ISKRA glasilo delovnega kolektiva
tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj
1956 št. 4
junij julij Izdaja:
Upravni odbor Ureja:
Uredniški odbor
Glavni urednik:
Franc Tičar
Odgovorni urednik:
Tune Dovjak,
Zlato po-lje, Kranj
Naslov uredništva: Tovarna »Iskra«, ~ Gorenja Sava 6 telefon 231 do 234 (interna 425)
Osnutek
ea naslovno stran i-n zunanja oprema:
Danica Zgonc
Naslovna slika:
Počitniški dom »Iskra«
Klišeje izdelala
klišarna »Gorenjski tisk«,
Kranj
Tisk:
»Gorenjski tisk«
Kranj
VSEBINA:
1.	22. julij — praznik slovenskega ljudstva
2.	Iz zasedanj delavskega sveta (MŠ)
3.	Pravilnik o dodatkih na službena leta
4.	Kako letos dosegamo planske naloge (ing. G.)
5.	Livanje kovin pod pritiskom (ing. Štefan Sušnik)
6.	Odlomek iz varilne tehnike (Tine Mlakar)
7.	Skrb za kadre in njihovo vzgojo (Bogdan Napokoj)
8.	LMS od septembra 1954 pa do danes (Roman Vitez)
9.	Od „študija gibov“ k „študiju delovnih metod“ (dr. St. Lajevec)
10.	Naša anketa
11.	Slovo (Adolf Kosterov)
12.	Nekaj misli o delu obratne ambulante
13.	Vprašaj — mi ti odgovorimo
14.	Važnejši članki iz revij in časopisov v naši knjižnici
15.	Križanka
Naklada: 2800 izvodov
praznik slovenskega ljudstva
„Hej tovariši...“ Ta znana bojna partizanska pesem nas v teh dneh, ko proslavljamo 22 julij, dan, ko je pred 15. leti počila na slovenskem prva partizanska puška, . spominja na veliko Narodno-osvobo-dilno borbo, kateri je posvečen tudi Dan vstaje — praznik slovenskega naroda. V teh dneh, v proslavljanju Dneva borcev, ki smo ga letos prvič praznovali in v praznovanju Dneva vstaje, marsikdo od nas Pad razmišlja. V svojih spominih se radi vračamo v one dni, ko so širom naše, takrat strte in zasužnjene domovine še odmevali streli mitraljezov in treski granat, radi se spominjamo dolgih, neprespanih, temnih in deževnih noči, ko smo stopali v dolgih kolonah po neskončnih partizanskih poteh, ki niso imele meja. Spominjamo se svojih tovarišev, s katerimi smo delili težke trenutke revolucionarnega boja in v spominih ponovno preživljamo dogodke tistih dni, v. kolikor čas že ni izbrisal v naših spominih jasnih obrisov teh velikih doživetij.
Lepi so ti spomini... lepi in veličastni! Ne samo zaradi svoje zgodovinske vrednosti, temveč zato, ker nas vežejo na del našega življenja, ki je takrat, v času odločilnega boja za. našo nacionalno osvoboditev in nov družbeni red, zahtevalo1 vso človeško energijo, ves razum in pogumno srce. In v tistem življenju, v dolgih neprespanih in mrzlih nočeh, v lakoti in trpljenju,, boju in krvi, so vstajali novi ljudje z novim duhom — vstajala je nova domovina.
Ta' nov revolucionarni duh je v srcu slehernega poštenega človeka budil nove življenjske nazore, budil je občutek samozavesti, odločnosti in vrednosti svoje lastne osebnosti v procesu naslajanja novega socialističnega reda in novih demokratičnih družbenih odnosov. Sleherni človek je takrat začel spoznavati zgodovinsko dejstvo', da je nastopil čas, ko naš narod stopa v obdobje, ki j,e za delavski razred Jugoslavije pomenilo dosego tistih ciljev, za katere so že pred mnogimi desetletji umirali na barikadah pariški komunardi in za katere
Zbor Prešernove brigade 1944
se še dandanes bori delavski razred mnogih dežel.,
In ko letos, ko že več kakor 11 let molči orožje, gledamo na sadove svojega boja, trpljenja in znoja, smo lahko zadovoljni z uspehi, ki so jih naši jugoslovanski narodi dosegli v tem relativno kratkem zgodovinskem obdobju. Danes lahko trdimo, da velika revolucionarna preobrazba in ogromni uspehi na gospodarskem in družbeno-poli-tičnem področju nima primere v povojnem obdobju. To pa zato, ker so jugoslovanski narodi v to preobrazbo in uspehe vložili vso Svoj o energijo in voljo za dosego ciljev naše socialistične revolucije.
To je veliko delo vseh naših narodov! Delo, katerega vrednost in obseg lahko presojamo z zadovoljstvom in ponosom. Naši narodi so si v tem' času vztrajno^ prizadevali in si še danes prizadevajo z vso svojo ustvarjalno energijo zgraditi čvrste gospodarske osnove in nove socialistične odnose v družbeno-političnem življenju. Pri tej nenehni ustvarjalnosti pa se naši narodi prav Liko vztrajno borijo za mirno sožitje med narodi in mirno graditev boljše prihodnosti. Velike so žrtve,, ki smo jih dali in ogromni so napori naših ljudi, ki spremljajo to našo pot. Toda vse tb ni bilo in ni zaman, kajti na ruševinah- starega življenja klije mogočna rast novih ljudi in nove Jugoslavije.
Iz zasedanj delavskega sveta
Delavski svet je na svojem tretjem rednem zasedanju dne 30. maja po dnevnem redu obravnaval več važnih vprašanj. UO je podal pismeno poročilo, katero so dobili vsi člani DS in se je na podlagi tega poročila razvila obširna razprava.
Tarifna komisija je predložila UO pravilnik o dodatkih na službena leta. (Ta pravilnik priobčujemo na drugem mestu). Pravilnik sam je UO z malenkostnimi spremembami osvojil. DS je pravilnik potrdil tako, da bodo od 1. maja 1956 dobili vsi nekvalificirani, polkvalificirani in kvalificirani delavci predvidene dodatke na efektivne ure. Na predlog UO je DS soglasno potrdil spremembe tarifnega pravilnika podjetja. Med razpravo je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj ni več v veljavi premijski pravilnik in kaj je z denarjem,, ki je bil namenjen za premije. Predsednik DS je odgovoril, da je bil premijski ; pravilnik razveljavljen .od okrajnega ljudskega odbora, ki je tudi prepovedal vsa ...izplačila na račun premij. Denar, ki je bil določen za izplačilo premij, ne bo izgubljen, tpač pa bo upoštevan pri izplačilu viška plač. Znesek za premije se določa po višini viška plač in sicer 30°/o celotne vsote.
UO je odobril tarifne postavke uslužbencev obratne ambulante. Tarifne •postavke so v sorazmerju z uslužbenci v podjetju.
Ugotovljeno je, da je pri nekaterih naših artiklih nastala precejšnja stagnacija na domačem tržišču. Posledica te stagnacije so vedno večje zaloge. UO je resno pričel misliti na znižanje cen nekaterim našim proizvodom, po katerih je sicer povpraševanje, a jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kupci ne morejo kupiti. Tako potrebujejo prosvetne ustanove v letošnjem letu nad 200 kom. ozko tračnih tonskih kinoproiek-
PočitniŠKi dom »Iskra«	Foto: Abe
torjev, ne razpolagajo pa z zadostnimi finančnimi sredstvi, če bi jih kupih po sedanji ceni. Ozke kinoprojektorje smo prodajali po ceni, ki je bila določena na osnovi razvoja in proizvodnje na obrtniški način. Sedaj pa so proizvodni postopki ustal jeni in teče delo na tekočem traku, kar nedvomno vpliva na ^nižanje lastne , cene, ki je padala zaradi boljših proizvodnih postopkov.
Glede kreditiranja ozkih in normalnih kinoprojektorjev za Turčijo, pa je vpdštvo podjetja podvzelo potrebne korake pri merodajnih ustanovah. Vodstvo podjetja je sprožilo tudi vprašanje ustanovitve novega podjetja za izposojanje kinoprojektorjev pod pogoji, ki bi bili ugodni za koristnike.
Z ozirom na vse večje potrebe v našem transportu, sedanji vozni park ne samo da ni zadosten, temveč ni več kvaliteten in ne more izvrševati vseh nalog brezhibno. Komisija za osnovna sredstva je predlagala likvidacijo dveh avtobusov TAM tipa Pionir, ki sta v zelo slabem stanju in se namesto teh nabavita dva nova avtobusa, likvidirane pa odproda po najvišji dnevni ceni.
DS je to likvidacijo soglasno odobril in tako bo naš prevozni oddelek dobil dva nova avtobusa in pa* nov osebni avto Fiat, katerega nabavo je DS odobril že na enem izmed prejšnjih zasedanj, samo s spremembo, da je nova nabavna cena 4,766.300 din, ker šo se cene medtem znatno povišale. Na povišanje cen je zlasti vplivalo povišanje prometnega davka,, kateri je bil uveden meri tem, kjo je bil sprejet prvotni sklep.
Družbeni plan za prve štiri mesece ni bil dosežen, kar se razvidi iz poročila UO. Manko je 83 milijonov. Vzroki, da nismo dosegli predvidenega plana so: 37o]o internega značaja, 49o/o pomanjkanje! materiala in 13,5o/o izpad električne energije. Vzroki internega značaja ležijo 'ravno v izdelavi o-rodij in temu vprašanju je DS posvetil posebno pažnjo. Čestoi se dogaja, da se že na polovico izdelana orodja odložijo in na račun tega prično izdelovati nova orodja. UO je že sprejel sklep, da tehnični sektor izdela do konca meseca maja točen plan izdelave orodja: i Plan sam mora obsegati podatke, za katere artikle, , katera orodja in v kakšnih rokih bodo ta orodja izdelana. Ta problem bo UO še proučil in o lem poročal DS..
Tovarna elektro-radio-mehanike Šmarje-Koper je vložila; prošnjo za sprejem v ponovno službo našega bivšega nameščenca, ki je zaradi boljših finančnih pogojev, odšel k temu podjetju v službo. UO je odklonil to prošnjo v zvezi s sklepom prejšnjega UO/
da ga podjetje ne bo sprejelo, kar je DS potrdil.
Prodaja naših artiklov je v prvih štirih mesecih potekala dokaj ugodno, le struktura se je spremenila v korist izvoza. Po finančnem in kvantitativnem kriteriju zavzema telefonija prvo mesto in za njo se razvrstijo instrumenti, avtoelektrika, kinoprojektorji, selenski usmerniki in z ne malo udeležbo razne usluge.
UO je obravnaval tudi predlog tehničnega sektorja, da se podaljša provizorij selenske-ga oddelka za 22,4 m, s čemer bi ta oddelek pridobil 276 m2 površine. S tem v zvezi bi se znatno povečala proizvodnjia usmernikov. Predračun za predlagano adaptacijo znaša 5,7 milijona din.
Predvidena adaptacija vratarnice in prevzemnega oddelka je nujna, ker je znano, da v tovarni primanjkuje prostorov. Ker stavba ni sposobna, da se adaptira za proizvodne prostore, se bodo v projektirano prvo nadstropje naselili administrativni oddelki in th: priprava dela!, kontrola, investicije in personalni oddelek. Večja in manjša konferenčna soba bo rešila marsikakšen problem, ki je sedaj dnevno skoro nepremagljiv. Predračun za to adaptacijo pa znaša 17,82 milijona din. UO je vse te predloge temeljito pretresel in se je strinjal s temi adaptacijami. Ugotoviti pa je treba možnosti finansiranja, zato bo UO o tem še sklepal in poročal na eni prihodnjih zasedanj DS.
Predlog referenta HTZ za nabavo fluoro-grafskega aparata je UO odložil vse dotlej, dokler se ne zve za ceno in možnost plačila takega aparata. Fluorografski . aparat znamke Philips bi bil instaliran v naši obratni ambulanti in je tudi Zavod za socialno zavarovanje pripravljen prispevati 3 milijone din. Zvezni republiški svet] za gospodarstvo pa je zagotovil vso svojo pomoč v zvezi z uvoznimi faktorji.
Stanovanjska komisija je predložila UO pravila samskega doma na Planini in predlog za uvedbo ekonomskih najemnin. UO je že pristal na popravilo električnih instalacij po odločba tajništva za gospodarstvo, OLO Kranj. Za ostala popravila, ki bi po predračunu znašala ca 1 milijon, pa je zahteval UO točno finančno stanje samskega doma. Predlagane ekonomske najemnine se zdijo UO odločno previsoke. O leh cenah mora praviloma najprej sklepati svet doma, ki je prvi zainteresiran na uvedbi ekonomskih najemnin in na podlagi-teh sklepov bo razpravljal UO. Sklenjeno pa je,, 'da bodo morali vsi stanovalci,‘(ki niso zaposleni v našem podjetju od 1. junija plačevati- ekonomsko najemnino in to: 1.815 din v moškem in 1.125 din v ženskem samskem domu
Za 'razvedrilo partij e šaha v Počitniškem domu »Iskra« Foto: • Abe
za ležišče na mesec. Najemnina za prazno sobo ne sme znašati več kot 450 din in je UO odbil predlog za din 595 za sobo s tremi ležišči. DS je potrdil predlog UO', da na podlagi poročila domskega sveta izdela predlog' o povečanju najemnine (ekonomske) v samskem domu in predloži v sklepanje DS.
Na UO prihaja vedno- več prošenj s strani raznih organizacij in društev, za denarne podpore in druge prispevke. UO je zavzel stališče, da nimamo sredstev za dajanje takih podpor in jih tudi v bodoče ne boi dodeljeval. Slično je s prošnjami za avtobuse, ki se bodo posojali samo članom našega kolektiva. Kljub prepovedi nadaljnjih uslužnostnih del v tovarni, s strani članov kolektiva, še vedno prihajajo prošnje za razna uslužnostna dela, ki naj hi bila izvršena po> delovnem času. Ker do sedaj ni bilo mogoče izvajati uspešne kontrole nad izvrščvanjem takih del in ken sni se prošnje cesto izkoriščale, je UO sklenil, da se taka dela začasno- ustavijo. S tem v zvezi je DS sklenil, na(j UO prouči^ če so in kakšne so možnosti za dodeljevanje u-slug na način, ki bi zagotovil zadostno kontrolo nad izvajanjem odobrenih uslužnostnih del.
Komisijam prejšnjega DS je ravnotako potekla mandatna doba kot DS, zato je bilo potrebno, da se postavijo nove komisije. Komisije imajo nalogo proučevati posamezna poročila pred zasedanji DS ter na njih poročati o ugotovitvah in dajati predloge. Postavljene so bile naslednje komisije:
gospodarska komisija “(predsednik Tone Dovjak),
komisija za investicije .(predsednik ing. Alojz Grčar),1
personalna komisija (predsednik Zore Novak),	|
g
komisija za plače (predsed. Milan Regovc),
komisija za prošnje in pritožbe (predsednik Andrej Varl),
komisija za organizacijska vprašanja (predsednik Anton Kump).
Investicijsko poročijo, ki je vsebovalo predlog nabave opreme v inozemstvu in rekonstrukcijo tovarne je po vsestranski razpravi DS osvojil in v zvezi s tem odobril posojilo 2(30 milijonov din v banki. To posojilo se bo tiporabilo za nabavo v inozemstvu in se bo odplačevalo sedeni let s polletnimi anuitetami 14 milijonov din. Posojilo okraja din 207 milijonov pia še bo uporabilo za izgraditev orodjarne in nadzidavo objekta 07 (prevoz, prevzem, vratarnica). DS je odobril najetje posojila. UO je predložil spremembe in dopolnitve k tarifnemu pravilniku. DS je te spremembe soglasno odobril. Določitev procenta viška plač pa je odložil do prihodnjega zasedanja, ko bo obravnavan premijski pravilnik. Sprejet je bil tarifni pravilnik Iskra servisa Ljubljana s popravkom, da se tarifna postavka vodje servisa izenači s tarifnimi postavkami šefov predstavništev. Potrjena so bila sistematizirana mesta pri predstavništvih. Hi-giensko-tehnična komisija je dobila svojega predsednika, tov. Alojza Rajglja.
Komisija zli osnovna sredstva je predložila odpis 72 komadov izrabljenih stolov. DS je odpis odobril. Stoli se morajo nadomestiti z novimi in za to se odobri znesek' 126.000 din iz sklada za nadomestilo.
Na četrtem zasedanju DS, dne 7. 6. 1956 je bil sprejet sklep, da bo naše podjetje prispevalo okrajnemu odboru SZDL Kranj za organiziranje proslave 20 letnice tekstilne stavke v Kranju,, 1 milijon iz fonda za ‘prosto razpolaganje. Nikakor ph ne moremo prevzeti še kakšnih drugih obveznosti kot so izdelava značk, ozvočenje, prevozna sredstva itd. V kolikor bodo proste kapacitete in bi take usluge izvršili, je to treba zaračunati kot vsakemu drugemu naročniku.
Na zaključni račun Industrijske šole ni bilo nobenih pripomb in je bil zaključni račun soglasno odobren. Ddobren je bil tudi popravljeni zaključni račun doma učencev Industrijske šole Iskra za leto 1955/54 in za leto 1955.
Zaključni račun samskega doma na Planini, ki sicer izkazuje nekaj dobička, je DS odobril. Predsednik UO je v zvezi s tem zaključnim računom povedal, da v zadnjih letih ni bilo nič vloženega v obnovo inventarja in ostalih osnovnih sredstev. Ker pa so potrebe po obnovi velike, bi bil ta presežek odločno prenizek, če se hoče popraviti najnujnejše.
PRAVILNIK
o dodatkih na službena leta
A. Namen dodatkov
čl. 1
Da bi se moglo zagotoviti določeno napredovanje v prejemkih tudi starejšim nekvalificiranim, polkvalificiranim in kvalificiranim fizičnim delavcem z daljšim delovnim stažem, zlasti iz razloga, ker zaradi svoje starosti ne morejo pridobiti višje kvalifikacije, se uvajajo dodatki na službena leta.
čl. 2
Poleg osnovne plače pripada članom kolektiva kakor to predvideva 1. čl. tega pravilnika ob izpolnjevanju določenih pogojev še dodatek na službena leta.
R. Upravičenost do dodatka in njihova višina
čl. 3
Dodatki na službena leta pripadajo fizičnim delavcem od 1. do 6. delavske grupe. Dodatki so z ozirom na delazmožnost razvrščeni v dve grupi in to posebej za moške in posebej za ženske.
čl. 4
Dodatki za moško delovno silo so razvrščeni v tri skupine in sicer:
1.	skupina od 20—25 let službe
2.	skupina od 25—30 let službe
3.	skupina nad 30 let službe.
čl. 5
Dodatki za žensko delovno silo imajo tudi tri skupine in sicer:
1.	skupina od 18—22 let službe
2.	skupina Oid 22—26 let službe
3.	skupina od 26—30 let službe.
čl. 6
Višina dodatkov obeh grup je določena za:
1.	skupina 2.— din na uro
2.	skupina 3.§®- din na uro
3.	skupina 4.— din na uro.
C.	Obračun in izplačilo dodatkov
čl. 7
Dodatki se obračunavajo na efektivne ure in se izplačujejo skupno s plačami vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec.
D.	Sredstva za dodatek čl. 8
Sredstva za dodatek na službena leta se Črpajo iz tistega dela dobička, ki je po odbitku fonda za premije določen za razdelitev med kolektiv.
E.	Končne določbe čl. 9
Vsak upravičenec do dodatka, če misli, da mu je ta napačno obračunan, ima v treh dneh po obračunu pravico zahtevati ponoven obračun. Ce se s ponovnim obračunom ne strinja, ima pravico pritožbe na Upravni ojdbor in sicer v 8 dneh po izvršenem ponovnem obračunu.
čl. 10
Pravilnik o dodatkih na službena leta velja tedaj, ko ga potrdi delavski svet podjetja, uporablja pa se od 1. maja 1956 dalje.
Kranj, dne 22 6, 1956.
Predsednik DS:
Anton Seljak 1. r.
Ta pravilnik je sprejel delavski svet podjetja na svoji seji dne 30. maja 1956.
Kako letos dosegamo planske naloge
Po družbenem planu smo imeli za prvih pet mesecev letošnjega in lanskega leta predvidene sledeče vrednosti za proizvodnjo:
	1955	1956
	v milj. din	v milj. din
januar	300,—	328,7
februar	300,- -	342,6
marec	337,—	370,9
april	325,—	342,6
maj	325,	342,6
Skupno:	1.587,—	1.727,4
Dosegali pa	smo sledeče vrednosti:	
	1955	1956
	v milj. din	v milj. din
januar.	243,6	293,3
februar	294,6	264,5
marec	357,5	394,B
april	337,6	358,9
maj	339,—	338,7
Skupno:	1.572,3	1.649,4
ISKRA PAVILJON na G. R. v Ljubljani — Pogled V kino-kabino
Foto: Forjan '	\	1	- ■ ■ ■
Iz gornjih podatkov vidimo, da v prvih mesecih letošnjega, kakor tudi lanskega leta družbenega plana nismo dosegli. V lanskem letu smo bili koncem aprila v zaostanku za 25,3 milj. din, dočim smo bili letos koncem aprila ,v zaostanku za 78,-gi milj. din, to je za {3 In pol delovnih dni. Čeprav 5 in pol dnevni zaostanek ni znaten, bomo morali zaradi močno zasedenih kapacitet napeti vse sile, da se bomo v prihodnjih mesecih približali družbenemu planu.
Lepše podatke pa dobimo, če primerjamo letošnjo in lansko proizvodnjo. Z veseljem lahk,o ugotovimo, da smo letos v istem času izdelali za 77,1 milj. dinarjev več kot v lanskem letu, ali za približno 60/0. To nam dokazuje, da še vedno nenehno dvigamo proizvodnjo1, kljub temu, da smo letos imeli dodatne zastoje zaradi pomanjkanja električne energije. vKer so kapacitete v glavnem zasedene, večjo proizvodnjo v letošnjem letu. lahko pripisujemo dvigu storilnosti,, kar pa mora nujno, prispevati k dvigu življenskega standarda, v kolikor * bodo šla isto pot tudi vsa ostala jugoslovanska podjetja.
Kovine vlivamo pod pritiskom na posebnih strojih. Velika trdnost komadov, tanke stene, velika točnost zato pa majhna obde* lava ter možnost vlivanja kompliciranih komadov, dajejo prednosti temu načinu livanja pred livanjem v pesek ali kokile. Zato se vlivanje kovin pod pritiskom uporablja vedno več, posebno v drobni industriji. V tej panogi livanja sta se z razvojem pojavila dva pojma - • brizgani liv (Spritzguss) in stisnjeni liv (Pressguss). Ogledali si!b'omo. razlike v postopku in vzroke, ki so do tega privedli.
V	knjigi „Technologie der Maschinenbau-stoffe“ navaja avtor, da lahko brizgamo tudi medenine, a zaradi visokega tališča (900 dd 1000° C) in velike izgibne mere nastopajo velike težkoče. Zato se tu uporablja stisnjeni liv (Warmpressguss), kjer se testasta (kašasta) snov potiska v kalup. Posebne stroje za ta način livanja izdeluje firma „Polak Praga“ in „Èckert Nürnberg“.
V	knjigi „Standardni alatni celici“ avtor trdi, da se stroji za brizganje kovin uporabljajo zâ obdelavo kovin z nizkim tališčem, a na strojih za stiskanje (presovanje) se lahko vlivajo skoro vse neželezne kovine z vi-i sokim tališčem v vseh stopnjah od testljive do popolnoma tekoče oblike. Avtor razlikuje postopek brizganja ali stiskanja kovin po tem, da pri stiskanju talimo kovine zu-
naj stroja in jo vlivamo v hladno komoro. Tolmačenje razlik na tej osnovi ni pravilno.
Kakšne so težkoče, zakaj in kje nastopajo, v literaturi ni najti podatkov.
V obeh slučajih kovine raztalimo v peči, kjer jo s primerno posodo zajemamo, vlivamo v pripravljeni prostor v orodju ali stro-
b -izmeloči
ju ter jo z velikim pritiskom (do 500 in več atm.) potisnemo v kalup.
Ogledali si bomo diagram stanja zlitine baker-cink. -	: .
Cink ima tališče pri 419° C, točka, A v diagramu. Baker sej tali pri 1083° C. točka B, Nad zgornjo krivuljo A—B je vsa zlitina raztaljena, pod' spodnjo krivuljo A—B je zlitina strnjena. Med obema krivuljama — šrafirana ploskev je zlitina kašasta. Ta del zlitine je raztaljen in pomešan s trdnimi kristali, ki so se izločili.
Medenine imajo tališče od 900 .-1000° C. Zato jim odgovarja zgornji del diagrama: Ko zajamemo raztaljena medenino v loncu, jo nesemo in vlijemo v sorazmerno hladno orodje (300° C), se nam ohlaja. Zasledujmo ta potek v diagramu. Bavnina L, II,, nam predstavlja zlitino za 15o/o cinka in 85% bakra (tombak). Tik nad točko I. je vsa zlitina raztaljena. Z ohlajanjem se v točki I. začno izločati trdni kristali zlitine z 10% cinka in 90% bakra, kar odgovarja točki III. Z ohlajanjem do točke II. se strdi vsa zlitina. Nestrnjeni del tik pred točko II. ima sestavo 22% cinka iri 78% bakra. Pri počasnem strjevanju se med kristali vzpostavi ravnotežje, da ima, strnjena zlitina gornji sestav tombaka. Pri hitrem ohlajevanju (preko kritične hitrosti) je sestav strjene zlitine neenakomeren. Notranje prekristalizacije v tem primeru ne bomo obravnavali.
118 iskra II/4
Pri segrevanju raztaljene kovine nad točko I. strelni zlitina za tem, dfa V sebi vzpostavi ravnotežje. To ravnotežje je zanjo samo na zgornji krivulji A—B, zato se začne iz nje izločati cink. Cink ima vrelišče pri 915° C, zato takoj po izločitvi intenzivno vre in brizga na vse strani, še močneje kot močno vrela voda, saj je takoj po izločenju segret nad svoj e vrelišče. Pri dotiku s kisikom oksidira. Z izločanjem cinka se spreminja sestav zlitine..
Da se umaknemo neprijetnemu obnašanju cinka, segrejemo medenino samo do točke
I.	ali malo nad, njo. Na poti do orodja se ta medenina ohladi pod točko I. in postane kašasta, testljiva. To kašasto kovino potisne bat stroja v zaželjeno obliko v orodju. Zato
0	10	20	30	40	60	60	70	. 80	90	100
ulezni % bakra i
1	_____i______■	■______,______i______■	■	.	■	i
100	90	80	70	60	50	40	30	20	Iß 0*
uiezni /o cinka
mora biti pot od valja, kamor smo kovino vlili pa do oblike, kamor smo jo z batom potisnili, čim krajša in ravna, da se kovina ne ohladi do točke II. Ta pogoj narekuje značilno izvedbo orodja za stisnjeni liv. Pri, stisnjenem livu je cilinder, kamor kovino vlivamo, izstružen v orodju. Ta valj se hitro obrabi,.s tem je izrabljeno tudi orodje. Kašasta medenina iz valja ne teče skozi ozko špranjo v kalup, dokler jo z batom vanj ne potisnemo.
. V diagramu stanja za aluminij se te krivulje stisnejo v eno točko (tališče aluminija)
oziroma v kratko črto (zaradi primesi). Pri segrevanju nad tališče tu ne nastopa nikako vretje izločenih primesi, zato aluminij lahko segrejemo visoko niad tališče. Malenkostno ohlajanje nam ne dela težav. Zato za livanje aluminija pod pritiskom uporabljamo izvedbo orodjia za brizgani liv. Pot kovine ¡od valja do oblike je lahko zavita in daljša, ker kovina „tenko“ teče. Valji, kamor kovino vlivamo, j,e sestavni del stroja; izrabljenega lahko zamenjamo brez vsakih posledic za drago orodje ter delamo dalje.
Pri vlivanju aluminija v izvedbi orodja za stisnjeni liv vložimo na dno valja azbestno ploščico, da kovina ne steče sama v kalup. Kovina tu ni kašasta. Ko bat pritisne na kovino, ta predre azbestno ploščico in pod pritiskom izpolni kalup; vendar je to le rešitev v sili.
Obstoja še možnost, da razen medi segrejemo malo nad tališče tudi vsako drugo kovino in jo na pol strnjeno (ker se trenutno v;sa ne strdi) stiskamo v obliko (stisnjeni liv). Tu so nam potrebne večje sile, s tem pa nastopa večja obraba strojev in orodij, čeprav je toplotna obremenitev orodij malo manjša. Površina takih izdelkov ni dobra; takoj opazimo, da je bila kovina prehladna.
Zato uporabljamo za livanje vseh kovin pod pritiskom razen medenine, ki vsebuje cink s „prenizkim“ vreliščem, le brizgani liv zaradi gospodarskih ozirov pri strojih in orodju. Stisnjeni liv tudi v drugih ozirih nima prednosti, zato zanj stroji v splošnem niso grajeni.
Švicarska firma „Bühler“ označuje svoje stroje kot „Druckgussmaschinen“. Posebne izvedbe za stisnjeni liv nima. Firma „Polak“ jih imenuje „Pressgussmaschinen“) vendar ima samo model 408 posebno prirejen za stisnjeni liv.
Stroji malih kapacitet so izvedeni tako, da "j,e v stroj vgrajena tudi peč, ker bi se sicer mala količina materiala pri prenašanju prehitro strdila. Kovino lahko v tej peči talimo ali samo držimo raztaljeno in jo naravnost iz kotliča brizgamo v kalup.
