Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Tednik LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1261 TRST, ČETRTEK 7. FEBRUARJA 1980 LET. XXX. Ob slovenskem kulturnem prazniku: Priložnost za razmišljanje Te dni je tako na Tržaškem kot na Goriškem niz Prešernovih proslav, s katerimi tudi zamejski Slovenci obhajamo slovenski kulturni praznik, ob obletnici smrti velikega slovenskega pesnika. Proslave nudijo ali hi vsaj morale nuditi priložnost, da se, mimo dolžne počastitve spomina velikana slovenske kulture, kakršen je France Prešeren, naša slovenska narodnostna skupnost v Italiji skuša vsaj za nekaj trenutkov zamisliti nad sedanjim stanjem svojega kulturnega življenja (v širšem pomenu te be-Sede), narediti nekakšen njegov obračun in 2Iasti načrtovati program za prihodnost. Na odrih slovenskih dvoran po našem 2amejstvu se bodo te dni zvrstili številni govorniki, pevski zbori, poklicni in nepoklicni gledališki igralci ter ljubitelji sloven-ske umetnosti in vsi po svojih močeh ter sposobnostih prispevali svoj delež, da bi Proslave dosegle čimvečji uspeh. Prav nobenega dvoma ni, da so takšne Prireditve potrebne in da moramo zamejski Slovenci takšne manifestacije skrbno pripraviti, tako da tudi na zunaj čimbolj uspe-J°- Toda slovenski praznik je ali bi vsaj mo-rul biti tudi priložnost, da globlje in natančneje proučimo stanje, kakršno se kaže na vseh tistih področjih, ki so življenjskega Pomena za naš obstoj in nadaljnji razvoj. |j*re za stanje naše politike, našega gospodarstva, za naše socialne razmere in sploš-110 družbene odnose, za stanje našega šol-st^a, našega teritorija in za vsa ostala podboja, ki pobliže zadevajo življenje naše na-r°dnostne skupnosti. Jasno je namreč, da stanje na vseh omenjenih področjih bistve-J10 in odločilno pogojuje prosvetno - kul-urno delovanje, njegovo rast in njegov razmah. Slovenski kulturni praznik v zamejstvu duj bo torej dostojna počastitev spomina vulikega pesnika in vseh slovenskih kulturah ustvarjalcev, a naj bo hkrati tudi trenutek globljega razmišljanja o celotnem Položaju naše slovenske narodnostne skup-n°sti in zlasti o načrtih in delu za prihodnost. PRED KONGRESOM krščanske demokracije 15. decembra se bo začel kongres Kr-ščanskodemokratske stranke. Od tega kongresa pričakujejo, da bo končno vnesel jasnost v italijansko politiko, zlasti da bo razčistil vprašanje, ali naj KD pristane na sodelovanje komunistov v vladi in s tem na politiko in vlado takoimenovane »nacionalne vzajemnosti« (ker bi obsegala poleg teh dveh strank tudi socialiste in še nekatere druge stranke), ali pa da odkloni skupno vladanje s komunisti in prisili te spet v opozicijo. Od tega pa si je obetati seveda silovito in nadvse ostro opozicionalno politiko komunistične partije, tako da se nekateri — zlasti tudi v Krščanski demokraciji — bojijo, da bo učinkovito vladanje v Italiji sploh onemogočeno. Neglede na komunistično opozicijo v parlamentu, ki bi lahko potegnila za seboj tudi socialiste in vse druge leve skupine, bi se začela nepretrgana vrsta stavk vseh vrst in kategorij, ki bi hromile gospodarsko življenje in mu povzročale velikansko gospodarsko škodo. Komunistični politiki odkrito izjavljajo, da brez njih vladanje v Italiji ni več mogoče. To bi bil nesmisel, če bi se nanašalo to samo na politiko, kajti znano je, da znaša vladna večina v marsikateri evropski demokratični državi samo enega, dva, kvečjemu kako desetino poslancev. Toda komunistični politiki imajo v mislih predvsem stavke ... Trenutno se zdi, da je krščanskodemo-kratska stranka orientirana v smislu odklonitve komunistične zahteve. Komunisti naj bi se vrnili v opozicijo, vlado pa naj bi sestavile (po Cossigu) tradicionalne vladne stranke skupaj s socialistično. Vendar pa je položaj še zelo nejasen in razčistil ga bo, kot pričakujejo, samo krščanskodemokrat-ski kongres. Ta bo nedvomno moral vzeti v račun tudi naj novejše mednarodno dogajanje in zlasti novo hudo napetost med Vzhodom in Zahodom, ki ni v prid zahtevi italijanske KP po skupnem