Raz sta va je med 15. apri lom in 15. julijem go sto va la v pro sto rih Slo ven ske ga pla nin ske ga mu ze ja
v Moj stra ni. Ob ot vo ri ti raz sta ve je zbra nim o Tri glav skem le de ni ku spre go vo ril Ma tej Ga bro vec, dol -
go let ni vod ja preučevanj le de ni ka na inšti tu tu, po raz sta vi pa jih je po pe ljal Miha Pavšek (sli ka 5).
Po sta vi tev raz sta ve so omo gočile Ljub ljan ske mle kar ne in Gornje sav ski mu zej Je se ni ce. Več o raz -
sta vi si je mo goče pre bra ti na splet nem na slo vu: http://giam.zrc-sazu.si/sl/ze le ni-plaz#v, kjer je tudi splet na
po ve za va na vse raz stav ne pa no je v .pdf ob li ki (http://giam.zrc-sazu.si/si tes/de fault/fi les/raz sta va_tl_
v_spm_e-pa no ji_vse.pdf).
V letu 2016 je raz sta va go sto va la še v pro stor jih Agencije Republike Slovenije za okolje (2. 8.–2. 9.),
Ljub ljan skih mle karn (20.9.–21.10.) ter v Atri ju ZRC (11.–25.11.) v Ljub ljani. V ko li kor bi si žele li njenega
go sto va nja v vašem kra ju ali us ta no vi, se obr ni te na Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU.
Ma ti ja Zorn
Začetek pro jek ta SMART-MR: Traj nost ni ukre pi za učin ko vi tejši
pro met v me tro po li tan skih re gi jah
Ljub lja na, 5.–6. 5. 2016
Pro jekt SMART-MR (SustainableMeasuresforAchievingResilientTransportationinMetropolitanRe-
gions ozi ro ma Traj nost ni ukre pi za učin ko vi tejši pro met v me tro po li tan skih re gi jah; http://www.zrc-sazu.si/
en/smart-mr) je bil odo bren na pr vem raz pi su pro gra ma In ter reg Eu rope fe bruar ja 2016 in se je urad -
no začel s 1. apri lom 2016. Vo dil ni part ner pri pro jek tu je Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU,
dru gi slo ven ski part ner je Re gio nal na raz voj na agen ci ja Ljub ljan ske ur ba ne re gi je, tuji part ner ji pa so
še: Me sto Oslo, Agen ci ja za ur ba no oko lje, Nor veška; Svet dežele Akers hus, Nor veška; Združenje lokal -
nih ob la sti re gi je Göte borg, Šved ska; Agen ci ja za okolj ske sto ri tve re gi je Hel sin ki, Fin ska; Trans port no
združenje Bu dim pešte, Madžar ska; Me tro po li tan ska re gi ja glav ne ga mesta Rim, Ita li ja; Me tro po li tansko
ob močje Por to, Por tu gal ska in Me tro po li tan ska re gi ja Bar ce lo na, Špa ni ja.
173
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Slika5:UdeleženceotvoritvejeporazstavipopeljalavtorrazstaveMihaPavšek.
M
AT
IJA
Z
O
RN
174
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
Pro jekt ima dve fazi. V prvi, ki tra ja tri leta, part ner ji iz me nju je jo do bre prak se in pri prav lja jo ak -
cij ske načrte za vsa ko iz med vključenih me tro poli tan skih re gij, v dru gi, dvo let ni fazi, pa bodo part ner ji
sprem lja li iz va ja nje za stav lje nih ak cij skih načrtov.
