Požtnln* platana » gotovini,
II. izdaja.
‘2°’ Ul 1931
Cena Din
Izhaja vsak dan zjutraj razven
r ponedeljkih (o dnevih po praznikih Posamezna itevilka Din r—, lanskoletne 2'—; me-•ečna naročnina Din 20*—, za tujino 80—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. SO-R0 In S0-71
■ Prilog,
Jugoslovan
RoKoplaoT n« fračam«.
Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podrulniea t Maribora, Alelt-»androva cesta It 24. tel 20-60.
V Celju: Slomškov trg 4 PoSt. ček. ra8.i Ljubljana 1S.621.
St. 70a
Ljubljana, četrtek, dne 26. marca 1931
Leto II.
Sporazum za enoten nastop Francije in Anglije
Brian«! in Henderson sla se sporazumela, da bo 'vprašanje avstrifsko-nemilcega sporazuma predloženo Društfvu narodov - V Parizu vidijo v pogodbi manever proii ravno-
leži v Evropi - Izjava kancelarja Briininga
Sekcijski šef dr. Schiiller, kt je obenem z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Schobrom aključil za Avstrijo pogajanja za sklenitev avstrijsko-nemške carinske unije.
Parnik »Prestolonaslednik Peter«
Ljubljana, 25. marca. Nocoj so odpotovali preko Ljubljane v London kapetan, mašinisti in ostalo moštvo novega parnika, ki ga je dala v Londonu zgraditi »Jadranska plovidba«, Parniku bo ime »Prestolonaslednik Petar«. Med 13. in 15. aprilom prispe parnik na Sušak in bo kmalu nato pričel voziti na progi Split-Kotor. Na tej progi vozi sedaj popravljeni parnik »Ka-radjordje«.
Grška vojaška delegacija v Beogradu
Beograd, 25. marca. L Grška vojaška delegacija, ki je prispela v našo državo, da obišče grobove grških vojakov v Jugoslaviji — v Pirotu in Valandovu, je posetila tudi Beograd. Danes je bila na grobu neznanega vojaka na Avali. Na grob je položila lep lovorjev venec, prepleten s cvetkami. Ko je general Katenjotis, ki vodi delegacijo, položil venec na grob, je vsa delegacija v položaju »mirno« za nekaj minut molčala. Po povratku z Avale so grški vojaški delegatje posetili zunanjega ministra dr. Marinkoviča.
Starosta ruskih Sokolov poseti Jugoslavijo
Beograd, 25. marca. 1. Te dni pride v Beograd starešina ruskih emigrantskih Sokolov, Aleksander Ižidski. Za starešino so ga Izvolili lansko leto. Pri nas ostane dalje časa in si bo ogledal delovanje ruskih Sokolov v Jugoslaviji. Njemu na čast priredijo ruski Sokoli v Beogradu veliko akademijo v svojem domu.
Imenovanje
Beograd, 25. marca. AA. S sklepom ministra za trgovino in -'ndustrijo je postavljen na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja v 1/8 Fridoliu H a v i n, diplomirani inženjer visoke tehnične šole v Pragi.
Nove telefonske linije
Beograd, 25. marca. AA. S sklepom ministra za promet so bile otvorjene tele nove telefonske linije:
Z Avstrijo: Majšperg—Graz, Dunaj; Maribor
—	Ljubljana — Hallein; Ljubljana — Salzburg; Križevci pri Ljutomeru—Cmurek, Graz, Dunaj, Bled—Železna Kapla, Obirsko, Celovec, Bela; Kriva Vrba, Otok, Vrba, Warmbad, Villach, Helllgen Blut, Malnitz, Mllstatt, Seeboden, Spital an der Drau, Velikovec, Weisen See; Turnišče—Radgona, Gradec, Dunaj; Rogatec, Cmurek, Gemsdorf, St. Martin a. d. Raab, Leibniz, Gradec, Bruck a. d. Mur, Leoben; Dunaj, Sie-benbrunn, St. Johann, Innsbruck; Maribor-Leo-ben, Maria Zeli;
s Češkoslovaško:	Maribor—Krnom—Celje—
Misbek;
s Švico: Sevnica z vsemi mesti v Švici;
s Francijo: Sevnica z vsemi mesti v Franciji.
Svečana večerja na našem poslaništvu v Bruslju
Bruselj, 25. marca. AA. Snoči je jugoslovanski opolnomočeni minister na belgijskem dvoru dr. Milojevič priredil svečano večerjo v poslaništvu v čast belgijskemu narodnemu poslancu Dece-tasu in senatorju Francoisu, podpredsedniku jugoslovansko - belgijske trgovske zbornice. Na večerji je bilo tudi več odličnih oseb, med njimi švicarsld odpravnik poslov.
Upor v tujski legiji v Maroku
. Pariz, 25. marca. AA. Poročajo iz Rabata, da je v noči od 21. na 22. t. m. prišlo med rekruti tujske legije v Maroku do spora in krvavega pretepa. Ko sta hotela neki častnik in podčastnik pomiriti vojake, so ti začeli streljati in oba ubili. Nato so iz strahu pred kaznijo pobegnili Preko meje.	b
Pariz, 25. marca. n. Neposredno pred sejo organizacijskega odbora za panevropsko komisijo sla se danes sestala Henderson in Briand. O vsebini razgovora javnosti niso poučili. Vendar pa sc opazili, da na francoski strani na-. rašča opozicija proti dunajski pogodbi o gospodarski zvezi z Nemčijo.
London, 25. marca. d. Reuterjev urad poroča iz Pariza: Zunanji minister Briand in državni tajnik Henderson sta se danes sporazumela glede nemško-avstrijskega gospodarskega dogovora in Velika Britanija je sklenila, da začne takoj delati. Angleški veleposlanik v Berlinu in angleški poslanik na Dunaju bosta pri prizadetih vladali prigovarjala sklenjenemu dogovoru. Tako nemška kot avstrijska vlada bo obveščena, da je treba vprašanje predložiti Društvu narodov.
Pariz, 25. marca. r. »Le Tempsc se ponovno bavi v svojem uvodniku z nemško-avstrijskim sporazumom glede bodoče carinske zveze med obema državama. Javno mnenje, pravi, si je glede bistva stvari na jasnem: gre v resnici za gospodarsko priključitev Avstrije k Nemčiji, za uvod le politični priključitvi, z eno besedo za dalekosežno početje berlinske vlade s ciljem, da bi Nemčija položila roko na srednjo Evropo. Berlinska vlada je hotela napraviti ta udarec, še preden je akcija g. Brianda za evropsko sodelovanje, kakor jo je odobrila glavna skupščina DN, utegnila dati rezultate, ki bi jih potem ne mogel nihče več omajati. Početje je sumljivo že radi svoje neoportunosti. Dejstvo, da je bil obstoj tega sporazuma med Berlinom in Dunajem odkrit ravno na predvečer sestanka komisije za Panevropo v Parizu, na katerem se ima pripraviti drugo zasedanje Širše komisije za Evropsko unijo, že to dejstvo označuje v dovoljni meri ta manever, ki je naper jen istočasno proti gospodarski in politični ravnoteži v Evropi. Početje izdaja diplomatsko špekulacijo s splošno željo po miru, ki prevladuje pri vseh narodih. Ugoden hip, da se posamezne vlade postavijo pred dovršeno dejstvo.
Ni namreč nobenega dvoma, nadaljuje list, da pomeni avstrijsko-nemšlci sporazum pravo carinsko zvezo in da je na drugi strani vsaka carinska unija Avstrije z Nemčijo Avstriji absolutno prepovedana s saint-germainsko mirovno pogodbo in s protokolom od 4. oktobra 1922. Argument, s katerim hočejo javnost preslepiti, je, češ da je sporazum odprt vsem prizadetim državam. Ali si je mogoče resno misliti, da bodo Italija in države Male antante hotele postati privesek avstro-nemškega bloka, ki bi gospodoval nad srednjo Evropo? Predpostavljati kaj takega bi pomenilo nič ne vedeti o politiki nove Italije in jo smatrati za sposobno, da napravi tako napako. Kar se tiče Male antante, zadostuje ugotoviti vtis, ki ga je napravila vest o tem sporazumu na Čehoslovaškem, v Jugosla viji in Romuniji. V teh državah se nikakor ne motijo glede dalekosežnosti tega dogodka. Sedaj se vodijo pregovori med Prago, Beogradom in Bukarešto in enoten nastop vseh treh vlad je v načelu brez dvoma že sklenjen. In preveč opominov je bilo na naslov Avstrije glede nevarnosti, ki bi jo povzročila njena priključitev k Nemčiji, da bi si tudi na Dunaju ne bili na jasnem, da se izpostavlja Avstrija s sklenitvijo carinske zveze z Nemčijo resnim težkočam.
Komentarji italijanskega tiska
Rim, 25. marca. n. Fašistovski tisk prinaša izčrpna poročila o položaju, ki je nastal spričo vesti o avstrijsko-nemškem gospodarskem sporazumu. Listi posebej registrirajo poročila in komentarje inozemskega tiska.
»Lavoro Fascista« opozarja, da se italijanska vlada ne bo prenaglila’ nego da bo najprej proučila vse podrobnosti sporazuma in šele nato zavzela svoje stališče. Ker pogodba med Berlinom in Dunajem še ni podpisana, položaj ni v resnici niti najmanj napet, nasprotno lahko Avstrija in Nemčija čakata, da se velike sile pomirijo, in nato bosta zadevo lahko definitivno uredili. Dunaj in Berlin sla s to pogodbo v zadostni meri pokazala svojo energičnost. V ostalem pa ni izključeno, da se bosta še umaknila s svojih pozicij. Vsekakor pa je pomembno, da je delovanje Avstrije in Nemčije danes bolj vzajemno nego kdaj poprej. »Resto del Carlino« naglaša v svojem uvodnem članku, da je treba gledati na vso zadevo z veliko dozo resnosti. Italija mora računati z avstrijsko-nemško carinsko unijo. Gospodarsko vprašanje v srednji Evropi in težnja, da se obnovi širok gospodarski
sistem, Italije ne smejo pustiti ob strani. NI namreč vseeno, kako bo ta sistem rekonstruiran. Italija ne sme dovoliti, da bi ji kdo kratil njeno svobodo gibanja in delovanja.
češki tisk
Praga, 25. marca. d. »Češke Slovo«, ki velja, kakor znano, kot glasilo zunanjega ministrstva, se sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi se Češkoslovaška priključila avstrijsko-nemški carinski zvezi. List prihaja do zaključka, da bi bila češkoslovaška industrija celo na boljšem, kakor nemška. Tako n. pr. češkoslovaška tekstilna industrija proizvaja boljše in cenejše blago, sladkor bi pridobil nova ozemlja odjemalcev, prav tako čevlji, plzensko pivo in drugi proizvodi. Kljub temu pa Češkoslovaška ne more stopiti v carinsko zvezo, ker bi potem njeno gospodarsko politiko odločali interesi močnejše Nemčije. Nemčija naj se sporazume s Francijo, završuje list, potem ne bo v srednji Evropi nikogar, ki se ne bi priključil temu dogovoru.
Tudi Madjarska se namerava pridružiti
Rim, 25. marca. n. Posvetovanja med grofom Karolyjem in zunanjim ministrom Grandijem so se danes nadaljevala. V poročilih iz Budimpešte trdita »Giornale d’Italia« in »Tribuna«, da so pričeli madjarski gospodarski krogi resno misliti na ožje sodelovanje z avstrijskimi iu nemškimi. Madjarsko narodno gospodarstvo' bi mnogo pridobilo, posebno poljedelstvo. Industrija pa ne bi mnogo izgubila. Italijanski listi pripisujejo veliko važnost izjavi madjarskega finančnega ministra Weckerla, da bo madjarska vlada zavzela stališče nupram nemško-avstrij-skemu sporazumu šele po povratku madjarske-
ga zunanjega ministra Karoljja iz Rima. To
izjavo tolmačijo tako, da bo stališče madjarska vlade zaviselo od italijanskega stališča in da bo Budimpešta tudi v tem pogledu stala ob strani Rima. Karolyi je naglasil, da je prišel v Rim, da zastopa Madjarsko na mednarodni žitni konferenci. Toda povsem naravno je, da je ob tej priliki stopil v stike tudi z Mussolinijem in Grandijem. Njegovi razgovori so — po njegovi izjavi — znatno prispevali k aktivnemu in vzajemnemu sodelovanju, ki ga je že nekaj let opaziti v odnošajih med Madjarsko in Italijo.
-Stališče Grčije
Atene 25. marca. Grški zunanji minister Mi-halakopulos je dal novinarjem izjavo o stališču Grčije do avstrijsko-nemške carinske zveze. Miihailaikopuloa je naglasil, da grški interesi s tako zvezo niso ogroženi. Nemčija in Avstrija bosta s tem sporazumom še ojačili moč evoje potrošnje. To pa bo samo v korist Grčiji, katere najboljša kupca sta Avstrija in Nemčija.
Povoljen vtis v Ameriki
Berlin 25. marca. AA.Iz VVasliingtona poročajo, da je ameriški trgovinski urad Izjavil, da avstrijsko-nemški carinski sporazum v ničemer ne nasprotuje obstoječim mirovnim pogodbam niti ne Icr&i klavzule o največjih ugodnostih.
*
Dunaj, 25. marca. d. Podkancelar in zunanji minister dr. Schober trpi že nekaj časa zaradi nekega abcesa v nosu, ki eo mu ga zdravniki včeraj po povratku iz Dresdena odprli.. Zato se je moral danes še čuvati in ni smel govoriti. Po zdravniškem nasvetu je moral ostati doma. Tam je tudi sprejel francoskega in nemškega poslanika.