vladanju. Po kongresu pa je pričakovati odstop Cossigo-ve vlade in sestavo nove vlade, ki pa jo bo morda sestavil spet Cossiga, saj je, po pravici rečeno, v teh mesecih pokazal neprimerno večjo sposobnost in odločnost pri reševanju važnih problemov kot Andreotti, ki je izgubljal čas z večnim taktiziranjem in se ni upal zameriti nikomur, zadovoljil pa tudi ni nobenih pričakovanj. Arabsko »bratstvo« ne prenese kritike Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali o kakem novem sporu med arabskimi državami. Enkrat so si v laseh Egipčani in Sirci, drugič Libija in Egipt, pa spet Alžirija in Maroko, pa Južni in Severni Jemen, in trenutno Libija in Tunizija. Dejstvo je, da imajo narodi teh držav sicer skupen zastarel knjižni jezik, da pa so njihovi živi govori precej različni in da nimajo nobene skupne narodne, kaj šele državne zavesti. Zato se motijo tisti zahodni opazovavci, ki se bojijo »arabske nevarnosti« v zvezi s petrolejem. Arabske države se ne bodo nikoli sporazumele o kaki skupni ali enotni petrolejski politiki ali o kakem trdnem političnem zavezništvu. Tiste, ki imajo petro- lej, ga bodo morale prodajati, če bodo hotele kaj imeti od njega, prodajati pa ga bodo morale predvsem Zahodu, ki ga lahko plača bodisi z denarjem, zlatom, živili ali drugim blagom, posebno s stroji in drugo tehniko. Pač pa bo skušala vsaka — kot dela že zdaj — pri tem izbarantati kar najvišjo ceno. Zal pa ta denar ne gre v prid odpravljanja zaostalosti in niti ne revščine v teh državah, ampak se nabira predvsem na bančnih računih šejkov, ki živijo v bajnem razkošju. Nekoč, čez nekaj desetletij, bo minila doba petroleja in tedaj se bodo arabske in z njim vred tudi razne druge muslimanske države znašle v zelo hudem položaju — morda na dnu svetovnega razvoja. RAZLASTITVENA TLAKA Kanalska dolina naravni park? RADIO TRST A ■ NEDELJA, 10. februarja, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11 .OOMIadinski oder: »Kralj Oh in kraljestvo Joj«, Radijska veseloigra (Zora Tavčar), Radijski oder; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 »Radio klopotača«, variete Radijskega odra; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 11. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.45 Socialna problematika; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 »Radio klopotača«, variete Radijskega odra; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Fran Milčinski: »'Butalci« — Radijski oder; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 12. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Ludvig Holberg: »Jeppe s hriba«, komedija v 5. dejanjih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 11.30 Vam še ugajajo? 12.00 Kulturno pismo; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Rezervirano za... 15.30 Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igre o našem pesništvu — Mirko Mahnič: 4) »Stritarjevi posnemovavci«; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 13. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnice jazza; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omike Nediških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Odprimo knjigo pravljic«; 14.30 Roman v nadaljevanjih Fran Milčinski: »Butalci«; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.00 Med dvema ognjema; 17.00 Kratka poročila in Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 14. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Ludvig Holberg: »Jeppe s hriba« komedija v 5. dejanjih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Jugoslovanski pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.15 Najnovejša izdaja plošč; 16.00 »Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 15. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.35 Glasbena panorama; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Fran Milčinski: »Butalci«; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu; 16.30 S pesmijo po svetu; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba; 18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 16. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 France Štrukelj: »Slovenski Jurček«, šaloigra v 3. dejanjih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 12.00 Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 12.30 Pesem poje o... 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 »Vse lepo, vaš Peter!«; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 »Prejšnje razmere«, burka v enem dejanju. 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Pretekli teden je prebivalce Kanalske doline hudo razburila vest o odloku predsednika republike, ki se nanaša na ustanovitev naravnega parka. Deželni odbornik za poljedelstvo Del Gob-bo je bil prišel na Trbiž, da bi se posvetoval o vprašanju uresničitve parka s predsednikom gorske skupnosti in krajevnimi župani. Pričakalo pa ga je prebivalstvo in zaskrbljeni predstavniki u-pravičencev služnosti za sečnjo lesa v Kanalskih gozdovih, kot tudi zastopniki lovcev in ribičev. Odbornik Del Gobbo je izjavil, da besedilo zakonskega odloka in podrobnosti še niso znane in pristavil, da dežela ne bo podprla pobude v kolikor bi kršila pravice domačinov in poslabšala življenjske pogoje v Kanalski dolini. Do sedaj torej ni še znan obseg, ki naj bi ga zadobil naravni park in prav tako omejitve, ki bi bile s tem združene ter vpliv, ki bi ga imeli domačini pri upravljanju parka. Prebivalci Kanalske doline uživajo posebne služnosti še iz časa bamberških škofov v šestnajstem stoletju. Potrjene so bile za časa Marije Terezije in točno urejene s posebnimi »urkundi« leta 1875. Posebne služnostne pravice so bile vključene v senžermensko pogodbo in potrjene v razsodbi kasacijskega sodišča iz leta 1938. Služnosti so vezane na hišne številke ter na soseske, ki skrbijo za skladen razvoj živinoreje po planinah. Starodavna ureditev je izredno smotrna ter izraža skrb za blaginjo prebivalstva do najmanjših potankosti in obenem zavzetost za Razni značilni primeri iz zadnjega časa so nam pokazali, kako nezanesljiva so poročila raznih agencij in dnevnikov o važnih mednarodnih dogodkih. Povprečni posluša-vec in bravec se skoro slepo zanese na resničnost tistega, kar bere ali sliši, toda v resnici bi moral vsakdo kritično sprejemati novice in komentarje v tisku in radio-televi-ziji. Kritičnost se je sicer že od nekdaj zahtevala od vsakega bravca knjig in listov, toda v nekdanjih časih so imeli bravci čas, da so tudi premislili tisto, kar so zvedeli iz knjig in listov. Danes pa se neprestano vsipa na bravce in poslušavce pravi plaz novic in komentarjev. Komaj prebere ali sliši eno uredniško priredbo novic, že sledi druga in človek zares nima časa, da bi o tistem še bogvekaj razmišljal. Vendar pa je nujno potrebno, da ostanejo ljudje kritični. Drugače bi se lahko zgodilo, da bi se dali popolnoma pasivno manevrirati od tistih, ki imajo v rokah množična obveščevalna sredstva. To pa bi lahko pomenilo hud greh nad resnico, pa tudi nevarnost. Treba je samo pomisliti, kakšno nevarnost za svetovni mir bi lahko pomenilo jezno in naglo reagiranje javnosti v eni ali drugi od največjih držav, v primeru, da novica o dogodku, ki jo je razburil, sploh ni resnična ali pa je resnica bistveno drugačna in mnogo bolj zapletena, zaščito narave. Služnostne pravice se ne nanašajo zgolj na sečnjo za potrebe gradnje in popravil in za kurjavo. Vključujejo tudi točno določene količine lesa za plotove, za kole v poljedelstvu, steljo, pesek in kamenje in smolnat les za »leuo« ali luč, ki je razsvetljevala gorske domove ob vhodnih vratih v nalašč za to pripravljeni sohi, ki je imela ločen dimnik. Bamberško gospostvo in poznejši vladarji so pokazali daljnovidni pristop, ki naj bi zadržal domače prebivalce v rojstnih vaseh, mu omogočil obstoj in razvoj. Pred stoletji so gospostva spoznala, da bi se brez posebnih služnosti prebivalstvo tega gorskega področja ne moglo preživljati. Življenjski pogoji v Kanalski dolini se niso veliko spremenili in vsakršna okrnitev pravic bi hudo prizadela socialno in narodnostno tkivo pa tudi ne bi pripomogla k zaščiti okolja, saj je samo prebivalstvo najbolj zainteresirano za zagotovitev skladnega prirastka gozdov, ker od tega odvisi tudi neokrnjena možnost njihovega izkoriščanja v skladu s stoletnimi predpisi. Po podatkih iz leta 1958 je po vaseh Kanalske doline deležnih služnosti 813 upravičencev in sicer 802 hiši in enajst sosesk. Skupna letna sečnja omenjenih služnosti znaša dva tisoč 219 kubikov gradbenega lesa in 22 tisoč 135 stero metrov lesa nižje kakovosti. Gre torej za temeljno kritje potreb in dohodek, ki predstavlja osnovni dejavnik domačih gospodarstev na področju, katerega prekriva sneg po šest mesecev v letu. (nadaljevanje na 3. strani) kakor se zdi. Nekoč bi se lahko zgodilo, da bi kakšna lažna novica, vržena v svet preko velikih radijskih postaj, povzročila novo svetovno vojno. Zato bi morali vsi ljudje, tako izobraženi kot tudi manj izobraženi, kritično sprejemati vse vesti, zlasti pa še tiste, ki poročajo o kakem kritičnem in nevarnem dogajanju, jih primerjati s tistim, kar že vedo, in se po možnosti tudi drugače prepričati, če odgovarjajo resnici, zlasti s poslušanjem in branjem nadaljnjih vesti in s primerjanjem vesti iz različnih virov. To ne velja samo za trenutno aktualno dogajanje v svetu, iz katerega bi se lahko v nadaljnjem izcimila vojna, ampak sploh za vse važne vesti, ki se nanašajo na življenje v raznih državah. Po možnosti se je treba izogibati črno-belega poročanja ih vedno bi bilo treba slišati oba zvona. Javnost naj bi potem po možnosti samostojno pretehtala, kdo ima prav in kdo ne. Se po' sebej pa velja to za najbolj važno in naj' bolj aktualno dogajanje, ki lahko povzroči velike mednarodne krize in napetosti■ Nikoli se ni zanesti na en sam vir, na eh sam glas, vedno bi bilo treba počakati še na drugega in ju potem primerjati med seboj. Samo tako si lahko človek ohrani miselno oziroma duhovno neodvisnost in treznost presoje. Točnost poročanja NIKOLI SE NI ZANESTI NA EN SAM VIR PROSTOR MLADIH Skavtska organizacija aa Tržaškem Ena izmed organizacij, ki se na Tržaškem ukvarja z mladino, je Slovenska zamejska skavtska organizacija ( S Z S O ). Skavtska organizacija je prisotna in dejavna na vsem tržaškem ozemlju, od Devina do Mačkolj. To ozemlje smo razdelili na pet okrajev, katerim odgovarja pet skavtskih skupin. Vsaka skupina nosi ime po eni vasi ali po mestnem predelu. Razdelitev zgleda nekako takole: 1- skupina - DEVIN: sem spadajo vodi iz Devina, Mavhinj, Nabrežine, Zgonika in Sv. Križa. 2. skupina - PROSEK: sem spadajo vodi s Proseka, Kontovela, Opčin, Repentabra, Trebč in Bazovice. 3. skupina - MACKOLJE: sem spadajo vodi iz Mačkolj in drugih vasi v Bregu. 4. skupina - ROJAN: sem spadajo skupine iz Rojana, Sv. Ivana, Barkovelj in Sv. Antona. 5- skupina - ŠKEDENJ: v to skupino spadajo vodi od Sv. Jakoba, Skednja, Kolonkov-ca in Sv. Vincenca. Kot vidimo, so torej vsi kraji na Tržaškem dobro zastopani in mreža vodov je razpletena po vsem ozemlju. Število vodov Pa nima velikega pomena. Dosti bolj po- Srečanje KD in SSk Krščanska demokracija ima v teh dneh Sestanke z vsemi strankami ustavnega loka. Tako je bilo pred dnevi srečanje med Krščansko demokracijo in Slovensko skupnostjo. SSk na deželni ravni sta zastopala Stoka in Harej, Krščansko demokracijo pa Braida in načelnik deželne svetovalske skupine Turello. Na sestanku je bil govor predvsem o r sitvi krize na deželni ravni. SSk je ponovila Svoje stališče, po katerem stranke, ki so bile doslej v deželni večini, imajo pravico biti zastopane v bodoči deželni vladi. V nasprotnem primeru pa bo SSk prispevala svoj konstruktivni delež iz opozicijskih klopi. Na srečanju je bila tudi poudarjena pripravljenost obeh strani, da se čimprej sestaneta za nadaljnje proučevanje problematike globalne zaščite Slovencev, ki živi- membno je dobro delovanje posameznih vodov. Predvsem so važni tedenski sestanki, na katerih mladi pridobijo potrebno znanje, pripravo in vzgojo, ki je zaželjena za vsakega skavta in skavtinjo. Zato polagamo vedno veliko pozornosti na dobro delovanje posameznih vodov. Glavna skrb za delovanje vodov je zaupana voditeljem in njihovim vzgojnim sposobnostim. Vodstvo organizacije daje le splošne napotke za de- OBVESTILO NAROČNIKOM Zaradi čedalje večjih tiskarskih stroškov smo sklenili nekoliko povišati naročnino za leto 1980. Letna naročnina bo od 1. januarja leta 1980 dalje znašala 10.000 lir. Za inozemstvo bo letna naročnina znašala 12.000 lir. Prepričani smo, da bodo naši naročniki upoštevali naše težave in nam kljub podražitvi ostali zvesti kot doslej. UPRAVA NOVEGA LISTA lovanje po skupinah, natančnješi program pa pripravijo posamezni voditelji in ga potem predložijo vodstvu. Dolžnost vodstva pa je, da načrtuje skupno delovanje organizacije na pokrajinski ravni. V lanskem letu so tako bile glavne skupne pobude in dejavnosti tržaških skavtov in skavtinj: dvodnevno srečanje na Opčinah, na katerem smo govorili o najrazličnejših težavah in stvarnosti v naši organizaciji. Organizirali smo tudi izlet po tržaški okolici, pustovanje, duhovne obnove, križev pot, predavanja, športna tekmovanja, nabiranje starega papirja v dobrodelne namene idr. Višek celotnega delovanja pa je bil vsekakor tabor. Ta je bil še posebno pomemben, ker je bil to drugi jambo-ree zamejske skavtske organizacije. Pobudo zanj so dali goriški skavti, da bi tako primerno proslavili tri pomembne obletnice: 15-letnico ustanovitve goriških, skavtov in 20-letnico ustanovitve koroških skavtov in tržaških skavtinj. To so bile lanskoletne najvažnejše skupne pobude. Na seji tržaškega pokrajinskega vodstva, 4. januarja letos, pa so uskladili tudi letošnji program skupnih dejavnosti po ve- jah v tem delovnem letu. V februarju je tako predvideno pustovanje volčičev in veveric in skupno pustovanje izvidnikov in vodnic ter roverjev in popotnic. Najvažnejša točka letošnjega zimskega programa pa je dvodnevni izpopolnjevalni tečaj za voditeljice in voditelje. V mesecu marcu bodo na programu duhovne obnove za vse tri veje. Aprila bodo roverji in popotnice pripravili križev pot in organizirali izlet v Slovenijo. Poleg tega bosta v tem mesecu tudi obe jurjevanji, za naj mlaj še in za ostale. Ko bo prišel v deželo maj, pa bodo skavti in skavtinje organizirali dva izleta. Od teh bo eden v Benečijo. Vse to delovanje pa bo le priprava za vsakoletni poletni tabor. Kdor pa hoče spremljati z večjo doslednostjo in natančnostjo skavtsko delovanje skozi vse leto, naj se pri starejših članih pozanima za naše glasilo Jambor, v katerem je posvečeno veliko prostora prav informacijam in poročilom o raznih dejavnostih, ki jih skavti in skavtinje imamo med letom. M.T. —O— Kanalska dolina... ■ nadaljevanje z 2. strani Lastnik teh območij je posebni sklad za kult v najemu pa jih ima državna gozdarska ustanova, ki jih tudi upravlja. Omenili smo količino lesa, ki pripada letno služnostnim upravičencem, ki je točno določena. Odvečni prirastek pa gre gozdarski upravi. Vsakih petnajst let opravi gospodarski ureditveni načrt na osnovi katerega določi uprava prirastek gozda na posameznih območjih in predele za sečnjo. Medtem ko je nekdaj imelo prebivalstvo svojega izvedenca, ki je lahko preverjal uradne podatke, določajo sedaj prirastke uradni izvedenci gozdarske uprave. V primeru neskladnega izkoriščanja bi se utegnile predpisane količine znižati in prav zato so prebivalci zainteresirani za čim skladnejše izkoriščanje in točno določanje presežka prirastka. Vsakršna okrnitev služnosti in uvedba omejitev v okviru morebitnega naravnega parka, ki bi hudo prizadele živinorejo bi predstavljale u-sodni gospodarski udarec za prebivalstvo, ki je ob nejasnih napovedih zelo zaskrbljeno. PREJELI SMO: V zvezi s sejo občinskega sveta v Dolini dne 24. januarja, na kateri je občinski odbor dal v odobritev predlog o podelitvi miniaturnega odličja dvanajstim osebam oz. ustanovam za njihovo delovanje na kul-turno-prosvetnem in socialnem področju sploh, podpisana svetovalska skupina Slovenske skupnosti želi precizirati, da