Pro met v me tro po li tan skih re gi jah pov zroča za sto je in ve li ke ko ličine to plo gred nih pli nov ter s tem
na la ga ve li ke iz zi ve ob la stem pri za go tavlja nju zdra vih živ ljenj skih po go jev za pre bi val ce in pod por -
ne ga oko lja za raz voj gos po dars tva. Tako je glav ni cilj pro jek ta SMART-MR pod pre ti lo kal ne in re gio nal ne
ob la sti pri iz boljšanju pro met ne po li ti ke in za go tav lja nju traj nost nih ukre pov za do se go učinko vi te niz -
koog ljične mo bil no sti v  me tro po li tan skih re gi jah. Za rešitev tega vprašanja bo de set pro jekt nih
part ner jev iz os mih me tro po li tan skih re gij (Oslo, Göte borg, Hel sin ki, Bu dim pešta, Ljub lja na, Rim, Porto
in Bar ce lo na) de li lo svo je iz kušnje s področja pro me ta in načrto va nja mo bil no sti in v tem ok vi ru orga -
ni zi ra lo se dem de lav nic. Za vsa ko de lav ni co bodo part ner ji iz de la li po glob lje no ana li zo obrav na va ne
te ma ti ke, opi sa li do bre prak se in v nji ho vem ok vi ru or ga ni zi ra li štu dij ske obi ske. Po leg tega bodo na
de lav ni cah ob li ko va na kon kret na pri po ročila za ob li ko va nje po li tik. S po močjo pro jekt nih re zulta tov,
kot so pri ročnik traj nost nih ukre pov za do se go učin ko vi te ga traj nost ne ga pro me ta v me tro po li tan skih
re gi jah, zbra ne in pred stav lje ne do bre prak se in pri po ročila po li ti kam ter pre ko di se mi na cij skih ak tiv -
no sti, do god kov in kon fe renc ter re gio nal nih srečanj z zain te re si ra ni mi de ležniki, bo pro jekt pris pe val
k ure sničeva nju ci ljev stra te gi je Evro pa 2020, ko he zij ske po li ti ke in pro gra mov InterregEurope. Po leg
tega bodo re zul ta ti služili kot orod je za sve to va nje or ga nom uprav lja nja in lo kal nim ter re gio nal nim
ob la stem pri do ločanju no vih pro met nih po li tik.
Me tro po li tan ske re gi je bodo pri pra vi le in iz ved le ak cij ske načrte za iz boljšanje im ple men ta ci je promet -
nih po li tik s po močjo: 
• za go tav lja nja in te gri ra ne ga pre vo za ozi ro ma načrtov za traj nost no mo bil nost v me stih, 
• uva ja nje niz koo gličnega ur ba ne ga tran zit no us mer je ne ga raz vo ja v ob li ki in ter mo dal nih voz lišč in
skup nih ur ba nih po sta ja lišč, 
• vključeva nje de ležni kov v pro jekt ne ak tiv no sti ter v ob li ko va nje in im ple men ta ci jo ak cij skih načrtov.
Slika:Skupinskaslikaudeležencevnazačetnemsestankuprojektav Ljubljani.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
V Slo ve ni ji, kjer pro jekt ne ak tiv no sti pod pi ra tudi Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro, bomo pri pra vi li
Stra te gi jo traj nost ne ga pro me ta v Ljub ljan ski ur ba ni regiji.
Na začet nem se stan ku med na rod ne ga kon zor ci ja pro jek ta, ki je maja po te kal v Ljub lja ni, so part -
ner ji za sta vi li delo za na sled njih pet let, predstav ljen pa je bil tudi Statusreport, ki pred stav lja raz me re
na po dročju pro met ne ga načrto va nja v vseh os mih vključenih me tro po li tan skih re gi jah.
Več o pro jek tu lah ko pre be re te na splet ni stra ni pro jek ta www.in ter re geu ro pe.eu/smart-mr, sprot -
ne in for ma ci je pa ob jav lja mo tudi na Fa ce book pro fi lu InterregEuropeSmart-mr.
Ja nez Na red
De lav ni ca Ra zi sko va nje gora v Ob zor ju 2020
Ljub lja na, 10. 5. 2016
S fi nančno in vse bin sko pod po ro CH-ATmountainalliance (Švi car sko-Av strij ska zve za za ra zi sko -
va nje gora, v na da lje va nju CH-AT) je Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU or ga ni zi ral de lav ni co
z na slo vom Raziskovanjegorav Obzorju2020. De lav ni ca je po te ka la 10. maja v Prešer no vi dvo ra ni Slo -
ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti v  Ljub lja ni. De lav ni ce se je ude ležila tudi Va le rie Braun,
pred stav ni ca CH-AT iz Av stri je. Po kro vi teljs tvo nad do god kom je prev ze la Slo ven ska aka de mi ja zna -
no sti in umet no sti.