Uradno poročilo o stališču Italije
Rimska vlada bo proučila položaj
Rim, 25. marca. n. Agencija Stefani je danes objavila uradno poročilo o zadržanju italijanske vlade napram nemško-avstrijskemu gospodarskemu in carinskemu sporazumu. V tem poročilu je rečeno, da ni italijanska vlada ničesar opustila v momentu, ko je nastalo splošno razburjenje. Proučila je položaj z ozirom na nepričakovane spremembe gospodarskih in carinskih odnošajev med Dunajem in Berlinom. Čim je italijansko zunanje ministrstvo preteklo soboto zvedelo o dogodku, je pozvala italijanska vlada avstrijskega in nemškega poslanika v Rimu, da jo podrobno informirata o značaju avstrijsko-nemškega sporazuma. Istočasno je naročila svojemu poslaniku na Dunaju, da zbere vse potrebne elemente za presojanje sporazuma tako z gospodarskega kakor s političnega stališča. Informacije so se zbrale na
, ko bodo zbrane vse informacije
takšen način, kakor je potrebno za pravo prešo' janje dogodka. Nemški poslanik Schubert in avstrijski poslanik Egger sta takoj posetila zunanjega ministra Grandija in mu izčrpno poročala o načrtu sporazuma. V ponedeljek sta ministru še bolj poročala in včeraj sta oba poslanika ponovno posetila Grandija, ki se Je z njima dalje časa razgovarjal. Tako je italijanski zunanji minister že v soboto na podlagi dobljenih informacij pričel proučevati avstrij-ško-nemški sporazum. Informacije, ki jih je kasneje dobil, so izpolnile sliko položaja, sedaj proučujejo kompetentni faktorji vse podrobnosti tega sporazuma. Končno naglaša službeno poročilo, da ocenjuje Italija vse dogodke mirno in brez vsake rezerve. Italijanski narod je prepričan, da bodo odločno branili njegove interese.
Kancelar Briining o sporazumu z Avstrijo
»Obe državi bosta šli svojo pot z mirno trdnostjo«
Berlin, 25. marca. d. Na 51. zasedanju nemške industrijske in trgovinske zveze je imel
med drugimi tudi državni kancelar dr. Briining govor o gospodarskem položaju v Nemčiji in se je med drugim dotaknil tudi vprašanja nemško-avstrijskega carinskega dogovora. Dejal je: Ker spoznanje vrednosti gospodarskih stikov v svetu le počasi napreduje, si mora državna vlada prizadevati, da z lastno inicijativo utre tak razvoj, kakršen je v dosegu mo osti. V tej smeri je treba razumeti pogajanja, ki so se sedaj pričela med Nemčijo in Avstrijo. Vedno je v ospredju vprašanje, ali je mogoče in po kakšni poti je dosegljivo, da se posamezni gospodarski prostori razširijo. Take možnosti pa so morajo na vsak način izkoristiti. Nemčija in Avstrija sta se tem lužje odločili za uresničenje te misli, ker ju pri tem niso ovirala nobena nasprotstva. Vodilo ju je stremljenje, preskrbeti gospodarstvu obeh dežel tiste koristi, ki izhajajo iz razširjenja gospodarskega ozemlja. Ni pa treba, da bi te koristi, do katerih zagotovitve imata obe vladi pravico in dolžnost, bile v nasprotju z interesi drugih držav. Razen tega postane ta dogovor prav lahko spodbuda za razvoj, ki bi blažilno vplival na Evropo. Obe državi sta odločeni, da pojdeta svojo pot z mirno trdnostjo.
Prepričan sem, da bodo tako evropska javnost kakor tudi evropske vlade, ko bodo nemško* avstrijsko dogovor v podrobnostih proučile, pravično ocenile namere, ki so bile osnova za ta
dogovor in da bodo izginila tudi nesporazum-ljenja, ki so, kakor se zdi, po prvih vesteh v časopisju tuintatn nastala.
Berlin, 25. marca. AA. O sporazumu med Avstrijo in Nemčijo glede začetka neposrednih pogajanj o pogodbi za carinsko unijo med obema državama smo izvedeli na dobro obveščenem mestu to-le;
Interes za to vprašanje je zelo velik tako v inozemstvu kakor v Nemčiji sami. V Nemčiji se bavi s tem vprašanjem ves tisk s članki in vestmi, v katerih prenaša komentarje svetovnega tiska ter sam dodaja lastne komentarje. Z druge strani se vršijo v vseh evropskih državah posvetovanja in sestanki, katerih rezultati se bodo pokazali v toku prihodnjih dni. Na osnovi dosedanjih vesti vlada mnenje, da bo diplomatska stran tega vprašanja v prihodnjih dneh pokazala ta važni moment: Francija bo izvedla akcijo pri vladah v Berlinu in na Dunaju, ki bo značila protest protest proti carinski uniji. Velika Britanija se tej akciji ne bo pridružila. Rimska vlada bo proučevala še nadalje avstrijsko-nemški sporazum ter bo šele na to zavzela svoje končno stališče napram sporazumu. Nemški krogi obračajo posebno pažnjo poljskemu tisku, ki razen desničarskega simpatično spremlja akcijo Dunaja in Berlina in naglaša, da im* Poljska velik interes, da opazuje nadaljni razvoj teh dogodkov.
General Seeckt za sodelovanje s Francijo
Nemčija je prisiljena
Pari*, 25. marca. »Excelsior« objavlja anketo o Nemčiji. Posebno pozornost je vzbudila izjava nemškega državnega poslanca in bivšega vrhovnega komandanta nemške državno brambe generala S e e c t a. V tej svoji izjavi je general dejal, da bi mogle Nemčija in Francij« z velikim uspehom sodelovati na, gospodarskem polju. Ti poskusi pa so se do sedaj vedno razbili ob odporu politikov. Francija in Nemčija imata isto skrb, to je skrb o svoji varnosti. Ce bi se razorožit vena konferenca ponesrečila, Društvo narodov pa nadaljevalo s svojo dosedanjo politiko,
se nasloniti na sovjete
ne bi Nemčiji preostalo nič drugega, kakor da brez vsakega nadaljnega premišljevanja izstopi iz Društva narodov. To pa vsled svojega posebnega geografičnega položaja. Nemčija je stisnjena med Francijo in Poljsko in vsled tega Je morala, rada ali nerada, navezati stike s sovjeti, pa čeprav ve, da oznanjujejo sovjeti križarsko vojsko proti vsem takoimenovanim kapitalističnim državam, pri čemer ne delajo nobene razlike med Nemčijo, Francijo in Anglijo. Izjava generala Seeckta je vzbudila v pariški javnosti največjo pozornost.
Patriotična resolucija Židov Donavske banovine
Ponosni, da so državljani Jugoslavije in podaniki viteškega kralja
Aleksandra I.
Sila idealizma
Ob Jubilejih velikih mož se vedno znova potrjuje stara resnica:	Samo	tisti posta-
nejo veliki ljudje, ki so čisto prevzeti od Ideje, katerim tudi največje življenjske ne-prilike ne morejo streti njih idealizma. Ob Škofovskem jubileju goriškega nadškofa dr. Sedeja se to posebno jasno vidi. Le redko kdaj je doživel kateri duhovni nad-pastir toliko viharjev življenja kot goriSki nadškof. A ne eden teh viharjev ni zlomil njegove sile in ob ‘25letnici škofijskega jubileja je na višini, kakršno zavzemajo le res veliki možje. Vse te sile nadškofa pa izvirajo iz njegovega idealizma, iz njegove zvestobe idealom, ki si jih je Izbral v mladosti.
Vsak narod tem bolj napreduje, čim več velikih mož ima, kajti ti ustvarjajo nove vrednote in ti so vodniki, ki kažejo narodu njegov cilj tudi v najbolj temnih in najbolj viharnih časih. Boljka bodočnost naroda je zato odvisna samo od tega, kako silna volja je v mladih ljudeh, da postanejo veliki možje in vodniki našega naroda. Kolikor idealizma je v mladiini, toliko je v narodu volje in sile za napredek. In če ni v mladini idealizma, tedaj tudi ni mogoč napre-nek naroda in nobeno obrizgavanje umetnih sredstev ne pomaga. Zakaj idealizem Je primerna sila in šele na njej je mogoče graditi vse druge. Ce ni te temeljne sile, potem se mora sesuti tudi vsa gradnja in zato vidimo, da je vsak narod zašel na pot dekadence, kakor hitro je njegova mladina izgubila idealizem.
Ves problem naroda je prav za prav zato le v tem, kako dati mladini čim več idealizma. Pri tem ni niti odločilne važnosti, v kakšni smeri se giblje ta idealizem, temveč zadostuje, da je altruističen in da ne izgubi zveze z narodom in doseženo je vse.
Vzgoja je prvo sredstvo, ki vzgaja v mladini idealizem. A vzgoja sama ne zadostuje, temveč morajo biti tu tudi dejanja, ki I mladino navdušijo k idealizmu. Ce vidi mladina — in mladina ima dober pogled — da so na odgovornih mestih ljudje brez idealizma, tedaj se naj nihče ne čudi, če je tudi mladina brez idealizma. Ce pa nasprotno vidi mladina, da so na odgovornih mestih ljudje, ki kot celi možje služijo ideji, potem bo tudi mladina smatrala za svojo častno zadevo, da je tem možem enaka. Starejša generacija izoblikuje mladino in od nje je odvisno, kakšna je mladina.
Naš narod je imel vse čase velike može, ki so bili naravnost vzgled požrtvovalnega dela za narod. Na vzgled teh ljudi bi morali vedno znova in znova opozarjati mladino, da ne bi bilo med njo nikogar, kateremu ne bi bil eden naših velikih mož vzor.
Z največjo ljubeznijo je zato treba govoriti mladini o naših velikih možeh, kajti samo beseda, izrečena z ljubeznijo seže v srce mlademu človeku. V tem pogledu imajo vse naše šole naravnost velikansko nalogo in bojimo se, da ni povsod zadosti preskrbljeno, da bi se ta naloga v resnici izvrševala.
Piri le malo dobre volje pa sploh ne hi bila nobena težava vzgojiti v naši mladini idealizem. Saj ni treba nič drugega, ko s toplo besedo omeniti vse ono neizmerno trpljenje, ki ga je trpel in ki ga še trpi naš nairod, zavoljo naše pravice. Tako nezasluženo in krivično je to trpljenje, da se mora človeku iz kamna stisniti pest v sveti jezi in kako se ne bi naši mladini, ki ima tako mehko slovensko srce.
Bolj ko drugi narodi potrebujemo mi mladino z idealizmom, ker bolj težaven je naš položaj, kakor je položaj drugih narodov. Smo šele v začetku razvoja, ko komaj zadostuje, kadar vsi brez izjeme delajo v složnem delu. Tega složnega dela pa pri nas še ni in predvsem vsled tega, ker nas še ni združil nam vsem skupen cilj v eni volji in enem čustvovanju, kakor bi morali že biti združeni takoj ob preobratu. Te sloge pa ni samo vsled tega, ker nam manjka onega globokega idealizma, ki nikdar ne pozablja na skupen cilj in ki vedno podreja vse druge interese splošno narodnemu.
Govori se, da današnja mladina nima več smisla za idealizem. To mnenje pa je napačno, ker v vsaki mladini je nagnenje k idealizmu. Toda to nagnenje je treba zbuditi in ga povečati; to pa ni naloga mladine, temveč starejše generacije. Mnenja smo, da ima naša starejša generacija tudi dovolj sile, da to svojo veliko nalogo izvede, samo treba ji je dati prave prilike. Tako priliko pa more dajati le dosledno izražanje jugoslovanskega programa in zato se naj to že enkrat začne. Pa bomo tudi takoj čutili delo mladine, vse prežete z idealizmom.
Subotica, 25. marca. 1. Danes dopoldne ob 10. uri je bilo v dvorani subotiškega magistrata veliko zborovanje Zidov iz severnega dela Donavske banovine. Zborovanja se je udeležilo nekaj stotin zastopnikov židovskih cerkvenih občin, poleg drugih tudi vrhovni nadrabi-ner dr. Alkalaj iz Beograda. Zborovanje je otvoril banski svetnik in zastopnik židovske cerkvene občine v Subotici dr. Klein. Takoj po otvoritvi so zborovalci priredili burne ovacije kralju in ministrskemu predsedniku. Vzklikanje je trajalo nekaj minut.
Na zborovanju je bila sklenjena sledeča resolucija:
Veliko zborovanje, ki se je vršilo 25. marca v mestu Subotici, izraža s tem pred vsem svetom z javno manifestacijo, da so Židje, ki žive na osvobojenih tleh, v vsakem pogledu zvesti, požrtvovalni in lojalni državljani svojo domovine Jugoslavije, da ta njihova spontana afirmacija sloni na neomajnem temelju, da je izraz
Nova vojaška revolucija v republiki Peru
Več ko sto ranjenih — 40 mrtvih. Lima, 25. marca. Vojaška vstaja se je posrečila. Po 4 urnem težkem in krvavem boju se je posrečilo vladnim četam premagati vstaše. V boju je padlo 40 vstašev, ranjenih Je bilo okoli 100. Uprl se je 5. polk, ki je poskušal z naskokom zavzeti vladno palačo. Vladne čete pa so naskok odbile ln nato prešle v protinapad in vstajo zadušile. Oficirska Junta zahteva, da se postavijo vsi vstašl pred vojno sodišče in da se sodba Izreče v 48 urah. Oficirska zveza zahteva nadalje za vse povzročitelje upora smrtno kazen,
Nemški državni proračun sprejet
Berlin, 25. marca. d. Nemški državni zbor je na današnji seji v poimenskem glasovanju v tretjem čitanju sprejel ves proračun za leto 1931 z 277 glasovi proti 64, pri čemer se je 14 poslancev vzdržalo glasovanja. Odklonjeni so bili vsi komunistični predlogi, ki so merili na spremembe črtanja in nezaupnice.
Omejitev priseljevanja delavcev v Nemčijo
Beograd, 25. marca. AA. Po obvestilu, ki so ga dobile poljedelske organizacije, je nemška vlada sklenila, da omeji zaposlitev poljedelskih sezonskih delavcev v Nemčiji. Izvzeti so delavci za obdelovanje sladkorne pese, ki bodo tudi dalje prihajali v Nemčijo, toda v omejenem številu.
Napredovanje
Za višjega tajnika pri finančni direkciji v Ljubljani je imenovan g. Emil Kandare v 4/1.
Konferenca za izenačenje koledarja
Beograd, 25. marca. k. Jugoslovanski nacijo-nalni odbor mednarodne trgovinske zbornice je dobil obvestilo, da se bo meseca junija v Ženevi vršila mednarodna konferenca za izenačenje koledarja. Končno pa bodo rešili to vprašanje šele na naslednji konferenci v Ženevi meseca oktobra.