Dr. ing. Paul Schimpke: Technolögie der Maschineinbaustoffe, Leipzig 1945 B. N. Trifunovič: Standardni alatni celici, Beograd 1954
D&t/iiiajte v ¿vaje ataulo-
I
ISKBA. II/4 1|0
Tine Mlakar
Odlomek iz varilne tehnike
Varilci smo pred ustanovitvijo „Društva za varilno tehniko“ le delno poznali bistvo menjanja polov pri varjenju legiranih jekel ali jekel sploh.
Naša varilna šola v Ljubljani in v Mariboru si je s svojimi strokovnjaki v tej smeri že precej utrla pot, predvsem v spoznavanju in pomenu obločnega pa tudi plamenskega
Enosmerni lok-elektroda na + polu
in drugih načinov varjenja. Naši domači strokovnjaki, predvsem iz Tehnične visoke šole v Ljubljani, so bili na pravi potj, ko so leta 1951 ustanovili Društvo za varilno tehniko; to je več kot priznanje, saj so se uveljavili na mednarodnem področju varilne tehnike z referati iz te panoge, ki je zelo važna za našo industrijo.
Qmembe vredno je dejstvo, da je naša tovarna član društva, kakor tudi nekaj varilcev iz kolektiva, ki s svojim pridobljenim znanjem že koristijo skupnemu prizadevanju kolektiva pri dosegi kvalitetnejše izdelave raznih predmetov. Našo knjižnico pa bosta v bližnji bodočnosti obogatila še en ali dva izvoda mednarodnega varilskega slovarja, v katerem bo prvič v zgodovini strokovnih dogajanj upoštevana slovenska varilska terminologija. Na mednarodnem zasedanju varilskih strokovnjakov v Zürichu septembra 1955 so bili v vseh komisijah zastopani naši strokovnjaki. V počastitev tega dneva pa je izšel tudi strokovni časopis „Technische Rundschau“. 36/55, ki j'e skoro ves svoj' prostor posvetil temu dnevu z referati in strokovno-poučnimi članki iz varilne tehnike.
Iz tega ¡časopisa posnemam članek, ki opisuje električni oblok in njegovo funkcijo takole:
Učinek obloka in njegova temperatura, to se pravi kalorični učinek, \ nikakor ne sledijo .Ohmovemu in Joulovem zakonu, ki ju poznamo iz nauka o elektriki, ker oblo-
kovega upora, ki ga računsko lahko določimo, ne moremo brez nadaljnjega vstaviti v enačbo kot faktor R v ohmih. Znano je, da je za dosego električnega preskoka 1 mm široke zračne reže potrčbna napetost 2000 V pri 50 Hz (pri določenih 'atmosferskih pogojih — opomba prevajalca).
Za vžig in nepretrgan oblok pri varjenju z elektrodo pa zadostuje že napetost 20 do 30 V. Ta pojav tolmačijo tako, da je pri vžigu postal oblok joniziran vodnik, v katerem ni praktično nobenega upora več. Ta ato-marni pojav se odigrava v električnem ob-loku na sledeči način:
Po teoriji obloka prevzame negativni pol vlogo katode in s tem emisijo elektronov. Te elektrone pritegne z veliko silo anoda ali pozitivni pol. Elektroni razbijajo na svoji poti v območju obloka nahajajoče se zračne in plinske atome. Z razbijanjem celotnega skupa atomov ostanejo prosti ostali elektroni, katere prav tako pritegne anoda. Osta-lj atomi, takozvani j oni, so pozitivno nabiti in se vsled tega vračajo k negativnemu polu katode.
Razpad1- v elektrone in jone imenujemo v tem slučaju sunkovito johizacijo. V električnem obloku nastane urejen tok, v katerem tečejo vsi elektroni od katode k anodi in joni od anode 'h katodilll glej skici 1 in la.
Enosmerni lok-eleklroda na-polu
Elektroni ustvarjajo pri udaru na anodo temperaturo, ki po najnovejših meritvah-znaša 5000 do 6000° K*. Tudi joni povzročajo pri udaru na katodo temperaturo, ki pa j,e za pribhžno 500° K nižja kot na anodi.
Poznavanje temperaturne razlike obeh polov je za varilca zelo važno, ker je dobro znano, da je temperatura na pozitivnem polu večja kot na negativnem ter ima zato; varilec z izbiro polaritete možnost dovajati
manjšo ali večjo množino toplote elektrodi ali predmetu.
Da se v električnem obloku sprošča ogromna energija dokazuje dejstvo,, da se lahko vari v vseh pozicijah, torej tudi nad glavo.	'U' V/
En del varjenja se odigrava v samem ob-loku — glej skico 2, kjer se konica elektrode v veliki vročini in z veliko hitrostjo stopi in v obliki zelo majhnih kapljic potuje na zvarno mesto, ki je v hipu stopljeno ne glede na velikost komada. Ta proces imenuje pisec članka transport kovine. Varilno mesto se brez ozira na velikost predmeta trenutno raztopi tako, da se v najkrajšem času
jenju nastala nesnaga in nezaželjeni plini dvigajo proti vrhu ohlajajoče se varilne kopeli.
Pri neoplaščenih elektrodah tega ni, ker se zvarno mesto prehitro ohladi in ostane vsa preje imenovana nesnaga kot vključki v zvaru. Oplaščena elektroda ima nalogo držati varilno kopel čim dalj časa tekočo in je zato tudi prevzela vodilno vlogo pri obločnem varjenju.
Karakteristika oplaščene elektrode je ta, da:	j:."	V;.:
ii kolikor mogoče ščiti zvar pred vdorom kisika in dušika,
2.	preprečuje ohlajevanje zvarnega mesta,
varilno elektroda
'N ¡n 0 i zrak
varujoča plinska obloga
zona delcev, ki reducirajo in ščitijo pred tvorjenjem n ¡tri do v
Shematičen prikaz metalurškega procesa pri varjenju z oplašč e no elektrodo.
skica 2
stvori varilna kopel in s tem izvrši varjenje. Samo varjenje je pravzaprav vlivanje v majhnem merilu. Razlika je samo ta,, da se izvrši uravnoteženje, oksidacija, ohlajevanje in drugo mnogo hitreje kot pri livarskem procesu.
Prej, smo že omenili, da se suče temperatura obloka do 6.000° K in to le na konicah obeh polov. „Transport kovine“ in zvarno mesto ne dosežeta te temperature, saj je znano, da vre železo pri 3000° C. Temperatura zvarnega mesta pri varjenju pa leži višje kot pri vlivanju in bo znašala približno1 2000° C. Dokaz je dejstvo, da se vsa pri var-
3.	pri istočasnem nanašanju materiala varuje važne legurne komponente pred prevelikimi izgubami v samem obloku,
4.	pomaga izgorevanju škodljivih elementov kot sta fosfor in žveplo,
5.	u'ravnava oblok s tjem, d(a plašč pozneje odgoreva,
6.	stabilizira oblok za dosego boljšega na-varjenja in preprečuje brizganje,
7.	omogoča dober var z enosmernim ali izmeničnim tokom pri pozicijskem, kakor pri lepotnem varjenju.
* n° K (Kelvin) = (x 273.16)° C
Bogdan Napoicoj
Skrb za kadre in njihovo vzgojo
(nadaljevanje)
To novost sta podrobneje opisala tovariša ing. Lavrenčič in ing. Baloh v poročilu z njunega študijskega potovanja po Angliji. Med drugim sta se mudila v tovarni „Automatic Telephone & Elektric Co Ltd.“, Strowger Works v Liwerpoolu (ATM). Posredovala sta nam dragocena opažanja in prizadevanja tamkajšnjega vodstva za dosego čimvečje delovne storilnosti in ustvarjanja čimboljših medsebojnih odnosov znotraj samega podjetja. V naslednjem se bomo seznanili z načinom postopanja z novovstopajočimi, kakršnega so uvedli v omenjenem podjetju, katerega pa bi z morebitnimi manjšimi spremembami uvedli tudi pri nas. Spremenili bi postopek sprejemanja v toliko, da bi bil sprejem le ob določenih terminih; tako bi sprejem zajel večje število novih delavcev, kar bi olajšalo delo v šoli za priučevanje. S tem bi se namreč v delavnici omenjene šole zbrale vedno zaključene skupine ljudi in bi tudi inštruktorji imeli vedno polno zaposlitev. V podjetju ATM sprejme personalni referent določeno število delavčev iz posredovalnice in se z njjimi zadrži v razgovoru, kjer se prepriča o njihovi upravičenosti in možnosti zaposlitve. Takšen razgovor je odločilnega pomena za sprejem v podjetje. Ta, ki jih sprejema, je starejši moški z življenski-mi izkušnjami in izkušnjami v vodstvu ljudi. Ce ta ugotovi, da prišlec odgovarj,a vsem zahtevam podjetja, ga pošlje na zdravniški pregled k tovarniškemu zdravniku. V omenjenem angleškem podjetju zdravnikov izvid ne vsebuje podatkov ali omembe kakršnekoli hibe ali bolezni. To seveda iz čisto razumljivih razlogov. Zdravnikov izvid se glasi le:\ „Sposoben“ ali „Ne svetujem ga sprejeti“, ali „Sposoben za vsako delo, razen v zadimljenih prostorih“ in slično. Po pozitivnem rezultatu zdravniškega pregleda pozove naslednjega dne personalni referent, delavca ob določenem času v čakalnico personalnega oddelka. Kot pri nas, tako mora tudi pri njih prinesti s seboj osebne dokumente. Po registraciji in izstavitvi njegovega osebnega kartona se začne delavčevo delovno razmerje. Ko vsi delavci dobe še tovarniške legitimacije, gredo ,n).a ogled tovarne, kjer jim/ razkažejo glavne obrate, garderobe, buffet, namreč vse ono, kar je potrebno za gibanje po tovarni in življenje v njej. Iz vsega tega lahko posnamemo, da naš in angleški postopek bistveno nista tako različna. Brezdvomno se da naš dosedanji postopek brez večjih težav izpopolniti. Delavcem bi izročili še tovarniški pravilnik in navodila za varnost pri delu,.Ker razpola-
gamo s filmom o „Iskri“, ne bi bilo odveč, če jim ga zavrtimo. Tako imajo delavci možnost seznaniti se z vsem kar je zanje posebnega življenjskega pomena.
Za ¡navezovanje čimboljših stikov med ljudmi iz uprave in med novovstopajočimi ne bo odveč, če jih povabimo na skromen prigrizek, kakršen je običaj v zgoraj omenjenem podjetju, ker se bo pozneje pokazalo, kako velikega pomena so takšni dobri odnosi za samo vzdušje v tovarni. Dobro vzdušje namreč lahko občutno pripomore k povečanju delovnega poleta. Ta skupni sestanek koristno izrabimo v ta namen, da na domačnostni razgovor navežemo še osnovni pouk o:
1.	ustroju tovarne, o tem, kaj proizvaja, kam in komu svoje izdelke prodaja; delavcem se pojasni ustroj tovarne, omenijo se j'im glavni šefi in njihove naloge;
2.	delovnih odnosih, dolžnostih in pravicah delavcev, o nadurnem delu, o zaščiti mladoletnikov in žena, plačnem sistemu, prekoračevanju norm in nastanku norm;
3.	varnosti pri delu: osebni zaščiti, pravilnem zavarovanju delovnih mest, organizaciji varnostne službe v tovarni, dolžnostih in pravicah referenta HTZ; temu evejatuelno pridamo še ustrezen film o zaščiti pri delu;
4.	pouk s ciljem raztolmačiti in naučiti vsakega posameznika citati mezdni listek in mezdno listo.
S temi pojasnili dobe novbdošli delavci tudi kratek pouk o obnašanju na delovnem, mestu in gibanju v tovarni. Tako je zaključen prvi del sprejema urno plačane delovne sile. Vsi oni, ki ne potrebujejo priučavanja (čistilke, težaki, skladiščniki), odidejo na delovna mesta, ostali pa se napotijo v šolo za priučevanje. Tam jih sprejme poseben inštruktor. Njegova naloga je, da- ugotovi, za katero delo j,e kdo sposoben.
Osnovna naloga inštruktorja — psihologa je, da ustvari pri ljudeh vzdušje zaupanja in domačnosti. Med pogovorom jim razdeli papir, na katerega napišejo svojo življenjsko zgodbo, ki je na vpogled samo njemu. Nato dobijo delavci formularje za inteligenčni preizkus. To je neke vrste vprašalna pola, kjer posamezniki z več ali manj pravilnimi odgovori in rešitvami pokažejo svoje umske sposobnosti. Z ozirom na procente pravilnosti izpolnjenih nalog se. te oceni s točkami. Iles je da v omenjeni tovarni: ATM inteligenčnega preizkusa ne smatrajo kot absolutno merilo:,, .temveč se v večji meri oslanjajo na vtis, ki ga dobe o človeku pri osebnem stiku. Iz diagrama rezultatov se lahko tudi razvidi, da moški približno
40o/o ženske pa 30°/o pravilno izpolnjujejo naloge. Temu preizkusu sledi še preizkus za ugotavljanje spretnosti, ki obsega ob o j eroč-no montažno operacije, privijanje matic in natikanje podložk na stojne vijake.
Inštruktor izpolni na, podlagi preizkusov in opazovanj polo, ki obsega podatke o delavčevih moralnih, psihičnih in karakternih lastnostih, nadalje podatke o šolski izobrazbi in rezultate obeh preizkusov. Na osnovi te pole pa razporedi inštruktor posameznike na odgovarjajoča delovna mesta. Delavci se za bodoče delovne mesto v različnih oddelkih usposabljajo v šoli za priuČevanje. S tem se lahko posveti vprašanju priučevanja več pozornosti in temeljitosti. DobaP priučevanja igra važno vlogo, ker daje naslednje koristne ugotovitve:
1.	doba priučevanja postane krajša;
2.	izdatki za priuČevanje delavca postanejo manjši;
3.	postavitev delavca v polno produkcijo bo hitrejša;
4.	inštruktor lahko posreduje novincu koristne izsledke;
5.	tako vpeljani novinec bo hitreje našel zvezo s podjetjem.
V	šoli za priuČevanje sta dve delavnici: prva za strojno obdelavo, druga pa- je montažna. Strojna delavnica razpolaga z osnovnimi stroji za obdelavo. Kdor pride v montažno delavnico, naji se nauči spajkanja, ju-stiranja relejev in izbiralnikov, raznih kontrolnih operacij, navijanja, izdelave raznih žičnih oblik, obenem pa naj se nauči oboje-ročnega sistema. Dobo priučevanja na posameznih strojih ali operacijah odreja inštruktor z ozirom na delo, ki ga bo delavec opravljal ha delovnem mestu potem, ko bo zapustil šolo.
V	primeru, da išče zaposlitve kvalificirani delavec, se postopek sprejemanja nekoliko spremeni. Ta razlika obstoji v tem, da po sprejemu kvalificiranega delavca, ki ga ure-
»Iskra« avtobusi so štirikrat dnevno polni
Foto: Ferjan
Na letališču v Lescah pri Bledu
Foto: Ferjan	.	.	}
di personalni referent, pokliče slednji na razgovor tudi šefa delavnice, ki želi zaposliti delavca z določeno kvalifikacijo. Tako se vsi trije pogovorijo, zlasti o strokovnih vprašanjih, pri tem pa šef delavnice ali oddelka preizkusi znanje onega, ki išče zaposlitev: orodjarja izpraša šef orodjarne, rezkalca šef produkcije, električarja šef montaže, uradnika pa šef dotične pisarne itd. Predvsem je za nastavitev odločilnega pomena mnenje šefa. . Po sprejetju kvalificiranega delavca je treba tudi njega seznaniti z osnovami tovarne, šele nato pa lahko odide na odrejeno delovno mesto.
Opisani postopek in način izbora ali selekcije se je povsod, kjer so ga praktično preizkusili, izkazal prvič za rentabilnega, drugič pa kot močan faktor z ozirom na dobro počutje delavca na njegovem delovnem me-stu. Saj bo imel delavec pri vsem tem občutek, da se zanj nekdo osebno zanima, prav tako pa s tem preprečimo, da bi se posameznik z raznim povpraševanjem navzel že obstoječih -slabih navad. Samo tako bomo preprečili odhajanje ljudi, menjanje delovnih mest, služb in poklicev, dosegli pa bomo, da te i j udi tesneje priklenemo na njihova delovna mesta.
-Vsemu temu, kar je bilo napisanega doslej,, pa moramo dodati še nekaj, kjer jq uprava tudi našega; podjetja dosegla že za-vidne uspehe. To je prirej anje raznih tečajev, v katerih izpopolnjujejo naši delavci in nameščenci svoje strokofvpo znanje, na za-vršnih izpitih pa .dosegajo kvalifikacijo in visoko kvalifikaicjo v svojih strokah. V tem letu je bil organiziran rezkarski tečaj in tečaj za visoko kvalifikacijo telefonskih mehanikov. Tečajev za risarje in risarke je bilo že več, vsi pa so bili' organizirani z namenom, da se izpopolnijo vrzeli, ki so nastale v konstrukcijskem oddelku ter da se v istem zaposlijo moči, ki bodo za to delo imele potrebno kvalifikaiojo. Risarski tečaj
je trajal 4 mesece. Završni izpit je opravljalo 23 tečajnikov, uspešno opravilo pa 18 tečajnikov in tečajnic.
Tečaj za visoko kvalifikacijo se deli na dve veji: prva vključuje tečajnike kovinarske stroke, razdeljene v dva oddelka, v katerih se usposablja 46 tečajnikov, druga pa vključuje tečajnike elektrostroke, ki jih je 18. Solanjie poteka v popoldanskem času in sicer 3-krat v tednu. Enako se šolajo trikrat tedensko tud,i tečajniki, ki bodo dosegli naslov kvalificiranih telefonskih mehanikov. V tem oddelku j'e 21 tečajnikov. Ta tečaj se je pričel v mesecu februarju 1955 in bo predvidoma trajal do konca meseca maja tega leta, dočim bo tečaj za visoko kvalifikacijo nekoliko krajši (od septembra do maja). Ravnotako je bil uspešno zaključen tečaji, ki so ga posečali absolventi bivše višje industrijske 'šole „Iskra“ (ter ¡vsi dosegli višjo kvalifikacijo. Poudarek tečajev je bil na strokovnih predmetih, zlasti na strokovni matematiki, tehnologiji, organizaciji pod-
Roman Vitez
Cas je, da tudi beseda o delu mladine in njene organizacije najde svoje mesto v našem glasilu. Bilo je že govora o sindikatu, delavskem svetu in upravnem odboru; prav pa je, da tudi o tem, kaj je mladina doslej v podjetju naredila, kaj dela in kakšni so njeni načrti za v bodoče, napišemo nekaj vrstic. Se posebno zato, ker je ravno mladinska organizacija s svojim številom članstva ena najmočnejših organizacij v podjetju in kot taka prispeva odločilen delež pri odvijanju družbenega življenja v podjetju. Zato ji moramo še posebno posvetiti vso pozornost in nuditi vsestransko pomoč.
Res je, da se je o mladinski organizaciji zadnja leta zelo malo ali pa nič govorilo. To stanje se je proti koncu lanskega leta in letos že v marsičem spremenilo. Uspehi, ki jih je po dolgotrajnem molku začela žeti mladina pri svojem delu, so vzbudili pozornost pri vodstvu tovarne in ostalih organizacijah, zlasti pri Zvezi komunistov in ptri sindikatu, o katerih smo prepričani, da čedalje z večjim zaupanjem zlro v naše delo. Skušajo nam tudi nuditi vsesliransko pomoč. Vendar moramo takoj pripomniti, da niti mi — kakor sindikat ali ZK — še nismo našli prave poiti za medsebojno sodelovanje in pomoč, ki naj bi bila povod raznih upehov njihovega; in pa predvsem našega dela. Našega še posebno zato, ker smo organizacija mladih ljudi, v marsičem še
jetja jn telefoniji. V učnem načrtu za visoko kvalifikacijo je obsežena tudi ustava in de-lavsko-uslužbenska zakonodaja, v učnem programu za kvalifikacijo pa tudi slovenščina. Vsaka snov bo omogočila kadrom boljše poznavanje njihove stroke, razširitev njihovega strokovnega obzorja, kar se bo nedvomno odrazilo pri delovnem postopku in vsekakor na kvaliteti izdelkov. Vsakdo mora priznati, da je organizacija takšnih tečajev zdaj in v prihodnje pomemben korak naprej, ki ga je napravilo podjetje v pogledu vzgajanja kadrov in istočasno tudi na poti k izboljšanju počutja delavca v samih obratih. Tej skrbi za kadre bomo v bodoče pridružili še nalogo poglabljanja v probleme posameznikov in prepričani smo lahko, da uspeh ne bo izostal, ker lahko le zdravo vzdušje v podjetju ustvari iz delovnega kolektiva zdravo družino, v kateri bo vladalo iskreno zaupanje in zdravi odnosi med posamezniki in ki bo dala skupnosti to, kar ona od nje pričakuje.
neizkušenih in je tudi sestav vodstev ostalih organizacij napram našemu neprimerno bolj prekaljen in izkušen še iz dni naše velike ljudske revolucije. Upajmo pa, da bojmo- kmalu pfribližali poti naših skupnih naporov k skupnemu cilju .-j-f lepši bodočnosti nas vseh.
Poglejmo, kje so, tičali vzroki mrtvila v mladinski organizaciji še v minulih letih 1953, 1954 in delno- tudi leta 1955, ne samo pri nas v „Iskri“, pač pa v Sloveniji nasploh; o današnjih težavah bomo spregovorili kaj več kasneje.
Zakaj smo organizacijo LMS septembra 1953 po tovarnah razpustili in jo usmerili na teren, je bilo lepo povedano z besedami tov. Slavka Zalokarja, predsednika ; OK LMS za Gorenjsko na zboru tovarniške mladine leta 1954 ob ponovni vzpostavitvi organizacije v „Iskri“: „Stanje LMS je bilo na terenu silno- kritično. Društva in organizacije niso- imele od ko,d črpati novih članov. Mladinska organizacija pa je predstavljala in predstavlja še danes skoro neizčrpen rezervoar mladine, ki jo poleg tega, da ji sama nudi možnost za izživljanje„ usmerja v najrazličnejše organizacije, društva in kl übe. Zdelo se nam je, da bi mladina veliko laže delala na terenu v organizaciji, ker večino prostega časa preživi doma. Res se je, ko smo organizacijo po podjetjih razpustili, ponekod tako tudi izvršilo. v večini primerov pa je mladina
LMS od septembra 1954 pa do danes
ISKRA paviljon na G. R. Ljubljana. — Razstava je bila. v novi A hali, ki ima takozvano lupinasto streho Foto: Exporfcproielst
takorekoč ¡„splavala“ iz našega obsega in smo .izgubili vsak kontakt z njo. Na terenu se ni vključila v organizacijo, v podjetju pa je ni bilo. Tu so nemalo napak napravili tudi takratni voditelji LMS, ki so organizaciji obrnili hrbet prav tam, kjer je najbolj šepala. Tekom enega leta se je dokončno izkazalo, da nima smisla forsirati organizacije na terenu ali pa v tovarni, pač pa naj se mladina vključi, kjer sama želi, upoštevajoč pri tem, da se mladinske organi--zacije ustanavljajo tam, kjer mladina živi in dela in ima največ možnosti za delo v organizaciji.“
Danes pa, ko govorimo o mladinski organizaciji, se zavedamo, da teče že drugo leto;, odkar ta v podjetju zopet obstoja. Takoj po 'vzpostavitvi smo, imeli velike težave. Eden največjih problemov je bil, da je mladina zgubila zaupanje v organizacijo, ni .pa bilo ljudi -— starejših, izkušenih aktivistov, ki naj bi zopet povezali te razbite vrste mladih ljudi. V naši domovini sO' se vršile velike spremembe, v svetu pa je rasel njen ugled. Tudi notranja ureditev nam je bila iz dneva v dan jasnejša. Pred nami so se začeli kazati prvi sadovi delavskega samoupravljanja, ustanavljale so se komune itd. Mladi delavci in delavke so spoznali, kako zelo jim je mladinska organizacija po-
trebna, kar so jasno izrazili ob priliki odprtega pisma, katerega je naslovil takratni pripravljalni odbor na vso mladino v podjetju z vprašanjem, ali naj organizacijo v podjetju zopet ustanovimo ali ne. Presenetljiv je bil odziv mladine, saj se je razen redkih izjem velika večina izjavila, da želi ponovno vzpostavitev organizacije v tovarni.
Tako se je organizacija zopet vzpostavila. Izvoljeno je bilo novo vodstvo. Oglejmo si na kratko uspehe in neuspehe od takrat pa do danes. Bodimo samokritični, poglejmo najpčej svoje neuspehe in njihove vzroke. Vsi nas pripeljejo do enega problema, do problema neaktivnosti mladine v organizaciji sami. Ce smo predhodno omenili, da se je velika večina mladine izrazila za ustanovitev organizacije in pri tem več ali manj izrazila tudi svojo pripravljenost za pomoč, moramo iskati vzroke nekje drugje. .Kakšno pa je bilo vodstvo? Res, da je sleherni član tovarniškega komiteja čutil pripravljenost po svojih močeh pomagati pri delu. Videli pa smo pozneje, da le nismo bili kos vsem nalogam, ki jih je delo nalagalo. Že sam sestav vodstva ni jamčil za uspeh. Ne bomo sedaj obravnavali vsakega posameznika. Omenimo naj le to, da sta od 15 članov TK bila samo 2 člana ZK, namesto da bi bilo
ravno obratno. Tu bi morali komunisti pokazati svojo aktivnost.
Kaj pa uspehi? Reči moramo, da kljub majhni zainteresiranosti tako mladine same kakor nekaterih članov vodstva, zlasti pa osnovnih organizacij, le niso bili nepomembni. Omenim naj še to da, ko govorimo o neaktivnosti vodstev osnovnih organizacij, pade precejšen delež krivde tudi na vodstva ZK, ki niso znala pravilno pristopiti k mladim aktivistom v tistem trenutku, ko se pri delu niso znašli in so bili najbolj potrebni pomoči. Te vrstice naj bodo ZK klic k sodelovanju in pomoči, mladinskim vodstvom po oddelkih pa napotilo, da se skušajo z njimi čim bolj povezati.
Bilanca lanskoletnih uspehov bi bila približno takšnale: Ker nam s predavanji in sestanki ni uspelo zainteresirati mladino, smo se poslužili drugega sredstva za medsebojno zbliževanje in to raznih izletov in ekskurzij. Med najpomembnejše štejemo izlet v Postojno, Cerkno in v bolnišnico Franjo ter obiske opere v Ljubljani. Poleg tega smo si ogledali vse večje kranjske tovarne. Zelo veliko vlogo pri poživitvi dela je odigralo slavje delavske mladine Slovenije maja meseca lani, ki se je vršilo v Kranju. Pri organizaciji slavja je aktivno sodelovalo kakih 90 mladincev in mladink iz naše tovarne. Mladina tovarne je v prostem času izdelala preko 30.000 značk za slavje in izvršila še mnoge druge akcije pri okrasitvi in urejanju Kranja. Na raznih seminarjih za mladinske voditelje je sodelovalo 11 mladincev. Proti koncu lanskega leta je delo zamrlo, tik pred redno letno konferenco pa je zopet zaživelo, tako da je konferenca dala novemu vodstvu važne napotke za nadaljnje delo. Na konferenci smo poleg ostalega ugotovili še tole: da se je skozi vso zimsko sezono vršil mladinski ples, ki je bil polnoštevilno' obiskan. Bilo je še več izletov v okolico Kranja, med drugim na Golnik. Ta izlet je bil združen s športnifn srečanjem. Sodelovali smo na slavnostnem zborovanju na Starem vrhu nad Škofjo Loko in na Martin vrhu, priredili smo izlet na Jesenice in na Golico, pripravili tabore-nje v Bohinju itd. V goste smo lansko leto sprejeli mladino iz Kopra, Jesenic, Tržiča ter „Save“, „Tiskanine“ in „Pletenine“ iz Kranja in delegacijo NO BiH iz Gradačca. Žal moramo ob koncu ugotoviti, da so bile vse akcij e le'z nekaj izjemami lokalnega značaja, pritegnile so le manjše število mladine. Zlasti je bilo škoda, de se taborenja v Bohinju ni udeležilo večje število naših mladih delavcev. Morda se bo našel kdo, ki bo rekel, da ni vedel zanj'. Vsa mladinska vodstva po oddelkih so bila obveščena o taborenju; druga stvar pa je, kako so ona obvestila svo-
je člane. To naj nam služi tudi kot dokaz in napotek za naprej, da bomo skrbeli, da bo vodstvo osnovne organizacije vedno naj-skrbneje izbrano.
Že v začetku je bilo omenjeno, da se je stanje mladinske organizacije v podjetjii letos v marsičem spremenilo. Ne moremo reči, da je krivda lanskoletnega vodstva, da delo ni bilo še boljše, pač pa lahko z gotovostjo trdimo, da se je letošnje lotilo popolnoma drugače, kar potrjujejo že doseženi uspehi. V čem se je delo vodstva razlikovalo od lani, nam postane jasno, če ptovemo, da je komite že takoj razdelil delo raznim komisijam. Tako je bilo moč posamezne člane komiteja konkretneje pritegniti k delu. Tov. Stane Božič je na primer prevzel delo v zvezi s klubom mladih proizvajalcev. Tov. Jože Erfah vodi komisijo za fizkulturo in šport. Še posebej' naj omenimo tov. Janeza Drašlerja (ml.), ki vodi komisijo za kulturo in prosveto, ki je najplodnejši resor dela mladinske organizacije v tovarni, za kar gre nemajhna zasluga omenjenemu tovarišu. Med uspehi dela te komisije naj omenimo najvidnejše: obiski opere v Ljubljani, uspešno delo folklorne grupe ter uspešna izvedba proslave v počastitev 1. maja in 10 letnice obstoja „Iskre“, razni obiski kranjskih podjetij itd.
Sodelovanje z industrijsko šolo v preteklosti ni bilo preveč plodno, da pa je temu letos drugače, priča sodelovanje mladincev „IKŠ“ na omenjeni proslavi. Ukrenili pa bomo vse potrebno, da se bodo stiki še izboljšali.
Tudi o klubu „mladih proizvajalcev“ bi bilo treba spregovoriti nekaj besed, čeprav je njegovo delo še nekoliko nejasno. Mislimo pa, da bi ga bilo treba kdaj kasneje bolj obširno opisati, ko bodo uspehi že vidnejši.
Kar se tiče ostalega dela, bi bilo morda vredno omeniti, da se je v začetku leta 5 mladincev udeležilo seminarja za mladinske voditelje. Izvoljena so nova vodstva v osnovnih organizacijah po oddelkih. Redneje se je začela pobirati članarina. V raznih športnih tekmovanjih v počastitev 10 obletnice „Iskre“ je sodelovalo 117 mladincev in 10 mladink. Obiskala nas je mladina iz „Inteksa“ in „Rolete“ ter mladinska delegacija iz Bosne. Pričakujemo pa obiske še iz Trbovelj, Raven, Jesenic in Javornika ter iz „Tiskanine“, „Save“ in drugih kranjskih podjetij, ki so več ali manj že napovedala svoje obiske.
Omembe vredno je še to, d,a je bil pred1 kratkim zaradi odhoda iz podjetja razrešen dolžnosti predsednika TK tov. Franc Kukoviča, njegovo mesto pa je prevzela dolgoletna mladinska aktivistka tov. Majda
126 iskra ii/4
Mesaričeva, ki jo sleherni starejši mladinec Če pa bi jih hoteli naštevati, hi bilo preob-dobro pozna.	širno. Jasno nam je, da borno s trdno voljo
Vse to je le drobec od celotnih uspehov vodstva in vse mladine ob pomoči ostalih in neuspehov LMS v lanskem in letošnjem ter razumevanja uprave, premagali vse teletu. Polno je še stvari, za katere bi radi žave in naloge, ki se znova in znova po-videli, da zanje zve sleherni član kolektiva, stavlja pred nas.
Od »študija gibov«
Ker sem zvedel, da je moj članek „Storilnost pri enoličnem delu“ v 2. številki „Iskre“ povzročil pri nekaterih negodovanje, pri drugih pa. odobravanje, sem se rad odzval povabilu oddelka za „Študij gibov“ in prišel skupaj, s psihologom prof. Ahti-kom v „Iskro“, kjer upam, da smo uspeli zadevo končnoveljavno razčistiti.
Zatrjeval sem in spet zatrjujem, da sem pri tem, ko sem ožigosaj ■■-študij gibov“, mislil na; tiste prve inženirje v Ameriki, ki so se pečaji z organizacijo dela in začeli s „študijem gibov in časa“ z edinim namenom. da, biMustvarili delodajalcem čim večje dobičke. Z napo je, da so se že pred prvo svetovno vojno ti inženirji s svojimi priga,-njaškimi metodami tako osovražili pri delavcih, da so Severne države Amerike to metodo v državnih podjetjih prepovedovale in jo šele prqd nekaj leti ponovno dovolile.
Od tedaj je poteklo že precej časa in organizacija dela se je posebno v’Am r'ki ' az-vila do 'z elo visoke stopnje. Vsebina organizacije dela se je bistveno spremenila, vendar1 je pa v Ameriki še vedno o,stalo staro ime za to proučevanje, namreč, „študij gibov ini ča;sa“: Ker pa je to ime zelo osovraženo med delavci in sindikalnimi organizacijami, ga nf. pr. v Franciji in v Angliji njočejjo več uporabljati in rajši govore o „študiju delovnih metod“.
.To, kap dela oddelek „študij gibov“ v Iskri, je veliko več kot samo študij gibov. Peča, se z organizacijo dela v najširšem po-menlu in le deloma uporablja metodo, ki je znana pod imenom „študij gibov in časa“.- Ugotoviti moramo, da je ta metoda, ki se je v Ameriki nekako prerodila in ki jo sedaj propagirajo skoro po vsem svetu strokovnjaki za organizacijo dela pri Združenih narodih, obdržala v glavnem dobre strani prejšnjih metod in jih obogatila z dognanji fiziologije dela, in psihologije dela. Zelo pohvalijo je, da vsi, ki se s „študijem gibov in časa“ dandanes pečajo, poudarjajo, da. je osnovni pogoj za uvedbo novih delovnih metod ureditev delovnih pogojev na delovnih mestih ventilacija, razsvetljave, uvedbe primernih delovnih stolov, .preprečevanje ropota, skrb. za dobro mikroklimo in podobno. Proti takim metodam se-
k »študiju delovnih metod«
veda, niti delavci, niti zdravniki, niti psihologi in sociologi ne oporekajo. Tudi oddelek '¿študij gibov“ ‘v Iskri, si je zadal v gla,vnem nalogo proučevati delovne metode, zboljševati delovne pogoje in tako olajšati delavcem delo ter s tem posredno omogočiti dvig storilnosti.
' Delovni stol, ki ga je ta oddelek skonstruiral, bo mnogim delavkam in delavcem olajšal delo in je obenem tudi dokaž^da oddelek v pravi smeri vrši svoje poslanstvo.
Ker so pa proti metodi „študija gibov in časa“ v svetu še vedno neki pomisleki, predvsem bojazen, da se ta metoda lahko izrodi v priganjaštvo, če ni sodelovanja z zdravniki in psihologi in dobrega posluha za težnje delavcev in njihovih organizacij, je bilo sklenjeno, da naj se vzpostavi tesnejše sodelovanje med obratno ambulanto, oddelkom za ;,študij gibov“ ter varnostnim oddelkom ter sindikalno organizacijo. Celo nepopolna metoda lahko v dobrih in izkušenih rokah rodi dobre posledice.
■ Prepričani smo, da je bil sestanek koristen in da bodo skupni napori inženirjev, zdravnikov, varnostnega dela ter sindikalne organizacije prispevali k taki organizaciji dela v Iskri, ki bo nosila pečat nove dobe, dobe socialističnega humanizma in pripomogla k dvigu storilnosti in zvišanju življenjskega standarda.
Dr. Stanko Lajevec
Samoočiiek
Kako zelo želim,
da segla v tvojo bi desnico,
toda — naj molčim.
Mar imam pravico?
Oči bi vprašala
in čitala bi v njih resnico,
toda — saj molčim.
Mar imam pravico?
Morda že tisočero' brišem iz oči solzico, dragi --,a molčim.
Do tega lq imam pravico.
hala anketa
Uredništvo našega glasila je v prvi številki letošnjega letnika izvedlo anketo, s katero naj bi člani kolektiva dali uredništvu . svoje pripombe in napotke, da bi bilo glasilo čim pestrejše in zanimivejše.
Prvo, kar pri izvedeni anketi preseneča, je to, da se je ankete udeležilo zelo malo članov delovnega kolektiva. Od približno 2600 prejemnikov glasila je oddalo anketne liste samo 144, kar znaša približno 5,5%. Ali se ostali ne strinjajo z izdajanjem glasila? Glede na majhno število prejetih anketnih listov je težko dotočiti, če so ti skromni odstotki res merilo za mnenje celotnega , kolektiva. Čeprav torej anketa ni izzvenela množično, pa je uredništvo z velikim zanimanjem sprejelo vsako anketno listo, na katerih niso samo odgovori na vprašanja, temveč tudi zelo obširni komentarji in napotki. Takih anketnih listov ni bito malo in zdi se, da se nekateri posamezniki za glasilo prav živo zanimajo.
Številčni rezultati ankete so naslednji.
1.	Z izdajanjem lastnega glasila se strinja' 99,4%.
2.	Oblika glasila ugaja 98,6%.
3.	Več strokovnih člankov želi 75,7%.
4.	Več političnih člankov želi 21,5%.
5.	Več organizacijskih člankov želi 64%.
6.	Več poljudno znanstvenih člankov želi 82^o/o.
7.	Več kulturnih in športnih prispevkov želi 61,8%.
8.	Leposlovne prispevke (črtice, novele, pesmi) želi 66%.
9.	Obseg glasila je zadosten, 52%.
Na 10. vprašanje: Kaj pogrešate in česa si še želite, da priobčuje naše glasilo? smo prejeli precej primernih in upoštevanja vTednih odgovorov. Poleg dosedaj že nekoliko ustaljene vsebine si naši bralci želijo, da bi objavljali še naslednje prispevke:
1.	Spomini na narodno osvobodilno borbo, ki bi jih priobčevali člani našega kolektiva. To pobudo je treba pozdraviti in uredništvo si takih člankov zelo želi. Taki članki ne bi samo vzpodbujali posameznikov k pisanju, ampak bi predstavljali tudi zgodovinsko vrednost.
2.	Celotni referati delavske šole. Tudi ta pobuda je umestna, žal pa je prišla pre-
pozno, saj smo delavsko šolo že zaključili. Nekaj plredavanj smo posneli na magnetofonski tr'ak in bodo objavljena v prihodnjih ^številkah. Kakor vemo, se bo delavska šola v jeseni nadaljevala in do takrat nam bo verjetno mogoče najti organizacijsko obliko za pri občevanj e celotnih referatov.
3.	Dogodki v tovarni. Priznati moramo, da se o dogodkih v tovarni malo piše. Do sedaj še nismo prejeli nobenega članka iz kake delavnice ali oddelka, kjer bi se obravnavala njihova problematika. Nekaj o dogodkih v tovarni zvemo iz referatov na zasedanjih delavskega sveta, vendar v njih cesto pogrešamo popis dogodkov v tovarni. Uredništvo ; namerava priobčevati slike iz posameznih obratov, ki bi dogodke lahko pestro ilustrirale. Morda bi bilo umestno, da bi vsak obrat ali oddelek imel svojega dopisnika. Posebno so zaželjeni dopisi iz vrst delavstva.
4.	Opisi naših izdelkov. Glede teh člankov so mnenja deljena. Res je, da .razpolagamo s (do sedaj z zelo skromnim) prospektnim materialom, s katerim bi bilo spoznavanje z našimi artikli omogočeno. Mnenje, da bi prospektni material, ki postaj a vedno popolnejši, lahko služil za spoznavanje posameznih artiklov, ni popolnoma upravičeno. Prospektu! material je namenjen kupcu, ki o stvari, ki jo kupuje, že nekaj razume. Za laika pa ne moremo trditi, da mu bo prospekt dal to, kar si želi vedeti. Opisi naših izdelkov bi morali biti poljudni in sprejemljivi za vsakogar. Uredništvo si bo prizadevalo, da bo našlo sodelavce, ki bi bili pri-pripravljeni sodelovati v tej rubriki.
5.	Tarifna vprašanja. S tem, ko imamo uvedeno mesto referenta za tarifna vprašanja, menimo, da ne bo težko dobiti kakega članka. Upamo, da nam bo referent lahko pošiljal redne prispevke k vsaki številki.
6.	Poročilo posameznih komisij. V organih delavskega samoupravljanja in pri izvršnem odboru naše sindikalne podružnice delujejo različne komisije. Predsedniki komisij, naprej! Želimo si vaših prispevkov.
7.	Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Za to rubriko imamo stalnega sodelavca iz oddelka za dokumentacijo. V našo tovarno prihaja večje število domačih in tujih tehničnih in znanstvenih revij in mislimo, da je možno, da se ta rubrika razširi. Tudi tu še potrebujemo sodelavce, posebno one, ki obvladajo tuje jezike in nameščence iz razvojnega laboratorija.
8.	Ugankarski kotiček. Poskus uvajanja tega kotička smo napravili z nekaj križankami, ki so jih sestavili člani našega kolektiva. Tudi za to rubriko nimamo stalnih sodelavcev, ki bi bili za to delo potrebni.
9.	Ženski kotiček. Prispevki žena, ki jih je v našem podjetju precejšnje število, bi bali zelo dobrodošli. Do sedaj nismo prejeli še- nobenega prispevka; upamo, da se bodo žene končno le ojunačile in prijele za pero. Stalna sodelavka bi bila zelo dobrodošla.
10.	Literarni prispevki. Posebno zanimivi bi bili literarni prispevki članov našega kolektiva. Prav gotovo je med nami nekaj ljudp ki so obdarjeni s pesniško ali pisateljsko žilico. Nekaj prispevkov že imamo, še več pa jih bomo skušali dobiti z razpisom nagradnega natečaja za najboljše leposlovno delo. Nabiralnik našega glasila, ki se nahaja pri izhodu iz tovarne, bo hvaležno sprejel vsak prispevek.
Nadalje si anketiranci žele, da bi se objavljali še naslednji prispevki: razne objave tovarniškega vodstva, proizvodni problemi, tehnični pripomočki in tabele, poročila o službenih potovanjih (predvsem v inozemstvo), roman v nadaljevanjih itd. Uredništvo si bo prizadevalo ugoditi željam bralcev in bo hvaležno za vsako prostovoljno pobudo, ki jo bo prejelo v času izhajanja glasila. Da bi lahko izpolnili želje bralcev, nam je potrebno še več sodelavcev, kajti ob sodelovanju čim večjega števila članov delovnega kolektiva bo postalo naše glasilo to, kar pravi naslov: Glasilo delovnega kolektiva tovarne „Iskra“.	■ p)
Je (Storm . $£ %£
Zamišljeno je ležal Janez v postelji in niso se mu še posušile solze, ko je stopila v sobo njegova mati.
„Nikar ne jokaj, saj poznaš očeta, kakšen je. Lepo zaspi in pozabil boš na to, kar je bilo:“ Poljubila je Janeza na čelo, mn žjeilela lahko noč in odšla v svojo sobo.
Janez se je nasmehnil materinim besedam in ji nemo prikimal. Ko so materini koraki utihnili, še je zastrmel v temo in se zamislil. Pred očrni so se mu zvrstili spomini otroških let, ki jih je preživel in v katerih takorekoč še živi.
Oče, da oče. Ni slab kot človek, niti ni slab kot oče. Toda zakaj ga pretepa za vsako malenkost? Saj ni vedno Janez kriv za nepravilnosti, ki se naredijo doma. Kriva sta tudi brat in sestra. Toda tepen je vedno le on. Zakaj to? Morda zaradi tega, ker je starejši od brata in sestre? N;e ve si odgovora. Biti tepen, kako se to čudno sliši:. Kako mora biti lepo tistim otrokom, ki niiso nikoli tepeni. On tega> ne ve. Če je prišel iz .šole prepozno, je bil tepen. Če je prišel domov zamazan, je bil tepen. Če je bijat ali sestra razbil krožnik, tepen je bil Janejz, ker ni pazil nanju. Če . je jokala sestrica,'ker ni impla, v ustih cuclja, zopet jie bil tepen Janez, ker ji ni dal cuclja. ¡Se jje oč,e prišel domolv slabe volje ali včasih celo vinjen, je bila prva njegova žrtev Janez. To s,e je vleklo iz dneva v dan. Tudi gejdaj se j,e to ponavljalo, toda še bolj pogosto’ kakor pred pričetkom vojne. Janez je Bil zapbslen skoraj vsak večer z raznimi nalogami na terenu. Delal je kot mladinec proti Italijanom. Oče je to slutil, zaradi tega ga je hotel ustrahovati s tepežem. Ja-
nezu pa je zaradi tega stalno lebdelo pred opmi. in mu zvenelo po ušesih, tepen boš, tepen boš.
Leto 1941 in vdor okupatorja je povzročilo, da so se z Janezom zgodile velike spremembe. Čedalje pogosteje je izostajal od doma in se vračal domov v poznih večernih urah. Niti očetov pas, niti od Italijanov določena policijska ura niso preprečili, da bi Janez ne izostajal in se udeleževal raznih listkovnih akcij ali zbiranja materiala za partizane. Strah pred očetovimi udarci in njegovo jezo je popustil. Vedel je, da so se tudi z očetom izvršile (spremembe in da tudi oče dela za OF.
Vse spremembe, Janezovo vedenje in drugo pa je opazila tudi Janezova mati.
Nekega dne, k;o ni bilo očeta doma, je Janez pristopil k materi in jo naprosil,- naj prisede k njemu, da ji ima nekaj povedati. Mati je želji rada ustregla. Uprla je svoje skrbne oči v Janeza in bolj zaskrbljeno kot ne pričakovala, kaj ji bo sin povedal. Dolgo jie že slutila, da Janez nekaj pred njo skriva in ravno tako pred očetom. V tem trenutku pa je takoj pomislila na to, da bo Janez razkril svoje tajnosti in s tem potrdil njene slutnje. Nekaj časa sta molče sedela, nakar je spregovoril s tihim glasom Janez.
■ „’Veš mama, jaz delam za OF. Povezan sem v mladinsko organizacijo.. Delamo skupaj jaz, Pikoli, Sine in še nekaj drugih, delamo za partizane. Ali se spomniš,.-ko je bilo po Stožicah raztrošenih polno letakov. Takrat je te letake raztrosila naša skupina. Mama, saj ne boš huda zaradi tega. Jaz sovražim Italijane in ne morem drugače, kot da delam proti njim.“
„iZakaj, naj bi bila huda. Tudi jaz sovražim Italijane. Poznam jih že iz prve svetovne vojne 'in poznam jih kot naduteže in s.urovine. Toda Janez, ti si še premlad za tako stvar. Samo' pomisli. Ko je že zdavnaj policijska ura, tebe ni od nikoder. Vedno, kadar te ni domov, nisem samo jaz v ¡skrbeh, temveč tudi ata, čeprav te zelo rad tepe. Ži-viva v neprestanem strahu, da se ti ni kaj pripetilo. Dobro sva oba z očetom poučena, veva, kam hodiš in kaj delaš. Zaradi tega je najin strah toliko večji. Nikoli ti nisva omenila, da veva, kam zahajaš, ker nisva hotela. Ob neki priliki, ko si se pozno zvečer vrnil domov, sem čistila tvoj od blata zamazani suknjič. Takrat sem našla v žepu suknjiča letak in Slovenskega poročevalca. Takoj sem vedela, kaj to pomeni. Očetu takrat nisem tega povedala, niti mu pokazala časopisa. Jaz sama sem ga prečitala in nato vrgla na ogenj, da je zgorel. Sam lahko veš, kaj bd se zgodilo, če bi Italijani našli kaj takega pri nas. Odpeljali bi nas v zapore in nas mučjili. Italijani so neusmiljeni. Zato me poslušaj in zapomni si, kar ti bom povedala. Lahko delaš, toda bodi zelo previden, pazi, s kom se sestajaš in kaj govoriš. Predvsem pa pazi, da ne boš nosil po žepih stvari, ki bi bile nevarne za tebe in za nas vse. Na svetu je toliko slabih ljudi, da nikdar ne veš, kdo te bo prijavil ali izdal. Zato ti še enkrat polagam na srce, pri delu bodi previden, pazljiv in ne zaupaj vsakomur.“
„Mama, ubogal te bom, vendar delal bom še bolj goreče za OF. Bom pa poslušal tvoje nasvete. Previden bom postal tako., da Audi ti ne boš več našla pri mieni kakega časopisa ali letaka. Prečitati ti ga bom dal, da boš tudi. ti vedela, kako se borijo partizani in kakšni strahopetci so Italijani. Se nekaj ti moram povedati, mama. Odšel bom k1 partizanom. Sama veš, da so našo grupo enkrat že zaprli, toda k sreči so nas še isto noč izpustili, samo malo so nas poti-
Oddih na morju bo prijeten
Foto: Albe
pali. Tudi si že slišala, ko je neke noči pokalo za pokopališčem. No vidiš, takrat sem bil tudi poleg. Malo nas že sumijo, da nekaj ni v redu z nami. vsled tega bo najbolj pametno, da jo Čim preje popihamo v partizane. Veš, vojske bo tako ali tako kmalu konec, in svobode ne bi rad dočakal doma. Govopil sem že z Mihom, obljubil mi je, da bo poiskal vezo, rekel je naj še malo počakam, da imam še čas. Dejal mi je, da to ni kar tako in da so v partizanih velike težave, da je treba veliko nositi in marširati. Odgovoril sem mu, da sem navajen vsega težkega, ker me je že oče tega naučjil in se zaradi tega ne bojim biti partizan.“
Janez je pogledal v materino lice in opazil, da je spremenila barvo. V začetku razgovora je bila tako zadovoljna, zardelih lic. Sedaj naenkrat pa je postala bleda in zamišljena. Strmela je skozi okno, pogled pa se ji je ustavljal na obronkih polhovgraj-Skih Dolomitov. Ko jo je Janez tako opazoval, sta po materinih licih zdrseli dve solzi, kot da bi se utrnila dva kristalno čista bisera. Ob pogledu na to materino zamišljenost se je Janezu stisnilo srce. V grlu ga je stisnilo, kot da ga misli zadušiti. Vstal je, stopil korak bliže k materi, z jokajočim glasom ¡in milino otroškega pogleda dejal:
„Mama, nikar ne joči, saj bom previden in pazil se bom. Ko pa se vrnem, bo zopet lepo. Tudi oče bo postal drugačen nič iveč me ne bo pretepal. Mama, prosim te, pomiri se...
Po teh izgovorjenih besedah je odšel iz kuhinje in pustil mater samo. Nekaj časa jei zamišljeno postopal okoli hiše. Ko se je uimiril od doživetja., 'se je pridružil skupini otrok, ki se je igrala z žogo.
Po večerji se je odpravil po svojih poteh. Domenjen je bil z Jožetom, da se dobita na njegovem domu. Raznositi je bilo treba novo številko Slovenskega poročevalca. Raznašanje časopisa se je končalo brez vsakih posebnosti. V poznih večernih urah sta z delom končala, po delu se je Janez odipra-vil proti domu. Med potjo je imel ves čas pred seboj materino sliko, kako je zaskrbljena. Tudi na očeta je pomislil. Ali je že prišel domov in ali je pijan? Te misli se ni mogel in ni mogel otresti. Ali bo danes zopet tepen? Oče nič ne ve, kam je nocoj odšel Janez. Če je doma, mora biti pripravljen na vse.
Ko se je čez polje bližal domu, mu je postajalo čedalje bolj tesno pri srcu. Potihoma, korak za korakom se je bližal hiši. Bal se je, da bi ga kdo ne slišal, posebno ga je skrbelo, kaj bo spet dejal oče. Pod kuhinjskim oknom je postal. Bilo je zaprto in zaradi zatemnitve skrbno zastrto, vendar je opazil, da je v kuhinji luč.. Prisluhnil je.
Slišal je očeta, kako preklinja Italijane. „Spet je pil“, ga je streslo in ni si upal dalje. Kaj naj stori? Skozi okna ni mogel, ker so bila zaprta, čez noč ostati zunaj mu tudi ni kazalo, že zaradi matere ne, ki bi jo skrbelo, in tudi kazen bi bila samo odložena; odločil se je torej, da vstopi. Malo s strahom je odprl kuhinjska vrata in že je stal pred očetom.
„Tako torej. Zopet si se potepal po skrivnih poteh, ti smrkavec nemarni. Kolikokrat sem ti ukazal,, da imaš biti zvečer doma, a? Čakal sem in bi te čakal do jutra. Bom videl ali me) boš ubogal ali ne.“
Janez je že hotel nekaj reči, -toda ni utegnil. Oče je zamahnil z roko, v kateri je vihtel usnjen pas in udaril. Janez je stisnil zobe in pesti ter se predal očetovemu divjanju. Dolgo Janez ni izdržal, da bi bil tiho. Po hiši se je razlegal jok, vmes pa se je culo tope udarce usnjenega pasu; Usnjeni pas je padal zdaj po hrbtu, zdaj! po nogah in zopet po hrbtu. Čez čas je jokanje poje-njavalo, postajalo je vse bolj tiho, roteče, niazadnje ph se je culo samo se renčanje očeta in bolestno ječanje Janeza. Sem pa tja je še padel kak udarec. V tem hipu pa je prihiijtela v kuhinjo mati vsa preplašena in v sami nočni srajci.
„Raj si norec? Ali si podivjal, ti divjak neumni? Kaj ne vidiš, da ga boš ubil,“ je v strahu za sina zakričala mati.
„Kaj te briga. Poberi se, ali pa jih bom še. tebi naložil,“ in že je mahnii s pasom proti materi.. Mati se, mu je v strahu pred ujdarci umaknila v sobo in za seboj potegnila Janeza. Nekaj časa se je se culo rohnenje pijanega očeta, nato pa se je že toli-kiokrat ponovljeni nočni doživljaj umiril. Čez čas je tudi to rohnenje pojenjalo in oče se je odmajal s pijanimi koraki v svojo dobo, kjer je kmalu zaspal in se umiril. Mati je še nekaj časa poslušala in bila pri-* pravljena, da se postavi v bran za sina. Janez pa se je ves solzan zavlekel v posteljo. Čez čas je prisedla k njemu na posteljo mati in ga mirila s toplimi besedami, z besedami, ki jih lahko izreče le mati, ki ljubi in razume svoje otroke.
„Ko sem te rodila še nisem bila poročena. Ifmela pa sem tebe, ki si mi krajšal čas in riazživljal moje že tako revno življenje. Nisem vedela, ali se bom kdaj poročila. Bilo mi je to sicer vseeno. Moja skrb je bila v te(m času posvečena le tebi. Hranila sem te. Pela sem ti. pesmi in te gledala, kako si z nasmehom na ustih vselej zaspal. Neprestano sem živela v strahu za tvoje mlado življenje. Srečno si preživel prva leta svo-jtega življenja. Jaz pa sem se poročila s tvojim očetom in kasneje rodila še dvoje otrok. Prva leta skupnega življenja je bilo
Sonce, morje — prijeten oddih
Foto: Ferjan
nadvse lepo. Bila sem srečna, da boš poznal in imel očeta. Moje želje, da bi vedno tako ostalo, pa se niso spolnile. Kakor ti je znano, je oče Ruš.. Začel je postajati zamišljen; Čedalje več je govoril o Rusiji, o bratih in sestrah, ki jih je pustil v Rusiji. Njegovi spomini na mlada leta, preživeta v Rusiji, so bili čedalje bolj gosti. To ga je pripeljalo, da si je začel iskati družbe drugje. Doma mu ni zadostovala žena in otroci. Tako j|e zapadel v slabo družbo in pričel pi'ti. Ko se je tak vrnil domov, se je spravil nad me in nad te. Pričel naju je zmerjati in kasneje tudi tepsti. Z težkim srcem sem trpela vsa ta ponižanja, toda v upanju, da se bo nekoč spametoval, da bo pozabil na svoj stari dom, sem trpela in. si trpel ti,-Toda to se ni zgodilo. -
Prišli so Italijani. Oče je postal še bolj zamišljen. Živeti je pričel v strahu, da ga bodo zdaj, zdaj zaprli kot Rusa. Da bi vsaj malo pozabil na te) stvari, je pričel še bolj pogosto zahajati v gostilne in se vračal pozno zvečer domov. Njegovo besnenje se je stopnjevalo. Toda jaz nisem obupala. Z težkim' srcem gledam, kadar te pretepa, toda v upanju, da to ne bo trajalo dolgo, trpim j'az .in trpiš ti: Tako je pač'življenje živega človeka. Obupati ne smemo in tudi ti ne smeš. Mlad si še. To življenje te samo uči, kakšen ne boš smel biti. Sedaj pa se lepo umiri in ziaspi in upaj, da bo tudi tebi nekoč lepše.“
„Mama, razumem te. Priznati ti moram, da mi je težko vendar vedi, da jaz očeta ne sovražim. Težko in nerazumljivo mi je samo to, ker ne vem zakaj me tepe. Vem, da oče tudi dela za partizane. Sam sem našel nekega dne pod stopnicami zavoj letakov in Poročevalcev. Morda -so to isti, ki sem jih j;az kasneje raznašal. Tudi on ve, da jaz delam za OF in da sem vključen v mladino.
Prav zato mi je nerazumljivo, zakaj me vedno, kadar se vrnem s sestanka ali z akcije, pretepe.“
„Tudi meni je to nerazumljivo. Toda upaj, da boš tudi to zvedel. Kajti čas bo prinesel svoje.“
„Mogoče, bomo videli. Lahko noč mama.“
„Lahko noč.“ Tiho se je obrnila in s počasnimi koraki odšla v svojo sobo. Tudi Janez je kmalu zaspal.
Dnevi po tem dogodku so tekli svojo pot. Med očetom in Janezom ni bilo opaziti nika-ke spremembe. Razgovarjala sta se kot običajno. Nekega večera, ko je bil Janez zopet od doma, se je po izvršeni nalogi vrnil precej pozno domov. Doma ga je oče zopet čakal. S strahom se je Janez zazrl v očetov obraz. Toda oče je gledal mirno. Bil je popolnoma trezen, oči, s katerimi je zrl v Janeza, pa so zrle nekam zaskrbljeno.
„Kako je bilo, Janez?“
„Bolj slabo nam je šlo danes. Padli smo v zasedo prji brinji. Streljali so na nas. Mislita, da smo bili izdani. Naloge, ki nam je bila zadana, nismo v celoti izvršili. Ne vem, kako bo.“
„Nič se ne bojte, bo že šlo. Sedaj pa pojej, umij se in pojdi spat. Lahko noč.“
„Lahko noč,“ je odzdravil Janez zelo začuden. Kakšne spremembe so. se neki izvršile z očetom. Zmajeval je z glavo in odšel v posteljo.
Drugi dan se je Janez oglasil pri Jožetu in Mirotu. Takoj sta mu povedala, da so izdani in da Italijani vedo, kdo raznaša časopise, vrši napisne akcije br trosi letake. Treba je nekaj ukreniti. Po daljšem razgovoru so' se odločili, da odidejo v partizane. Pomenili so se še, kaj je treba vse pripraviti za odhod. O tem namenu pa so obvestili , še Miho, ki se je sedaj strinjal, da odidejo.
Ko se je Janez zvečer vrnil domov, je dobil doma očeta in mater, ki sta se razgovarjala. Pogledal je vsakega posebej, nato prisedel k njima.
„Kaj je novega, Janez,“ je prvi vprašal oče.
„Nič posebnega, izdani smo. Italijani vedo za nas. Odločili smo se, da gremo v partizane. Dovolj sem star za to. Razvajen tudi nisem. Čez dva dni odidemo, zato je pripravljeno vse, razen opreme,“
Oče in mati sta se spogledala in sprva nista prišla niti do besede.
„Kaj vendar misliš, saj si še premlad,“ je takoj ugovarjal oče. Mati pa je le zaskrbljeno gledala Janeza.
„Meni je že zadnjič dejal, da bo verjetno moral iti. Res je, da je še premlad, vendar dovolj pameten, da ve, kaj dela. Naj gre. Manj strahu bom imela za njega, kakor pa
da je tukaj vsak dan tta razpolago podivjanim Italijanom.“
jjBomo še videli. Sedaj pa je najbolje, da gremo spat,“ je za zaključek pripomnil oče in vstal ter s težkimi koraki odšel v sobo.
Priprave za odhod so potekale v največji tajnosti. Niti brat niti sestra nista védela, kaj se pripravlja. Le oče in mati sta nekam nervozno opravljala svoje delo in se pogostokrat ozirala na Janeza, ki je, kot da se ni ničesar zgodilb, pripravljal, svojo prtljago.	■.
Zadnji večer pred odhodom je bila v kuhinji zbrana Vsa družina. Po večerji je oče takoj načel razgovor.
„Torej si se odločil, da greš? Le pojdi! Toda vedi, da vojaško življenje ni posejano ,z rožicami. Veliko trpljenja boš moral izkusiti, veliko prestati. Borbe bodo težke in krvave. Dal bi ti nasvet. Če si se že odločil, da boš vpjak, bodi. Zavedaj se pa, da je v vojski tako, da je vedno prvi tisti, ki prvi ustreli. Mlad si še, vem, da si pogumen, toda predrzen ne smeš biti. Vedno dobro premisli, kaj delaš in kako delaš. Sovražnik je najbolj nevaren za hrbtom,, zato glej, da ga boš imel vedno' pred seboj. Jutri odideš, če boš dober in hraber, se boš vrnil. Dose-sedaj, ko te ni bilo doma v večerih, sem vedno živel v strahu,; da 4e ti kaj ne zgodi. Tepel sem te, toda ti si vztrajal in delal naprej. Občutil sem, da mi nisi zameril in danes ko stopaš na novo pot, priznam, da nisem pravilno ravnal s teboj.“
Mati ves čas tega razgovora ni pripomnila ničesar. Ko pa je oče prenehal govoriti, je vstala in vsa skrušena odšla. Tudi oče je odšel za njo.
Bilo je decembra meseca 1941. Na dvorišču v Stoženski ulici je stal dobro opravljen mladenič. Zaskrbljeno se je ozrl nazaj na hišo, potem pa mu je okrog usten zaigral nasmeh.
Janez je stal in gledal. Oče je žalostno slonel na stopnicah in zrl v Janeža. Mati pa je tlačila Janezu še nekaj popotnice v žep.
„Iti moram, da ne zamudim veze, da se ne zgrešimo. Nasvidenje, ata in mama. Nasvidenje, Olga in Marjan. Upam, da se kmalu vidimo.
Oče ni prišel do besede. Po licih so mu pričele drseti solze. Žalostno je še enkrat pogledal Janeza, nato pa se ves solzan umaknil v hišo. Tudi brat in sestra sta šla za očetom.
„Janez, čuvaj se! Bodi previden in pogumen in kmalu se vrni. Pazi nase in izogibaj se neumnosti. Nasvidenje:“.
Se kratek zamah z roko in Janez^je odšel. Odšel je tja kamor ga je gnala dolžnost in
j 32 iskra rta
želja, da se bori proti sovražniku našega se bom kot zmagovalec iz objema gozdov, ljudstva. Tiho in zamišljeno je korakal po vrnil se bom ves nov in močan. Nasvidenje.“ ulici. Na koncu ulice se je še enkrat ozrl .Pospešil je korak, dá ne bi zamudil do-nazaj domov, v pozdrav zamahnil z roko ločenega časa in veze, ki ga bo pripeljala in tiho, prav tiho dejal:	k njegovim partizanom, k njegovim tova-
„Mama, ata, Olga in Marjan, kmalu na- rišem.	-
svidenje. Pazil se bom in se vrnil zdrav. Vrnil	Adolf Kosterov
Nekaj misli o delu obratne ambulante
Povečanje proizvodnje, izboljšanje kvalitete in dvig storilnosti -h- to so problemi našega podjetja, za katere bi se moral zanimati vsak član našega kolektiva in po syoj;ih močeh prispevati, da bomo dosegli postavljeni cilij. Vsi oddelki, bodisi v proizvodnji ali izven nje, pa morajo samosLojno reševati te probleme.
Eden takih oddelkov je tudi obratna ambulanta „iskra“. Njen kolektiv se trudi, da bi po svojih močeh čim več prispeval za dosego teh ciljev, seveda vse v okviru zakonskih predpisov. Mislimo, da ne bo odveč, če povemo, kaj našo obratno ambulanto ovira,' če ne celo onemogoča, da ne pokaže, boljših rezultatov.
Kolektiv podjetja, ki je dnevno v porastu, ima visoke zahteve predvsem po ambulantnih pregledih. Priznano evropsko povprečje na enega zdravnika je dnevno približno 30 ambulantnih pregledov. Naša statistika pa kaže dnevno na enega zdravnika 59 pregledov. Jasno je, da je taka obremenitev zdravnika ter bolniškega osebja neprimerna. Zato je Upravni odbor Obratne ambulante razpisal še eno mesto zdravnika. V prvih treh mesecih letošnjega leta bi dnevno povprečje 66 pregledov bilo opravičljivo zaradi množičnega pojava gripe, povprečje pregledov v drugem trimesečju pa je vsekakor previsoko. Pri tem številu pacientov ni mogoče zahtevati od zdravnika temeljitega poglabljanja pri pregledih. Za tak pregled bi potreboval zdravnik 10 minut pri pacientu. Zato bi potreboval 10 ur dnevno. Naloga zdravnika pa je delati tudi po preventivni strani za izboljšanje zdravstvenega stanja, v podjetju, zato ne more porabiti vsega časa le za kurativne preglede.
Ce že računamo na takšno preobremenjenost obratne ambulante, potem apeliramo na vse člane kolektiva, da so zmerni v svojih zahtevah do- ambulante in zdravnika, da svoje potrebe uveljavljajo res le takrat, ko so potrebni ambulantne pomoči. V ilustracijo k temu navajamo nekaj primerov:
30. maja t. 1. je prišel po zdravniško pomoč v ambulanto K. K., .delavec v selen-
Sjkem oddelku, ves pobit po rokah, glavi in drugod. Dejal je, da se je prejšnjega dne peljal domov iz službe ter padel s kolesa, ko se je izognil majhnemu otroku. Ambulanta je smatrala njegov primer kot obratno nezgodo, izvršila predpisano prijavo in ponesrečencu nudila skrbno pomoč. Malo po njegovem odhodu iz ambulante pa je bil zdravnik obveščen, da je K. K. bil poškodovan med pretepom v gostilni na Prim-skovem.
Delavec T. L. iz splošnega oddelka je prišel v ambulanto 3, junija in dejal, da se je ob prihodu na delo ponesrečil ter poškodoval po glavi. Tudi v tem primeru je bila ugotovljena očitna neresnica, saj se je ponesrečil prejšnjega dne.
Mnogo je tudi takšnih pacientov, ki od 6. ure zjutraj pa do 10. ali 11. ure dopoldne čakajo v ambulanti, da povedo, kako se jipi potijo noge, kako trpijo zaradi'glavobola ali slično.
Vsi našteti primeri, kakor na stotine podobnih, v znatni meri obremenjujejo osebje ambulante in obratnega zdravnika. Poleg tega odvzemajo taki pacienti zdravniku čas, da bi se bolje posvetil onim članom kolektiva, ki so v resnici potrebni temeljitega pregleda in zdravnikove pozornosti.
Organi delavskega samoupravljanja in uprava podjetja so v polni meri pokazali razumevanje za zdravstveno službo. Ustanovili so svojo obratno ambulanto in preskrbeli zanjo najsodobnejšo opremo. V tem oziru je lahko Iskra za vzor drugim podjetjem. Tudi v naprej skrbi za nadaljnja izboljšanja zdravstvene in higiensko tehnične zaščite, celotni naš kolektiv pa je dolžan ta prizadevanja podpreti. Spričo sedanjega stanja obremenjenosti naše ambulante pa smo dolžni upoštevati vsakodnevni napor ambulantnega osebja na čelu z obratnim zdravnikom, saj kolektiv naše obratne ambulante igra pomembno vlogo pri dvigu naše življenjske ravni in z vso nesebičnostjo nudi ob vsakem času pomoč vsakomur, ki je je potreben.
F.	B.
Vprašanje:
Vedno več se čita v časopisih, da se danes v industriji še močno uporabljajo radioaktivni izotopi. Kako in za kakšne namene se j;ih uporablja?
Odgovor:
Predvsem je treba pripomniti, da se radioaktivni izotopi za kontrolo industrijskih procesov ne uporabljajo zato, da bi ti povzročali kakršnekoli preosnove materiala, temveč se danes uporabljajo samo kot indikatorji različnih fizikalnih lastnosti materialov kot n. pr.: debelina, gostota, vlaga, položaj, lastnosti strojnih delov itd. Pri vseh teh merjenjih je potreben radioaktivni izotop, ki oddaja žarke in pa induktor, ki to žarčenje registrira. Take [registrator j e imenujemo števce radioaktivnega žarčenja izmed katerih vsaj po imenu gotovo poznate Geiger- števec. V začetku razvoja nuklearne fizike so uporabljali zelo primitivne števce, izmed katerih jle najvažnejši tako-zjvani sciritiiacijski števec (scintilacija t= svetlikanje), prvotno samo scintilator. Scin-tilator je pravzaprav na ploščici nanešena taka snov, ki se pod vplivom radioaktivnega žarčenja svetlika. Opazovalec je opazoval jakost tega svetlikanja ih s tem sklepal na jakost in periodičnost žarčenja.
Z nadaljnjim razvojem elektronskih aparatov je osebo kot opazovalec zamenjala izredno občutljiva fotocelica (fotomultipli-kator), elektronska ojačevalna in registrirna naprava. Čeprav je scintilacijski števec že dolgo poznan, se ga v izpopolnjenih oblikah še danes s pridom uporablja v vseh panogah sz nanosti, medicini in seveda tudi v industriji.
Uvodoma je bilo naglašeno, da za industrijske kontrolne meritve ni namen žarčenja preobraziti lastnosti materiala, temveč uporabiti radioaktivno žarčenje le za indikacijo.
Za industrijske meritve se večinoma uporabljajo ¡2 in y žarki, a žarki se vsled majhne prodornosti ne uporabljajo. Posebno so uporabni, vžarki, ki jih lahko uporabljamo tudi za kontrolo debelih kovinskih mate: rialov.
Našteli bomo nekaj primerov uporabe radioaktivnih izotopov za kontrolne meritve pri industrijskih proizvodnih procesih.
Merjenje debeline
Vzemimo, da je treba pri tekočem procesu stalno kontrolirati debelino pri proizvodnji papirja, gume, pločevine, lepenke, plošč iz umetnih mas itd. Na zgornji strani traku, ki gre ¡skozi stroj, se namesti radioaktivni ilzptop," ki pošilja svoje žarke skozi kontrolirani material. Na drugi strani se nahaja števec, ki dovaja signale na registrirno in regulacijsko aparaturo. Ce debelina traku ni povsod enaka, prodre skozenj več ali manj žarkov, kar registrira števec. Z uporabo p žarkov, ki jih lahko uporabljamo za merjenje tankih plasti in plošč iz umetne mase do debeline 5 mm, se lahko z veliko natančnostjo registrira debelina s točnostjo 0,001 mm. Tako metodo se s pridom uporablja tudi za kontrolo na papir nanešenih plasti ali debeline cinka na pločevinah itd.
Merjenje gostote materialov
Pri tem merjenju se izrablja dejstvo, da je vpijanje in odboj vžarkov odvisno od gostote materiala. Izvor žarčenja se postavi pod istim vpadnim kotom na material kot števec. S slednjim se lahko meri količina reflektiranih žarkov. To metodo so med ■drugim tudi uporabljali za preiskave temeljev za gradnjo cest ali visokih zgradb.
Merjenje vlage
Te meritve se opirajo na dejstvo j da je vodik izvrstno sredstvo za zaviranje gibanja elektronov. Pri tem, ko naleti hitro se gibajoči neutron na vodik, se njegova hitrost zmanjša, njegova pot pa odkloni. Težave pri tem merjenju nastanejo takrat, kadar preizkušam material vsebuje take elemente, ki kakor vodik zavira gibanje elementov. Ta metoda se zelo uporablja za kontrolo vlage papirja, kemikalij, tobaka itd.
Kontrola gotovih produktov
je zasnovana po že omenjenem efektu vpijanja in odbijanja radioaktivnih žarkov. S to metodo se lahko meri n. pr.: gostost polnenja konzerv, cigaret, paketov itd. V bistvu je to pravzaprav kontrola gostote. S pridom se lahko uporablja ta metoda za kontroliranje enakomernosti zmesi, kar je zelo važno pri proizvodnji lakov, barv itd. V zmes se doda zelo majhna količina nekega izotopa, s kontrolo porazdelitve tega izotopa po celi zmesi se lahko kontrolira enakomernost celotne zmesi.
Kontrola strojnih konstrukcij in delovanja
Kot značilen primer navajamo način kontrole mazanja batnih strojev. Tesnilni obroč na batu stroja z notranjim izgorevanjem se obseva z radioaktivnimi žarki tako.,; da postane radioaktiven. Z merjenjem radioaktivnosti mazalnega olja, ki mora pri pravilnem mazanju priti v dotik s tesnilnim obročem, se lahko kontrolira izdatnost mazanja. S takimi metodami so danes možne tudi take meritve, ki jih doslej niso mogli vršiti. Nekateri batni stroji so konstruirani tako, da se more1 med obratovanjem vrteti tesnilni obroč okoli bata. Na enem mestu tesnilnega obroča se vstavi radioaktivna snov. S števcem se lahko izven cilindra in v obratovanju motorja ugotovi hitrost Vrtenja tesnilnega obroča na batu.
Važnejši itanki in
Groat, de H.'-: Beryllium eopper duts forging die costs (Zlitina berilija in * bakra znižuje stroške za orodje za stiskalnice), Metalworking Production 100 (1956) 4, átr. 158.
Fischer, D.: Moderne Industriebeleuchtung (Moderna razsvetljava v industriji), Werkstatt und Betrieb 88 (1955) 12, str. 753.
Rüb, F.: Neuzeitliche Verzinkungsanlagen (Novodobne naprave za cinkanje), Werkstatt und Betrieb 88 (1955) 12, str. 757.
Seok, A.: Anpassungsfähige Fabrikinstallation als Grundlage der Rationalisierung (Prilagodljive tovarniške instalacije kot; temelj racionalizaciji), Werkstat und Betrieb 88 (1955) 12, str. 763.
Lieh, O.: Die Herstellung von Schaltkreuzen auf Prä-zisidns — Rundteiltischen (Izdelava* stikalnih križev na precizijskih krožnih — delilnih mizah) Werkstatt und Betrieb 88 (1955) 12, str. 774.
Mills, W. C.: Blotw istamptogs and use eheaper dies (Izmetavaj štancane dele pneumatsko in uporabljaj cenejše orodje) American Machinist -100 (1956) 4, str. 121.
. John,. S.: Fernmeldetechnische Relais für Starkstrom — Schaltungen (Telekomunikacijski releji za jakotočna stikala), Elektrotechnik 33 (1956) 11/12 str. 14.
Neidhardt, P.: Der Begriff des Wirkungsgrades in der Informationstheorie (Pojem izkoristka v teoriji informacij), Elektronische Rundschau 10 (1956) 1, str. 15.
Schlosser, E. G.: Götze, S.: Eine Gleichstromverstärkerstufe mit einseitig ^geerdeten Eingang (Enosmerna ojačevalna stopnja z enostransko ozemljenim vhodom), Frequenz 10 (1956) 1, str. 19.
Grüfeld ,W, Mertlich, K.: Ueber die Belastbarkeit isolierter Starsitroimleiitiungen (O obremenijivoisfi izoliranih jakotočnih napeljav) ETZ — B 8 (1956) 1, str. 13.
Axon, P. E., Gilford, C. L. .S., Shorter, D. E. L.: Artificial Reverberation (Umetna reverberaeija), Elektronische Rundschau 9 (1955) 12, iZeitschriftenauslee I.
Vermeulen, R.: Vergleich zwischen wiedergegebener und echter Musik (Primerjava med reproducirano* in ori-
Kontrola položaja
Znano je, da intenzivnost žarčenja pada s kvadratom razdalje. Zato imamo vrsto uporab, števcev za kontrolo položaja. Kot enostaven primer je kontrola nivoja tekočin. Radioaktivni izvor se vstavi v posodico, ki plava na površ,ini. S števcem lahko ugo-I a:\ljamo višino nivoja ali pa ga lahko z regulacijskimi napravami reguliramo. Po istem principu lahko napravimo radioaktivne tokometre itd.
Podano je bilo v grobem nekaj primerov uporabe radioaktivnih izotopov za kontrolo in preizkušanje v industriji. Z nadaljnjim razvojem te tehnike pa je območje uporabe v bodočnosti izredno široko.
I V. F,
tevij in casafusou v naši knjižnici
ginalno glasbo*), Phillips’ tech. Rundschau 17 (1*956) 6, str. 191'. ‘
Koschplke, G.: Das elektrolytische Schleifen (Elektrolitsko brušenje), Werkstalttstecbnik und Maschinenbau 45 (1955) 11, str. 592,
Heyes, ,J.: Zum elektrolytischen Polieren (Elektrolitsko poliranje)* .Werkstattstechnik . und Maschinenbau 45 (1955) 11, str. 593.
Heimann, K. W.: Präzisionsguss (prezieijski liv), Werkstattstechnik und Maschinenbau 45 (1955) 11, str. 598.
Vorschlag für Normalisierung von Aufspannplatten, Einlagen und Drückapparaten für Stanzpressen (Predlog za standardiziran) e vpenjalnih plošč, vložkov in priti-skovalnih naprav, za stiskalnice) Technische Rundschau 47 (1955) 53, Blatt 3, str. 17.
Häuser, K.: Schalt und Steuereinrichtungen für pneumatische iSolex - Massgeräte (Naprave za vklapljanje in krmiljenje pneumatdčnih Solex - aparatov), Technische Rundschau 48 (1956) 5, Blatt 2, str. 9.
Huber, W.: Das Glanzverzinken und Passivieren in Chromatlösungen (Svetlo pocinkanje in pasiviranje v kromatskih raztopinah), Technische Rundschau 48 (1956) 5, Blatt 4, str. 27.
Bernhard, P.: Die Oberflächenbehandlung vom und mit Kunststoffen (Površinska -obdelava s plastičnimi masami in obdelava njih samih), Technische Rundschau 47 (1955) 42, Blatt 2, str. 9.
Ligny, J. W., Schafsma, A. H.: Le controle en Cours de Fabrikation (Kontrola„med fabrikacijo) L’O.nde Elec-trique 35 .(1955) 345, str. 1171.
Hegdahl, J.: Neuer Maximalschalter (Novo* maksimalno stikalo) Ericsson Review 3 (1955), str. *83.
Edsman, S.: 6760 und 6761 — zwei neue Endpetoden ■der Langiebensröhremseirie (von SER) *(6760 i*n 6761) — drve novi končni petodi iz serije elektronk a dolgo življenjsko dobo od SER-a) Ericsson Review 3 (1955), str. 85.
Šchmidtner, k.: Fernsprech — Ànsagegerâte in amts-baumässiger Gestellausführung (Telefonske napovedovalne naprave z izvedbo ogrodja, kot ga uporabljajo v centralah) NTZ 8 (1955) 11, str. 587.
Kuppel, W.: Ueber Röhrenverstärker für extrem niedrige Frequenzen (O cevnih ojačalnikih za ekstremno nizke frekvence) NTZ 8 (1955) 11, str. 595.
Grewe, Th.: Ein Zweidrahtverstärker mit negativen Widerständen (Dvožični ojačalnik z negativnimi upornostmi), NTZ 8 (1955) 11, str. 610.
Ekström, H.: 10 Waitt-Venstärker für hohe Ansprüche (10 Wattni ojačalnik za visoke zahteve) Ericsson Review 3 (1955), str. 79.
Olsson, A.: Akesson, N. A.: Die Bedeutung dynamischer Messungen bei der Entwicklung schneller Fernsprechsysteme (Pomen dinamičnih meritev pri razvoju hitrih telekomunikacijskih sistemov) Ericsson Review 3 (1955), str. 64.
Rodnert, G.: Netzgespeiste Relaiszentrale für 10 Teilnehmer (Iz omrežja napajana telefonska centrala za 10 naročnikov) Ericsson Review 3 (1955), str. 70.
Wildhaber, P., Zimmermann, W.: Rationalisierung, Palettierung und Transportstudien (Racionalizacija, pale-tiranje in transportstudien (Racionalizacija, paletiranje in transportni študij) Technische Rundschau 48 (1956), Blatt 2, str. 9.
Bickel, E.: Oberflächengüte (Kvaliteta površine) Technische Rundschau 47 (1955) 52, Blatt 1, str. 1.
Chagüé, B.: ¡L’Amplificateur magnétique autosaturé (Magnetni ojačalnik z lastnim nasičenjem) Buli. de la Soc. Fr. des Electriciens (1956) 61, str. 14.'
Štempfel, G.: (Généralités sur les dépôts éiectroly-tiques' des métaux (Splošno o elektrolitskem nalaganju 'kovin) Bull, de la Soc. Fr. des Electrociens (1956) 61, str. 57.
Tarbes, M. P.: Photoresistances industrielles au sulfure de cadmium (Industrijski fotoupori kadmijevega sulfida) BulL de la Soc.' Fr. des Electr. (1956) 61, str. 73.
Trippe, P-: Cö2 Foudry procfešš revolutionizes j)Induction for aluminium diecasters (Kalupljenje s C02 — revolucionarni postopek za vlivanje aluminija), Metalworking Produktion 100 (1956 6/7, str. 223.
Sokol, B.: Epoxy castings replace metal forming tools (Epoxy smole nadomeščajo kovinska oblikovalna orodja), American Machinist 100 (1956) 5, str. 124.
Frauenfelder, K.: Universalgerät zum Entspannen von Schweissnäbten beliebiger Form (Univerzalna naprava za popuščanje napetosti v varilnih šivih poljubne oblike), Brown Boverii Mitteilungen 43 (1956) 1/2, str. 49.
Pfanhauser, W. O.: Ein neuer Schutzüberzug für Einhängegestelle in der Galvanotechnik (Nova zaščitna prevleka za obešalna ogrödnja v galvanski tehniki), Maschinenwelt und Elektrotechnik 10 (1955) 23/24, str. 356.
Me Quillan, W. P.: How to use fluxes and solders for good joints (Kako naj uporabljamo flukse in spaj-kalna sredstva za dosego dobrih stikov) American Machinist 100 (1956) 1, str. 81.
Früngel, F., Thorwart, W.: Photographische Bew.e-gungsanalyse mit einzelnen und periodischen Kurzzeitblitzen (Fotografska analiza gibanj s pomočjo posameznih in periodičnih kratkih bliskov), VDI - Zeischrift 97 (1955) 36, str. 1305.
Dizung, L. S. Robnbaeh, W.: Neue thermodynamische Diagramme für Wässerdampf und Wasser (Novi termodinamični diagrami za paro in vodo), Brown Boveri Mitteilungen 43 (1956) 1/2, str. 16.
Kraushaar, E.: Neue Geräte zur automatischen Zählerprüfung (Nove naprave za avtomatsko preizkušanje števcev) Siemens Zeitschrift 29 (1955) 11, sitr. 500.
Krivobok, V. N., Mayne, C. R.: Freezing plus working strengthen stainless (Zmrznjenje in obdelovanje ojačujeta nerjaveče jeklo), Metalworking Production 99 (1955) 52, str. 2231.
Winter, O. W.: Shell 4£| moulded castings will affect shop practice (Lupinasti odlitki bodo vplivali na postopek v delavnici), Metalworking Production 99 (1955) 52, strč 2227.
Križanka
Vodoravno: 1. pretirano natančen človek, 8. lažno, izmišljeno ime, 15. vrsta žiita, 16. kesanje, obžalovanje, 18. rt, rtič, tudii omrtvičenost telesa, 19. denarna enota v FLRJ, 20. prirodno nagrmaden sneg, 22. optična naprava, 25. kurja uš, 27. država na bližnjem vzhodu, 28. član družine, 29. prislov kraja, 30. vrsta, 31. slovansko drevo, 32. zvarek, zvar, 34. splošno znan, ljudski, priljubljen, 38. fina, redka tkanina, 39. ploskovna mera, 40. ptica pevka, 42. gmoten’ čvrst, gost, 43. afriška ptica, 45. veznik, 46. gorsko sleme južno od Kobarida, 49. osebni zaimek, 50. vrsta pesnitve, 51. zapeljan, speljan, 53. prislov kraja, 54. sova- uharica, 55. katran, 57. merska enota v elektrotehniki, 58. sanje (hrvaško), 59. ovoj, omot, 60. hrvaška v.prašalnica, 61. vas na Notranjskem, 62. .ptica iz rodu kokoši, 63. pregovor, 64. glej 58. vodoravno, 65. vodna žival, 66. kratica za našo tovarno avtomobilov, 68. pomrznjen, 72. nasadim, namerim, 76. romanski spolnik, 76. reka v zahodni Evropi, 77. vrvar, 81._ cev (popačeno), 82. kratica za ljudski odbor, 83. kupčija, 85. dopusten, strpen, 87. kratica za mašo revolucijo, 88. gora na polotoku HalkidiiM v sev. Grčiji, 90. ljubek, nežen, 91. pnislov, 92. tečaj, skrajna točka osi, 93. tolči, udarjati, 94. žival iz družine kun, 96. paloščen, 99. polica za knjige, črkovnica, 100. turško moško ime, 102. neumen, 103. fina, redka tkanina, 104. borzna poročila o tečaju, 105. korenit, temeljit, brezobziren, 106. skupen, vzajemen.
Navpično: 1. kličem, povabljam, 2. žuželka, 3. domača žival, 4. letenje, 5. del stroja, 6. gospodar, upravitelj, 7. neokrnjen, nerazrezan, 8. položaj v šahovski igri, 9. nerešen, nerazčiščen, 10. kratica za. vojno .pošto, 11. dajalnik (kratica), 12. ptica roparica, 13>. okrasek, lepotilo, 14. kovinski, 17. gnojenje nosne ali čelne votline, 18. vrsta strupa, 21. vulkansko gorovje v Armeniji, 22. izdelek likovnih umetnikov, 23. dekliški priimek narodnega heroja (Albina), 24. glej 76. vodoravno, 26. naveden, poslan (hrvaško), 33 vrsta maščobe, 35. prislov nasprotja, ampak, kakopak, 36. del živali, 37. kratica za našo osvobodilno vojno, 40. truplo, mrhovina, 41. vrhoven, neodvisen, 43. gostinski uslužbenec, 44. vrsta morske ribe, 47. dragulj, aluminijev silikat, 48. enakomerno menjavanje taktov, 51. zgoden, 52. luka 'in utrdba v Maroku, 56. izdelek, predlog, 62. del zemeljske oble (dvojina), 67. milina, nežnost, 68. bikoborec, 69. plemič pri Turkih, 70. bolečine,, 71. dvojica, 73. luk, vrsta povrtnine^ 74. okreten, gibčen, 77. stolpec v časopisu, 76. nespokojnost, 79, železov kršeč, 80. kopališko mesto na italijanski’ rivieri, .znano iz leta 1920 zaradi pogodbe med Italijo in Jugoslavijo (fon.), 84. marš, 85. vrsta, značilna oblika, 66. italijanska nikalnica, 87. reka v zahodni Afriki, 89. dolži, krivd, dvomi, 93. ■grška črka, 95. zavratna bolezen, 97. danilo, plačilo (v ljudskem izrazoslovju), 98. zver iz rodiu mačk, 99. pust, raskav, oster, 101. egipčanski bog sonca, 104. oziralni zaimek.