako, kot navadni vojaki. Barman je aapisan kot eden največjih vojnih sločincsv. Noblove nagrade Stockholm, Sl. avgust* Radio Stockholm je dane« objavil, d* je sporočila ustanova Nobel, da bo podelila d v* nagradi sa mir »kupno z nagradami aa medioino, literaturo, flatko to kemijo. Med predlaganimi odlikovanci za mir aa Churchill, Stalin, bivši ameriški aunanjl minister Cordel Hull to grof Bernnvdotte, prvi mirovni posredovalec v Evropi. Admiral Nimitz je i*javil nekemu dopisniku, da bo postalo pristanišče Yokoluka najvarnejše zavezniško pomorsko oporišče na Japonskem. Britanci zasadil Hongkong Glavni stan ameriške mornarice na Pacifiku poroča, da je v pristanišče Hongkong priplula mogočna angleška pomorska skupina pod poveljstvom kon-treadmi)'ttla Harcourta. Britanci bodo spet zasedli staro angleško posest. Japonski poveljnik na nih-general Tomoyoku Yama-šita je izjavil, da se strinja s tem, da se bo uradna predaja Filipinov izvršila 3. septembra V Baguju, letni prestolnici filipinskega otočja- Japonska sovražnosti Posebni Reuterjev dopisnik poroča, da je zašlo neko prevozno letalo, ki je nosilo predhodnice 11. letalske divizije, nad otokom Migake Sima v topniški ogenj. Hutohinson je dejal, da je opazil tri izstrelke, hi so bili izstreljeni z otoka. Kot poročajo iz Rangoana, so zavezniki podvzeli ukrepe proti generalu Seiširo Itggakiju, japonskemu poveljniku Singapu-ra, ki je hotel vztrajati pri nadaljevanju bojev, Itagaki,, ki je dobil od svojega predpostavljenega poveljnika nalog za predajo, je izjavil — kot poročajo —• da se ukazu ne bo pokoril. Trumanova odredba o inanstvenih izsledkih W««hlngton, II. avgusta Predsednik Truman je izdal odredbo, ki določa najhitreje* pošiljanj* poročil znanstvenega ln indu-*trijak«g« snsčsja is Nemčije to is Japonske. Odredba navaja pošiljanj« poročil v*eh znanstvenih, Industrij-akto ln tehničnih raziskovanj, v»*h Iznajdb, novih načinov, načrtov, i»» boljksnj to namenov, ki *o bili alt bodo odkriti v katerlktet sovražni ali oavobojeni deželi )n ,0 »ovraini-kovega Izvora, od sovražnika odkupljena ah odvzeta a »llo. Zbiranj« teh vesti bo J* nadalje prepuščeno oblastem za narodno varnoat. Truman j* dejal, ds ho ta Bova odredba omogočila upor«!« nemških raziskovanj o atomakt bombi 1 akcijskim radijem prek« oceana. Podrobnosti o prihodu predslraž Ko no padalci v četrtek zjutraj-izstopili iz velikanskega prevoznega letala na letališču p IzIbvg kitajskega Kunanjega minilira • ’ tn? Tungklng, 3fc avgttzfa .. . „ r Dr. Wa,ng Sto, kllajaki 'zunanji Atsugi, je Dira njihova prva na-.tolsteV, je izjavil na tiskovnem loga, ki jim jo je dal general »ostanku, damt v klUJikc-aovjctaki MnaArthur, zasedba cesarske Tijatfljski pogodb nobene tajne ipjictne palače, kier si bo vrhot'-' ltlRVi4Ul*' l«i zavezniški poveljnik na Pa- Kitajski komunisti za sošdavanje s čungkinški vlado f.ungklng, 81. avgusta j mom v dungkingii, Predstavnik j« Posebni, Reuterjev dopisnik po- dodal, da obsegajo kritična vpra-toča, dft mu J« predstavnik kitaj- j Čanja, ki jih j# tretja rešiti, razpust vojske, ki «0 jo ustanovili Japonci, ske kcmunlštlčne strSijke, ki je govoril v imenu komunističnega voditelja Mao Tse Tunga, ki vodi zdaj raKjjovore a general Ulmom ranRliHjSkom dejal, d* *• bodo v slučaju ponovne Izvolitve genera-lislnia na mesto predsednika Kitajske, In sicer na podlagi resničnih demokratičnih volitev, kitajski komunisti podredih njegovemu vod-itvu. Izjavil j*, da se bo Kitajski po zaključku vojna z Japonsko bižkon« posrečilo izognili s« državljanski vojni. Ves kitajski narod j« sit vojn*. V vrstah Kuomintanga tr.angkajškova stranka) j* mogoče opaziti pripravljenost za mimo »o-delovanj* a komunisti.'Mišljenje Mao Tae Tunga Je d«n*s posvečeno miru. demokracijt in »edin Je ti ju. Zaradi tega Ideala j* pristal na povabilo na raagovor z generalisl- združenje kitajskih vojsk* ln ustanovitev vlrtd, ki bodo na osvobojenih področjih Izvoljen« na demokratični n^čln. Vsa ta vprašanja je mogoče rešiti s pomočjo koalicijske demokratske vlade. —;-----------------r---, Zraina policija sa mednarodno vurnoat Wa»hlngton, 81. avgusta Fodedmlral Marc Mltitcher je ob priliki 82. obletnic« pomorskega letalstva V četrtek izjavil, da Imajo v načrtu ustanovitev policijskega zbora, ki bo deloval na letslišuih ln katerega naloga po ohranitev svetovnega mirih Mitaoher je pojasnil, da bodo letalski oddelki lahko v vsaličm tronotkri izv*"U pillcljak* nastop« nad oe«ani. falkoslovalkl vojaki Koda (moli votivno pravico London, *1. avgusta Kot poroča »Reuter*, j« radijska postaje v Pragi naznanila, da bodo Imall češkoslovaški vojaki v olivno pravico ln bodo lahko pripadali političnim atrankam. Nihče pa ne ho »m«l v vrstah vojska vršiti po-lltlčnb delavnosti. Dolgoročno poooplo v *i»sku 2« milijonov sterlingov Je po izjavi češkoslovaškega ministra na obnovo načelno odobrila Anglija za nakup britanskih »utovln, »lasti volne, bombaža ta bakra. Meatem se pogajajo sa kratkoročno Izmenjavo blaga. KRATKE VESTI • EDDA CIANO švicarski radio poroča, da to Kddo Diano prepeljali na Italijansko mejo. Nadzorovale Jo bodo zaveanlike oblasti. VON VVKI/8.ACKLR Poročilo lz Birna pravi, da bo bivši nemški poslanik pri Vatikanu baron Emat von Weizs#-oker s svojima dvema sodelavcema v kratkem odpotoval v Nemčijo, kjer bo nastopil kot priča v niirnberčkem procesu proti vojnim »ločineem. 1IORE BBUSHA Bivši vojni miuiator in minister za »orisi no zavarnvan.tr v Churchillovi vladi Hore BeliaHa, ki J# hi! prej neodvisen, Je vstopil v konservativno stranko. Izjavil Je, da bo njegov vstop združil opozicijo proti socializmu za obrambo oaebna svobode. DR. DIETRICH! Glavni stan maršala Mont-gomeryJa j« objavil aretacijo bivšega načelnika tiskovnega urada nacistične vlade dr. Otto Dletricho, DE GALLLK General De Ganile se je po svojem Obisku v Združenih državah In Kanadi vrnil v Pariz. PETER GHOURANAKIfi Za novega grškega notranjega ministra Je bil imenovan Peter Ghouranakls. MONTGOMERV Maršal Montgomerj*. ki je bil pretekli teden ob priliki neke letalska nesreče ranjen, Ja popolnoma okreval. Stran 2 4 f/c: GLAS ZAVEZNIKOV 31. avgusta 1945 Važna izjava polkovnika A. C. Botvmana V Berlinu so popravili Se eno tretjino prometnih sredstev. Velike težave Imajo ■ ZlžčedjhsTn PolkSpvnik Alfred C. Bowman vlil ji častnik za civilne- zadeve za del Julijske krajine pod nadzorstvo Zavezniške, vojačke uprave, Je ob priliki otvonitve izrednega sodi-.ti v "Trstu podal za tisk naslednjo izjavo:....... -. »Prvo zasedanje izrednega sodišča za aazprave proti fašističnim zločincem- in sodelavcem, predstavlja enega najbolj znalilnih. korakov v naraščajočem sodelovanju med ljudstvom in vojaško upravo v delu Julijske krajine, ki je zaseden po Z, veznlšfeih silah. Zavezniška vojaška uprava je ustanovila to sodišče za tržaško . ljudstvo, po nalogu vrhovnega zavezniškega poveljnika, kot edina ot >st na tem ozemlju. To je resnična ljudsko sodišče, ki bo pravično sodilo po željah naroda. Zavezniška vojaška uprava namerava prepustiti sodišče In njegovo delovanje nar redu in bo posegla vanj samo v skrajnih primerih očividne krivice, kar sem prepričam da se no bo zgodilo. »Dane« zjutraj sem prisostvoval prvemu zased&nju sodnega sbora in bil presenečen zaradi odkritosrčnosti, zmožnosti in resnosti sodnikov, javnega tožilca in braniteljev. Mislim, da bodo kaznovani pred tem zborem, ki je sestavljen v. enaki meri Iz italijanskih in slovenskih zmožnih sodnikov, vsi pravi fašisti. Obenem sem prepričaj da bodo vse sodba tega sodnega zbora osnovane na gotove nepristranske dokaze In da bodo tisti, kt so bili površno sojeni na podlagi nezadostnih dokazov, hitro oproš"ni tako, da lijihova imena n's bodo omadeževana. »Odkar sem v Trsta, sem prejel mnogo dopisov s končnimi besedami »Smrt fasižmu — Svobodo narodu*. Fašizem mora umreti, toda ns z nasilnimi sredstvi, ki zapuščajo trajne brazgotine na narodu, ampak s pomočjo tega sodnega zbora in očiščevalnih komisij, »Upam in verjamem, da ko se bo pisala zgodovina tega novega in zelo »ni halve ga poizkusa vojaškega upravljanja, bo ta sodni dvor eden, najbolj bleščečih primerov sodelovanja med Zavezniško vojaško upravp In tržaškim ljudstvom, ki predstavlja resnično liudsko sodišče. Želim mu najboljši uspeh*. Včeraj ob 9. uri zjutraj je bilo prvo zasedanje izrednega sodišča, pod predsedstvom dr. Del Guercia, s prisednikl štirimi ljudskimi sodniki. Na otvoritev tega sodišča je prišel tudi polkovnik Alfred G. Bowman, višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi za Julijsko krajino, v spremstvu drugih višjih šastnikov. Prisostvovali so tudi zastopniki tiska in ste-vilno občinstvo. Prvi je spregovoril javni tožilec dr. Colonna, kateri Je v dolgem govoru poudaril, da more končno svobodna pravica neovirano zmagati in zatrdil, da pravi italijanski narod ni bil nikoli za faiizem, kakor tudi ni hotel nikoli nenaravne zveze z Nemčijo, vsiljeno po fašizmu. Kot potrdilo' za svo.16 trditev je spomnil na 25. julij 1943, ko so s splošnimi manifestacijami veselja, zaradi padca Mussolinija, dali najbolj jasen dokaz o protifašističnem (Juhu italijanskega naroda. Nato je predsednik sodišča kratko orisal naloge izrednega sodišča, ki bodo izvajane z največjo stvarnostjo, Jasnim duhom in nepristranostjo ter bodo služili pravici brez predsodkov, toda tudi brez miloabi. Sodni zbor je prepričan, da si bo zaslužil zaupanje, ki mu ga je izkazalo zavezniško poveljstvo, katerega predstavniki so blagovolili prisostvovati otvoritvi. Ravno tako je prepričan, da bo zadovoljno prebivalstvo teh krajev, ne glede na narodnost, ki pričakuje, da bo pravica popravila vse krivice in škodo, ki jo je pretrpelo ljudstvo v zadnjih 25 letih zaradi nacifašjstičnega » Prva • Je začela stari, švicarski državljanki, roj epi v Grazu, odtoženi žaradi sodelovanja g sovražnikom. Otožena je, da je 8. marca 3944, t spremstvu nemške 6S prišla v stanovanje gospe Merin Mercedesove, ki je skrivaj imela na stanovanju Židinje' in,prijavila 'štiri osebe židovskega pokolenja, in sicer:. Levi Margherito, Austerlitz Zpe, Plani Elviro in Usterlitz Laur p, katere so aretirali in jih interniral^ v koncentracijsko taborišče v Auschv/jt-zib Izvedeli so, da so nacisti ubili in nato sežgali LeVi1 Masrgherite in • Austerlitz Zoe. Od 82 letne Piani Elvire sts še ni nič izvedelo. Edina vrnila dolžni znesek., Zaslišali tudi pričo Maurer Marijo, ki je izpovedala, da je odprla, vrata petim nemškim vojakom, ki so vprašati -če stanujejo v hiši Židinj?. Pogumno je zanikala, nakar so to nemški vojaki od it rabili, a se po petih minutah vrnili v spremstvu Arna-nove. Končno je bila Rabljena tudi hišnica, kj j*, bila v tistem, času težko bolana. Priča Gina Brile je izpovedala v razbremenitev Amamvve, pripominjajoče da je leta 1938 ona sama prevedla v italijanščino članek Ama-move, ki je ugodno razpravljal o ži-dovskem\ vprašanju. Članek, ki so ga hoteli (objaviti v »Piccoto*. ni bil sprejet, ker so bili tudi tu tedaj pod vplivom proti židovske nemške propagande. Bollova je zatrdila, da se je Alanova kajala vedno velikodušno proti Židom. Javni tožilec Dr. Colonna je zahteval od sodnega dvora, naj obsodi ^nanovo na dvajset let zapora. Nato je predsednik prekinil razpravo in jo preložil na 15. uro popoldne. Nadaljevanje razprave je pričelo z govori branilcev, odvetnikov Keziča in Carli na. Obrambni govor odvetnika Keziča je vzbudil posebno pažrrjo. Odvetnik Kožic je zahteval od sodnega dvora oprostitev obtoženke, ker to ni kaznjivo dejanje. Po posvetovanju je sodni zbor izrekel sodbo, ki spoznava Aman Luizo za krvo in jo obsoja na 15 let ječe, trajho izgubo državljanskih pravic, na pet let policijskega nadzorstva in na plačilo sodnih stroškov. Po- končani razpravi proti A-manbvi Je takoj začela razprs.va proti Gazzari-ju Guidu, staremu 30 let, iz Zadra, zaradi sodelovanja s sovražnikom in udeležbe - novembra 1944 pri čiščenju ta ropanju v podrovju Podgrada v Istri. Gaz žari je po kratkemu življenjepisu potčddl točnost obtožbe, pripomnil pa je, da se ni ektivnb u-deležil očiščevali« akcije, ker se je oddelek črnih sna j c kateremu je pripadal, ločil od. oddelka nemških vijakov in ostal zadaj za kritje proti morebitnim partizanskim na- PcS>l E***°nd AroHo, ki je bil poklican kot raztremenilna priča, je povedal, da je spoznal Gaz-zarija šele 28. aprila 1945 kot pripadnika čBrigadn Frausta*,- pod poveljstvom poročnika Sautfilija, ki se je udeležila oboroženega upor* proti nacifašistom. V tem kratkem času se je prepričal, da je Gazza-ri na najboljši način izvrševal svo-. je naloge. Javni tožilec je zahteval za Gaz-zarija 11 let ječe. Branilec odvetnik Turola je pripomnil, da je že prej ljudsko sodišča obsodilo GazZflrija «a pet let ječe. Zdaj bi ne bilo zyišati liazen. Branilec.čTurola je pokazal pismo neke partizanske družine, ki jo je obtoženec rešil, naslovljeno nanj in povdari, da se obtoženec ni obotavljal nastopiti z orožjem proti zatiralcu. , Branilec je apeliral na sodni dvor naj upoštevajo vse olajševalne o-koVnosti pri Izreku sodbe. Po posvetovanju je sodni dvor spoznal Gazzarija Gnida za krivega. z olajšavo po členu 59 vojaškega zakona miru. in ga obsodil na pet let ječe, trajno izgubo državljanskih pravic in na plačilo sodnih stroškov. Maršal Harold G. Alexander na obisku pri grških .kraljevih namestnikih v'Atenah. Sprejela ga je častna straža grške narodne vojske v narodnih nošah. podzemske železnice. Delavci, ki šo prišli iz podzemskih Jjovov, so izstopili iz službe, k(;r pravijo, da je tani tak smrad in toliko stra- v - Vi ' . hovitih prizorov, da ne morajo vzdržati pri d|lm V pod*emi!Xi železnici'je še na tisoče nepokopanih mrličev. Niti povišanje plače in'‘drugi priboljški hišo mogli deiavc« pripraviti do tega, da bi se vrnili na delo. Zdaj oblasti ne vedo, kako «aj počistijo to ' važno prometno črto. (p. JI ** vIC |J V leraju IVilfkcJten na: severnem Bavarskem so ogromne vojašnice, ki so prej služile nemški vojski, rdaj pa različnim be- jm & ameriška Vojska Oskrbuje tudi begunce, med katerimi je 6.615 Poljakov, ki ae nočejo vrniti na svoje .domove; 1.645 državljanov baltskih državic je v precej enakem položaju. Nadalje Imajo Američani v oskrbi 617 brezdržavljanskih Zidov, 506 Jugoslovanov; Izmed katerih jih veliko noče domov, In nekaj Madžarov ter Romunov. Nadaljevanje razprave Lad*° pred Zavezniškim vojaškim sodiščem Rred.,Višjem vpjaSklm zavezniškim sMlifeem so Včeraj nadalje va,-li razpravo proti osebam, ki so jih aretirali 19. avgusta pri javnih de-mpnstrjeijahv Trstu- .... V-ep$ del' razprave sp posvetih zasliševanju prič, obrambi Pizzarel-lija- Viktorja, Ruzziera Josipa, in Dolce Gianmaura. Vse tri so obtožili dejani, ki ogražaja javni red. Zaslišali so tudi Tomičiča Ludo-vika, ki je .obtožen istega prekrška, . guncem iz evropskih držav, vojišnios upravlja ' ameri GOSPODARSTVO IZ GORICE vs y on ivtui ficuo*u iifitičimgh .zatiranja. _ ■razprava izrednega sodišča sl« moti Aman Lu&. 84 let kot obtožilna Driča proti Amanovi. Amanova je v svoj zagovor izpo. ve dala, da je dne 8. marca 1944 zvečer slišala močan ropot na stop-nical* in ko je odprla vrata je slišala nekajkrat beredo poliqija. Od-šla je v spodnje nadstropje, kjer je stanovala Merin Metcedes. Nem-, tki vojaki so jo povabili, naj t bi -maži. Nato so i na pravili preis.Ka/vo ,v stanovanju Merin in. aretirati omenjene osebe. Amanova je vztia. jala pri trditvi, da ni bila nikoli sovražno razpoložena proti Židom la da je ,celo pomagala Levi Mar-gheriti s posojilom v znesku 4.000 lir brez vsakega kri:ja. Razen lega je naglasila, da Ji'Sploh Al bila iti si-no. da se v stanov,ai>,;u Me: tar. v e skrivajo Jidinjev Tožite Ijlca Austerlitz Laura, je na vabilo predeednlka, porfbvlla evojo pismeno obtožbo proti obtoženki in dodala, da je med preiskavo opazila, kako je Amanova y drulbi nemških vojakoj kadila cigarete in se smejala. Med Izpovedjo je opisala na ganljiv način, kako ao bil« ona in (kuge nesrečnice od daev^. aretacije zlostavljema po nacistih. Nato je povabil predsednik pričo Mercedes Merin naj lipove o gnlž-nji Amanove da bo prijavila Nemcem Margherito Levi, če ji ne bo Vpliv radarja na ljudi lu golobe Radar je naprava, ki je veliko koristila zavezniškemu letalstvu v prvih letih vojne, posebno za časa nemške bliskovite letalske ofenzive na London in druga angleška mesta na jesen 1940. Naprava deluje na podlagi odboja radijskih valov, ki jih oddaja posebno izdelana ra' dijaka postaja. Ti valovi se obdijajd od sovražnega letala hi s® vračajo na zemljo, kjer jih sprejme prejemih aparat, ki na podlagi smeri valov, njihove jačtae in podatkov podobnih prejemnih postaj točno Izračuna položaj sovražnega letala. Tako omogoča lovskim letalom in protiletalskemu topništvu, da letalo najdejo, kar je drugače težko, posebno ponoči. Pri uporabi radarja so ugotovili, Aa. njegovi valovi zmešajo golobe-pismono&e, ki se vračajo domov. ------ --- trav tako povzroča lahjke glavo- t/vssrffsssvvgs * «* *>** Bedni zasebni poštni promet so uredili v angleškem zasedbenem nemškem področju, kot poroča Britanska radijska družba. Belgijska vlada je določila odposlanstvo za trgovinska, gospodarska in finančna pogajanja z Združenimi državami. Okni odposlanstva so med dragimi zunanji minister Henrv Spaak, minister za prehrano Paul Cronacher in .bivši finančni minister Camille Gutt. Lastniki angleških premogovnikov so izjavili, da so pripravljeni' sodelovati , z britansko vlado pri podržavljanju rudnikov; četudi so mnenja, da je ‘zasebna' poltrda' pravi temelj kakršnega'koli uspččnega napredka v premogovni industriji. Pripravljeni so sodelovati pri ustanovitvi’(potrebne organizacije, ki bo dftjšovala na podlagi javne lastnine, prav tako pa tudi pri ukrepih, ki naj bi olajšali prehod, privatne lastnine v javno upravol' Nadaljevanje gospodarskega sodelovanja so sklenile po poročilu britanskega ministra za informacije vlade Združenih držav. Velike Britanije ta Kanade, Tudi v bšdo-če bodo delovali mešani odbori za proizvodnjo in dobave, mešani odbor za surovine ter mešani odbor za prehrano. Francoske železnic« pečaš? popravljajo. Bile so hudo prizadete posebno za časa zavezniškega bombardiranja prometnih zvez pred izkrcanjem v Normandiji. Tedensko prihaja zdaj v promet povprečno po 100 vagonov ta 70 lokomotiv, katere popravijo v francoskih železniških delavnicah. Koncem meseca julija je Imela Francoska. železniška družb* v prometu 206.368 tovarn ih vagonov ta 8.162 lokomotiv. Združene države imajo v Evropi .2008 lokomotiv in 44.147 vagonov. Nemcem so zaplenili 104.756 tovornih vagonov, mnogo od teh je v Franciji. Ves francoski železniški material, , katerega je ameriška vojska' našla v .srednji Evropi, bo vrnila čimprej Franciji. Združene države so priključili’ svojemu ladjevju veliki nemški prekooceanski parnik »Evropa*, ki Ima 50.000 ton. Ladjo so Američani zaplenili kot vojni plen ter Jo bodo uporabili za prevoz svojih čet v domovino. Nadzorstvo nad frančosktaH železnicam! bodo zopet prevzele francoske oblasti. To je posledica sporazuma, katerega so sklenile za-vozniške yojaške fblasti z. začasno francosko viado. Pri prevozu bodo }mele prednost pošiljke živeža in drugih potrebščin, ki so neobhodno potrebne za francosko prebivalstvo. Sele potem‘bodo sledili prevozi zavezniških in francoskih čet ter vojne opreme. Boj proti; črni borzi tudi v Berita« ni nič nenavadnega. Fred dnevi sta britanska sovjetska policija obkolili predel okoli Tiergartena, kjer je središče . črne borze. Vpi ljudje, ki jih je bilo nekaj tisoč, so morali iti skozi BrandenburSka vrata, kjer. so jih, preiskali. Neka- čijih- napravah. Ameriške vojaške oblasti »o Izvršile preučevanja učinka Ultrakratkih in visokofrekvenčnih kratkih valov ha golobe in ljudi. Medtem ko niso odkrili nobenih fizičnih poškodb pri vojakih, ki so delali v bližini radarskih naprav v ameriški mornarici, so vendar nekateri vojaki izjavili, da Čutijo lahen glavobol ta da Imajo občutek, kot da bi imeli zhtekle obraze. Poročajo, da so tl pojavi izginili, ,če so bili vojaki vsaj meter In pol oddaljeni od oddajnega aparata ali sprejemne antene. Preučevanja'so ovrgla trditve, da radaiski valovi povzročajo plešavost ta začasno neplodnost mož. Od časa do časa vse posadke zdravniško pregledajo, medtem ko so pri delu zavarovane z zaščitnimi napravami. Dolgovalovni radijski valovi ne motijo golobov, videti pa je, da so nekoliko nemirni, če pridejo v do-tiko z radarskimi, valovi. Ameriške oblasti preučujejo ta pojav, ker upajo odkriti način, ki omogoča golobom, da najdejo pot domov iz velikih daljev terim nemškim civilistom so zaplenili cigarete ta. živež vojaškega izvora. Med črnoborzijanci so ugotovili 27 sovjetskih častnikov ter zapisali nijhbva imena. Izročili jih bodo maršalu Zukovu, ki Je že pred časom odpustil 16 sovjetskih častnikov iz vojske zaradi trgo vanja na črni borzi. Dobavo 30 milijonov kub. metrov le» je najavila avstralska vlada iz Sovjetske zveze. Avstralska vlada preučuje Izkoriščanje gozdov na Novi Gvineji, ki bi lahko^ zalagala Avstralijo s potrebno količino lesa. Prolfejo skupine oljnatih slik Italijanskih in tujih mojstrov Je po •poročilu ameriškega zavoda za gospodarske stike s tujino ponudila Italijanska vlada Združenim državam. Najvišja cena je 55.000 dolarjev za Tizlanovo »Venero*, najnižja pa 11.000 dolarjev za ((Portret rr.oža» od Morota. Izvoz slik, k', so stare preko 50 let, bo podvržen izvozni carini. Zvestoba za zvestobo Ameriški general Jonathan Wain-toright, katerega so pretekli četrtek osvobodile ameriške padalske čete; lokom, da se javlja na policiji. Na Sodbe Zavezniškega vojaškega sodišča v Gorici Zadnje zasedanje v procesu proti aretirancem pri manifestacijah 17. avgusta je bilo včeraj. popoldne, ko je predsednik splošnega vojaškega sodišča Zavezniške vojaške uprave, poročnik Becker, podal pregled razprave. Nato Je začelo čitanje dolge vrste obrazloženih obsodb. Božidar Palkulin iz Standreža pri Gorici Je bil obdolžen, da se je udeležil nedovoljene demonstracije in so ga zato obsodili na 3 mesece zapora pogojno, z določbo, da se mora javiti vsakega 15. v mesecu na policiji. Izostanek javljenja mu odvzame dobroto pogojnosti. Karlo Knez iz Steverjana, Ppufi rane oreil izrednim sobni Maršal Alexander v Atenah IDROBTiNElTRŽAŠKA KRONIKA II ssdslni s suni i tora. pa so Razpravo preložili na ariiilnji dan. Obenem jasodifi ' javijo, d* sodbe ne bo izreklo čokkr ne bodo razpravljali i ji dan. Obenem jei sodiSče cb-bo izreklo prej, o zadevah vseh obteženih. Židovske učitelje bodo sprejeli spet v službo Tržaš-lti prosvetni oddelek »poroča vsem. prizadetim da. bedo glasom odredb prosvetnega oddelka-Zavezniško vojačke uprave -In v preklic vseh fašističnih rasističnih zakonov, sprejeti spet v službo vsi oni židovski učitelji, fci BO jih odpustili iz službe na podlagi gori omenjenih zakonov. t Tetau učiteljstvu bodo pripadale plače,' lit bi jih morali imeti, če ne bi bili odpuščeni. Plače bodo začeli prejemati z dnem, ko bodo spet sprejeti v službo. Krajevna Zavezniška vojaška u-kega, 1.'v mesecu se mora javiti prava, jim ne bo izplačala nobene-na policiji v Krminu zaradi kon- ! -?a zneska za doto izključitve, trele. | .Prizadeti bodo lahko vložili pri- Fnano Stekar iz Steverjana je bil j to'žbe na pristojne oblasti, obsojen zaradi odrezanja ročaja pri > Glede formalnosti za zopetni .sesalki, ina 6 mesecev zapora. Sandrina Zaletlova lz Gorice, je čila cpoznaAa za krivo, toda zaradi svoje preteklosti in trpljenja pod fašisti, jo bila oproščena. -; ’ Na koncu razprave, je sodišče še enkrat povdaailo, da ti ljudje ni so bili nič drugega, kakor le orodje 'v rokah organizator j čv, ki bi morali biti obsojeni. Komisar za okraj Dolenje Zavezniška vojaška uprava v. o- ----- ----- _ (krožju Gorica je ^objavila '.inasled- težen upiranja policiji in deležbe j n’:* 3?^ razglas št. 2: na nedovoljeni demopstraciji, je bil obsojen' na 3 mesece zapora po. gojno, z določbo javljanja za kontrolo. Bojana Knezova iz Steverjana, ni bila spoznana za krivo upiranja, a je bita kljub temu obsojena pogojno na 6 mesecev zapora z Od- iz japonskega taborišča za vojne ujetnike, je bil v taborišču tri leta. in pol, kamor je prišel prostovoljno, ker se ni hotel ločiti od svojih vojakov. $ General Wainwright je bil poveljnik posadke, na Corregidoru, kjer so ameriške in filipinske čete vzdržale v podzemnih utrdbah «Malinta» japonske napade cele tri mesece. Japonci so jih obstreljevali isto kazen so obsodili Angela Vol-tolina iz Benetk. Kuplerja! Albina iz Gorice, so oprostili obeh obtožb. Bruna V o v-, kova iz Renč, obdolžena sodelovat nj.a pri demonstraciji, ja bila obso. jena n* 6 mesecev zapora, ki pa ji je zaradi njene mladosti odpuščen- , Danila Vendraminova iz Kojskega je bila oproščena obtožbe, da bi iz zraka in z morja, podnevi in po-! prisostvovala demonstraciji. Luigi noči. Niso se mogli umikati, bili so napol izstradani in počasi Ji je obkoljeval sovražnik od vseh strani. Vojaki pa so vzdržali v teh temnih, vlažnih in zatohlih predorih, dokler ni izginila zadnja nada na pomoč in je postala vdaja neizogibna. Proti koncu te Junaške obrambe bi bil mogel general uiti s podmornico, ki so jo poslali, da prinese živež iz otoka Cebu na polotok Bataan. Predsednik Roosevelt Jt izdal posebno dovoljenje, da bi ge-neral Wainwright to lahko storil. Četudi je bil general zelo slaboten zaradi pravkar prestane tropske bolezni, tako da Je komaj hodil, je odklonil izkoristiti priliko, ki se mu Je nudila in je ostal s svojimi vojaki do zadnjega. Ko je zadnja iskrica nade na rešitev ugasnila, se Je z njimi vred Dredg.1. Obramba polotoka Bataana In otočka Carrtgidora bo ostala zapisana kot slavno poglavje vojne zgodovine, Zdaj so objavili, da se bodo preživeli ostanki slavnih bojevnikov pod vodstvom svojega junaškega poveljnika udeležili vdaje japonskih čet. Nihče še ni videl bolj zaslužene nagrade za izpolnjeno načelo vseh pravih vojakov: Zvestobama zvestobo! Z ozirom na to da so predsedniku okrajnega odbora v'okraju 4A i (Dclenje-Coabenh) grozili, dagabo- ?-a aprejem v javno službo. do pretepli ta da je ta podal ostavko, ki'je bila #{Wejeta; z ozirom na to, da se ni bilo mrigoče imenovati uradnike za okraj in splošno upravo, kakor je to predpisano v splošnem razglasu št. 11; z ozirom na to, da ni umestno Imenovati začasnega predsednika za zgoraj imenovani okraj, ker je v t^ru izbira sprejem v službo, bodo prizadeti morali vložiti prošnjo pri zavodih, kjer so bčll nameščenci ob času odpustitve. To pa velja le za nameščence na srednjih šolah. Nameščenci osnovnih šol morajo vložiti prošnje pri pripadajočem šolskem nadzorniku, To morajo storiti y vsakem primeru tudi če so dotična mesta zasedena. V prošnji lahko navedejo, če želijo 'biti- nameščeni v" kateri drugi kraj ali drugo mesto, ki se ni za-e^leno. Prošnja mora biti kolekovana z 8 lirami ter ji morajo priložiti ped-pisanb lastno izjavo z osebno odgovornostjo, da ni nobenega zadržka Prizadetim se sporoča, da bodo prfc&nje ’ najhitreje tešene in da ao ravnatelji zavodov in nadzorniki že o vsem potrebnem poučeni. Poziv profesorjem dniih šol ^srednjih Po naredbl’ ZavezniSke vojačke u- prave, vabi referent za šolstvo v kakor ga predpisuje splošni raz-, Tratu V£,e prcfescrje srednjih, kla- ustanove UNRRA prihajajo v Trst Zastopnik dstanove UNRRE v Trstu, major P, K. Whtte, je sporočil, da raztovarjajo 8 ladij ustanove. UNRRA, ki so pred. nedavnim prispele v tržaško pristav nišep. Te ladje so naslednje: »Neti*, s tovorom 3360 ton superfosfatov; »-Oren, M. Roberts* s 8275 tonami sladkorja; »Prince Andrevv* s 0826 temami tovora, med kateri m je 215 avtomobilov; »Da id oreh* z vrečami jlite iz Indije; «Stanford» s sanitetnim materialom in oblekami; .jKGnorge Chaffey» s 8500 tonami moke, fosfatov ln bombažem; »Fiavnik* s 1391 tonami'strojnega olja, kmetijskega orodja in oblekami; «Luls Kossuith* s 8504 tonami moke in dreigim oTjem. V kratkem, pričakujejo, da bo prispela še ena ladja in 'sicer «As-suniboine*, ki bo pripeljala 7397 ton moke, bombažnega semena, mila in kave. Te dobave, je dodal major Ahl-tem, bodo Raztovorili in prepeljali z vlaki v Jugoslavijo. Podaljšanje roka 7,a prijavo in. oddajo žita Zavezniška vojačka uprava Je objavila naslednji splošni ukaz 5-A, kot -dodatek k splošnemu ukazu št. 6. »Ker je splošni ukan St. 5 izdan 10 julija 1945, odrejal gotove omejitve v času, namenjenemu za prijavo in oddajo žita to ker se smatra za potret«) p podaljšati rok za prijavo dn oddajo, jaz, polkoVnik Alfred C. Bovzman, J. A, G. D„ višji častnik za civilne zadeve, odrejam sledeče: 1) rok za oddajo žita v ljudska skladišča za žito dn' za prijavo, kot je določeno v členu I. In III. splo-, anega ukaza z dne 10. lulija 1945, .je podal|*fin do 31 oktobra, 2) splošni ukaz št. 5 z- gornjim dodatkom ostane v polni veljavi to vsaka oseba, ki bo prekršila gori označeni odredbi glede določitve reka, bo zapadla kaznim, ki jih predvidev* omenjeni ukaz, 3) T* ukaz stopi v vpijava dne 30. avgusta. 1945. Iksplozlja na Opčinah Včeraj je iz neznanih vzrokov eksplodirala munlcija, *U1 so jo pre-peljavalii' v podzemeljske bunkerje, da jo tam zazidajo. Pri tem so izgubili Sivljnje 43-letni Franc Da-nev iz Opčin, 66-letni Andrej Mi-nlussi in Ronk, 69-letnt Mihael Da-r.-ev iz Opčin to 61-letnt Kristjan Skerlavaj iz Opčin. WILBUR D. SCliRAMM 1 fjsHT 6. Ličen iz Cmič je bil obsojen na 4 mqsece zapora, ki ga mora odsedeti, po prestanku kazni, se ne sme. vrniti v okrožje Gorice brez dovoljenja policije. V primeru Alojza Streharja so obtožbo umaknili, ravnotako v primeru Zdravka Mozetiča. Otilija Mučičeva, iz Sv. Petri, obtožena, da je ovirala nekega zavezniškega vojaka, je bila obsojena na 30 dni zapora. Ivana Kozava iz Gorice, je bila obsojena zaradi nedovoljenega sodelovanja pri demonstracijah na 6 mesecev pogojno in z določbo jav. ljanja pri policiji vsakega prvega v mesecu. Jcsip Lenardo iz Geriče, obteženega, da je bil prisoten na demonstracijah to se ni pokoril odredbam policije, »o oprostili, ker ni bil spoznan za krivega. Danica Terčonova iz Bukovice Pri Gorici, oproščena krivde, da je napadla nekega agenta policije, je bila obsojena na 30 dnirzapora, ker je prisostvovala manifestacijam, Nives Muslina iz Krmina, Obtožena prisostvovanja pri demonstracijah, je bila obsojena* na 6 mesecev zapora, zaradi mladoletnostt pa ji je sodišče odpustilo kazen. Vsa- glas št. 11; z ozirom na to, da obstaja ta ovira za izpolnitev tega, kar js predpisano V splošnem razglasu št. 11, je odločeno, da prehaja oblast' ta vodstvo tega okraja neposredno pod Zavezniško vojaško upravo. Via pooblastila, ki jih daje zakon za upravo tega! oleraJa, za sedaj in za bodočnost, preidejo na uradnika za civilne zadeve Z.V.U., kateri je pooblaščen, da prenese vse ali del pooblastil na katerega kcli vojaškega poveljnika Zavezniških sil v okrožju Gorici, Goriška hranilnica javlja, da bo « 1. septembrom prenesena blagajniška služba Občinskega podpornega zavoda Gorice, v njen lastni sedež v via Carduccl št. 2, pritličje. sičnili in realnih zavodov vseh šol, ki pripadajo na ozemlje pokrajin Reke, Gorice, Pulja in Zadra, ki so pribežali v Trst ali okolico ta se ne morejo vrniti na svoja službena mesta, da se takoj, najkasneje pa do 5. septembra t. 1. javijo v n j egov 6m uradu, soba st. 10, radi važnih sporočil. Gledališče Verdi. Drugi koncert pod vodstvom dirigenta Carla Zec-chla ta a sodelovanjem pianistke Veite Vaitove, bo v soboto ob 19.30. Izvajan bo naslednji proglam: Mozart: Siafonlja, št. 41 (Jupiter), v O-duru; Mozart, Koncert, št. 21, v C-duru za klavir in orkester; Čajkovski: št. 5 v E-folu, opus. 64. Kulturni krožek sGlauco Sc®m-pedleo pri Sv. Ivapu priredi 5. sept. prireditev a pestrim sporedom. «Due ore di allegria* ta 6. sept. igro «Un po’ di tutto*. Vstopnice pi*odajajo v: baru »Fenice*, Via Battisti. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik. Trst Glavni urednik: PRIMOŽ \B. BRDNIK RADIJSKI SPORED Petek, 31. avgusta 15.58 otvoritev; 16 poročila (Videm) ; 16.15 jazz (Videm); 16-30 melodije (Viden:); 17 raf”? * Vidma; 17.30 elnifoničnl koncert (Videm); dem); dem); i); 18 zvoki in P®8.2* esnai (Vin h v (Vi-angleščini, 20 poročila v elpvehsctal, 20,15 po. ročila v italijanščini: 20-3® violinski koncert, izv.aja Jelka Staničeva; 21 l.o dejanje opere »Mndame Bu-terflyi; 21.45 opisana glasba; 22.15 Angelo Cecchelin; 28 napoved čaca ir. vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba; 24 zaključek. tJfosd&hs Idealna krema za hitro in prijetno britje brez uporabe vode in čopiča MORNAR PRERIJE «GO£podje,» Je pridal zdravnik, «jaz vem kaj se pravi polomiti si ude. Zato ne svetujem nikomur, da skoči z voza.» Medtem ko je govoril sta druga dva potnika skočila z voza, temu je takoj nato sledil tretji in končno je skočil tudi zdravnik. . Na krovu so ostali le še Commo-doro, Jake in Punch. «Očka», je nenadoma začul sladek glas iz voza. « ; . <•; •' rr- Jake si je z obsma rokama zakril obraz in vprašal Puncha: «AU si kdaj slišal praviti, da ljudje, katerim Je «mrt blizu slišijo v zadnjem trenotku glas osebe, ki mu je posebno draga?» Punch, ki se je krčevito držal voza je le' nekaj ne. razločnega zamrmral. »Tudi Jaz sem slišal ta, glas«, Jo nato dejal s slabotnim glasom. «Očka», se je zaslišalo znova. Jake je pogledal proti zadnjemu delu voza. «Rozalija», je presenečen vzkliknil. Rozalija e ljezla iz omarice, ki jo Je bil Smith določil za shrambo likerjev in drugih zalog za potovanje v Santa Fž. «Rozalija», je zajecljal- Punch Dunkelberger med silovitimi sunki. »Gospodična Shafer« je vzkliknil Ccmrricdoiro in se bliskovito ozrl. «I. - r - $ r*, ((Ustavite jih!« je kričal Shelby Foster, ki si je izposodil konjiča in se v velikih skokih približeval vozu ter se trdno oprijemal sedla. Voz se je začel obračati v črti elipse, nato pa v drugih oblikah, ki jih niso mogli več razločiti, ker Je bil že predaleč. Zadnjikrat so ga vi. deli, kako je izginil za obzorjem; Shelby Foster mu je sledil v velikih skokih in pretil s pestjo, ter mahal z Jofcgml. r. v 'M n V j Režali j a in Commcžibro sta sedela tesno drug "ob 'drugem in ob vsakem sunku ste se objela. Minister mornarice je moral prehoditi peš vso pob do mesta, ker se ni mogel usesti na konja. Drugi so se vrnili na konjih, ki so si jih izposodili. Ves Westport je izgledal kot gostje ob koncu pojedine, kjer so se vsi zastrupili. Shelby Foster cer,,,kapitan Dunkelberger!« in že se jt ta zapodil za njim do srede ceste, ki vodi v Independence. Punch je' imel obvezano glavo in v obraz je bil bled kot oprana rjuha, toda bil je še poln borbenega humorja. Zdravnik, je' imel dve uri dela, da je odstranil kaktusove bo-, diee iz zadnjice mornariškega ministra'. * Nato sta oba ministra z največjo naglico izginila iz West-porta na dveh ukradenih konjih. * * * Mesto se Je povrnilo k trgovini z mezgi in smodnikom za puške; trudili so se, da so preslišali val zasmehovanja, ki je pi-ičel v St. Josu 'in se razširil tja (bo Skalnatega hribovja in Appalachianijev. Sčasoma se Je zdelo, da je zgodovina pozabila Westport. Promet eeAc premaknil bolj proti severu inAko so zgradili železniške proge, so postala druga mesta važnejša. Wcst. port jepropadal. Kansas City se je dvigal i* kmalu je Kansas Ci.ty vključil v svoje območje tudi West-port; cestne železnice so vozile tam, kjer je nekoč stala krčma pri ((Zvezdi« in prav na tistem mestu, kjer Je voz na veter začel svoje prvo potovanje, so zgradi-li letališče. Nihče ni več videl voza na veter, čeprav so preiskali vso prerijo tja do doline Posvetovanja. Seveda s° se razširjale o njem najrazličnejše zgodbe. Pogosto so našli v prerij* potnika, bosega in napol mrtvega od žeje, ki je pripovedoval, da so se njegove živali nena donia razbežal pred oblakom prahu. Največji pij*' nec iz Independencea je napravi' zaobljubo in pristopil k luterafl5*1 cerkvi, ker je baj« videl ogromen voz, ki j vozil na veter blizu nek« indijanske naselbine. Bil je tak«' vrste človek, ki Je večkrat videl P1"-' kazni. • * • Commodora so videli, še večkr^ potem, ko je zapustil Wertport. je v pilotski kabini z lepo rdečel«8? deklico, ko je prvi parnik pri&i^' v Jelow«lonu. Mnogi -trdijo, da ^ izključno Commo-doro tisti ki -L pričvrstil zlati vijak, ko so SP0*}; železni cesti pri Frcmontori P o® Ko je pred nekaj leti odpotovalo Kansas Citya prvo prekocelin5 letalo, so videli v njem moža z srni peščene 'barve, ki je zaprl v* . ca pri letalu in z-roko pozdravu^ pilota. Pravijo, da je ta mož kot pomorščak in jSomežikovar očmi kakor .mornarji.