Zadružništvo v Jugoslaviji
Beograd, 25. marca. k. Te dni so izdali statistične podatke o zadružnem pokretu v državi. Pričetkom lanskega leta je bilo v naši državi 684.640 zadrugarjev, ki so bili organizirani v 6294 zadrugah. Te zadruge je družilo 34 zadružnih zvez in 14 podzvez. Največ je bilo kreditnih zadrug, in sicer 3974. Na drugem mestu je 1107 nabavljalnih zadrug.
Seja obrtniške zbornice
Beograd, 25. marca. k. Obrtniška zbornica je na svoji poslednji seji sklenila, da se bo vršila prva redna plenarna seja za letošnje leto 26. aprila s sledečim dnevnim redom: Poročilo o delovanju Obrtne zbornice v letu 1031., referat o prisilnem zavarovanju obrtnikov, pravilnik o zakonu za pospeševanje obrtništva
Nogomet na Dunaju in v Pragi
Duuaj, 25. marca. d. V boju za zimski coup je v nogometni tekmi češkega »Slovana« proti »Rapidu« zmagal »Slovan« z 2:1 (1:0).
Praga, 25. marca. d. Nogometna tekma »Sla-vija« proti »Admiri« (Dunaj) se je končala s 3:1 (1:1) za »Slavijo«.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 25. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Oblačnost se ne bo bistveno spremenila, temperatura bo skraja Se padla. V višjih položajih bo iutran.ii mraz, severovzhodni vetrovi.
globokega spoštovanja in priznanja napram jugoslovanskemu narodu, ki se je vedno odlikoval s svojo toleranco in bratsko ljubeznijo in ki je vse svoje tradicijonalne vrline praktično pokazal v državni zajednici. Spričo teh vrlin nam je dana možnost, da odkrito in svobodno izjavimo ono, kar v resnici smo, ne samo po svoji religiji in rasi, nego tudi po svoji nacijo-nalni zavesti — namreč Židje. Najeftergičneje protestiramo proti vsakemu inkutiranju kakršnihkoli zvez z naše strani in vsakemu in vselej kličemo, da sino ponosni, da smo državljani velike Jugoslavije in podaniki viteškega kralja Aleksandra I.
V	resoluciji se nadalje konstatira velika lojalnost Zidov napram državi in kralju Aleksandru. Ko so sprejeli resolucijo so se opetovano ponovile burne ovacije za kralja in ministrskega predsednika, Nato je dr. Klein zaključil zborovanje.
Podpora za po potresu poškodovane kraje
Beograd, 25. marca. AA. Na osnovi sklepa ministrskega sveta o podpori krajem, ki so utrpeli škodo po potresu v južni Srbiji, je minister za gozdove in rudnike inž. Dušan Ser-nec obvestil g. bana Vardarske banovine Zika Laziča in direkcijo šum v Skoplju, da prizadetim po potresu dajo potrebna drva za kurjavo in les za gradnjo brezplačno iz državnih gozdov.
Nov železni rudnik
Karlovac, 25. marca. k. Pred kratkim je zagrebški odvetnik dr. Kavlč odkril v Tušiloviču železno rudo. Skupno z dr. Plešem je dobil koncesijo za izkoriščanje novega rudnika. Ruda vsebuje 49—60 odstotkov železa. Rudo bodo pošiljali v topilnice v Gy8ru na Madjarskeni. Včeraj je pričelo 50 delavcev kopati rudo. V kratkem bo njihovo število narastlo na 200.
Šentpetferska CM podružnica
Ženska podružnica si je priborila prvenstvo nad podružnicami
Ljubljana, 25. marca.
Občni zbor moške in ženske šentpeterske Ciril-Metodove podružnice v Ljubljani se je vršil 14. marca v gostilni Zupančič na Ahacljevi cesti. Obisk je bil zadovoljiv, vendar ne tako obilen, kakor bi bilo pričakovati. Funkcijonarji obeh podružnic so podali svoja poročila točno in jasno. Dela je bilo v letu 1930. obilo in tudi uspehi so bili nadvse lepi, zlasti ženske podružnice, ki si je zopet priborila prvenstvo med vsemi podružnicami. Vsa čast tako vrlim narodnim damam, kakor jih ima ženska šentpe-terska CM podružnica!
Važno in zanimivo je bilo poročilo tajnika moške podružnice. Kot kulturni delavec se udejstvuje že 40 let pri raznib društvih. Spoznal je iz delovanja teh društev, da je izmed vseh za narod najpomembnejše in sega najglobočje v duševnost naroda stremljenje Družbe sv. Cirila in Metoda. Po njej se je narod probudil iz letargije, oživela je v masi narodna zavest in ponos. Ni potrebno, da se vzbuja v narodu šovinizem, tega tudi Družba ne mara, potrebno pa je, da podneti in dvigne zavest narodne samoobrambe. To je temelj bitnosti vsakega naroda. Na tein temelju se razvije vse drugo — in so dobila vsa druga kulturna društva svoj razmah na omenjeni podlagi. V današnjih časih je zajel narod materializem. Onih, ki so se preobjedli dobrin, ki so jih prejeli iz naroda, ne najdemo med člani družbe sv. Cirila in ' ieto-da. Prepojeni materializma so izgubili vst ideale — domovina in Bog jim je posvetno bogastvo. Nehvaležnost je plačilo takih ljudi, ker nimajo v svojem pohlepu časa, da bi se ozrli okrog sebe in se ogledali v zrcalu narodove duše in njenih teženj.
Mladina se je odtujila uarodnim idealom, vzljubila je šport, ki vede v internacijoualno miselnost. So bili časi, ko je bila akad. mladina avantgarda vsemu narodnemu pokretu. Pa moda je moda. Treba pa ee je zavedati, da narod brez mladine, idealnih borcev propade. Tako uči zgodovina. Z izgovorom: »Imamo lastno državo« se neizmerno greši. Kaj je domovina, kaj je narodno čutenje so pričeli spoznavati oni nesrečni naši izseljenci, ki jih je potreba po kruhu odvedla v inozemstvo. Zavedajo se vse globočine besede »Domovina« iu stegajo roke po pomoči, da se ne utope sami in njih otroci v tujini. — Kdor ima voljo in je pervzet domovinske ljubezni, stopi v krog Ciril-nietodarjev, v krog idealnih čuvarjev domovine!
Agitirajte za Jugoslovana!
Demokracija uprave
(Nastopno predavanje univ. doc. dr. J. Jurkoviča) (Konec.)
Mlade demokracije niso mogle in anale rešiti do zdaj vprašanja demokratizacije uprave, ker niso male rešitd vprašanja uprave sploh. To ni čudno, čudno hi bilo, če bi bile rešile te dve vprašanja. Demokracijam je bilo poznano samo jolitično področje, s področja uprave pa so bi-e v glavnem izločene. Ko so dobile upravo v svoje roke, so mislile, da se dajo tudd v upravo prenesti metode, ki naj bi veljale na političnem področju. Ti dve področji pa sta bistveno različni. To ne sledi samo iz sunisla in namena zar konov, sledi tudii iz razvoja današnje države. Dočim velja na političnem področju princip večine, velja na upravnem področju princip manjšine in tradicije. Ta princip tradicije ima za posledico na upravnem področju stalnost in počasen, oi-gairičen razvoj. Ta tradicija pa je nemogoča, Če se uprava stalno menja paralelno s spremembami v parlamentu. Kajti parlament , e že v svojem bistvu po sestavi in poslovni doji element, kil je podvržen Huktuadji in stalnim spremembam. Dočim pa so se v starih demokracijah izkristalizirale počasi dve, tri stranke, ki se menjavajo v vladi in je že s tem dana neka stabilnost v upravi, jamči tukaj kontinuiteto uprave predvsem izkušenost teh demokracij v vladanju, poleg tega pa omogoča veliko število strank in strančic vedno nove parlamentarne kombinacije. Te kombinacije spravljajo na vlado tudi skupine, M vedo, da so naj-brže prvič in zadnjič na vladi. Da take parlamentarne večine ne morejo imeti posebnega smisla za stalnost in tradicijo, je pač pojmljivo. Ravnoiako pa se je bati, da bodo sikušale uporabili svojo moč na vseh področjih. Zato je razumljivo, da ni takim večinam siimpatdčno ustavno sodišče, pač pa, da stremijo za tem, da bi se lahko spreminjale ustavne določbe vsaj s kvalificirano če ne že z navadno parlamentarno večino. Kajti če se eventualno nikakor ne da doseči kvalificirana večina, se pa da s primerno porcijo poguma še vedno trditi, da kak zakon samo navidezno sprenninja ustavo ne pa v resnici. Ce pa pritegne navadna parlamentarna večini na ta način nase lahko ludi ustavodajno kompetenoo, potem pač ni pričakovati, da ne bi pritegnila drugih in da ne bi politizirala uprave. In danes se že slišijo glasovi, ki trdijo, da proti spreminjanju ustave potom parlamenta nii leka. Tako pravi Hartung: »Kje je v današnji demokratični državi instanca, ki naj bi z upanjem na uspeh vložila veto proti spremembam ustave, za katerimi stoji velika večina naroda? Celo zahteva, naj se spremembe, ki zadevajo substanco ustave, ne sklepajo po navadni poti parlamentarne ustavodaje, ampak potom posebno voljenih ustavotvornih skupščin, ne tvori več nobene resnične ovire, odkar je dosegla volivna pravica za normalne parlamente v »ko-ro vseh državah splošoost in obseg, ki se dasta tudi za kons-tituanle komaj prekositi in ni več
mogoia pritegnitev nadmljnih, v parlnmeirtu n«'-
zatstopanih slojev.«
Če naj bi postali ti, zaenkrat še bolj sporadični pojavi in nazori, stalna praksa in razvojna smer demokracije, potem seveda so brezplodne debate o zaščiti parlamentarne manjšine, o demokratizaciji uprave in močni upravi kajti potem se vrača demokracija k svoji prvotni zamisli, ki negira delitev oblasti. Tukaj bi stali pred pojavom, kjer nam manjkajo za njih ocenjevanje vsaki empirični podatki.
Negiede na .že omenjene parlamentarne odbore to skušnje starih demokracij pa se zdi, da ta radikalna smer precenjuje moč politične demokracije in ne vidi, odkod ji grozi nevarnost. Ni namreč dovolj, polastiti se vseh kompetenc, treba jih je znali tudi izvrševati. To pa se pravi, vršiti jih tako, da bodo zadovoljni tisti, v katerih imenu in za katere se izvršujejo. Moč in obstoj demokracije kakor vsake politične tvorbe sta navzlic vsem simpatijam, 8 katerimi je bila demokracija pričakovana in sprejeta, odvisni od uspehov dela. Tukaj pa vsaj do zdaj rezultati niso posebno ugodni. In že so, če ne večina, pa vsaj ugledna manjšina tisti kritiki, ki trdč, da demokracija sploh ne more biti kos upravnim in gospodarskim vprašanjem in naj prepusti ta področja gospodarskim zbornicam in korporacijam ter samoupravam. O tem, kako naj se kompetence med politiko in gospodarstvom razineje, si sicer niso na jasnem, rav-notako ne o tem, kako naj se prepreči pri glasovanju o gospodarskih zadevah majorizacija. Vendar kaže vse to, da je začela padati cena politiki in 'i njo vred parlamentarizem. In ker se, dasi po krivici, istovetita demokracija in parlamentarizem, je prepričanje o krizi demokracije danes splošno.
Hrastfniške novice
Tukajšnji šoli sta nadzorovala pretekle dni sreski nadzornik g. Potočnik in kmalu za njim
—	v petek — banovinski šolski nadzornik gospod Lužar. Isti dan je nadzoroval sreski nadzornik dolsko šolo
Na Jožefovo so igrali v našem Narodnem domu igralci zagorskega sokolskega gledališča igro »Glavni dobitek«. Igrali so zelo dobro, obisk pa je bil — nezadosten.
Zadružna elektrarna je imela 18. t. m. svoj glavni občni zbor. Zadruga, kateri pripadajo skoro vsi posestniki vasi Hrastnik. Brnica, Praprotno ter Studence, je bila ustanovljena pred
9	leti, je v tem času odplačala že skoro ves dolg in odpisala na omrežju že dosti nad 100 tisoč Din. Dolg dolski občini — okoli 30.000 dinarjev, ki je nastal zlasti radi garancijske vloge pri Zadružni zvezi, bo odplačan v tekočem letu, če ne pride do kakšnih posebnifi stroškov. Med važnimi sklepi v zadrugi je omeniti pocenitev žarnic skoro na ceno nabavnih stroškov.
V	soboto je izročil g. sreski načelnik hrast-niškim in dolskim oblikovancem odlikovanja, in sicer so dobili red sv. Save 5. razreda gospod Ivan Sorčan ter g. K. Malovrh, zlato svetinjo pa gg. Bauerheim Pavel, Jazbec Iv., Benetek Sev., Križaj Ant. iz Hrastnika ter gg. Pust R. in Babič Blaž iz Dola. Na besede g. Bres. načelnika se je zahvalil
*	v imenu odlikovancev g. Malovih.
Nov moti v Ljubljani
Polc*; trimostorj« na Marijinem trgu dobimo S« četrti most? — Proračunski izdatek zanj iznaša približno 250.000 Din
Ljubljana, 25. marca.
Te dni smo brali, da je ljubljanski magistrat-ni gremij sklenil, da še letos zgradi zasnovani most, ki naj bi vezal Kongresni trg z Ribjim trgom. Dohod na ta most bo na levem bregu ob izteku Wol(ove ulice, med Gerberjevo in Krej-čijevo hišo, na desnem bregu se bo pa ta most za pešce, prav za prav le brv, iztekal na Cankarjevo nabrežje.
Javnosti o tem načrtu ni znano nič natančnejšega. Zdi se, da spada ta načrt k celotni regulaciji Ljubljanice, s katero letos spet prično. Vprašanje je, če je na tem prostoru nov most sploh potreben. Mislim, da ni. Iz praktičnih prometnih ozirov je nameravani most brez pomena, kar odveč, v estetskem oziru bo pa zunanjosti mesta le v kvar. Zato se zde izdatki zanj popolnoma neosnovani. To bom skušal dokazati v naslednjem.
Čudno je, da se nihče ni vprašal, čemu prav za prav treba postaviti ta most. Morda zaradi prometa? Saj bodo že letos zgradili poleg sedanjega Frančiškanskega mostu še dva ožja mostova, namenjena le pešcem. Od tega tri-mostja je pa do projektiranega mostu na levem bregu ob vodi komaj nekaj nad sto metrov, po Wolfovi ulici za par desetin metrov več, na desnem bregu je pa ta razdalja še manjša. Do Čevljarskega mostu tudi ni dosti dlje. Med Frančiškanskim in novim mostom bosta stali na Cankarjevem nabrežju baš dve hiši, v Wolfovi ulici pa štiri.
Poglejmo še, katere mestne dele bo vezal novi most. V njegovo območje more priti samo polovico razdalje od Ribjega trga oziroma od konca Wolfove ulice do obeh mostov, razen tega pa še ozemlje za tema odsekoma. Ker je pa na eni strani Mestni trg omejen z Gradom, na drugi je pa Kongresni trg proti zapadli zaprt, se ves del mesta, kateremu bi ta most eventualno mogel služiti, še zmanjša.
Preudariti moramo tudi še to: kako naj se morebitni živahnejši promet na mrtvem Ribjem trgu sploh razvije? Skozi tesno Ribjo ulico? Ali morda za Ljubljanico in po še ožji Ključavničarski ali Krojaški ulici? Ker je pa tudi levi breg precej (za kake štiri metre) višji od desnega, bo treba pri Krejčijevi hiši napraviti stopnišče, da se bo prišlo toliko niže do mostu. Tako bo nova brv za starejše ljudi, ki se sploh izogibljejo stopnic, a še posebno neradi ob zimskem času hodijo po spolzkih stopniščih, in za matere z otroškimi vozički sploh neuporabna. Prav za te bi pa edino še imela nekaj pomena, da jim olajša dohod s Cankarjevega nabrežja in z Mestnega trga z Zvezdo.
Z novim mostom bo pa lice itak preveč utesnjene Ljubljanice, ki je zaradi dolgočasnih in zamolklih betonskih opornih zidov že itak ska-ženo, še grše. Saj od samih mostov reke skoro več videti ne bo. Slišali smo namreč celo o načrtu, da hočejo postaviti se eno tako brv nekako ob poslopju Filharmonične družbe. Ta misel je pa res tako absurdna, da je kar ni mogoče verjeti.
Videli smo, da bo korist novega mostu (oz. brvi) v prometnem oziru skrajno malenkostna, prav za prav da je sploh ni. Cemu je torej potreben ta gospodarskii čisto neutemeljen izdatek? Proračunani izdatek za železno brv znaša približno četrt milijona dinarjev. V javnem interesu bi bilo. da se porabi denar za potreb-nejše in koristnejše javno delo. Tujskemu prometu bi dosti več koristilo, če bi recimo magistrat vendar že enkrat odstranil s Pogačarjevega trga grdo in nehigijensko lopo, ki zapira ves trg in onemogoča pogied na stolnico, oz. s ploščadi pred njo. Tja spada lep, s kulturami okrašen vodnjak, ki jih je v Ljubljani itak tako malo. Sicer je pa že v Kellerjevem načrtu za regulacijo Ljubljanice določeno, da se pri Krejčijevi hiši postavi Robbov odlični kip sv. Janeza Nepomuškega, ki sameva zdaj »kot gost« v cerkvi sv. Florijana, a je nekoč varoval stari črnuški most čez Savo. Z izvršitvijo tega načrta bi mesto brez velikih stroškov pridobilo izred. no lep javen umotvor.
Vem sicer iz izkušnje, da še tako dobro mišljene besede le redko kaj zaležejo. Ker pa se je pri nas nekako že udomačila navada, da se javne zadeve nejavno pripravljajo in odločajo, mislim, da je vendar le prav, če o občinskih rečeh, ki se tičejo vsega mesta, lahko vsak občan svobodno pove svoje mnenje. Več glav, več misli. Mogoče se ta ali drugi načrt, preden ga izvrše, spremeni, izboljša ali pa sploh opusti
Č\STl
O
VIW7A *iOOt
PREDMET/
z LAHKOTO - NAJHITREJE NAJLEPŠE
dT-
m.
OJ
— če pa ne, je tudi prav, da se o tako važnih vprašanjih, ki zanimajo vse občane, vsaj javno razpravlja.	K.	D.
Razmah strokovnega po-kreta med rudarji
V zadnjem času vedno pogostejši neuspehi rudarskega delavstva v socljalnem pogledu, kt so v glavnem plod nesrečne razdvojenosti rudarskih strokovnik organizacij, ki so že pred meseci dale nekaterim starim, v strokovnem rudarskem pokretu prizkušenim rudarskim voditeljem povod, da so zopet aktivno posegli v strokovno gibanje ter se z vso vnemo oprijeli Narodnega strokovnega pokreta, ker so se tekom večletnega mirnega posmatranja in opazovanja popolnoma uverill, da zamore rešiti najbolj pereče delav-sko-socijalne probleme in zaščititi najvltalnej-še delavske interese le narodno strokovna organizacija, ki nima oslonca le v enem razredu, marveč v celokupnem jugoslovanskem narodu in potemtakem zaščito na najvišjih mestih.
Prvi vidni uspehi nove narodno strokovne akcije med delavstvom v rudarskih revirjih so se pokazali že na nedavnih dveh velikih shodih, ki jih je održala Narodna strokvna zveza v Trbovljah. Prav posebno so se pa pokazali na občnem zboru v dvorani Forte, kjer se je zbralo mnogo naših in zagorskih rudarjev, da se posvetujejo in začrtajo pot, po kateri bodo v bodoče korakali v borbi za svoj in svojih družin obstanek.
Glavni tajnik NSZ g. Kravos Vladimir iz Ljubljane je našim narodnim rudarjem v daljših izvajanjih obrazložil program NSZ, ki odklanja marxistlčnl razredni boj, kajti dokazano je, da je mandsem pri nas negativen in nesposoben priboriti delavstvu uspehe. Najodločneje je govornik zavrnil vse očitke nasprotnikov, s katerimi so zlasti pri volitvah v II. skupino agitirali, češ, da je Narodna strokovna zveza fašistična in kapitalistična in vsled tega delavstvu sovražna. Kadarkoli smo jih javno pozvali, da nam svoje trditve dokažejo, vselej so molčali. Ni pa s tem rečeno, da bomo morali mi take zlohotne in za naš narodni čut skrajno žaljive očitke in podtikanja še nadalje po-trpežljivo prenašati. Prej ali slej bomo podvzell najodločnejše korake, da taki očitki enkrat za vselej prenehajo. Narodna strokovna zveza obsoja vsako nasilje nad delovnim ljudstvom, pa bodisi da je naperjeno z leve ali desne, marveč hoče le, da imajo vsi sinovi našega delovnega naroda na svoji rodni zemlji kruha dovolj in da bomo kot svobodni državljani čimprej popolnoma neodvisni od tujine. Istovetiti naš solidni in miroljubni narodni strokovni pokret z našemu narodu toliko sovražnim fašizmom, pa ni le sramotenje našega norodnega ponosa, marveč je neodpustljiva žalitev našega narodnega delavstva, ki nikdar ni odobravalo niti fašističnih niti marxističnih metod, marveč je želele le mirnega dela in poštenega plačila za to požrtvovalno delo v prid našega narodnega gospodarstva. Govornik je pohvalno omenil dnevnik »Jugoslovan«, ki je neustrašeno vzel v zaščito Narodno strokovno zvezo pred napadi nasprotnikov. Končno je govornik še apeliral na naše narodno delavstvo, da se po možnosti včlani tudi v Sokolstvu, ki je avantgarda našega naroda in katerega čakajo še velike naloge pri
delu za boljšo bodočnost našega jugoslovanskega naroda.
Nato so sledile volitve novega odbora, pri katerih so bili soglasno izvoljeni: Koren Miha, predsednik; Dornik Pavel In Snoj Ignac, podpredsednika; Vodenšek Matija, tajnik; Novak Ivan, namestnik, Skrinar Jožef, blagajnik, Zibert Zvonimir, namestnik. Odborniki: Barborič Ivan. Ule Franc, Rozman Ivan, Matos Alojzij, Goršek Avgust In Brinar Ivan.
Novoizvoljeni predsednik g. Koren se je rudarjem zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se težki položaj rudarskega delavstva v revirjih čimpreje omili. Ne ustraši se nobenih potov in nobenih intervencij, ki bodo v bodoče še potrebne, prosi pa, da tudi rudarji storijo svoje s tem, da ja-čajo narodni strokovni pokret z zbiranjem članstva, ker le v močni narodni organizaciji vidi jamstvo za uspešno delovanje v korist trpečih rudarjev in njihovih družin.
Borba delavstva za nadure je uspela
Podjetja izplačujejo znatne zaslužene zneske.
Maribor, 25. marca.
Najslabše plače imajo v Mariboru gotovo tek-stilniški delavci. Poleg tega pa lastniki tovarn tudi nadur niso hoteli izplačati. Tako je prišlo te dni do številnih pritožb posameznih delavcev in tkalskih mojstrov.
V tovarni »Braun« je delavska akcija popolnoma uspela. Ravnateljstvo je moralo delavce izplačati po 3000, odnosno 8000 Din. To je napotilo tudi ostale tekstilne tovarne, da so pristale na izplačevanje nadur. Sličen pokret je pričelo tudi delavstvo v Franzovi tovarni za testenine in v njegovem parnem mlinu.
Priznanje strokovnemu delu in tovarišu
Ljubljana, 24. marca.
V gostilni pri »Nacetu« na Martinovi cesti se je vršilo posebno slavlje »Društva policijskih nameščencev In upokojencev v Ljubljani«, kjer se je od svojih kolegov poslavljal po 12 letih njihov društveni tajnik g. Benedičič Janko, kateri je vsled službenih razmer po tolikih le. tih društvenega delovanja odložil mesto tajnika. Predsednik društva g. policijski nadzornik Počkar je uvodoma tega družabnega večera tolmačil tovarišem delo tajnika in častnega člana g. Benedičiča, kateri je sodeloval pri ustanovitvi društva, delal za njega 12 let, na kar je tovarišu slavljencu podaril lepo Izdelano, s primernim besedilom opremljeno srebrno tabakero, z željo, da bi jo tovariš Benedičič nosil vedno pri sebi z lepimi spomini na kolegijalnost svojih poklicnih tovarišev, z željo, da stoji vedno in še v naprej z nasveti in podporo svojemu stanovskemu društvu na razpolago. Tajnik in častni član društva Benedičič, se je v prvi vrsti najiskreneje zahvalil za častno darilo, obetajoč, da bo še vedno in vsakokrat podpiral težnje svoje stanovske organizacije, prosil pa
je tudi člane društva, da vsakokratni odbor v vseh njegovih ukrepih temeljito podpirajo. K besedi se oglasi tudi prvi ln ustanovni predsednik g. Mikuš, kateri je tolmačil članstvu teškoče ustanavljenja društva in pa zapreke, ki so tisti čas nastale, povdarjal pa je, da so se te premostile le z taktno in umerjeno besedo bivšega tajnika, današnjega slavljenca g. Benedičiča, kateremu želi, da bi se zopet in kmalu povrnil v krog funkcljonarjev »Društva državnih policijskih nameščencev In upokojencev v Ljubljani«.	'	en
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Novi zdravstveni zastop na Bledu
Bled, 24. maroa.
Na praznik sv. Jožefa je bil »klican v Blejskem domu prvi sestanek novega zdravetvene-
ga zasto-pa, na katerem se je konstituiral eledeži odbor: predsednik g. dr. Janežič Zvonimir, ao-bo zdravnik na Bledu, tajniik g. Gradnik Raijko, šolskii upravitelj. Navzoč je bil poleg 'župana tudi šolski upravitelj iz Ribnega g. Vrezec Milan in mnogo ostalih odličnih osebnosti z Bled« in njega okolice.
Gospod župnik Drodc iz Bohinjske Bele je povdarjal važnost in nujno potrebo speljave vodovoda na Bohinjsko Belo, s čimer bi se dala osnova higijenskim in varnostnim predpisom. Na Beli usahnejo v poletnem času, kadar je velika suša, skoro vsi studenci. Radi tega je težko dobili pitno vodo. Ker je Bohinjska Bela v se-zijii obljudena z letoviščarskimi gosti, je nujno potrebno, da odločilni krogi ukrenejo vse potrebno, da se v doglednem času napelje vodovod na Belo, kakor tudi v Ribno in Bodesče. Do epidemične bolnice, ki leži eno in četrt ure od Bleda na poiti v' Riibno, se bo napeljal vodovod v najkrajšem času, zalo je n^jprikladnejSe, da se ta vodovod samo podaljša do Ribnega in Bodešč.
Gospod Gradnik Rajko Je kot Solnik predlagal, da se v zdravstvom okrožju Bled t. j. Gorje, Bled in Ribn-.t ctfv-ori k*l*ka poliklinika, kjer naj bi okrožni adravaiik da zobozdravnik wsaiko gotovo dobo pregledovala zdravstveno stanje šoloobveznik otrok. V ta namen naj hi se ustanovila zobna in spl-r^na poliklinika.
Agitirajte za »Jugoslovana«/
CuidLu:
Farnmcr
‘Roman
31
Namesto odgovora je z bliskovito naglico vstala z ležišča, popadla papir, mu ga iztrgala iz rok ter ga držala nad plamenom samovarja, ki je gorel na mizi poleg kave. Plamen je objel pismo in ga v nekaj trenutkih iz-premenil v črne, zavite kose pepela, ki je padel na podstavek. Nato je dejala veselo: »Vidiš! Ni pametno spopasti se z žensko! Moški ste po navadi vselej poraženi!«
Farnmor je obstal kakor kip.
»Pismo je vsebovalo tajno,« je rekel, »za katero si se bala, da ne bi je odkril. Dobro! Ce ne morem od tebe zvedeti, kaj je bilo v njem, zvem od njega, ki ga je napisal.«
Kri mu je zalila oči in že je hotel oditi. Toda preden je prišel do praga, je stekla za njim.
»Ali si blazen, Cecil! Počakaj in poslušaj me!«
»Ne, pusti me, da grem, pusti me!« je vzkliknil Farnmor. »Nalagala si me in jaz hočem vedeti, zakaj si me nalagala. Pismo si sežgala, da ne bi jaz zvedel njegove vsebine. Jaz pa imam pravico to zvedeti, če ne zvem od tebe, pa se obrnem drugam. In če, če — ledaj gorje tebi!«
Vedela je, da se ne more dlje z njim igrati; videla je, da je trdno odločen napraviti, kar je zagrozil. Toda spoznala je, da ni več njen suženj, ampak da je postal ujen zapovednik, čegar jeze se je bala.
Bila pa je spretna ženska, ki je vedela, kako je treba ravnati z moškimi, še veliko večje nevarnosti je znala odvrniti ^d sebe.
»Cecil, tako malo zaupanja imaš vame?« je izprs-govorila s svojim božajočim glasom. »Kako moreš biti tako nezaupen in krivičen do mene? Pismo sem sežgala, da ti prihranim razočaranje.«
»Razočaranje! Kaj to pomeni? Govori brez ovinkov! Povej mi vse!«
»Ne, ne,« je šepetala in ga pobožala. »Ti veš, da te ljubim, o tem sem uverjena. Torej dovoli mi, da molčim.«
»Ne! Takoj mi povej, sicer poiščem njega pri lej priči.«
Še krepkeje se je stisnila k njemu in mu je z navideznim strahom šepetala v uho:
»Naj bo — toda obljubiti mi moraš, da ne boš iskal z njim prepira zaradi mene. Tvoj prijatelj je bil zahrbten proti tebi! V pismu mi je govoril o svoji lju-bezui, ki mi je zoprna. Tudi je hotel tebe izpodriniti. To je vsa resnica, ki bi ti jo bila tako rada zamolčala!«
17.
Uro pozneje je Farnmor šel iz hiše in se napotil skozi park. S smotko v ustih je korakal počasi in umerjeno in je bil videti docela miren. Da bi Marion poto-
lažil, ji je obljubil, da ne bo mislli na maščevanje. To ji je obljubil, dasi mu je v prsih besno divjala strast.
Trnjev plot je ločil posestvo lady Vavasourjevf, od sosedne vile. Farnmor je stopil k vratcatn v plotu, jih odprl in stopil iz rožnatega vrta. Za košatim drevjem je videl teraso, ki se je razprostirala ob vili, na terasi pa je bila skupina gospodov. Trije so mu bili nepoznani, četrti je bil Erroll, ki je stal med dvema jazbečarjema pred odprtimi steklenimi vrati knjižnične sobe, odkoder je ravnokar stopil v jasno solnčno luč.
Farnmor ga je pogledal in njegova roka je krepkeje stisnila tanko votlo palico.
Psa sta začela lajati, ko se je bližal. Erroll se je okrenil in obraz se mu je razjasnil; doumeval je, da je Farnmor prišel, da bi se spravila. Pač je imel dovolj vzroka, da se je čutil užaljen; toda ujegova pohlevna nrav ni bila maščevalna.
Ko je Farnmor prispel na teraso ter se vljudno odkril, je Erroll slonel pri vratih. Ni mogel napraviti prvega koraka do sprave, toda bil je pripravljen, se odzvati prijatelju. Samo to je hotel, da prijatelj prvi roko iztegne, in sklenil je, da pozabi in odpusti hude besede, kakršnih ni še slišal od nikogar razen od svojega prijatelja.
»Oprostite, gospoda!« je rekel Farnmor, odrinil na stran tuje gospode ter stopil proti Errollu, pred katerim je obstal. Mirno, kakor da ponuja smotke, se je okrenil k trem kavalirjem z besedami: »Gospoda, kako se v naših krogih zavrne laž?«
Jz 9ravsfec banovine
Jubilej goričkega nadškofa Jr- Sede|a
Včeraj je praznoval goriški luiezo-nadškof dr. Frančišek Sedej 25-lelnico svojega škofijskega posvečenja. Je lo nad vse pomemben jubilej, ker je to jubilej cerkvenega kneza, ki je bil narodu vedno vzoren pastir in ki je tudi v najtežjih časih zvesto vodil svoje vernike. V vojni in pozneje v še bolj težkih povojnih časih je bil nadškof dr. Sedej vedno cel mož, ki se ni ustrašil nobene grožnje in bil zato pravi voditelj svojega težko izkušanega naroda. Kljub bolezni pa je mogel nadškof dr. Sedej tako vzorno vršiti* svoj vzvišeni pastirski poklic, ker je bil v vsakem pogledu vzoren cerkven knez in vzoren mož, ki pa je bil ob enem tudi zvest sin svojega naroda. Zato se jubileja knezo-nad-škofa dr. Sedeja z globoko hvaležnostjo spominjajo vsi Slovenci in v vdani pobožnosti prosijo Boga, da bi mu ga ohranil še dolgo na njegovem visokem in odgovornem mestu.
Nadškof dr. Fran Borgia Sedej je bil rojen 1. 1854 v Cerknem na Goriškem. Po dovršitvi gimnazije je stopil v bogoslovje, šele 23 let star Je pel novo malo v domači cerkvioi Sv. Ane v Cerknem, kjer Je bil leto dni kaplan. L. 1883 Je promoviral la doktorja bogoslovja, se vrnil v Gorico, nato bil pa poklican na Dunaj za dvornega kaplana in vodjo Auguštineja. Po prihodu dr. Missije t Gorico je bil pozvan domov, imenovan za kanonika in stolnega Župnika ter nato 1. 1906 za goriškega knezo-nadškofa. Dne 25. marca 1906 pa je bil posvečen v nadškofa.
Naj ga Bog ohrani še dolgo vrsto let svojemu vernemu ljudstvu!
iadšLofu dr. Jegliču prepovedan vstop v Italijo
Na povabilo goriškega stolnega kapitlja se je hotel udeležiti proslave Jubileja goriškega knezonad&kofa tudi nadškof dr. Jeglič. Na postaji Podbrdo pa mu Je italijanski politični komisar zabranil vstop v Italijo in zahteval, da se mora s prvim vlakom vrpiti v Jugoslavijo. Odveč je pripomniti, da je imel nadškof dr. Jeglič vse listine v najlepšem redu in seveda tudi potrebni vizum.
Nadškof dr. Jeglič je moral vsled tega Čakati v Podbrdu s svojim spremstvom dve in pol uri, nato pa se je vrnil v Ljubljano.
Radovedni smo, kako bo italijanska vlada spravila to več ko nenavadno prepoved v sklad z lateransko pogodbo!
Izjava JAD »Triglava«
K objavi ljubljanskega akcijskega odbora »Jugoslovanskega akademskega kluba« v »Jutru«, dne 25. t. m. pripominja JAD. »Triglav« sledeče:
1. JAD »Triglav« se ni mogel priključiti novemu pokretu, ker je bilo iz projekta pravil razvidno, da stremi nova organizacija po re. prezentančnem značaju, dasi k akciji večina Jugoslovanskih akademskih društev ni bila pozvana, niti priključena.
2. JAK »Triglav« ne more tudi v bodoče sodelovati pri tej akciji, četudi se ta sedaj odreka reprezentativnemu značaju In sl lasti videz privatne jugoslovanske akademske organizacije, ker sta bili od te akcije samovoljno Izključeni med drugimi tudi stari zagrebški akademski društvi JAK »Strossmayer« in zagrebška edinica JAD »Triglav«.
3. JAD »Triglav« smatra zato ta pokret za neresen in osnovan na napačnih temeljih, ker akcija ni znala pritegniti vseh, res jugoslovansko orljentiranih akademikov, zato se tudi JAD »Triglav« ni nikdar Izjavil, formalno sodelovati in je radi tega po sklepu svojega članskega sestanka pri tem nesolidnem pokretu takoj odklonil delegatska mesta ln ne Sele tik pred odhodom v Zagrebi
4. JAD »Triglav« ostro graja samovoljno postopanje ljubljanskega akcijskega odbora JAK, ki ni pripustil Trlglavanov kljub izrecni želji niti kot opazovalca na kongres, čeprav Je bil ta Javljen kot vsem dostopen. Pravtako obsoja dejstvo, da akcijski odbor ni pripustil niti »Triglavovega« ollcljelnega zastopnika prisostvovati kongresu.
5. JAD »Triglav« izjavlja, da J* trenutno on najmočnejše kultumo-nacljonalno društvo na ljubljanski univerzi. v
JAD »Triglav« smatra s tem odnos napram ljubljanskemu akcijskemu odboru JAK ca razčiščen in odklanja vsako nadaljno časopisno polemiko.
Za odbor JAD »Triglava«
A. Jakhel, stud. phil., predsednik.
M. Zajšek, stud. lur., tajnik I.
Razpisana mesta banovinskih cestarjev
Kr. banska uprava razpisuje v območju sres-kega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja, In sicer za cestno progo: a) Od Slovenca do stika s cesto Brežina— Dečna sela—Globoko—Dobrava, b) Od Slovenca do konca Starega grada ln v območju sres-kega cestnega odbora v Mariboru službeno mesto banovinskega cestarja, ln sicer za cestno progo na banovinski cesti St. Ilj—Velka.
Čigava je 9 letna deklica?
Ljubljana, 25. marca.
Danes dopoldne so kriminalni organi ustavili na glavnem kolodvoru 91etno deklico, ki Je izpovedala, da Se piše Katarina Puc in da Je pobegnila iz Krškega. Deklico, ki Je bila brez vsakih listin in izkazov in tudi ni vedela povedati imena svojih staršev, so oddali do ugotovitve identitete v otroško zavetišče na Viču.
d »Službeni ii»t« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 21 z dne 26. marca 1931. ima sledečo vsebino: Pravilnik za izvrševanje popisa prebivalstva kmetijskih gospodarstev in domače živine v kraljevini Jugoslaviji dne 81. marca 1931. leta. — Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
d Tri promocije. V soboto 28. marca ob 11. uri bosta promovirana na univerzi kralja Aleksandra I. gospodična A h a z h i z h Fini iz Ljubljane, g. P i c h 1 e r Franjo iz Maribora in Horvat Ivan, sin pokojnega notarja iz Kamnika, za doktorja prava.
Obleke ln klobuke kemično čisti,- barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Redni letni občni zbor Saveza inuzičara u kraljevini Jugoslaviji, pudsavez Ljubljana, bo na veliki petek, dne 3. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom v restavraciji hotela Lloyd v Ljubljani.
d Sadjarska podružnica na Viču sporoča, da bo običajno sadjarsko predavanje zopet v četrtek ob 19. uri zvečer v šoli.
d Pevski »bor Sokola v Radovljici priredi v nedeljo 29. t. m. ob pol štirih popoldne koncert, na katerega posebno opozarjamo našo okolico.
Ejublfana
Četrtek, 26. marca 1931. Emanuel. Pravoslavni: 18. marca Nikifor.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczjr na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
*
■	Pianist Ivan Noč je pred kratkim dokončal prireditev Bachovega koncerta za orgle v c-duru za klavir, katerega bo izvajal prvič na koncertu v sredo 1. aprila v Filharmonični dvorani. Podobne kompozicije kot je ta bržkone v celi orgelski in klavirski literaturi ni najti. Stil je tako samosvoj, čeprav je njegova forma sta-roklasična v najčistejšem pomenu besede. Nekateri stavki, predvsem kadenca ob koncu, pa je tako novodobna, da bi Jo lahko pripisali bodisi Debussiju ali celo Stravlnskemu. To dokazuje, da Je bil tudi Bach včasih »moderen«.
]	Bi	Naročajte o mle	923 ( ko)
) pri Osrednjih mlekarnah ( \ Ljubljana, Majstrova ulica 10 (			
Ta orgelski koncert in še več drugih del bo igral Ivan Noč na svojem koncertu prihodnjo sredo. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni.
■ Današnji ljubljanski izdaji je priložen letak Osrednjih mlekarn v Ljubljani, katere pričnejo s 15. aprilom dostavljati na dom mleko v higi-jensko zaprtih steklenicah.	924
■ Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 30. marca ob pol 19. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XVIII. vajeniško predavanje. Predava g. profesor Janko Mlakar o temi: »Naše planine« s skioptičnimi slikami. Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
■ Ljudski koncert v pravem pomenu besede bo v nedeljo 29. t. m. popoldne ob 15. uri v veliki Unionski dvorani. Ta dan bo izvajal pev-sik zbor Glasbene Matice ponovno Sattnerjevo kantato »Oljki«, ki Jo je z največjim uspehom izvajal na koncertu v proslavo 801etnice odličnega skladatelja. Prav vse, ki iele nekaj trenutkov najplemenitejšega razvedrila, vabimo, da posetijo ta koncert. Opozarjamo pa tudi na tiskano besedilo in kratko razlago, ki Jo Je izdala Glasbena Matica ljubljanska. Predprodaja v Matični knjigarni.
■ Drugo gostovanje g. Julija Betetta bo jutri 27. t. m. Gostuje v vlogi Lotharia v operi »Mi-gnon«. Ta vloga je ena najboljših vlog tega odličnega našega pevca. Naslovno vlogo Mignon poje gospa Sax-Pristovfiek, Viljema g. Vičar, Filino ga. Popovičeva. Predstava je za red C.
■ Gostovanje Josipa Rijavca v ljubljanski operi. Danes gostuje poslednjič v letošnji sezoni v naši operi g. Josip Rijavec, eden najodličnejših slovenskih pevcev. Poje naslovno partijo Hoflmanna. Poleg njega gostuje tudi g. Križaj, ki poje Lindorfa, Coppeliusa, Dap-pertutta in Mirakla. 01ympijo poje ga. Popovičeva, Giulietto ga. Poličeva, Antonijo gospodična Majdičeva. Ostala zasedba kakor običajno. Dirigent ravnatelj Polič. Veljajo običajne operne cene. Predstava je izven abonmana.
■ Opozarjamo na nedeljsko premijero v drami. Po 25 letih se vprizori zopet na našem odru izvrstna veseloigra »Pri belem konjičku«
*	gospo Nablocko, gg. Kraljem, Cesarjem, Železnikom, Levarjem in Danešom v večjih vlogah. Režiser prof. Šest. Cene običajne dramske.
® Jugoslovansko keiniško društvo priredi v petek 27. t. m. ob 6. uri zvečer predavanje o temi »Toplotni žarki in razpršenje svetlobe« v predavalnici kemiškega instituta na realki, Vegova ulica. Predaval bo sloviti profesor fizikalne kemije in specielno fotokemije na zagrebški univerzi g. Plotnikov. Vstop vsakomur prost.
■ Razpored o odmerjeni zgradarini in samskem davku na zgradarino za davčno leto 1931.
od zgradb v območju mestne občine ljubljanske je razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urami v času od 28. marca do vštetega
4.	aprila 1931. pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5, ,11. soba štev. 7. Hišnim posestnikom se obenem dostavljajo za leto 1931. plačilni nalogi za zgradarino. Morebitne pritožbe je kolkovati s kolekom po 20'— dinarjev.
B Dve nesreči. 13-letni sin ortopedista v pro-tezni delavnici Avgust Habič si je pri telovadbi na Taboru poškodoval levo roko v rami. — 81-letni delavec Josip Tomšič iz Most si je pri delu poškodoval desno roko. Oba ponesrečenca sta se prišla zdravit v bolnico.
H Žeparji na delu. Med nakupovanjem živil na Vodnikovem trgu je Marija R. opazila v svoji košari denarnico, ki ji jo je nekdo podvrgel. V denarnici sta bila ključ in listek. Denarnica je bila najbrž ukradena in po izpraznitvi proč vržena.
® Tudi raz oken kradejo. Neznan tat je okoli 19. ure ukradel Antonu L. v Staretovi ulici raz okna žepno nikelnasto uro, vredno 200 Din.
■ Ročni voziček ukraden. Iz dvorišča hišo It. 15 na Aleksandrovi cesti je bil okoli 17. ure ukraden štirikolesni ročni voziček, vreden 2000 dinarjev.
■ Vlom v shrambo. V noči od 23. na 24. t. m. je bilo vlomljeno v shrambo delavca Antona S. na Mirju. Vlomilec je odnesel kompletno obleko, modne hlače ln srajco v skupni vrednosti 2200 Din.
■ Drzna tatvina. Med 20. in 22. uro je bil izpred sobe v hiši št. 7 Ulica Stare pravde ukraden limski suknjič vijoličastorjave barve, vreden 2550 Din. Tat je s ponarejenim ključem odprl vežna vrata ter jih po izvršeni tatvini zaklenil.
Celje
* Svečan sprejem novega bataljona. Kakor smo že jaiviiHii, priepe dames v Celje z v laikom ob 9'43 novi bataljon 89. peš. polka. Mestno inv Jelstvo poziva občinstvo ter društva, da se •prejema udeležijo in s svojo prisotnostjo pripomorejo k čim večji svečanosti. Shajališče je pred kolodvorom ob 9-30. Mestna občina bo ob tej priliko izobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišni posestniki se pozivajo, da slede temu zgledu in počaste prihod novega bataljona
■	okrasitvijo svoj-ili domov z državnimi zastavami.
* Društvo »Soča« bo imelo v soboto 11. aprila večjo prireditev ter prosi vsa društva, da opustijo ta dan svoje prireditve.
* Prve prvenstvene tekme. V nedeljo 29. t. m. bosta dve prvenstvemi tekmi, prvi v tem leitiu. Ob 18. nastopita rezervi Athletikov in Olimpa, ob 14-30 pa prvi moštvi obeh klubov. Obe tekmi 6e vršita na ligrišču pri Skalni kleli.
* Smrtna kosa. V Javni bolnici je 25. t. m.
umrla Papež Helena, mlinarica iz Sv, Vida pod Vaildeikom pri Slovenjgradcu. Dosegla je starost 72 let.
* Karambol voza z avtomobilom. V torek dopoldne je neki voznik iz Savinjske doline vosi! hlode po Ljubljanski cesti. Ker ni vozil po desni strani, zadel v avto g. dr. Steinfelserja, ki je baš napravil prvo vožnjo s popolnoma novim avtomobilom. Avto je precej poškodovan.
* Pasja nadloga. Ne mine teden, da ne bi kak popadljiv pes koga na cesti vgriznil in se mora človek kar čuditi ravnodušni ter nesramni predrznosti lastnikov takih psov, kii pustijo svoje obče nevarne mrcine tekati po mestu. Včeraj je pes nekega lastnika v Gosposki ulici popadel motociklista g. Karbeutza Frana in ga nudo poškodoval, tako da so ga morali peljati na rešilno po3tajo, kjer so ga obvezali
* Nad življenjem je obupal* 22-letni K. Alojzij.
V	trenutku duševne zmedenosti se je v noči od torka na sredo e samokresom vstrelil v leto stran prsi. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. Njegovo stanje je resno toda ne smrtno nevarno.
Izlei gostilničarjev na Tirolsko, Predarlslto in v Švico
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru bo priredila od 2. do 9. maja t. 1. velik skupen Izlet naših gostilničarjev, hotelirjev ter njihovih trojcev na Tirolsko, Piedarlsko in v Švico, kjer si bodo izletniki ogledali podeželske gostilne in hotele, posebno pa še naprave za letoviščarje. Izletniki bodo potovali preko Beljaka, Jen-baeha, Ziellertala v Inomost, njegovo okolico, v Bregenz ob Bodenskem jezeru, kjer bo tedaj kongres avstrijskih gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev, pii katerem bodo deležni vseh ugodnosti, slavnostnih obedov, izletov itd. Med drugimi Je projektiran tudi izlet v Frieda-ichs-hafen, kjer so znamenite Zeppelinov« tovarne, ▼ Konstanco, Baden-Rorsehach v Švioi itd. Vsi otroški (pot hrana, prenočišča) izven pijače so preračunani na samo 1050 Din za osebo. Prijave se bodo sprejemale do 15. aprila. Potni listi naj se potrdijo po naših oblastih, vizume za Avstrijo in Švico bodo pa preskrbeli aranžerji skupno za vse vdeležence.
Kamnik
Otvoritev nogometne sezone. Na praznik sv. Jožefa so kamniški nogometaši prvič pomerili svoje moči v prijateljski tekmi med moštvi Mesta in Sutne. Zmagala je Šulna v razmerju 11:0. Sodil je vzorno g. Bervar.
Prosveta na deželi. V nedeljo so gostovali v društvenem domu v Mekinjah igralci Prosvetnega društva iz Stranj s Finžgarjevo ljudsko igro »Divji lovec«. Prireditev so posetili v lepem številu tudi Kamničani. Finžgarjevo pro-•lavo pripravlja tudi Čitalnica v Kamniku. Za proslavo je nameravala prvotno naštudirati »Divjega lovca« ali pa »Verigo«, kakor pa iz-gleda, se bo najbrž odločila za »Našo kri«, ki v Kamniku menda še ni bila vprizorjena. Proslava naj bi se izvršila proti koncu april«.
čfe dbeugib banevin
Sava je še vedno nevarna
Iz Sremske Mitroviče poročajo, da Sava sicer počasi upada, da Je pa še vedno nevarna, ker v gornjem toku narašča zaradi kopnenja snega.
V4 dneh je Sava pri Sremski Mitroviči upadla samo za 3 cm. Stoji zdaj 666 cm visoko. Položaj je neizpremenjen, voda pa udira vedno bolj v podzemeljskih žilah in uhaja v kleti hiš ob obali. Skladišča drv so Še vedno pod vodo. Tudi pri Rači je položaj neizpremenjen. Družine, Id so morale zapustiti svoje domove, Be #e vedno ne morejo vrniti in prebivajo v vagonih, ker je vsa Rača pod vodo. Pri Rači je Sava upadla samo 2 cm in je visoka 682 cm. Visoka je Sava tudi pri Jasenovcu, Slavonskem Brodu in Slavonskem Šancu. Ker so polja še vedno preplavljena, bo voda uničila vse posevke in škoda bo ogromna. Nasipe še vedno utrjujejo in tudi varnostna telefonska ln telegrafska služba je še vedno v pripravi.
b Kap ga je zadela na sodišču. Pred dnevi so poklicali v Karlovcu nekega Turkoviča ra pričo. Med zasliševanjem ga Je pa radela kap. Nekaj dni nato je v bolnici umrl. Turkovič je bil bogat posestnik. Njegovo premoženje bo prevzel sin, ki je že 25 let v Ameriki in ima 18 otrok.
Samomor 16-letnega dekleta
V	Podsusedu pri Zagrebu se je odigrala tra-oedija 16-letnega dekleta. Lahko bi rekli, da življenja le ni poznala, pa se ji Je že zdelo, da mora v smrt, ker Je življenje pretežko. Nesrečnica je v nekaj letih, katere je preživela v velikem mestu, pač videla najgrše življenje, ki Ji je zagrenilo srce in dušo, da je iskala rešitve samo ie v smrti. Dekle se piše Ljubica Banjšuk. Uslužbena je bila pri zlatarju Plcklu v Zagrebu. Po oparvljenem delu se Je odpeljala s samoborskim vlakom do Stenjevca, odtod pa Je odšla peš po progi do zatvornic pri postaji Podsused. To je usoden kraj, kjer si je vzelo življenje že mnogo mladih ljudi s tem, da so se vrgli pod vlak. Ljubica je pri tej zatvomioi počakala varaždinski vlak Jn skočila pod lokomotivo. Lokomotiva Jo je vlekla nekaj metrov in jo vrgla nato pod kolesa, ki so dekletu odtrgala levo roko in desno nogo. Strojevodja ie zapazil, da je prišlo nekaj pod lokomotivo in na postji je res našel pod kolesi strašno razmesarjeno samomorilko.
P ri samomorilki, ki ni imela staršev, »o našli ročno torbico, v kateri je bila njena fotografija. Ta kaže, da je bilo dekle zelo prikupno. Našli so tudi poslovilno pismo, v katerem Ljubica pravi, da Je imela mnogo lepih nad in vero v življenje, katere se ji pa niso izpolnile. Življenje da je težko. V pismu Je tudi prosila, naj ne obdolžijo nikogar za njeno dejanje in nagla-šala je, da ni bila zaljubljena, ampak lo ie gnalo v smrt življensko ra*o8aranje. Enako ]•
pisala svojim bratom in sestram. Samomor tega dekleta je pretresel vse okoliško prebivalstvo, ki Je Ljubico poznalo kot dobro in pošteno dekle.
Zločin zavrnjenega zaljubljenca
Neki Komološ Stevan, star 30 let, se je zaljubil v vdovo Marijo Istvan v Somboru, ki je bila stara tudi 30 let in imela 8-letno hčerko. Vdova je bila precej bogata. Stevan jo je snubil ln jo hotel vzeti za ženo in ker se vdova zanj ni mnogo zmenila, ji je zapretil, da jo bo umoril, če ne postane njegova žena. Toda tudi tem pretnjam vdova ni pripisovala velike važnosti. V torek Je šla vdova na sprehod s svojo hčerko. Srečala je Stevana, ki se je nekaj časa z njo sprehajal in se ji ponujal za spremljevalca. Ona ga je pa odbila. Vendar jo je spremil do hiše, kjer ji je zopet razkril svojo ljubezen, toda vdova ga je zopet zavrnila. Tedaj Je Koinološ segel po samokres, ki ga je imel v žepu in ustrelil vdovo v prsa. Zrušila »e Je pri priči mrtva na tla. Nato je naperil samokres še nase in se težko ranil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga operirali, toda ni upanja, da bo okreval.
b Nov železen rudnik. V Tušiloviču so odkrili nov železen rudnik. Odkril ga je zagrebški advokat dr. Stepan Kavid, ki je dobil z nekim drugim advokatom iz Zagreba tudi dovoljenje za Izkoriščanje rudnika. V rudi je do 60% železa.
b Velik vlom v Nagicah. Iz Našic poročajo, da so neznani vlomilci v torek ponoči vdrli v sodišče in na treh mestih navrtali veliko železno blagajno, iz katere so pobrali okoli 7000 dinarjev. Vložne knjižice in denar, ki Je bil shranjen v drugem trezorju, vlomilci niso oparili. raČ pa so odprli predal neke pisalne mize in i* njega ukradli okoli 100 Din. Ker so vlomilci pustili za seboj precej sledov, oblasti upajo, da Jih bodo kmalu izsledili.
b Dveletni otrok ie zastrupil. V otroški kliniki v Zagrebu je umrl dveletni otrok nekega brivoa iz Zagreba, ki se je zastrupil po nesreči s lugom. Dete se je Igralo doma, ko ni bilo nikogar v hiši, s posodo, v kateri je bila lužna raztopina. Otrok je strup dzpil, nakar so ga odpeljali v bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati.
b Tragedija služkinje. Pri Velikem Bečke-reku Je lužila več let pri »dravniku Kožullču služkinja Kosenda. V torek se Je služkinja ▼ svoji eobt ustrelila ln nihče ni vedel, da Je bila nesrečno zaljubljena v nekega mladeniča. Zdravnik ]o ie našel ▼ mlaki krvi. Vkljub pomoči Je kmalu nato umrla. Poleg nje je ležal neeakonskl otrok, katerega je ravno rodila.
s
*.r*- '
K otvoritvi jugoslovanske razstave v Pragi
Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo, dne 22. t. m. otvorjena v Pragi jugoslovanske razstava In razstava našega tiskovnega urada. Slika nam kaže poslanika dr. Kramerja z zastopniki čeho-slovaških uradov ob otvoritvi razstave
Ponarejevalci listin
Dva zločina s ponarejanjem listin — Zamotana afera s »Krevljico«
v Zg. šjški
Ljubljana, 25. marca.
Med V j tani vlada splošno zanimanje za petkovo obravnavo proti 4 družinskim članom S. in posestniku K. v Kozarjih, obtoženih, da so sodelovali prj zločinu napravljanja lažnih listin v škodo posestnika Ivana Panceta.
Posestnik Pance je bil lastnik gozda »K revij,ioa< v Zg. šiški. Leta 1929 je na svoje največje začudenje zvedel, da seka lesni trgovec P. smreke v njegovem gozdu brez njegove vednosti. S pomočjo policije je sekanje ustavil, ker pa je najstarejša član družine S. z dvema pogodbama dokazal, da je gozd njegov, se je sekanje v Panoetovem gozdu nadaljevalo in je bil oškodovan Pance za 10.500 Din. Pance trdi, da sta navedeni pogodbi falzificirani in zahteva, povrnitev povzročene mu škode.
Obenem je v teku postopanje tudi proti po-
sestniku K. iz Kozarjev, ki je izposloval * listino, na kateri je figuriral kot plačnik posestnik Pance, da so mu izročile Združene opekarne na Viču večjo množino opeke za njegovo hišo. Pance trdi, da je tudi ta listina ponarejena in da je ni nikdar podpisal. Opeko je medtem K. že plačal.
V	petek se bo vršila še ena obravnava rada zločina napravljanja lažnih listin, in sicer proti nekemu Neubauerju, potniku z Dunaja, ki je bil nastavljen pri neki dunajski tvrdki kot njen zastopnik za kraljevino Jugoslavijo in je pri raznih podjetjih, kakor pri Gospodarski zadrugi v Ljubljani in Trboveljski premogokopni družbi fingiral razna naročila kot fiksna. Za to obravnavo vlada zlasti veliko zanimanje med našimi potniki.
Tragedija 171etne natakarice
Hotela je v smrt baje zaradi nesrečne ljubezni
m Priprave za ljudsko štetje. Priprave za ljudsko štetje v Mariboru so v polnem teku. Osnoval se je popisni odbor pod predsedstvom občinskega odbornika in bivšega poslanca g. Vladimirja Pušenjaka, kateremu je podrejenih še devet rajonski odborov. Prva plenarna seja popisovalcev je bila v ponedeljek zvečer v sejni dvorani na magistratu.
ni Vprašanje vojašnic v Mariboru. V Mariboru imamo vojašnice, ki so last mesta in vojašnice vojaškega erarja. Last poslednjega so tudi vojaška skladišča za glavnim kolodvorom v Melju, kjer naj bi se gradila nova carinarnica. Da se pa ta načrt more uresničiti, je potrebno, da preidejo ta skladišča v last mestne občine. Zaradi tega je sedaj občina sklenila staviti vojaškemu erarju ponudbo, po kateri mu odstopi vse svoje za vojaštvo namenjene zgradbe, ako dobi zanje omenjena skladišča v Melju, že nerabno Dravsko vojašnico in pa primerno denarno odškodnino, izplačljivo v 25 anuitetah. Ako se bo tozadevni sporazum sklenil, se bo nova carinarnica pričela najbrže že letos graditi.
m Gostovanje Žalmlove in Knittla v Narodnem gledališču. V nedeljo zvečer bosta v »Prodani nevesti« gostovala v našem Narodnem gledališču najodličnejša člana beograjske opere, primadona ga. Zaludova in tenorist g. Zdenko Knittl. Prva bo pela Marinko, drugi Janka..
m H krstni predstavi »Učlovečenja«. Vprizo-ritev Reharjevega misterija »Učlovečenja« je zaradi svojevrstne zasnove vzbudila zanimanje tudi izven Maribora. H krstni predstavi v soboto prispejo številni gledališki kritiki in pisatelji iz Zagreba in Ljubjane, najavljeni so pa tudi posetniki iz Celja in od drugod.
m Prva železobetonska stavba v Mariboru. Palača hranilnic^ Dravske banovine, ld jo bodo v kratkem pričeli graditi na oglu Slovenske in Gosposke ulice, bo prva stavba v Mariboru, ki ho zgrajena po železobetonskem skeletnem sistemu.
Težka nesreča
l'adel je pod voz, se zataknil in v takem položaju so ga konji vlekli več sto metrov.
Motnik, 24. marca.
V	soboto dne 21. marca je peljal tukajšnji posestnik Korošec Franc iz Motnika št. 30, p. d. Kajbič voz lesa na postajo v št. Peter v Sav. dolini, kamor se izvaža ves naš les. Nazaj se je vračal zelo pozno ponoči s svojim bližnjim sosedom Bregarjem Leopoldom tudi voznik iz Motnika, kateri je vozil pred Korošcem.
Na oesbi med Ločico in Motnikom pa je Korošec radi utrujenosti ali morda radi neprevidnosti omahnil, sedeč na prednjem koncu voza in padel med prednja kolesa in se pri tem za nogo zateknil na vago pri vozu, katerega so konji v takem položaju vlekli več sto metrov daleč po kameniti in blatni cesti. Spredaj vozeči sosed ni vedel za strašno nesrečo svojega soseda in tako je nesrečnež zadobil teške poškodbe po vsem telesu, kakor tudi noga mu je bila v kolenu izpahnjena.
Zdravi ga dr. Serko, okr. zdravnik na Vranskem, in se nahaja v domači oskrbi. Imenovani poseduje posestvo daleč od doma in je samec brez vsakega domačega človeka pri hiši, ampak ima same služabnike, zato je ta nezgoda za njega tem občutnejša.
Dolenjske Toplice
Predavanje. Na praznik sv. Jožefa je tukaj po jutranji sv. maši predaval v šoli v Toplicah živinozdravnik g. J. Vandot, sreski veterinar iz Novega mesta o prvi pomoči pri nezgodah domačiji živali. Prihodnje predavanje o higijeni hleva in kužnih boleznih bo v sredo 25. t. m. ob istem času.
Sokolska deca je priredila 19. t. m. ob 3. uri popoldne mladinsko igro »V kraljestvu palčkov« pod vodstvom in režijo učiteljice s. Rozmanove. Vse priznanje s Rozmanovi, ki je imela s poukom in pripravami mnogo truda in dela. Lep uspeli igre ji je gotovo v najlepše zadoščenje.
Razid društva. Tukajšnje bralno in pevsko društvo se je vsled sklepa zadnjega izvanred-nega občnega zbora prostovoljno razšlo ter se spojilo s Sokolskim društvom v enotno društvo, kar je povsem odobravati.
Pciovan/c po zvezdi večernici
26.
Strel iz Dušanovega samokresa pa je prebudil najmanj pet in dvajset metrov dolgo in do tri metre debelo kačo, ki se je v bližini grela na solncu in je deček in deklica preje nista opazila. Naglo se Je pričela viti po trati proti gozdu. »Sama sreča, da naju ni videla,« je pripomnila Danica. »Odslej bova morala biti bolj previdna!«
Ljubljana, 25. marca.
S snočnim brzovlakoni so prepeljali z Jesenic v ljubljansko bolnico 171etno natakarico Olimpijo F o r š a k o v o, ki je pila v samomorilnem namenu oetovo kislino.
Foršakova, ki je bila rojena v Gorici, a je pristojna v Poljčane, kjer živi njena stara mati, je bila nezakonska hči Ane Foršakove, sedaj poročene Moštini v Ameriki. V Ameriki živi pri materi tudi njen brat, dočim je bila mlada Olimpija prepuščena sama sebi. Najbrže je to dejstvo v zvezi z nesrečno ljubeznijo tako vplivalo na nesrečno dekle, da je sklenila, oditi prostovoljno v smrt. Včeraj okoli 14. ure je odšla iz gostilniške sobe pri gostilničarki Mariji P r e s t e 1, kjer je bila uslužbena zadnje 4 mesece, v prvo nadstropje v svojo sobo in je tam
Komenda
Zaključek šesttedenskega kmetijskega tečaja.
V	torek, 17. marca t. 1. je bil zadnji dan kmetijskega tečaja za Komendo in bližnjo okolico. Prisotnih je bilo samo 27 kmečkih mož in fantov. Res, da je bil semanji dan, a obisk je bil za 7 občin kljub temu še premajhen. Zaključni predavanji sta imela g. ing. Skubic (sadjarstvo) in g. dr. Ogrin (državoznanstvo), ld je tečaj tudi zaključil. V lepih besedah se je poslovil od obiskujočih tudi g. Hladnik, ki je ponovno poudarjal veliko korist kmetijskih zadrug. Tečaj se je pričel 6. februarja. Predaval je o državo-znanstvu in zadružništvu sreski načelnik gosp. dr. Ogrin, o sadjarstvu g. ing. Skubic, o živinoreji g. Hladnik, o poljedelstvu g. Jamnik, o živinozdravstvu g. vet. Rauter, o gozdarstvu g. Presl in o zdravstvu g. dr. Polc. Največ je bilo 140, najmanj 11, povprečno pa 68 poslušalcev, kar spričo števila prebivalstva ne zadovoljuje in kaže nezavednost. Po zaključku Je bilo med prisotne brezplačno razdeljenih več strokovnih knjižic, ki naj bi služile gospodarjem v dragocen pouk. Na željo prisotnih je obljubil g. ing. Skubic prireditev enodnevnega sadjarskega tečaja. Kdaj se bo lahko, bo ? naknadno sporočil.
Vsem gg. predavateljem, posebno pa kralj, banski upravi v Ljubljani, ki je tečaj organizirala, izrekamo iskreno zahvalo.
Gospodarski, kulturni in socijalni sestanek. Preteklo nedeljo ob treh popoldne nas je obiskal sreski načelnik g. dr. Ogrin, da se informira o težnjah tukajšnjega prebivalsta. Sestanka so se udeležili vsi gg. župani s svojimi odborniki, župnik g. J. Zabukovec, kaplan g. I. Platiša in šolski upravitelj g. A. Žvan. Gospod sreski načelnik je nagovoru pojasnil vzroke težke gospodarske krije pri nas in drugod ter nato otvoril debato o željah prebivalstva. Razgovor je bil zelo živahen, saj pa se je obširno razpravljalo o kuluku, ki nam ne gre in ne gre k srcu, dalje o beraški nadlogi, ki že naravnost poplavlja deželo, o odmerah zemljiškega davka itd. Gospod sreski načelnik je vsako zadevo posebej temeljito obrazložil in obljubil, da ’ o poročal o vseh iznešenih težnjah na pristojnem mestu. Pred zaključkom je bilo odlikovanih 7 za narodov prospeh zelo zaslužnih mož; med njimi član banskega sveta in posestnik v Kaplji vasi g. Ivan Štercin kar dvakrat.
spila večjo množino oetove kisline. Ker je dalj Časa ni bilo na spregled, je odšla gostilničarka Prestel pogledat, kaj je z njo, in jo je našla nezavestno v njeni sobi.
Prestelova je takoj poklicala zdravnika doktorja Kogoja, ki je nudil mladi samomorilki prvo zdravniško pomoč. Odredil je tudi, da so jo s prvim vlakom prepeljali v Ljubljano. Foršakova ni zapustila nobenih poslovilnih pisem in se zato zaenkrat samo domneva, da je hotela v smrt radi nesrečne ljubezni. l%ed svojim službovanjem na Jesenicah je bila Foršakova uslužbena poldrugo leto- kot natakarica pri »Sodčku« v Ljubljani.
Kakor nam poročajo iz bolnice, je stanje Foršakove Ipovoljno, vendar še ni izven nevarnosti, ker lahko nastopijo še komplikacije.
Rakek
Sokolska akademija. Obračun zimskega dela v telovadnici je položil Sokol v nedeljo 22. t. m. s prav lepo uspelo telovadno akademijo. Obisk akademije je bil zelo lep. Med posetniki sta bila tudi starosta sokolske župe Ljubljana brat dr. Pipenbacher in tajnik brat Flegar. Akademijo je otvoril s primernim pozdravnim nagovorom starosta br. Petrovič, ki se je obenem poslovil od 5 bratov — vojakov. Sledile so nato telovadne točke, prav dobro izvedene od vseh nastopajočih oddelkov. Ljubek je bil nastop ženske dece z rajalnimi vajami, pa tudi člani s puškami so se imenitno odrezali. Po-vdariti moramo razveseljiv porast pri moškem članstvu. Akademija je v vsakem oziru lepo uspela in zasluži prednjaški zbor vso pohvalo.
Žirovnica
Novo strojno mizarstvo. Gospod Janko Legat,
mizarski mojster gradi novo strojno mizarsko delavnico, katero bo opremil z najmodernejšimi mizarskimi stroji.
Nova hiša. Gospa Zupan Albina si gradi novo hišo, v kratkem bodo priečli tudi graditi trije občani novo hišo.
Višnja gora
l’ogreb v Višujigori nenadoma umrlega sre-»kega kmetijskega referenta g. Franca Jereba je bil 19. t. m. ob 9. Kakšne simpatije je pokojni užival med narodom, je pokazala ogromna udeležba ljudstva, ki se je zbrala pred hišo žalosti. Z vlakom ob pol 9. uri so prispeli zastopniki banske uprave gg. svetnik inž. Zupa-Zastopnik sreskega načelstva g. Mirko Brezin-nič, tudi za društvo agronomov, in inž. Eiselt. ger in kmet. referent g. Jaka Hladnik. Sresko načelstvo Litija je zastopal g. Vinko Vidmar in tajnik g. Flis Valentin. Za društvo bivših oblastnih nameščencev g. Mirko Hafner, za upravo banskega posestva Ponoviče g. upravitelj Ludvik Rupelj in za perut. ods. kmet. družbe g. Jaka Seher. — Istočasno je bil pogreb pok. Frančiške Škufca, posestnice in gostilničarke v Višnjigori. Nepregledna vrsta žalujočih je spremljala oba pokojnika k zadnjemu počitku. Obema je zapel tuk. pevski zbor ganljive žalo-stinke. Naj jima bo zemlja lahka.
Pomlad v Ljubljani
Tako prijetno čustvo navdaja človeka v teh dneh, ko se je po dolgem času kislega vremena, deževja, snežene brozge, vendarle pokazalo ljubo solnce, ko je nastopila prava pomladanska toplota, ko je zadehtela zemlja v svoji prvi lepoti ... Gre, gre človek v teh dneh, sprehaja se po ulicah, stopi v Tivoli, skozi parke, mimo visokih poslopij, skozi predmestja, mimo onih malih, skrbno urejenih, ljubko vabečih belih hiš in hišic, mimo vrtov, ob gredicah, ki deviško čakajo, da jih razgrebe človek, jih poseje, očedi, pognoji, — gre torej človek skozi mesto pa mu je, da bi vriskal...
Pomlad, vsepovsod pomlad!
Vsak korak meščanov, hoja delavcev, hrup tramvajev, hupanje avtomobilistov, delo po stavbah, na cestah, v kanalih, — vsaka malenkost izpričuje pomladansko razpoloženje ljudi in mesta. V ljudi se je naselilo veselje, novo hrepenenje jih dviga vsak dan na njih določena pota, obraz pa se jim smehlja ...