CH-AT vključuje mrežo sko raj 2000 ra zi sko val cev, ki de lu je jo na po dročju ra zi sko va nja gora v Švici
in Avstri ji. Zve za je koor di ni ra na in fi nan ci ra na bi la te ral no v obeh državah; v Švici ima se dež na Uni -
ver zi v Ber nu (Od de lek za geo gra fi jo, MountainResearchIniciative – MRI), v Av stri ji pa na Aka de mi ji
za zna nost in umet nost (Inšti tut za in ter dis ci pli narno ra zi sko va nje gora, Inns bruck). Fi nančno pod -
po ro in di vi dual nim in skup nim ra zi sko val nim pro jek tom na temo gora omo goča pri stoj no mi ni strs tvo
v po sa mez ni državi. Za ra di po tre be po med na rod nem po ve zo va nju in preučeva nju, je CH-AT k sode -
lo va nju po va bil tudi slo ven ske ra zi sko val ce gora. Koor di na tors tvo so de lo va nja in or ga ni za ci jo de lav ni ce
smo prev ze li so de lav ci Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU.
Glav ni cilj de lav ni ce je bil po ve za ti slo ven ske ra zi sko val ce gora, se sez na ni ti z ra zi ska va mi drug dru -
ge ga in se vključiti v na dalj nje evrop sko po ve zo va nje in mreženje, ki se ob li ku je tudi pre ko skup ne Stra te gi je
za ra zi sko va nje gora (MountainsforEurope’sFuture, krajše Mountainagenda), ki je bila pred stav lje na v uvo -
du de lav ni ce. Ce lo ten do ku ment je pro sto do sto pen na splet ni stra ni: http://www.chat-mountainalliance.eu/
images/Mountains_for_Europes_Future_04_16_d.pdf. Ude leženci de lav ni ce so de li li iz kušnje iz raz ličnih
znans tve nih dis ci plin (geo gra fi ja, goz dars tvo, kme tijs tvo, geo lo gi ja, bio lo gi ja, ar heo lo gi ja, družbo slovje)
in iz pre te klih med na rod nih pro jek tov. De lav ni ca je bila pri ložnost za raz pra vo o pre te klih do sežkih,
za do ločanje no vih ci ljev, za vzpo sta vi tev no vih do mačih in med na rod nih part ner stev. Pou dar je no je
bilo, da ima jo slo ven ski razi sko val ci gora zelo šibko znans tve no omrežje, ki bi ga bilo tre ba iz boljšati
s spod bu ja njem in ter dis ci pli nar nih pro jek tov.
Pred stav lje ni so bili re zul ta ti dveh med na rod nih pro jek tov, in si cer iz so de lo va nja med Slo ve ni jo,
Av stri jo in/ali Švico. Ma ti ja Klopčič (Od de lek za goz dars tvo Bio teh niške fa kul te te, Uni ver za v Ljub -
ljani) je pred sta vil re zul ta te pro jek ta ARANGE (FP7) na temo gor ske ga goz dars tva. Miha Pavšek
(Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) je pred sta vil re zul ta te pro jek ta NH-WF (InterregSI-AT),
ki se je uk var jal z na rav no in družbeno prob le ma ti ko snežnih pla zov v Al pah kot zelo po go sti vr ste na -
rav nih ne sreč.
Na de lav ni ci je so de lo va lo prek 30 ude ležen cev, ki so bili raz de lje ni v 6 sku pin (3–6 oseb) gle de na
nji hov in te res za obrav na vane teme, ki so bile sklad ne z družbe ni mi iz zi vi pro gra ma Ob zor je 2020. Ude -
leženci so v sku pi nah raz prav lja li o svo jih pro jekt nih ide jah in raz vi ja li skup ne ide je. Pred lo gi se v glav nem
uje ma jo s ci lji stra teškega ra zi sko val ne ga pro gra ma MountainsforEurope’sFuture. Pou dar jen je bil po -
men ra zi sko val nih po dročjih, kot so var na in čista proi zvod nja hra ne, ze le na ener gi ja in pod neb ne
spre mem be, pri ka te rih se kaže možnost za vključitev slo ven skih ra zi sko val cev v med na rod na part -
ners tva evrop skih pro gra mov fi nan ci ra nja kot je Ob zor je 2020. Šest slo ven skih ra zi sko val cev gora (Ire na
175
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika