t LIST ZA INTERES DEELAVSKEG-A LJUDSTVA. Štev. 3 (1\o. :*). Od Mizo in daleč. — V rimsko katol ikih društvih ramLh narodov so do pred nekaj leti natvaiTno agitirali in sprejemali resolucije proti drugovernikom, takozsvanvm krivovercem. Zadnja leta se je pa v tem oziru dokaj spremenilo. Kjerkoli se dandanes pod vodstvom duhovnikov shajajo na zborovanjih rimskokatoliški možje, tedaj- se govori in sklepa, kako bi se zajezilo pot socializmu. Rimsko katoliška cerkev nima le dobrega želodca in nabrušenega jezika, ima tudi dober nos. Višji piamarji — voditelji te cerkve so že zdavuei motali* kje je pravi nasprotnik cerkve, ki'bo nekega dne pometel do čistega z verskim humbugom. Katoliški cerikvi se dandanes ni treba bati ne huterskih pastorjev, ne pravoslavnih popov, ne tunških muezinov. Vse te vere dandanes razpadajo v razne .sekte, ki se prav protiverski pobijajo druga drugo. Revolucionarni »socializem, ki ne pripozna vere za privatno stvar, dela siploh mnogo preglavice rimsko /katoliškim farizejem. Proti temu socializmu je katoliška cerkev mobilizirala zadnjega prosjalškega meniha, ker so lepi dnovi grmad, ki plamtele so v proslavo božjo, mino 1 i za vselej. Katoliška! cerkev je prisiljena rabiti dandanes dru(ga modernejša sredstva, da bi uničila nasprotnika, katerega sovraži smrtno. Posluževati se mora "duševnega" orožja, dasi nerada, ker se tako orožje spioh ne strinja z njenimi nauki. No. social i zima se ni trdba bati »* duševnega orožja katoliške cerkve. Katoliški farizeji so še vedno želi poraz, kedar so nastopili z "duševnim" orožjem proti socialistom. Mi lahko mirnim srcem pričakujemo tudi nadaljnih duševnih bojev s ka« 1'vlrško ce. Vrvi jo..; — Nemški socialisti so želi pri zatdtijih držaivnozborskih volitvah hud poraz. Število poslancev se je skrčilo do polovice. Nas ne boli toliko, da se je število poslancev skrčilo za polovico, temveč b tudi vsem socialistom v poduk. Vodstvo nemške socialno- I Chicago, >Iar<% 1007 I^eto II. (Vol. II.) demokratične stranke je zakrivilo največ poraz s tem, tla je delalo volilne kompromise z centrumom — bba v tem oziru reformirati. . "Kdor t: i socialist, je proti socializmu*! Tako naj se glasi naše geslo za vedno, nepremakljivo in socializem bode zmagoval, ne pa žel porazov. — Naš slavni ledi, predsednik velike ameriške republike, je res izboren diplomat. Zamorca Ralph Tyler j a je imenoval .nadzornikom za> luko .Cincinnati, ,da bi dokazal, da je nepristranski napram zamorcem; "Sangenu, kurjaču Ln Clarku, sprevodniku, je pa dal dobri državni službi, da bi tako \sem dokisai, ki mu hočejo verjeti, da je resn -čen« in odkritosrčen prijatelj delavcev. Politični obziri so pri predsedniku odločevali. Predsednik potrebuje za- prilKxlnje volitve črednike, ki lxxlo čredo gonili v \x>litne lokar le, radi tega je tudi zvršil to šaJiovo potezo. Pri vatel i zamorcev, delavcev in kapitalistov. Kdo se tu ne smeji?? — J. L). Rockefeller, znani čk>-vekoljub, ki bo v svoji človekoljui> nosti kmalu pogoltni! skoro vse premoženje ameriškega ljudstva, ie daroval za poduk 32 milijonov tolarjev. Ali teh milijonov znani postavni in nepostavni tolovaj ni daroval za raaširjenje in poboljša-nje javnih, državnih, ali mestnih šol. Stari grešnik je daroval ta denar le verskim šolam vseh ver. Zakaj ? Rockefeller dobro ve, da bodo verske šole raznih ver vzgojile same poslušne hlapce, da bo ves denar zopet' dobil z dobrimi obresti nazaj. — O znanem Thaiwu, milijonar^ sken> postopaču, ki j* za vratno u-mori) fiogatega pridaniča White ja v New YorTcu, prinaša rmeno ameriško časopisje tekom procesa v mesecu februarja, taika poročila, da se človeku kar gabi prijeti kak časnik v roke. Za nas je vseeno, ako bo postopač Thaw umrl v električnem stolu aii v postelji^ daisi smo nasprotniki smrtne kazni. Ako bo Thaw umrl v električnem stolu, v kar ne verjamemo, potem bo izginil le rot iz človeške družbe, ne pa konten Član človeške družbe. reji upitje v kapi tali stič- Cetmit^reji nidi listih ,>fadi ITia/wai. No, Thaw je milijonar in to pove vse. — Zadnja dva meseca pobijajo in titorijo ljudi na ameriških železni-C3rh in premogokopih kakor prešiče, ovce in govedo v klavnici. Ne mine skoro dan, da ne bi čitali, da se je pripetila na kaki železnici ali v kakem ;premokopu nezgoda, kjer je izgUbild 10 do 100 ljudi, svoje življenje. In naša sodišča, ki kaznujejo strogo vsakega lačnega delavca, ki je ukradel hlebec krulia, da bi nasitil sivojo gladno deco, se niti ne zmenijo zai te morilce. No, zakaj. Morilci so milijonarji. Takim ljudem se pai v ameriški republiki ne sme skriviti niti las na glavi, če so magari zvrših' tudi največja hudodelstva. % KNJIŽEVNOST. "Naši zapiski" V. letnik, zvezek I. ima sledečo zanimivo vsebino: As: "Misli o politiki"; — "Socialize m in inteligenca", ponatis iz Češke soc. revije "Akademie"; — 4\Cmetniška galerija v Ljubljani", poroča I. R.; — Zofka Kveder-Jelovškava: "Slovenci na tujem". — Pregled: D.: Gospodarstvo. — Socijalizem. — Književnost: Ivan Cankar: "Nina". Založil L. Sclvwentner v Ljubljani. Poroča E. K. Kscrrer Mesko: "Mir božji". lW)'a J. R. Prij>oročamo kar "Pod s povednim pečatom" se imeniu»je knjiga. ktero je spisal biv-šr katoliški kapelam H. Kirchstei-ger, v slovensko preložil E. Kristan. Založbo L knjigi je preskrbel soc. časopis "Naprej" v Idriji na Kranjskem in jo prodaja pc 2 K 60 vin. V kolikor smo čifcaiH romam v "Rdečem praporu moramo reči, da je v njem mnogo poučnega, zabavnega, razvedrilnega on mikavnega. I. knjiga ol>segia< 312 stnani in se jo naroči pri časopisu "Naprej" v Idriji, Kramjsko, ali pa kar pri u-pravništvu/ "Pnoletarca",. 959 W; 21st PI., Chicago. \ *zk prijatelj.' dobrega in ^učnega čtiva naj bi si naročil knjigo. Za prihodnjo številko imamo ne-kaji gradiva glede Kondoivega .po-slo vanj a v tajništvu S. N. P. J. (i EN BRAL FUNS TON I RAD-N1ČKE PLAČE U S. FRANCISKO. P>rigaile general Fun s ton, zapo-vjednik ml vremena potresa u S. Francisko, je vrk> ljul preko visoki radnički plača, koje se sada pla-čajnu S. Francisko. Mrmlja taj dobar rat n i sluga u svom godiš-njetiv izvještus ovako: U S. Fran-cisiko (lobije jedan zidar, plumber, tesar, više place neg jedan kapetan nakon dvadeset godišnjeg službovanja u vojničkojt službi m a u ko-jem bilo mjestu u bllizini grada. Jedan ciglo-nosac dobi je više plate vj toni gradili' neg jedan poručnik. Ali to je sasvim razumljivo, g6sp. maj store i učitelju liqi(K>-uni-štenja. Jedan zidar, d i ma bilo ko-ji radnik, jest za ljudsko društvo za kultiiru i civilizacij* vise vredan nego svi generali, kapetani, zajeda no sjx>ručnicima» kopralima i fraj-terirna cijeog sveta zajedno. Cijela eksistenca vojske svakirn danom postaje težom kad plače u gradjanskom društvu životu uvek rastu, ako se neče koraci j>oduzeti plačil momčadi povisit. Regruti se velikim teškočama dobi vaju. Čud-vato i jest da kod ovc n iske plate vojska toliko ljudi dobije, kao što ih ima. Veseli nas, gosp., \eseli, da plače u gradjaniStvn- rastu, veseli nas, dta se regruti kros to teško dobe, i veseli nas, da krosto eksistenca vojske jjostaje težom. Na žalost, da to sve istina nije, ali veseli nas ipak, da se taj gosp. general sa tirna mislima muci. Čim prije posto-ječa vojska propaidne, to je bolje. Jedan civiliziran narod treba niti generala, kao i jednostavni ratni sluga. Od izvani neprijatelja ne-trebamo se mi boj at, dog se mi o našim stvarima brinemo. Car Villi elm nit engfki Erluard il ko j i dnu^ gi . potentat ili hotentat če. našu ljepu Amerikti ukrasti moči. A sa unutrašnjim neprijateljeju če radii ička klasa bez svake pošto ječe vojske, gotova bit. A taj unutratš-nji neprijatelj jest grabežljiva — raz bo jn ička — lj-udožderna kapita-listička klasa, kojtu u svitna njenim sramotnim djelima pomaže milita-rizam. Jest gosp. general ma- bik) kakav radnik, zaslužuje više po-štovan ja i ugleda n«g vi i vaši jed-naki sa svitna njihovim ratnim skv-gama. RAZNO. RADNIČKK MI ROVI NE U FRANCUSKOJ. . iMimstar javnih ratinja, Viviani, podastrio je 13. veljafce zakonsku osnovi* o radničkim- mirovmaiiia. Ista če hit predana po*ebnom par-lamentamoni po»vjerenitvu na prouaavanje. Da če ova osnova bit izradjen* po kapkalistickom siste-mu^- previse za-umrict, a prema -lo za žiivet, to smo mi uvjereni, no dokaz je, da se za radništvo brine država baram nešto., JJ Americi nemožemo se takva šta ni mislit. Dne 17. vel j alee demostiiraše o Rimu 15 hiljiada ljudi, sa 120. zastava, i 20 glazba, proti vladajucem klerikafemu u Italiji. Ta povoiHca križala je gradom i pred spomenikom Giordanoi Bruna ,položila je 30 vijenaca^ Tada se je povukla na kajpitoil i unatoč zabrane uzfpeše se na balkon Mihaela AngeLa i izvje-siše orvema zastavil. ReJpuiblikanski i ;soctjialist ickii vodje držaše žestoke antiklerikalne govore. Cijelokup-na rimska vojska bje pripravna (da brani domovinu), sve ariice pram Vatikanu bje zatvortine. U sv«n večim gradovima Italije bje prire-Hjene slične demostracije. I Vrije-me jest, da se narod jednom oslo-bbdi tih črni mantijaški hijena. Str. IV. Oglasi: Kujte željezo, dog je vrieče. J ura j Mamek, Centre a ve., i A- C? Jankov lic & Co. Pitam sad tu gospodu, jeli se to molže z vat i časopisom. Vjerujte, gosp. M...k, d!poni "Proletar-cu". Zabava je bila bez alkoholni piča, bik> je dtvno i- sve veselo. Istoj prisustvovaše razne narodnosti, kao Slovenci, I>aJlmiatinci, Taliani, Francuzi te Engletzi i Amerikanci. TVimilt smo svega zajedno $50.25. Ifedatci bješe $34-33- Čisti "Prole-tarcu" 111 podporui $15.82. Na žel ju suVimgov> Talhanov na s M. Soc. Klub šalje jairoii zahvahi urednici-ma "Proiletarca" satirugu J. Zavrt-niku i Ml HansuL j M. N. Soc. Klub, Clencoe, O. N. J. Sabalič, tajni ik. t _ ZA KO<; IMATE GLASOVAT. U Redeir-ut blizu Saint Johana, gdje je uslijed Eksplozije u uglje-nokopu našlo smrt 1*50 radnika. Obu stavljeno je svako istraživa-nje,;jer da na vlastnicima ne leži krivnija. Sta če vladajtici kapital i zam sam da se ustraduje. AH ovih 150 mrt-vaca, ove ne v ime žrtve kapitalisti kog zločinstvsu dižu strašnu optuž-bu proti v izrabi j ivačkog bijesa kapitalizma. Kapitalizam i njegovo bessavjesno gospodarstvo doiivjet če strašni sudnji dan. PRI POSLA NO. Chicago, 15.| II. 1907-Što van i druže urednice! Molim Vas, dai u Vaš cijenjeni list saopčite pvih par redaka. Mož* da če i Vama bit poznat (t. tfv.) hrv. časopis il novina "Hrv. Za stava'', koja izlazi ovde u mjesttr, jedani iput ti tj^dan ria. 8 strana. Po zaključku glav. odbora (i bolje Mamek & Co.) da se ista tpočetkom ov. g. izda 2 put na ttje* dank, a zatim dnevno. , t No miesto dva put tjedno ili j dnevno nilsarn dobio sve do 15. ve Ijače više neg tri broja i to na četiri strane (prije izlalzetfi na /osam sttiana. (Op. ur. Uvjek napred. ko P»ž.) A 411 broju odi 8. veljace nema nit pet-ohrvatio N. J. Sabalič. Tko su socijalisti ? —^ Sc^i^ali-sta! Ova riječ zadaje vam strah. A -zašto? Svi ljudi, koji imadu do-bru glavu i srdce, jesu d*anas socijalisti il če bit skoro. ^ Socijalisti su vaši prijatelji. Oni rade i trpe za vas. Doci 6e dan, kad če te ib razumrt, cilj njihov primit te sa strabo-počitanjem pružiti im desnicu i nai množine se upisivat mesle, njeki izgubiše njihov dio a njeki pcxlvostrucili. Mi nočemo ta-fcvu bedastočiK Oni ljudi, koji su kod poreza, koji stavljajai dug na vaš krvavim iznojem zasluženi novac, oh pob-djelci, gospodar, komu ste napravili 5 kruna koristi a on vam plati 2 krmne, oh radnici, oni da hoceju ^, s vama ! Socijalisti nisu proti vjeri. Kažu vam, da oni nece vise popova/ nit crkava. Ni je istina. Svaikwje Slobodan držati vjeru, koja mu se svidja. No ljudi, koji naučaj«u vje-ru, pretvoriše ju u izrablivanje, a socijalisti su proti svakom izrabli-vanjb, ali ne proti v v j ere. 1 I sulk rs t je ijmbio siromaka i naaičao: 'Trije če deva) proči kroz igleno uho nesg bogataš o raj ne-beskr — t govork>, da bi Ijjudi moj gH živet ko braca, da se nebi doga-•djalo, da) množina umire od gladi ili teškog if napornog rada, a druga manjirot uživa svaki rafckoš i bo gatstvo. Socijalisti i zakon. Mf poštujemo zakon, samo da Imde jednaki za sve. A zalkon nece bit nik«* jednaki, kle hude siro-mah i lx>gataš. Zato vam kažemo: zakoni se postavljajo u parlamentu, i vi, koji hirate poslanike, hirajte dakle one, koji če radit rove zakone u korist svij'Ui vas, koji rad i te. Socijalisti ne propovjedaju mrž-njn. Kažu vam, da socijalisti upučl- vaju ljude, da mrze lK>gataše. Nije istina. — .Socijalisti ne mrze niko-ga, ali vam ka/eju: dolkle god če na vladi postojati plemiči, grofi za-lovjednici, principi, generali i rajnih buržoari, ii na sjetinice občinski tvx>rničari, veliki posjednici zema-Ija itd., koji prave zakone u korist sami sebe, ai vas gule i tlace poput t-urski begr»va, \'i trebate mrzit bogataše, aH i h i net rebate izabirat za vase zastupnike. I kako roetirebate izabirat l*>gata-še, tako isto i netrebate one., koji drže šnjima, jer oni če »u parlamentu bit kao odvjetnici, branite-Iji buržoarski interesa, dakle, naproti siromaka; samorazumlj ivo: nenx>giK;e im je dobrobit napravit za bogataša i za siromaflca, več po njihovim, od raidnika gladnoga a od bogataša ivvjeik deblijeg i sret- Dakle ili sa lx>gatašima, ili sa si-ronnasima. naproti lx>gataša — dru-gog puta zaizlazit nema. Socijalisti su pošteni. S v ima če bit poznato, što se radi u buržoarskom parlamentu, i poznato vam je, kaiko ministri i se-natori krade i žderu državni novac. Ali ouli ješte niste, da je koji osawljeu u tamnicu. Kaid bi svi oni,r< koji pokradoše državni novac jx> burzama i raznih drugih državni mjesla, kad bi svi oni, koji dobše velike okrugle tr-bulie kroz vaša- pleča, i da ih sudi pravda, nebi ni vražji osto na mje-stu tamnica je za njrh mjesto, jer 1 koji pokradoše više, koji manje, slii svi su jedn«fki lopovi. Svi ti su naproti socijatlista, naproti socijalistickom širenjui, govorec. da su isti zločinci, izdajice i po-gibelnici državnog reda. Bje i)oslana vojska proti štraj-kjujučem gladnom narodu i bila proli vena radnička ki v, bje podne-sene razne tužbe, a sud nq>ravedan, osudiše radničtvo, izreči jedan Slobodan i pravedan glas od radnika, u ime nj. Veličanstva bacili ga u tmnicu. Zašto da budu Vaši interesi u rulau jednog buržoa, ili jednog. koji se izkazuje ovakovim djelima, jacno je, da je vaš nei>rijatelj. Povjest od mi«eva i mačke. Kao djetirrja pri]x>vjest ali je slušaj-te. Jedarrput moradše misevi fzabirat poslanika. Bio jedan mali aH ktkav rnišič, koji je uvjek agi-tirao, da se miš izabere, ali mu nije uspjelo. — Vidite mačku, govorilo se ljepa život kija, glatke dlake, sa brkov ima, sa lijepim zubima, Ijepe obrve, kalko okretno korača, •hitra je i izvježbara u svetskim stvarima. Na koji načini i kako može jedami mu napravit dobre zakone, koji 11 vek stoji i kopa po ru-pama? I tako izabraše jednog lje-pog crnog mačka. Ali poslanik mačak, toliko pro-svjetlen i ljep, napravljao je zakone za zaštitu svoje mačje pasmi-ne, a na miševe ni pomislio nije. I tako s»u plače i šle na manje a rad-nje izmanjkival'e a porez je raso danom veči, usred toga što su stvari išle na gore i slabije, miševi sru trpeli sve najgore, a mačke imale mrek pinu trbuta. Kad došo dan za drugi rzix>r, bio je med ju miševima jedfcn veliki tiezad*>voljnik. I sad ouaj maili. ali hitri mišič skoči na jednu k hipu i kaže: Drugovi, vidi te sad, da sam j a imao pravo po slenji put ste izabral: mačka a on je prav to interese za svoju brawuw Nadam se da1 če te ovaj put glano^ val) za kandidata mi a, koliko su vm vaše okolnosti |x>znate da rpi nenanx> niš a moran>o hranit sebe i naše velike obitelji. Ni ovaj *pwt pmsitelj nije bk> tislišan. Neki počeše govorit, zašto smo izabrali crnog mačka (klerikalca), pokuša jmo izabrat bjelog (lil>eralca). Ali ni bieli nije napravio dobra. Pokušaše još jedrom crvenog republikanca, ali pstadoše sve pf) staram. Stvari išle od zla »a> gore. Poslanik mačak, črni. bjeli i crveni b;e jdilaa gori od arugog. Plača ršla irai manje, rad izmaujkival, samo porez stojaše jednak. 1 sad iz-born-ici dodjpše k pameti, Okrenuli se 11a mišičevu stranku, i na prvim občim izborima, po zaključku njihovim ostat če sve inačke za čep-ljene i orda če stvari iči ti redu. V govorit i*>ctjalističkoiir» mačke bitr- 4 žoazija a miševi proietarci. (Nastavit če se.) KLASA PROTI KLASI. "Tko ste vi«?" pita socijaliste narod, s udi vi j en jem i>rislušku'jnci naše riječi, «s neslivačanjem motreči našu borbu. Koja je sila rodila ljude, koji ne štuju ničega, što se obično svetim zove? Koja ih sila goni u lx>rft>u s čitavlm svijetom, sa sv ima, koji u rukama drže v last? Nas nisu (kVveli u iivot snovi usijane mašte, ni ičiji šaljm proht-jevi. Iz njedara tvoje bijede digao se, radniinarOde, naš, pok ret, socija-Ifftički ]>okret. U našo j sredini ima .ljudi raanih (društvenih pok>žo«ja. Ni^usvi pifte-vi isti, ko j ima je svaki pojedinac medju nama1 iotorijaf, svaka je cfru-gojačije poj*ta4a, prije nego je do-spjela u zajedničko Korito. I sva voda nastavši iz milijuna tih kapljica, živi ieidnim te istim žirvotom, jedan te isti je užroCt, koji je stvo-rio tu rijeku i, dao joj sa mosta In i živa* — njen šumni tijek. Iir.to tafkvim ž mitom živi naš so-cijalistički pokret, nasHo iz raznih strujcv i jedTi:i mu je zajetcrmički u^zmk, koji ga je stvorio. Taj' uizrok su — ifvjeti života radničke klase. Bi jedo — prokletstvo današnjega čovjecanstva, onai je eto stvorilla socijaiistički poktret. Brjeda, nignje-tavajuci čoVjekovu misa>\ gazeli lijepa i plemenita njegorva svojslrva u bliatu i krvi. sa^ja'juci ga tešktm bremenom) životu ih i»"iH!ka< ničice k zemllji — ta bijeda sitvorrla je one težnje i ona j protest, što ga socijaliste raanose cWjern šimkoga .^vi-leta. Ta bijeda stvorih je svu patnj*i i sva strnjdanja savicmeno^ ljnd-•stva, iila milijoikrov»)ice, opustila'sel j ačk a j*>lja i njive. Ona truje nevino veselje djetinstva i muti sretu posljednjih dbna starosti. T, Ona je pretvorila xanVJjtvorne misK, a' u srci-tm mzbudjema cuvstva, te stotine tisuča i> miiiijuna s nemočnim več rukatna od trpnju, stot'ne tisuča, stotine mil i'jima ueinilai sposobnim za borbu i« pružila. im fcojovno oruž-je socij«lizrr»! Rat protiv bijede! Rat protiv svega, što čovjeka davi, gnjete, u-b: ja. rtv ga čini zvjeiju! Eto to je Mik, koji saziva sociialiste čitavo-ga svijeta u jednu 4>i aftsiku porodi-cu. Rat protiv bijede! No biijeda i brjecfa je različna. Bi'o je prije ta-kove bijede, protiv lx>je je irnalo tek j edino sredstvo — naporni rad. a i o'vo trije uvTjek iranju več znaju za wu' msdu iz l%-c»je izhska nema. Ne grozi više ljudstvu bijeda, koja bi bila jedna-ka za 4sve, nema' više one pnrkCetni-ce, za ko ju su znali naši pred j i. No zato |x>stoiii i svakimi časom sve vniše se mr.oži bijeda one klase ljudi, koja stVara čit^vo bogatstvo dinuHtva, a raste to više, što se više množi bogatstvo, koje su ti* bi jed-nicii stvorili. Pitajte se: gdje je uizrok vašega siromaštva, gsljedica je baš toga, što je ratreban v^š rad, što valj d a ni-jesu nužni predmeti, koje vi može-te stv: riti ? Ne! IT isto vrijeme, kad stotine tisuča oskudijevaju na n»a j mižn i i im ž i votn im n am i m icama radnici, ko j i bi ih mogli proizvesti, ostaiu l>ez radnjt. V isto vrije-tne. kad maširie stoje besposlene, raila, nego bas obratno ra'zvitkom Ij^di^e snage i ljulrfskoga radia, bijeda, ko jo j je korijen samo u množenju dfafštve-nog bogaitstva. t' starini bijahu, istima, ljudi siromašni, no nitko nje bio znatno siromašni jim od drugoga. nitko nije bio viecnim sin>maikoin. — A sada je bijeda jedncga uzroka bogat stvti drugoga, a logatstvo jedilih uzrck je bi jed i drugih. 1 upravo ova bijeda. uvjetovana množenjem ^ktuštvcnoga bogat-stba, uz rokov an a društvenim uvje-tima. s tvorila je pokret socilalizma. Ta bijeda i jest izazvakv protilv sebe fxvkret bijednika. a socijalizam prenzeo njegova zadaču, prosvje-tlio ga spoznajom, pokazao mu c ljeve i uputio na sredstva za vod-jenje lx>rbe. !Mi, sociialisti, ne javljamo se u redov 1 na radničkih masa kao pri-strani ljudi, Mi smo dosli, da im drgnemo koi|>remu s onoga, čemu je korjen u vlasjfitim njihovim njedri-ina, tlošlti smo, ibnost njihova po. ložaja, bitnost bijede, u kojojt se na laze. Socija;l»zam veli; rretežna veoi-na D j udi ne ima gotovo inikakovih Sred*stava, za život, osim svojih radničkih miku. No ove ruke imat če korist tek u ononi skvčaju, kacl im se dopusti, da se služe svim neo^ilKxk>im sredstvima proizvodnje (zemljom, orudjem, surovina-mal.) A tu proiz\xxtniu, ta sredstva stvorik je ili pri roda sama ili rad prošlih radničkih jjokofrjenja. No ona se na/laze u rukama manjine ljudi, a kad se radnik i služi tim sredstvima proizvo(inje, oduzima mu ta tnaniina veči dlo pnxhikata njegova rada. Sve što don a s zasluži_ radnik, izu»zevši ono. što mu se daje 11 obli-kn:» zaradjene plate, sve to sestavlja dspo:lare\*. množi kapital njegov, koji če se sidra u«|x>trijeti za to, ,da se prebavi novi radnik. da se i -njega izrabi. Red;nici svojim radom sami stvarajtr jakost svojih izrabi j ičeva — kapitalista, a sva-ko usavršenje proiftvcdlnje vodi do toga, da veči profit ostane u diže-pu kapitaliste, a baš to uvečava. silu njegovu, niegf>\To bogatstvo. Bide-ja rad* j a Ixigatstvo, b>gatstvo iizno-va stvara bijedn, jer veftki kapitalista je radnike nego plete u svoje mreže i man je i mučne samc>stalne gospo-dare — selilake. male ti govčice, obrtn ke. jeftinijom svojom robom isti skuje mjibovu robu. u niš tava ih time i i>retvara 11 raz1>ašt in j ene rad. nike. Tako se na jednoj strani st\*a-ra ogn>mna klasa najamnih radnika — proletariat, prisilje da se krofe čitavi svoj čemerni život pro-bija u groztiičavom ttaženju hljeba i« ra(h. A tia drugoj strani stoji male na šačiea kapital i stičkih vlas-tiika — bUržoazija, gospodarica ze. nt'je, maš na, t vomica, rudnika, željeznica, ko i a si H u najaimio rop-stvo miliiune i milijone proletara-ca. — Proletarijat i lxrržoazija, izvlašteni radnici1 i bogati posjedni-ci — to su eto dvije glame klase u današnjem društvu:. T te dvije klase vode neprestan u berbu, čas potajmu, čas jafvrou, tvrdu 1 nesmi-ljenu l)orbu za jednaka praiva na iznos produkta, što ga proizvodi proletariat. Klasa proti klase! Buržoalzija, da beskraj.no uveča svoj dolbitak. j život, da kakogod obezbijeidi svoju obitelj, da se vzmogne 11 neke osjdeati čovjekom. a ne strojem, taj proletarac bori se za krači dan, za lx>l»jn zarodntt platu, za dostojni ji postup^ak. On se bori svaku minutu, tre zna j uči ni sam toga, bori se pro- tiv svoga klasnog neprijatelja, koji na/pinje sve svoje ra^položrve sile, da svu radiuicku' snagu pretvori u sredstvx> za miz vodim dobitka. Proletarec rbi sa svojim razrednim nq>rijateJjem — proJetari-jatom. Kad bunzoa. u proračun a noj namjeri, u svrhu lične koristi, davi i gnječr čovjecjr lik proletarca, kad zavodi ženu i kčer njtgo\iu, dapače 1 onda, kad ga d a riva mi los ti rt jom svoje "dobrote", on neprestano kopa sve vecii i di^blji i širi jaiz medju sobom i svojim nq>rijatelj«n — proletarjatom, sve više ga nastoji irvjeriti, da je on bezmena« životi-n(j4a, koje ie dužna, da se »slijepo jxikorava svome gospodam. Uspjesi naKike, naslade, -udobnosti, koje se množe razvitkom tehnike, — sve se to u rukama! burtžo-aizije pretvara u srexlstvo, da se ona uzm*)gne dignuti nad proletarijat, da učvrsti podčinjeni njegov položaj, da ga učin-i vječnim nasljed-nim svojim robom. Klas*a proti klasi ! A Socijdlizam i jest ovtlje, da pri kaže sv i jet u tu očajnu bodxi klasa, koja se jxxjavljta svagdje, gKlje bijeda pot ječe od množenja bogat-stva. t. :j.. svagdje, gKlje vlada* tiaj-rrtatii rad, gdje se dimnjaci tvorni-ca črnim dimom dime. gdje željez-nicenose tovare robe u daljimi. Socijalizam pokaauje svijetu ovu nemili* bonbu, u kojoj stotine tisuča {xygibajui nevidliivom smrti, u koja} je dojako bio ipobjednikom uvi-jek omaj, koji je zašao u borbu s bol jim oružijem. A bolje je oružje do sada bilo u rukama izrabljivača. Skuq>ljeni u jednu za j ed nicu krvo-pija. iKlružetni državnom vhišču, gospodare oni golemim bogat-stvom i i maju pri^ke i vremena <>braizovati se. Oni svjesno tlače ranoga- čuvstva besvjesno nastoji. d« se oslobodi svoje muke razdraženim nasiljem. (Nastavit če se.) TROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki. Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo....................3 krone Naotovi "PftOLETARKC", 9S9 W. 21 st Place, Chicago, III. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring classes. Published monthly by the "S^ovtmian Socialist Association of America/' at 959 W. 21st Place, Chicago, 111. Subeoribtion rates 50c a year. Advertisement« on agreement. Kntered as sMMvmd-elait* matter January 11th l9o# at the Fo»t Ofttoe at Chicago, 111., under the act of Con^re** of March 8, 1H7V. MORALA. Napisal /. Z avert ni k. "Ali >o ideje, za katere se borimo, za katere žrtvujemo vse, kar imamo, tmdi teh žrtev vredne? Ali so ti na&i ideaili, katerim poklada-ino skoro vsaki dan na žrtvenik, res idealni jat vredni žrtev, dela in truda«? Ali so ti ideaili res vredne nevarnosti, kakersnih prinese vs-k prevrat? Ali je .socialistična morala res čista, im bodo li ljudje v socialistični človeški družbi živeli srečnejši, kakor v današnji, v kateri trepetajo pred strogimi zakoni in peklom?' Jz\i v tem oz:ru odgovarjam odločno i p upam, da bodo tudi vsi misleci pritrdili: "Socialistična mo-rala se -najboljše zrcali v modernih mislih o pravici in dobroti." Podlaga! stari morali je bila vedno grbza Ofacielma morala ,se pa dandanes v današnji družbi zrcali: v tem, da nižji, časte višje, da višji zapovedujejo nižjim. Princip auto-ritete — autoritetal je nekaka pod lag a današnjim moralnim i>azorom, je i-m ostane, da višji naipram niz jim niso nHkda.r zakriviti kake kri vice, temveč, da so vsled očetovske skrbi za n:žje le včasih malce prekoračil? svoj delokrog. In če slučajno ni- nobenega gospoda, ki bi imel zapovedovati in kogar bi mo rali drvgr nižii ljudje vbogati, potem imamo še tudi nekaj zakonov, 'ki so direktno v protislovju z zdra vo človeško pametjo. »Take zakone ljudje pogostokrat zvršujejo točno, ne da bi preje svojo vest uprašali, so lr taki slafbi zakoni tudi v soglas ;u z njihovo vestjo. Ravnotako je tudi z marsikaterimi verslkiimi nauki lažnih ver. Vsaka cerkev zahteva kategorično, da se njeni nauki spolnjujejo do pičice, ne glede, če so moralni ali proti moraJni, 6e se strinjajo afti ne s čisto človelško vestjo. Danalnje družabne razmere so tudi zakrivile, dla še dandanes skoro 90 odstotkov ljudi rtv sli sfu-cplj/no'katerikrat kakega lačnega na si t i jo, nagega ohecejo. aH kakega človeka prenoče, ali rrtu pa pomagajo z nekaj centi, da jim mora človek biti do smrti hvaležen, in to hvaležnost pokaizati s tem, da vsa njih dejanja, ne oziraje se, so li do bra ali slaba, z hlapčevsko poniž nos t jo hvali. fti ljudje, ki zahtevajo, da jih trugi hvalijo, da jim za drobtinice hvaležni, vidijo tudi v vsakem drugem človeku sebiČneža, ker so sami sebitlm. Ako kdo dandanes biča* kori^K'ijo pri vladi, v mestnem »vetu, v kakem društvu, ali kjenko-i si bodi, tafkoj bodo sehičtieži, hva-!ek>vci ?n druga moralno propadla golazen zakričali: . "Lejte ga lo-pova! Zadnjič je večerjal zastonj-, pa se zai večerjo še zahvalil ni, dasi (ni imel nič cvenka* v žepu. In ta člOvek naj bi se resno bojeval zo-r per korulpcijo. Kaj ša Njemu se gre le za to, da b: zasedel mesto do-ticnih, ki se valjaijo v korupcijskem bila tu." Talko se glasi« pesem ljudi, ki v moralnem oziru tudi vsakega drugega človeka sodijo po sebi. , In takšni moralni nazori so privedli človeško drutžbo tako daleč, da je mnogim ljudem več vredem pes, ali kaka druga 2 i val, kot človek. Da je to resnica, dolkateuje na-sledujn dogodek:, Y Chenectady-u, X. Y-, je hči Austina Ai Yatesa, advokata kapitalistični) družJb. priredila psom bogat zaj'iiterk. V sprejemni sobi je Matty Yates sprejemala pse, odkoder so jx>tem v spremstvu svojih dam odhajali k zaijuterkovalni mizi, ki Ve je šibila pod težo »naj izborile j š h jedil, kakeršnih na mizah dela?vjcev ni viideti. ker delavci ne zaslužijo toliko.da bi si jih kupili. I11 v očigled taki moralni propalo-sti, se človek nehote vpraša«: 4'Ali je taka človečka družba še vredna, da/ se socialisti žrtvujejo kolikor morejo za preobrat današnje morah*) propadle človeške družbe? Ali bi ne bilo najboljše, ako bi človeška družba poginila v svojem lastnem moralnem blatu?" I m večina socialistov bi tem vprašanjem pritrdila, ako bi socialisti ne zajemali novo moč za preobrat današnje človečke družbe v svojih idealih, v svoj h končnih ci-Ijih.alko bi ne verjeli tt^lno v Jo, da bodo s spremen it v i jo današnjega gospodarskega r^da padli tudi današnji »moralni nazori. Morala ni kako povelje, k a te remit) se mora vsakdo pokoriti, ni beseda, katero se jKHOvlja, za indivi-dij le zunanja stvar; morala je del bitja, je produkt življenja samega* Vsled tega naj človek vedno išče resnico, zvršuje svoje dolžnosti, spoznava samega- sebe kakor tudi uči in respefkt raj pravice in interes družili. Tako moralo /učimo in priznamo socialisti in radi tega jo s zadoščenjem primerjanx> z moralo dauaišhije človeške družbe MOVER, HAYWOOD, PBTTI-1 BONE. Napisal J. LOgacan. • Dne 17. febr. t. 1. je m i nolo »leto, da so biVči v službi kapitalističnih Zarotnikov .nepostahnim ixrtotm aretirali Moverj»a. Haywooda in Pettib^lna,'*1 neustrašene voditelje "Zapadne eze plarvžalfjev in rudarjev ill j:h skrivoma s posebnim vhk* m odpeljali iz države Colorado v Idaho. Kapitalistični z rotniki so vse |N>skusili, da lyi razdjali "Zaqxadno zvezo plavlžarjev", ki je zapisala Ta svoj prajx>r razredi:! boj. V začetku so |K>nuiali »votiljem tem zveze denar. A ker to ni ^>omagalo; pri- čela so preganjanja i;: sicer tako krut?, kalkeršna so mogoča le v Tunčiji aR pa *\'.sveti Rusiji. Naj'prvo so bjriči y službi kapi-t al i stičnih morflcttv jx>gnta'li z dina-■mitom v zrak srtavko^aze v Cripple Creekti. da bi osumili voditelje or-gafii'zacije kot krvoločne dinaimitar-de, kr grozodtjsti prisiliti kapital stične tolovaje do kapitulacije. Kapitalisti so se varali! Veselje je bilo kratko! . - Krvni psi so dvakrat sledili sled dinamitardov v kočo dveh kap'tali-stičnih biričev in tudi kasnejša pre. islkava je eli dan, da so le biriči v službi kapn tailfstionih tolovajev baje zvršili zkicin v Crifjyple C'reeku. Sedaj so jih morali radi a K neradi izpustiti iz ječe wditelje "Za-psdne zveze pl«3| xwr.4 >a stavca) iralviti ž njim. takrat je kapitalistična zver zavr skala veselja, da!»a je aretirati omenjene tri so-dnige in odpeljati ji'li skrivoma s posebnim vlakom iz države Colorado v Idaho. Minolo je že leto dni, kar so o-menjeni nodrugi v ječi. \"eckrat se je »že zali te val a obravnava, ali iz raznih Vzrokov, čisto navadnih izgovorov se je stvar zsMckla. Sedaj je določena obravnava za dne 5. marca i7. P>ocno videli. Morda 1)ddo kapiral'steni tolovaji zopet skušali zavleči obravnavo. l>>bro. Mi ne zahtevamo ciruzega kakor da se obravnava nemudoma vrši in sicer nepristranski. (ruil>ernator (iooding je rekel, da naši sodrngi ne lxx!o zapustil«! živi države Idaho ... Tudi dobro. Ali* mi bodemo tudi zahtevali žrtVe za žrtve, ni ne 'bodemo držali križem rok in -mimo gledali, kafco kapital-:stični tolovaji morijo bojevnike -»voditelje proletariate. In če se bo r.ov ju stičen umor izvršil, če se bode drama izza leta 1887 z pet ponovila, potem bomo zavjdni delavci vseh narodov jx>sikrbeli, da se borle zvedela črsta resnica širom velike ameriške republike, da lx> ta resnica prodrla v kočo vsakega kmeta v preriji in gonnVju. v stanovanje vsakega delavca tudi v najmanjšem industri-jelnem kraju in da b:> ogorčenost proti prOvzrocitelj&n justiČnega umoira tako narasth, r. % * Kristjan ska ideja je aniagaLa v zirameriju ktiža, socialistična bode pa zmagala v znamenju vislic. — l>r.e 17. febr. 1907 so se vršili po vseh večjih in menjisih mestidi Zdr. drž. protestni shodi, .na katerih se je protestiralo protti namerava nemu jwsticnemu imoru na so-dr. Mover, llayw(x>d in Pett boile v lk>ssie, Klalio. Posebno inipoz«pi-teit silxii je bil Ohicagu, na« katerega 90 prihiteli strokovno organizirani delavci in telovadci z vihra-j očim i pna||x>ri. Razni govorniki, med ntjimi tudi J. O'NeilH, urednik "Miners Magazine", rudarskega strokovnega glasi lia, ki je pri hitel (xl Skalnatega gorovjai v Chicago, da apekrje na delavstvo, da se zaigrani nov justičen umor v Boissie, Idaho, so bičali ojstro kaj)italistič-no zversko sivo j at. v Idaho in Colorado. — Obravr/ava Kornelij P." Sltea in drugovi je končana. Po dveur-nenr posvetovanju so porotniki izrekli sogkisno, da so vsi obdolženci nekrivi. S tem izrekom so doei-Veli ]K>djetniki, ki so združeUv v "Bn^rlovers' Association'' in ki so hoteli sfpraviti v iječo \xxlitelje znanega štfajka voz n» ko v v Ghicagu, najhujši ]x>raz. Z ena besedo: Organizirani delavci so zmagali, organizirani jxxljetniki so |>a podle-gli. . • Mi misliuno, da ni treba še posebej povxtarjati, a javno povedati, da se »je tekom prve obravnave, ki je trajata 140 dni in tekom druge, ki je trajala 20 dni,' razkrilo toliko korupcije v uniji voznikov, da se mora človek nehote Uprašati: Ali so bili organizirani vozniki same ovce, da so slejx) sledili Albertu Vomngu. prejšnemu predsedniku unije voznikov, ki je nastopil kot državna priča (izdajalec), da bi sebe izrezal, Kornelija Shea pa pokopal? \ sled tega Še enkrat prifx>roča-nx> dela vreni: Sodite o pre eni m mislite s svojitffy lastnimi možgani. Dokler bodo drugi mislili za vas, •bodete vedno goljufani. Zategadel kritizirajte vsako stvar iavno in dostojno, če se vem dozdeva nepravična. K of)ozicijo prenesejo na narod. Da se bode z mučenjem vojakov nadalje tolilko poročalo, ni gotovo nahče mislil. Vzlic temu nam pa' poročila o mučenju nemških vejakov zadnji čas ne prene-horna prihajajo, kar je jtasen dokaz da nemška vlakih ni imela najmanj, šeg a 1 respekta predi tri miljoni soc glasov in 81 mantfad PoglejmrT n& kratko, kaj so v resnici storili ti državni prekucuhi nemški d r ž avnozbor ski sOmckratje v zadnjem državnem zboru. V prvo dolžnost so si šteli zasesti, kot druga največja stranka v državi — podpredsedniški stolec v državnem zbonu. Ker je pa v njih vrst alt zavladala zav's*. kdo izmed nj'fh naj bi intel to čas*: biti nominiran |xxl-predsed. kandidatom dirž. zbora, ki ima potepv^Past ' deliti cesarju po kk>nef se je isto opustilo. O velikem premogarskem št raj ku rurskega okraja so bili tudi državnozihorski soc. demokratičn poslanci, ki so premogarje prisilili na delo predno so podjetniki dovolili njihovim poštenim zahtevam ter so nia. ta način stavko izdali. Delavstvo od zcdhijega nenuške ga drž. zbora* .sploh 111 ničesar dose glo. Na zadnjem strankarskem kon grešit v1 Jeni se je vsestransko de batiralo o splošni stavki, toda program splošne stavke se je odobri samo za politične načrte prodreti nikakor se pa splošna* stavka 11 ii odebrih* za ekonomičen bo i. kar edino je detavstvu v korist. V smislu tacega .postopanja oc straini vodij ni če se delavstvo naveliča politike in parlamentark ziratoja pa poskušati krasne govore ker večina) komaj čaka aktivnega nastopa ter prehaja k anarhizmu Vektteri razredno nezavedni pa tu di k reakciji nazajt. Nemški lis "Chicagoer Arbeiter Zeitnng ' piše »» glede nemških z dne 26. januarja tržawoz1)orskih volitev: — 44Proti splošnemu pričakovanju, gotovo udi od strani vladnih krogov, je nemška soc. dem. stramkia zadobila >ri včeraišnih volitvah občutljiv udarec. V drž. zboru so izgubili 17—20 sedežev. J zgubili so okraje, v ka-eriih so se čutili popolnoma dedne in v družili okrajih, kjer so fczvoje-vali> pri prejšnih sijajno zmago, so prišli to pot komaj t kozi. 81 soc. posliancev je šlo leta 1903 Iržavni zl>or, sedaj jih je pa le nekaj nad 40. Cesarju vdani, konservativci kakor liberalci so privedli zadnjega* moža na volišče in izvojevali so zmago, "ki dela sramoto vsi dose-tfonji statistiki volilne borbe. Zna-bitii pc meni to za nemška soc. dem. blagoslov. Ako bi k prejšnim mandatom pridobila; še kaj novih, bi bila v površnosti, v ktero je stranka že nekaj let sem poglobljena — neovi rano "napredovala". Tako se pa spominja lahko na svojo preteklost — prvotno \zrecne cilje, ki so edino na potu revolucije in ki se ne cb<;o izvesti potom ponižnih reform.. Prav mnogo upanja, da se stranka obrne na prvotno pot — seveda ni. N emškai soc i j a 1 n ademok raa v zadevah po vzorcu nemške bratske stranke. Opn>Čeno naj mi bode, če danes tukaj prpomnim, da v jednacih razmerah je tudi svojčas pričakO-vati jednake zgodovine. Že sem opomnil1 dve navidezni moči. ki ste v jiraksi jxjkaizali svojo slabost in to ne radi slabosti svojih članov, marveč radi prevzetnosti in lakomnosti vodij. Vslcd tega, predno pre:dem k tretji točki navidezne moči — toplo priporočam vsem rojakom, sploh delavcem: raj se vsaki zanima zai svojo izobrazbo, slednji naj misli: nič prepustiti drugim, da bi oni skrbeli za ma'so, da bi bilo treba vodij. Le kadar bode vsak vedel, kaj mu je storiti, se nam ne lx>de treba več bati izdajalcev — naših koristi. Proč z vodji! Naši zastopniki rn uradniki naj bodo le izvrševalci naše volje. Kakor hitro prenehajo biti to-proč z njimi! Danes žal ni tako, dasiravno nekateri zatajujejo, da je tako. Navidezna moč praktično dvomljiva ie v Z jed. državah "United Miner Workers Union". Leta 1Q03 smo na skupni konvenciji prcm»ogaricv in zastopniki premogoko|x>v prid b;l o. 5 55. Isto smo imeli eno leto, potem pa po pritisku predsednika J. Mitchella za dve leti popustili. Ij3inisko leto pa, ko se nismo dali več v kriz j i mg vgnati zopet dobili stem, da je bi In delo od 2—3 mesece suspendirano in zopet pogodbo sprejeli za dobo dveh let. To je baje zato, da podjetnikom 11 i potrebno biti vedno pripravljenim na boj, če bi se slučajno ob lettu pre-mogarji zopet strmoglavili iti hoteli imeti kak cent več. Podjetniki so se osigurali za vsak slučaj v ti dobi štrajkat, vsaj je glasom zgodbe vsak član unije $10 kaznovan če jxigodbo <, prelom i in gre na štrajk. To baje v interesu delavcev ? Leta 1903 siiK* dobili zvišanje o. 5.55 braz štrajka, to raj jx>polno-ms mirnim potoni; potem, ko smo zopet dve leti delal'i ;a nižjo plačo — smoi>ili pa' primorani 2^—3 mesece počivat. Lansko leto so se na konvenciji hvalili, kako ogromna da je organizacija, koliko miljo-nev da ima« dcnarija i. t. d. Letos je pa blagajničar Wilson proglasil, da organizacija« nazaduje, da ima le še $300,000 v blagajni in da je 38,* 500 članov zbrisanih tz organizacije, saimo zato, ker niso plačali "duša". Očividno je, da premogarji ne-umevajo zpOznati vrednosti unije }xxl Mittdhllovem vodstvom in večletno |x>godbo. K'JxO nas je unija ixxlpirala za časa izprtije je v kratkem povedano: dobivali smo skozi 10 tedensko še t an je po $9 na teden in. tisto le iz deželne linijske l/naga j ne in ne iz narodne. Znanec z zapa/da mi je umestno pripomnil, da je marša unija jednaka fa.rmarjoi, ki je poletni čas s konji napeljal kopico mrve, pozimi pa konje pognal na liano. Sicer pa to ni vse kar imam danes povedati o r.i3Ši uniji. \' n*«pre j 111 i > v edat i, da n a j se me ne tolnnači napačno; kajti nisem za odpravo unije, pač pa. sem za preosnovo >e-te; in sicer za pre-osr.ovo v smislu "Western Federa t ion of Miners". Prav tukaj, v o-kraju kjer delani iast, je prcmoga.r vedno med dvema« ali tremi ognji, t. , j', na eni strani linijska postava, na drugi deželna. |x>;,tava in tretje bofsove zahteve. Vsato stran od-mirja visoke kazni za prestopke, a premogarju je vendar nekaj storiti če si ihoče zaslužiti vsakdanji kruh. \ se graje je |x>tnebno, da se se napram bossu in fx>djetju oc strani unije nikdar tako strog® ne postopa kakor napram članom. Pri-hkt: les se ne sme vzeti, če je izven delavnega mesta; boss reče: tam imaš les, vzemi ga. notri ga ne da. breiz lesa je nevarno in tudi nemogoče delati, sam pomagati — je pa kaznjivo i. t. d. Prišel je semkaj tudi rudar iz Idrije, Mihael Kobal, on je rudar sploh odkar si služi svoj kruh — to je kacih 7—8 let, tfcb I je delo. Ja(z sem ga predložil za pristop k uniji. Prvo uprašanje je bilo, če je "Miner". Odgovori* sem, da on še tri drugod delal kot v« "mini". Na dalje so me vprašaji, če je delal v "Coal mine". Ne, sem rekel, ampak on je "miner" sploh; njegova rodov in a je mi na r ska., mogoče že več kot sto let. Njegovi stariši in pfrastariši so bili "minarji". Ali ni "Coal miner", — so rekl'i. Vsi mo ji izgovori in prigovori, da je na rudi 'lxilj imenitno delati kot na premogu, so bili zaman. Zahtevali so od njega $50 pristopnine k uniji. Za "minerje", to se pravi "Coal minerje" je pristopnina $10, za ne "minerje" $50. Na uprašanje, kaj bi storili z rudarjem, ki pr'de z zapad% z unijdko karto '<>d "Western Feder. <*f Mir nersso mi ra kratko odgovorili, da ga spWi ne sprejmejo. Vsi moji izgovori, da se unija glasi "United Miner Workers" in r.e "Coal miner", ter da se po vseh deželah vsi "minerji organizirajo s»kiupno v eno unijo, kakor napr. na zapadn VV. F. of M., ter da lahko gre z ene vrste rova. v druzegaf delati, so bili zaanai*. (>(fgovorite mi rojaki, če ni tako |X)sto[>anje krivično in li ni jx>tre-ba v naši uniji preosnoV ?? Simon Kanč č. ZA (>S V OBODI TE V MOYER-JA, HAYWOODA IN PETTIBONA. ' . Dne 27. febr. se je vršillo zborovanje delegatov strokovnih in drugib naprednih organizacij na 55. North G ark St., Chicago, IKi^ no is, na katerem so st posvetovali, katera sredstva je tieixa rabiti in kaikšnlh potov se je trebai poslužiti, da se Moveria, Havwooda in Pet t i- » • ' m tx>na rel^i itz ječe in zabrani nov, justicen umor. V eksekutiven odsek je bilo voljen h trinajst mož: Chatiel, Peter Kinikrehm, John Collins, Ml Rossika, W. Smith, S. Olliver, L. Arnold, G. Nestor, W. Berger. (i. T. Fraenkel, T. Runiv-berg. B. Berlvn in H. Paxon. ():Tx>- bo izda;?-r posebne letake i*i jih razš rjal v Ch'cagu in Cook okraju. V letakih se lx> r.a drobno poročalo o vseh faizah obravnave, obenem pa tudi povedalo, zakaj na-mera'\taiio ctloradski kapitalisti zvr-šiti zopet jezičen umor. Odbor je sklenil tudi ustanoviti permanentno bnzavno zvezo z Roisse. Idaho, k jer se bo vršila postavna bitka, in Chicago. Vse brzojavke bodo ebjavliene v "Chicago Arbeiter Zeitung" in 'Chicago Daily Socialist". Blagajnikom ie izvoljen Joseph Schmidt, 45. 161 East Rando'pb St., Chicago. 111., katerentir se naj tudi pošilja denar in vsa. tozadevna uprašanja. Jugoslovanska socialistična zveza je darovala« za osvcboditejv $5 in jih odposlafa na "Chicago Arbeiter Zeiitung". U|>amo. (la bodo temu zgledu sledila tudi vsa d ruga 1 slovenska napredna (Jruštva in se ocfzvala z večjimi ali manjšimi zneski pri sodr. J. Sdimldtn, kateregai so postavile organizacije vseli narodov in raznih stnu j blagajnikom. Denar bo izkazan1 pv zahtevi . v "Chicago Arbeiter Zeitung" ali pa v "Chicago Daily Socialist". Končno še omenjamo, da so neks iter i 1' isti raznih narodov izrabili zaroto kapitalistov napram Mover-ju, Hayvvoochi in Pettibomr v svoje špekulativne namene s tem, da pišejo radikalno o atfcri ,in pobirajo denar za obrambni skla L . Torej še enkrat: V Chicagu naj se den^r direktno |x>šilija le izvoljenemu blagajniku — J. Schmkltu. Listu v podporo. Četiri crveni kot dr. Ječmen j a ka $2.to; J. Fritz blolk $2.50; 4 cer-veni v soc. Tnrn Halle 6oc; J. J.: ob odhodu iz severne strani $T.io; John Jazbec, Wash.: $1.00; ker se chicaw/ki deb vri zavedajo svojega razreda in protestirajo napTc«m nameravanemu Mističnemu unx>ru r Boisse, IdaJio, 50c. — Skityaj $8.30. * ' . O KARLU MIARKSIJ IN NJE-GOVIH DELIH. Pavel zapiskih*. (Dalje.) Ko so leta 1848, v Bruselj prihajala prva/ ix>ročil)a o revoluciji v Parizu, je zanrre-lo tudi v BfCigljt. lni v Brwstyu' so se po ulicah razlegali navdušeni klici: "Vive la repu-blique!' (Zi'veHa republika!) Toda vojaštvo je zatrlo vsak upor 111 poleg tega je belgijska vlada nadzirata tuje priseljence, kaiterilh je bilo mnogo v B rublju in- po družili bel-gljsicfli mestih. V huda je tudi opazila, da je Karl Marks duša nemških pnogr.ancev v Bruslju. In za«to se ni čuditi, da so nekega jiuitra prišli stražniki v Miaiiksuvo stanovanja m ga, ko se je pri ženi in otrocih poslovil, odov^Ri s sdboj. Tako nenadoma« osamljena žena njegova tudi ni hotela ostati sama z otroci v tujem mestu, in zato je zehtevala že isti dan, da naj jo peljejo k možu; zamrli so io, todia zaprli) so jo med — vfačuge, 'kjer je morala preliti hrafcra žena vso noč. No, Marksa so kmalu izpustili maročiv-ši mu, da se itzseli Zopet je prišel v Pariz, kjer se je po naglem koncu), n-gtfsa izdaro knjigo "Razredni boji ra Fmrco^Aem". Poleg tega je sodeloval prf ameriškem listu "Daily Tflb*nne" ter pisal za detovske ta-kozvane kartist ene licte na Angleškem. Let? 1859. je izšla Marksova kviga "H ki/itifkii politične ekonomije". Založnikm mu je preskrhel LassaTc. - Mark mi je bil namreč nemški knjižni trg zaprt, ter je moral svojo prejšnjo knijgo Raz- kritja \ komunističnem procesu tizduti vNSevjfni Ameriki. Marks s svojim novim spisom nikakor ni bil zadovoljen- Ni mu bil dovolj jasen. Pričel je delo iz nova. Skrbno je nabiral ftfHkrtkc iz življenja. • Analiziral je Jiaphafizem in vse .kar je z nji«m v zvezi — valovanje ikaipitafa, nakopieevanje kapitala razjasnil je histvb mezde, izvor ka pitafefiškega dobička, logični raz pad kaptali-st&ke družbe i. t. d l>elo je raslo .in. naraslo za toliko, da- ga Marks sam ni več mogel dovršiti. Iz te snOvi je nastalo monumental no delb 'Kapital kritika politične dkonomfije''. Prva dv?» svezfca, ki sta izžlia. leta 1867. je Marks še sami dovršil, tretjega do malega, a i izd«1!1 ga ie Engt^ls lot3< 1885., Četrli je ostal nedovršen in ga bnš soda j urejuje zvesta roka K. Kalutakega. Oko'ii leta 1870. je krepki in ne irtruidni Manks pričel boMiati. — Kdor je delaven in bi nad delal, pa radi« bolezni roe n*>re debrti, ta ve, koliko je Marios pretrpel. Imel je še toliko povedati, toliko izvršiti, a ni mogel. Vedno ftujše jmi je prihajalo. Med tem mu je konec leta 1881, umrla- žena, ki ga je razvnela kot nobena druga, in že preje so mu ptomrli neikateri otroci, med nj«inii njegov sin, za katerim je neizrečno žatevad. Dne 14. marca 1883. pra te tudi sam zaspal: čisto mirno in tahko je izdihnil. Nagmhrtico je govori; v jfngleškem jeziku prijatelj Friderik Engefs. Ta je rekel: Kar je boi*ljoči se evropski in ameriški proletariat, kar je 'Hisltor ena znanost izgubita s tem možem, tO se ne da primerjati . . . (Dalje pride.) DROBTINICE IZ VELIKE FRANCOSKE REVO-LUCITE. Sestavil J. Z—k. KRUHA, KRUHA! Dvorna kamarila, uvide vsi, da revolucija .zmaguje, je svetovala omahljivemu Ljttdevfhi X»VI., naj odide v narorfno Zbornico in z obljubami poto'sm razburjeno ljudstvo Krali je res obljubil novo ustavo. zajedno je pa prosil, da se vse riifrnim .potom poravna. Ljudstvo je verjelo v dhljnhe kralja in se potolažilo. A bil je zopet le mir pred nevihto Napočil1 je 5. oktober 1780. na katerega se je tudi odločila prihod-njost francoskega naroda. Že pre j sni (fant je -vrelo in kipelo v Parizu, kakor voda v kotlu, vsled podraženja moke in kruha. Ali .dne 5. oktohra ni bik) v Pa-r'zu dobiti k rtih a, pekarne so bile zaprte. • Glad nil ortroci so prosili, matere kruha zaman. Edinega 1 jaitds»kega' živeža- ni bilo dobiti- za* denar, ne zastonj. • Delavci in meščani so stali na ulicah in trgih m razgovarjali o groznem položaji. "Kruha, Ikruha hočemo," so klicali gladni otrocii in t«3 ko he til i pla-metifTistaje v srerh delavccv in me-•ščanov). Kar je nekdo na tVgu Caroassel zakHcal: "Mi in« n^a deca umira- n») gladu, v Versailestv se pa kral) du, ali narodi nii verjel kraljevi ob- frr i\iegov-al zalega gosti s kolači in ljubi, ker je |x>zna) njega otrtahlji- poticavni/ vost. Naro
  • et drugi kričali vmes. zvršuije kratj svoje obljilbe.,, "Doli s kraljem!" je zagrmelo iz tisoč grl in ljudstvo je naskočilo General Lafayette, ki je imel do- grad. kaj zaslombe v francoskem narodu, y hf ^ na ,judski luskok V •4aw,ai * ^la'(lkl,n' ,>efevi in pumami strano ljudsko vojsko pregovoriti, Sa,Kt> za ^ ^ šjjjali vojaki da bi opiiistila svojo p)t v \'ersail-les. 1 ki) slabo oboroženo ljudstvo. Ali ... . v , l»jjurosil za avdijen- bit v slnčaiu sile hrai»ili kraljevsko o> pri kralju, katero mu je kralj ofoitelj"* h'kli dovolil. Po kratkem dogovoru V trume razdeljene so korakale se je 'kralji pomiril' itv zaukazai ženske proti: Versaillesu, sprem- [gardi, naj se umakne. tj al i so jih pa oboroženi možje it> narodna straža. Kralju in kraljici se uiti sanjalo ni, kakšno razočaranje ju pričakuje, ker je bila v Versaiillesni precej močna vojaška posadka. Kralj je živel v Versaillesu precej presfl-no, ker ga je v to brezskrbnost zazibala njegova soproga Marija Antonij eta, češ, da se mtv vsled moc- Ali ljiKiska vojska je rastla in naraščala. Prihajale so vedno nove ljudske čete iz »Pariza, pa tudi vo-jalki so pričeli družiti se z ljudstvom. Avdijenca med Lafavettoir. in (kraljem je bila !e nekako pne^ minje. Po končani avdijenci so zopet pričele pokati puške in ljudstvo je z vso silo naskočilo grad. Uda- . „ . , ., rec za udarcem je padal po vratih, ne vojaške posadke ni ničesar bati , ,, . . ' , J. ; dokler se niso vrata porušila, lj.ud- s straw ljudstva. wjaka (|)a kakor hll(kAMniik Ali kakor ptice viharice na mor- V(|rj . jui naznanjajo bližajoči se vihar, isto tako so f>risopihaH prvi seli v le so padali udarci na vrata VVersailles. ki so naznanifi bližajo- kraljevske spalnice, kar je prihitel čo ljMKUsko N-ojsko, ki drvi proti Lafayette, ki je z besedami pomiril Versaillesu. ljudstvo, da je ostavilo grad in V Versaillesu je poročilo o bliža- kralja zaprosil, naj se pokaže djud-joči 1 jitids»ki nevihti napravilo groz-1 tftvu in rmr obljiA>i, da bo odpoto-rw) zmešnjavo. Dame-dVorniCe, ki so navadno zaničljivo gledale vsakega, kdor ni bil vsaj. baron, so se zbrale v sobi kraljice, kjer so strahu glasno ihtelev Nafkrat je Stopil (kralji v solx>, ki se ie vsled posebnega poziva vrnil iz Saint Clouda, kamor se je offjieljal v jutro na sprehod. val v Pariz. Kralj' je skušal z diplomatičnimi izgovori izvleči se iz zagate, ali klici: "kralja liočemo videti, kralj mora v Pariz, "so ga spominjali na resno situvacijo in. slednjič je kralj stopil na balkon/ in dejal: "Ljubi otroci! Obljtihim Vam, Komaj ga je kraljica zagledala, da se (bom takoj preselil v Pariz, je takoj! hitela k njemu in mu pri- samo, da se umirite." čela prigovarjati naj s silo požene Burno prHrjeKanje je sledilo tem jiidsko vojsko nazaj proti Parizu, besedam kralja. Kralj se je zado-Toda omaHiljn i kralj je mirno f voljen vrni! v sdbo, saj' je zopet s >tlga ni bilo Mariji Antonijeti zopet zaidonefi klic: všec. Svetovala je še enkrat naj se "Kraljido liočemo vrdeti, kralji- Mintarje snrejme z meči, sulicami, co!" opovi m puškami. Ko je uvidela, I-e nerada je stopila prevzetna da jo nihče ne posluša, je jezno Mairija Antonnijeta na balkon, z a pust ilia1 soboi Ljjudstvo jo je sprejelo z globokim Scdiaj so se pa tačuH prvi streli molkom, kar mnogokrat gifasnejšr močni udarci na vrata. PriiK go»\wi, kakor najhujši krik. Le Luksenhuirg je pritekel v sobo in ncralda je naduta kraljica lahko u~ na kratko p>vedal, da ženska de- klonila svojo glavo, potem ise pa >u tac i ja želi govoriti s kraljem. zopet umaknila v sobo, od koder je Kralj, s]T>znaVši situvacijo, se je odšlaj v pripravljeno kočijo, ki je ud al. sprejel je deputacijo itn ji ob- imela odpeljati -kraljevsko otr.telj v juhi 1, dir.- ho zatrkateal taflooj' odpreti Pariz. v*r žitnice, kla nanxl imel dovelj Nekoliko kafsneje so topovi tia- ivruha. znarijeVali, da se je kralj odipeljal Deputacija je to sporočila naro-1 v Pariz in se vklonil ljudski volji. in za IX^PISI. Seattle, Wash , 5. febr. 1907. Listi so prinesli vest, cla 60 v Wenachee, Wash., aretirali katoliškega/ duhovnik* Rev. J. H. Coli-na, očeta- novorojenega otroka, katerega matii :e 17 let stara Miss Charlotte Norisi — Pač posledica celibata. — Wikent Harper, socialistični poročevalec ton v Seattle, je spisal brošuro pod naslovom: "The Terribly trudi about niarriage". V knjigi slika gnjilo d;»na6njo človeško dtHebo io> družbo, kakršna bode I>od socljalizmom. V knjigi razpravlja o ženitbi, ljjubeztii in postavi. ftvtor piže, d* ljndje dandanes ženijo h denar in posestev, ne pa iz ljubezni, radi tega je toliko ločitev i« zakonske mizerje. Ljudije se ženijo po kupčij skem principu — "zgliiiajo ' se, i>ogode. Harper piše v svojii knjigi, da ljube'zen potrdi zakcn, .11r bi se pečal z njem prodajo. Harper se je naposled' obrnil na "superior (apetori) court" in tudi tam je naletel na odpor, brošura je bita kontfiscirana. Na Kranjskem poskrbe škofje, da se take knjig* konfiscina, v Ameriki — v svobod-« m Ameriki pai kak baibar iin ropar Njudske pravice iti svobode v osebi (tornihljcuvegp pofficaja. 2. t. m. je biS obsojen na 10 let v pr is dno delavnico Eugenio Ba-sterimo, neki Taljam. isti je namreč v, neki gostilni tu v mestuv v sobi, kjer je prenočeval nastavil v svoj "kofer" nabasan« revolver tako, da se je tat, v oaebi najemnice dotične gofitiifine, ko je "kofer" odprla, sama ustrelila. Basterino ie bil delavec. Istega dne je pa "jury" (porota*) v Tacomi, Wash., spoznala bla napram razredni kap. juktici, ki drži v ječi uradnike W. F. of Miners. Protesta se je udeležilo blizu tfooo oseb. Kolekcija, ki se je pri tej priliki uprizorila v (ibrambni fond, znaša $360. Peru, Ills., 25. jan. 1907. Cenjeno uredništvo! Nameni! sem se, da Vam tudi jaz napišem j*a-r vrstic in razflblo-žim mo»je misli in želje ob novem let ur % Moje misli in želije ivitso, da se pokončaj S.