je bila prisiljena zapustiti sejno dvorano in se ne udeležiti glasovanja, ker občinska uprava ni smatrala potrebno svoj seznam odlikovancev dopolniti s predlogi, ki jih je dala naša skupina in ki so bili izdelani izključno na osnovi neoporečne zaslužnosti na kulturno prosvetnem in socialno-humanitar-nem području. Da se o tem lahko vsakdo prepriča, naj povemo, da je naša skupina predlagala podelitev omejenega odličja Ljubi Smotlak, Bernardu Žuljanu in Šolskim sestram v Borštu. Z odličnim spoštovanjem! Svetovalska skupina SSk v Dolini Jo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pred izidom je tretja knjiga SLOVARJA SLOVENSKEGA KNIIŽNEGA IEZIKA (od črke Ne do Pren) SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA je naš prvi izčrpni enojezični, razlagalni slovar. V njem najdemo odgovor na vsa konkretna, pa tudi načelna teoretična vprašanja, ki zadevajo slovenski knjižni jezik, zlasti: kaj beseda pomeni, kako se pravilno veže z drugimi besedami, kako se izgovarja in piše, itd. SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA je neobhodno potreben v vsaki slovenski hiši. Zglasite se čimprej v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. Razlastitvena tlaka Med temeljnimi dejavniki obstoja narodnostne skupnosti in njene odpornosti v stoletjih je bila strnjena naselitev na avtohtonem področju in zemljiška lastnina, katere ni mogel okrniti niti fašistični režim. V povojnem času pa smo priče in žrtve stihije razlaščevanj, prave urbanistične tlake po vsem slovenskem narodnostnem o- Društvo naravoslovcev in tehnikov vabi vse člane in prijatelje na predavanje prof. Karla Bajca TEORIJA IN UPORABA GRAFOV Predavanje bo v petek, 15. februarja, ob 20. uri, v prostorih Slovenske prosvetne zveze, ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. zemlju, brez pravičnih odškodnin lastnikom, kaj šele odškodnine skupnosti kot taki, ki trpi neprecenljivo škodo ob trganju narodnostnega tkiva in vedno večjega asimilacijskega pritiska. Poslednja aktualna primera se nanašata na Štandrež ter na varianto k ureditvenemu načrtu tržaške občine za ljudske in cenene gradnje. Gre pa le za zadnja primera, ki ju ločimo od ostalih le zaradi sedanjega trenutka. Pred seboj moramo imeti vedno jasno sliko vseh dosedanjih razlastitev tisočev hektarov zemlje in nevarnosti, ki pretijo v bližnji prihodnosti ob oblikovanju kraškega naravnega parka, ob hudi uri, ki - sedaj Kolenkovec se zgrinja nad Kanalsko dolino, če bi prišlo do ustanovitve naravnega parka, pri katerem ne bi imeli besede domačini ter ob obsežnih novih razlastitvah za velike cestne povezave ter za industrijsko področje na Tržaškem. Načrt tržaške občine za ljudske in cenene gradnje predvideva razlastitev 37 hektarov zemljišč na Kolonkovcu, pri Svetem Ivanu in na Opčinah ter nekaj posegov v strogem mestnem središču. O tem vprašanju smo obsežno poročali že predlanskim in poudarili, da je uprava bila sprejela načrt ob izteku mandata brez predhodnega posveta s konzultami ter v nasprotju s temeljnimi osnovami načel, ki jih je bila do tedaj izoblikovala in so se nanašale na spremembo desetletne usmeritve razvoja mesta po predmestjih s poudarkom na nujnost revitalizacije mestnega središča. Nova občinska uprava ni upoštevala priporočil občinskega sveta za podrobno proučitev posegov in sklenila pretekli mesec, da zaseže sedem hektarov zemljišč na Kolonkovcu. Prizadeti so bili že vložili pripombe, a jih je uprava zavrgla. Obrnili so se na deželno upravno sodišče, ki se mora o prizivih še izreči. Medtem pa se podjetja pripravljajo na začetek del. Prebivalci Kolonkovca in Kmečka zveza skušajo najti pot, da se začetek gradenj prepreči. Pretekli teden je bilo na Kolonkovcu zborovanje, na katerem so se odločili, da podrobno seznanijo politične sile z nastalim položajem. Prvi ukrepi so prizadeli trideset družin, od katerih se sedem ukvarja samo s kmetijstvom, ostale pa delno. Gre za področje na katerem gojijo visoko specializirano kmetijstvo. Celotna narodnostna skupnost in vse demokratične sile bi morale izkazati večjo in trajno zavzetost do temeljnega vprašanja, ki nevarno izpodjeda sam obstoj manjšine. Skupnost, ki bi izgubila posluh in zavzetost za odločno obrambo, je zapisana hiranju in smrti. Tržaški mladinski zbor prireja v nedeljo, 10.2.1980, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu KULTURNI VEČER. Začetk ob 17.00. Vljudno vabljeni. SLOVENSKI KLUB v Trstu Ul. sv. Frančiška 20/11 v torek, 12. februarja ob 20.30 CIGAN SE PREDSTAVI Naš gost bo BERTO HELD — starosta tržaških Ciganov, ki nam bo zaigral na violino, nato pa bomo v pogovoru z njim skušali kaj več zvedeti o ciganskem narodu, o ustroju njihove družbe, o njihovih navadah, težavah, življenjskih izkušnjah. Uvodoma bo s krajšim recitalom predstavila cigansko poezijo SAVINA REMEC. ski narodnostni, gospodarski in kulturni razvoj. Dejavnost in položaj tako slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Sloveniji pomenita most prijateljstva in uspešnega sodelovanja med našima dvema državama — seveda pod pogojem, da uživata vse možnosti svobodnega razvoja kot skupnosti, vključno s stiki z matičnim narodom. Obe delegaciji ugotavljata primernost in potrebo po širjenju in pospeševanju sodelovanja še na drugih področjih kot so: kultura, prosveta, znanost in tehnika, turizem, šport, sredstva javnega obveščanja in druga. Na osnovi teh ugotovitev in izhodišč bo izdelan program konkretnega sodelovanja med tržaško pokrajino in mestom Ljubljana.« —o— Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska Prosveta vabita na OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti 3, v ponedeljek, 11. februarja ob 20.15. Spored — slavnostni govor: Zora Tavčar — razglasitev literarnega natečaja Mladi-ke in natečaja Mladi oder — kulturni program — prijateljsko srečanje GLASBENA MATICA TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SLOVENSKA PROSVETA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V petek, 8. in soboto 9. februarja, v Kulturnem domu v Trstu ob 20.30 OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE DANILO ŠVARA Slovo od Mladosti (PREŠEREN) Opera v treh dejanjih Gostovanje Opere slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, dirigent Boris Švara Predprodaja vstopnic v četrtek, 7.2., pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstav. Obisk delegacije mesta Ljubljane v Trstu V ponedeljek, 4. t. m., je bila na uradnem obisku v Trstu delegacija mesta Ljubljane, ki jo je vodil predsednik skupščine Marjan Rožič. S tem so predstavniki ljubljanskih občin vrnili obisk, ki ga je lani opravilo v Ljubljani odposlanstvo tržaške pokrajinske uprave. Slovenske goste so sprejeli predsednik pokrajine Ghersi in njegovi sodelavci. Po dopoldanskih razgovorih so si člani slovenske delegacije popoldne ogledali Mednarodni center za teoretično fiziko pri Miramaru, nato pa so se sestali z voditelji pokrajinskih svetovalskih skupin. Ob sklepu obiska so objavili naslednje uradno poročilo: »Delegaciji izražata željo in pripravljenost prispevati k nadaljnji krepitvi gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Jugoslavijo, kot tudi sodelovanja z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Delegaciji podpirata neposredno sodelovanje med gospodarskimi podjetji tržaške pokrajine in organizacijami združenega dela iz Ljubljane ter njihovo aktivno vključevanje v maloobmejno izmenjavo in z u-vajanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja med državama. Delegaciji pripisujeta poseben pomen obstoju in dejavnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Sloveniji. Ugotavljamo obojestranski interes za njihov enakopraven in vsestran- Seja mešane komisije za prehode na Goriškem SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 9. februarja, ob 20.30 v goriškem Avditoriju PREŠ ER NOVO PROSLAVO združeno s proslavo 10-letnice Sovodenjske-ga. okteta. ~~ Sodelujejo: Oktet bratov Pirnat iz Jarš, Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Obirski ženski oktet iz Železne Kaple, Klapa »Hum« iz y