*N\ P. J. — kakor i^as slikajo nekateri dopisovalci v "lilas Svobode", ampak želja moja, kakor tudi vseh sodrugov je, da se take sebičneže im dtaevmc revčke kot je Konda, Klobučar in Stanič pri tretjem glavnem zborovanju odvzame vsak najman jši mandat in da se jed. "pravila" prenarede kolikor le mogoče na socijaili-stlčni podlagi. To zgoditi pa je mogoče seveda le tddftji, če bodo pri tretjem gl. zborovanju socijahistr v večina zasto-pani. Za agitacijo in izvršitev te akcije, bi' imel vse kakor nastopiti. "ProletaTec", ki je idak nastal vsled potrebe — interesov slov. socijali-stov v Ameriki, raztrešenih v raznih društvih S. N. P. J. Saj socija-listi so bili edini, ki so negovali it* ukrepih jednoto dejanski. Zatorej pogum veh j a ! Ven z deklicami! — nič več čakati! "Proletarec" mora postati ted-, nik ! Vsak socijalist . bo i*>magal, 'kolikor bo največ mogel, na dnu-ge se ne zanašaj mo. S soeijaJnim poz< Franom, Vaš za tednik Ivan Puček. Potršnost v časnikarstvu, z ozi-rom na raztolmačenje — vzrokov in posledic — ljudstvu je v slov. amer. čaisnikiih nekaj vseikdanij meso v Avstriji. Uredniki "N. D." bržčas tega sami ne ve vsaka stvar vredna toliko "ur standard dela", kolikor se jih je potrošilo na njej ..." "Čudovito je," pravi "standard pisec" R. S., "zakaj se socijalisti vedno boje natančno označiti svoje stališče. (Pisec misli, da je socijali-zem pai>eževa buUa) in svoje nauke." . Piscu se zde te stvari zelo čudne, kar pa ni. Nekaj boli Čudnega vidimo v navaj'anjfin o vrednosti kož, pastirjev iti čevljarjev; in g. pisec nam zato menda ne bo zameril, če ga prašamo, koliko je bil vreden prvi par govedine: krava in bik; — pardon! — koliko je "po standard delu" vreden začetek ? Tiskovni škrat - je narediO tu račun zadnje številke mdjon grahov, za ktere ne dobi nikjer odpustkov. Ni se zadovoljil le stem, da je motil stavca- in korektorja, prišel je motit potem, ko je izpeljal svoj "trick'' pri stavcih še k ulagatelju lista. 'J am je obrnil vse polno stavkov na robe. Naj večjo piko je imel, kakor i/zgleda na Drskarjev članek: "Kard. Gibbons pa delo in kapital." V tem članku je delial divje; spakedral je v d-nugi koloni takoj od enajste vrste naprej cel odstavek. — Brezmejna nesramnost! Dasi se nam zdi škoda prostora zai škratove muihe v "Pioletfcrcu", nas vendar veče dolžnost člankarju na lijulbo spnlkedranosti jiopraviti. Isti oru kufičijskega časnikarstva. "Pmletarec" pa seve-da ne kupuje — niti ne prodaja ničesar; vsak zaseben k eft', v najmanjšem pomenu besede je tu iz-kljiučeii. "Proletarec' je list, ki hoče stažiti edino-le zasledovanju praktičnega ter idealnega deia vzvišenih navorov: bodoče drulžbe. Vsled tega se bo i>ečal tudi v naprej z zgodovino, ztianstvom, go-spodarstvom, kritiko :n kolikor bo )X)trebno s politiko i. t. d- Da pa bo delo kuperativno, je treba, da se zg*laisijo prostovoljci, ki zasledujejo in imajjo zmožnosti beležiti razne pojave, vršeče se v njih delokrogu ter jih vpošljejo* v uredništvo "Proletairca". Tako stopi u-rednkštvo »v ožjo dot ko sotvorite-ljev i i sta in njegai vsebine, kar ob enem potrjuje, da to ni glasilo zasebnih idej ali tacega kšefta. Nič manj važnega od intelek-tuelnega (duševnega) kuperatiz-ma je gmotna stran lista Kakor pri duševnem •— tako je potrebno v gmotnem oziru^ da' se list vzdržuje, kajti dbikler vlada denar, ta špeklulativni ekvivalent, tako dolgo je ta merilo v vrednosti dela, poleg katerega se vse vravnava. I11 ker se "Proletarec" tiska pod isto-takimi odntxsaji glede uravnave delavne moči v tiskarni je toraj sati* >olbsebi ujnevno, da vse čitatelje veže pravična dolžnost delavne mo-čr uraVnati; \rsak nai torej vpošJje 50c. in stem je svojo dolžnost »storil. Vse denarne pošiljatve naj se pošljejo direktno na "Proletarca", 959 W. 21 st PK, Chicago, Ills. Istotje doj)ise in reklamacije. BIZANTIZEM, LAKOMNOST . IN LOKAV OST. Zgcxlovinska črta. Ko?\icev Jože. Cesar Franc II. je tudi imel navado, da je hodil jx> Dunaj i -v civilni obleki, da je tem ložje zvedel, o čem Ijlndstvo govori in zabavlja. Seve ni cesar tega storil iz ljubezni do (ljudstva, ampak največ radi tega, da jye zvedel kako tajno želrjo Dunajčanov, katero je potem na-glcmna uresničil, da je ljudstvo hvalilo neskončno dobrotljivost cesarja. Na nekem takem pohodu je cesar zvedel, da se njegovi "Ljubi" Dunajčani hudo jeze radi pomati-kanja ko{)aliišč. Da bi se Dunajča-nom. priki»pil im d< katzal, kako po očetovski skrbi cesar za svoje o-troke — podanike, da bi ti 'podaniki brez očeta-cesarja naj(brže morali kaj v blatu poginiti, je dafl zgraditi ffva kopališča: a:o za možke, drugo pa za ženske. Dne 14. junija 1821 je stavbenik VVeissenberg, jfcko pohleven in jx>-nižen čliovek; napram' cesarju, ^ploh napram vsakemu, oe je le no-isil grofov sko kivwio, j)oleg pa la-komen kakor znani trmrlt ameriški milijonar Russel Sage, povedal cesar ju vspričo dnutzih modrrkrvmb lenttliov, da sta olm k<»palisča za Atrgarttx>m dovršena. Cesarja je ta vest- tako razveselila, ker je vedel, da ga bo ljudstvo vsled t<1 Nlayneffii ini ol> /.imiioga: Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi all v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C, COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega tejesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore4 garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne a!i zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gogpod Collins M. I. \ Vam naznanjam da sem popolnoma rdrav in »e Vam presrčno zahvalim e do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da t»te Vi res en izkqien zdravnik, da tacega nima več svet. ^ Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON M1HELIČH i a K. 3yth St. N. E. Clevelan, O. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. 1. Jaz se Vain najprvo lepo zahvaljujem ga Vala zdravila in Vam ve. selo'sporočnjem, da setn zdrav, ne čutim nobenih bolečin več In tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod da iaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi tepe praznili. Šel« potem sein se na Vas obrmi, ko sem uvi, del, da mi drugi ne mote jo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj I. LOW S HA. Jenny Lind. Ark. Na razpolago imamo Se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 40 WEST tli ST., NEW ORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure popoluJne. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od .7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—i popoludne. __ POZOR! SLOVENCI! POZOR! z modernim kegljiščem SveŽe pivo v sodčkih ia buteljkah ia drage raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno- Postrežba točna in taborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. Zdravniška preiskav« brezplačno—plačati je le zdravila. 647 Ifl 649 Blue Islaad Ave.. Chicago tlradneure: Od I do 3 popol. (M 7 do 9 zvečer. Izven I'hicasre ftiveči bolniki naj pifelo slovenski SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice in društ. zadeve. Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirnna in domača vina, izvrstno Žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! — , JOŽE POLAČEK, 686 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu jemo raznovrstne »UHRfl HMM ™ mM po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem J. J DVORAK