Človek Je v zadregi za besedo, kadar doživi nekaj lepega, čistega. Letošnja pomlad je prišla nenadoma, hitro, brez stopenj. Bila Je noč, drugi dan smo zaživeli v pomladno jutro. In zdaj imamo vsak dan solnce, ljudje trumoma odhajajo iz mesta, vsi parki so oživeli, zlasti v Tivoliju je vsako popoldne dovolj ljudi. Mestni vrtnarji so v zadregi, ker jih je pomlad presenetila, zima se je le predplgo vlekla, pa se niso postavili v parkih klopi, niso še očedili stezic, niso utegnili poravnati, zrahljati gredic. Vse je zaostalo, zdaj pa z vso vnemo hite, da spravijo te zadeve v red, zakaj tukaj je Cvetna nedelja, je Velika noč...
Ob Ljubljanici, na obeh straneh Frančiškanskega mostu, tam ob tistih hišah še nobeno leto ni bila na prodaj tolikanj butar, butaric, oljk. Cela dolga vrsta jih stoji, naslonjene so ob cementno ograjo pri Ljubljanici, ženske stoje ob njih, dopoldne zavite in stisnjene, potem razigrane in prešerne, ko jih ogreje solnce. Ve' dan in vso noč stoje ženske tamkaj. Daleč so prinesle blago, veliko je tega drobiža, zakaj bi vsak dan vlačile butarice v mesto in nazaj domov. Dolge so noči, dolgi so dnevi, dolgo je bilo tudi pričakovanje, velike so bile skrbi, močno je hrepenenje teh ljudi, ki so delali ob butaricah dolge tedne, da jih zdaj prodajajo po 4 Din in še manj. Ljudje sami pravijo: letos so pa butarice po cenil Morda so res cenejše, jih je pa mnogo, kakor še nobeno leto.
Tam pri branjevkah spozna človek ob prvem koraku: Velika noč bo! Vsi jerbasi so polni pomaranč, lepih, debelih, sončno dehtečih. Ljudje pridno prihajajo, kupujejo, pa spet odhajajo. Nihče dosti ne govori, vse je kar brž dogovorjeno, sklenjeno. Tako močno je pomladno razpoloženje v ljudeh, tako silna je moč Cvetne nedelje, ko je treba obložiti otrokom butarice, da jih zanesejo v cerkev k blagoslovu.
Vodnikov trg je postal spet živahen, kupčije so spet žive, ljudi je gosto med jerbasi, blaga je dovolj. Ženske so prinesle zelenjave za dve Ljubljani. Salate, motovilca, karfijol, radiča, vsega preveč. Gospodinje hodijo med jerbasi, vprašujejo za ceno, odhajajo dalje, pa spet sprašujejo, naposled kupijo morda najdražje Takšna je navada!
Najbolj tipične so tiste ženske tam ob zidu Jugoslovanske knjigarne. Stoje tamkaj za stojnicami, pred seboj imajo razpoložene jerbase, v njih pa je vrsta malih vrečic in škrniceljnov. Prodajajo semena za hišo in vrt. Na žličke se meri takšna reč, korenje, grah, salata, kumare, zelje. Tam je v teh ljubih pomladanskih dneh najbolj živahno, najbolj pestro življenje. Vsaka gospodinja se_ pomudi tamkaj, vpraša za to in ono, za peteršiljček, za salatno seme, za čebulj-ček. Ženske pridno odgovarjajo, hvalijo svoja semena, merijo na žličke, spravljajo dinarje, tarnajo, kako je letos hudo, ko je kriza udarila že med semena in jih je treba dajati tako strašno poceni...
Na Krekovem trgu se je v teh dneh pričela pravcata borza za sadna drevesa, škofjeloška okolica je dobro zastopana z vsakovrstnim drevjem, kmetje in kmetice pridno kupujejo jabolčna drevesa, hruške, slive, breskve, marelice, češnje, višnje, pritlikavčke. Jabolčna in hruševa drevesa so po 10 Din, druga tudi po 20 Din.
Glejte, takšna je pomlad v Ljubljani, v znamenju oživelih kupčij, v znamenju razkopanih gredic, med semeni, pomarančami, butaricami za Cvetno nedeljo ...
Brežice Med. univ.
Dr. Jože Peček
zasebni zdravnik ordinira v hiši pok. dr. Hollerja od 9—12. ure in od 3. do 5. ure pop. m
Trzin
Konec gospodinjskega tečaja. V nedeljo, 22. t. m. je bila zaključitev gospodinjskega tečaja združena z razstavo ročnih del in jedil. Dopoldne je bila pogostitev staršev učenk in zastopnikov oblasti. Zastopnik banovine in sreski načelnik sta se opravičila, prisostvovali pa so sreski šolski nadzornik in občinski možje z županom g. M. Čolnarjem. Očividno zavzet radi pridnosti udeleženk gospodinjskega tečaja, je šolski nadzornik vzpodbujal dekleta k nadaljnjemu delu in jih za dosedanje tudi prav lepo pohvalil. Dekleta pa so navzoče spravila s prepevanjem narodnih pesmi v kar najlepše razpoloženje. — Razstava ročnih del in jedil je bila odprta ves dan. Občinstvo je z zanimanjem gledalo razstavljene predmete, ki pač jasno kažejo, kako pridna so naša dekleta. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na voditeljico tečaja, učiteljico gdč. J. Kocjančičevo in g. V. Arriglerjevo, ki zaslužita vse priznanje. Da sta dosegli uspeh, je pričala razstava in pa veseli obrazi deklet udeleženk tečaja. Za vse to pa, kar so dekleta pri tečaju pridobile, so hvaležne svojima učiteljicama.
Počasi... Govorili so, da bo elektrika že maja zasvetila; če pa sodimo po počasnosti pripravljanja, lahko upamo, da nam bo zasvetila jeseni.
DR. MITJA LUKAN:
Karfelizacija lesne široke
2.	marca 1931'. je sklenila skupščina lesnih producentov ustanovili lesni kartel, organizacijo lesnih industrijalcev in trgovcev, ki naj bi dobil od države razne ugodnosti, na primer znižanje tarife.
Omenil sem že enkrat, da stremi gospodarstvo po združitvi v grupe, kajti te vsebujejo naravno ne le večjo odporno silo, temveč tudi, pod smotrenim vodstvom, lahko urede produkcijo in odtok proizvodov v ravnotežju z zahtevami trga in lastno kapaciteto. Pri ustanovitvi takega kartela, zadruge ali kakoršnekoli oblike združitve pa je opornost na mestu. V organizaciji je moč, to je istina, vendar pa ne v vsaki. Slaba organizacija ima lahko za posledico baš nasprotno, zbirokratizira proces produkcije in prodaje, uniči privatno inicijativo, velikopoteznost in hitrost udejstvovanja. Lesna bran-ša se lahko združi le na lastno inicijativo in na lasten riziko; država pa lahko le na podlagi obstoječe organizacije, urejenega tempa produkcije in odtoka blaga nudi pomoč in to na najrazličnejše načine. Solidarnost in kolegi-jalnost med lesnimi producenti naj bo baza individualnega gospodarstva, ker organizacija podjetniku le pomaga, ne more ga pa nadomestiti.
Država more z raznimi carinarskimi in tari-farnimi uredbami podpreti domači trg, olajšati izvoz blaga, ublažiti pritisk davkov in drugih dajatev in vplivati na razvoj trgovne z inozemstvom s trgovinskimi pogodbami; ne more pa nadomestiti inicijative, ki mora priti od interesentov samih. Odločitev leži pri teh samih, kajti vloga države v kapitalistično organiziranem gospodarstvu naj bi bila pasivna. Ker pa je v interesu narodnega gospodarstva, v zvezi z narodnim blagostanjem, da ne propade važen produkcijski faktor, mora obračati tudi država vso pažnjo na ugoden potek prizadevanja, ublažiti krizo.
Kaj pa nam bo lahko nudila organizacija? Sedanja lesna kriza je kriza odtoka blaga, posledica nadprodukcije. Padanje cen se nadaljuje In se še pospešuje s tem, da skušajo posamezni podjetniki eden drugega prekositi s tem, da še bolj znižujejo ceno blaga. S tem še sami po-
magajo rušiti cene in posledice so nedogledne. Ce pa se združijo posamezne pokrajine v nekako zvezo, katere organizacija pa naj ne bi bila preveč centralistična, te pokrajine pa v državno organizacijo lesnih producentov in trgovcev, ki naj bi kontingentirala trg in določala prodajne cene blagu, bi se zajezila medsebojna konkurenca, ki je v škodo producentov samih. Posamezne pokrajine nimajo enakih eksportnih interesov in ne enakih produkcijskih prilik. Državna zveza naj bi stopila z enakimi zvezami drugih držav, katerih lesna proizvodnja se nahaja v sličnem položaju, v stik, da se razdelijo tržišča in določijo cene.
Do tega trenutka, t. j. do ustanovitve te organizacije in eventuelne poznejše enotne zveze prizadetih držav, pa država ne more in ne sme aktivno sodelovati iz goraj omenjenih vzrokov. Preoj.timistično bi bilo tudi upanje, da bi se že z ustanovitvijo te organizacije in znižanjem tarife zopet povrnili stari zlasti časi za lesno Industrijo.
Omenil sem že, da prodaja lesa boljših kategorij se ni onemogočena in da je ta naš les še vedno konkurenčno zmožen, posebno zato, ker so si mali naši lesni izvozniki v inozemstvu ustanoviti lastne prodajne organizacije, katere se morajo seveda tudi v bodoče ohraniti. Les obeh starih kategorij pa ne igra v izvozu nobene vloge več in ostaja doma. Vsekakor moramo skušati baš za ta les dobiti kupce in tu bi lahko eventuelno država indirektno nudila pomoč naši lesni industriji, na način, ki sem ga že razlagal v prejšnjih člankih.
Torej morajo naši lesni producenti in trgovci skušati najprvo z lastno inicijativo ustanoviti organizacijo, ki naj bi zastopala skupne interese napram državi na eni strani in inozemstvu na drugi. Zasledoval sem anketo, v kolikor sem imel priliko seveda, vendar opažam, da se v pogledu na značaj lesne krize, baš o najvažnejšem vprašanju o ustvaritvi novega odjemalca, o razširitvi notranjega trga ni skoro nič razpravljalo in malo ukrenilo. Brez tega pa ne verjamem, da bi moglo znižanje tarif in karte-liranje imeti zadovoljiv uspeh.
Gospodarske vesti
X Priprave la I. Banovinsko vinsko razstavo in vinski sejem, ki bo od 10. do 12. maja 1931. v Mariboru v dvorani pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti, so v polnem teku. Pretečeni teden smo razposlali oficielne prijavnice vsem članom Vinarskega društva, ki so letos in lani plačali članarino in od katerih pričakujemo, da bodo poslali svoja vina na razstavo oziroma sejem. Ce pa kdo prijavnice ni prejel, bodisi član ali nečlan Vinarskega društva, pa bi rad razstavil svoje vino, naj takoj piše po prijavnico Vinarskemu društvu za Dravsko banovino v Mariboru, katero mu prijavnico takoj pošlje. Vinarska podružnica v Gornji Radgoni bo v svojem področju zbrala vina, namenjena za razstavo in sejem, v Gornji Radgoni in jih bo skupno poslala v Maribor. Enako postopanje priporočamo vsem drugim Vinarskim podružnicam. Kjer pa še ni Vinarskih podružnic, tam se naj vinogradniki razstavljalci zmenijo med seboj za sličen postopek in poš^o svoja vina istotako skupno na razstavo in sejem v Maribor. Odpremni stroški bodo na ta način manjši. — Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru.
X Zimski kmetijski tečaj v Gornji Lendavi, ki je trajal šest tednov je bil zaključen dne 22. februarja. Obisk je bil povoljen (okoli 40 poslušalcev). Vsega je bilo 58 ur predavanja. Predavali so sledeči strokovnjaki: Armič (zemlj. kataster), Lipovšek (kmet. pravo), dr. Matjašič (zdravstvo), inž. Miklavžič (gozdarstvo), inž. Mikuž (semenogojstvo in rasti, bolezni), Pavlica (mlekarstvo), Pušenjak (zadružništvo). Rupnik (zemlj. knjiga), inž. Sadar (poljedelstvo in travništvo), Šerbec (živinozdravstvo), Titan (sadjarstvo), inž. Wenko (živinoreja in kmet. pospeševanje) in Žnidarič (vinarstvo).
X Zatiranje škodljivcev in bolezni na^ sadnem drevju. Sresko načelstvo v Murski Soboti je izdalo, na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin odredbo, po kateri so vsi posestniki, užitkarji ali zakupniki obvezni, da najkasneje do 30. ap>'ila očistijo svoje sadno drevje suhih vej, napadenih ali bolnih vej iri omele (luna). Naredba še posebno po-vdarja, da se mora odstraniti (posekati) vse bolno sadno drevje, predvsem ono, ki je napadeno od lubadarja. Nadalje se določa, da se morajo odžagane, oziroma posekane veje odstraniti iz sadovnjaka in čimpreje sežgati.
X Ureditev agrarnih kreditov na Madjar-skem. Madjarska vlada pripravlja zakonski osnutek v obrambo eksekutivne prodaje poljedelskih zemljišč. Ce se poljedelcu z odpovedjo hipotekarnega posojila grozi s prisilno prodajo njegovega zemljišča, bo imel v smislu novega zakonskega osnutka pravico zahtevati poseben komisijski pregled njegovega poslovanja. Ta komisija bo v ugodnem slučaju lahko preprečila prisilno prodajo. Upnik prejme v takem slučaju za svojo terjatev od posebnega bančnega koncerna 6 in pol odst. 30 let potekajoče obligacije, ki se letno amortizirajo z 1 in pol odst.
Dobave
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50 kub. metrov hrastovega lesa in 520 komadov varoval; do 8. aprila t. 1. pa glede dobave 40.000 kg pšenične moke, raznega železa, 1200 kg rebraste pločevine, 7000 kg črne_ pločevine, 100 komadov plošč iz jeklene pločevine, 500 kg sili-cium-žice in glede dobave kabla.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg kolofonije, 100 kg barve in 500 kg sadre; do 9. aprila t. I. glede dobave 250 komadov stekel
za okna, raznega gumijevega materijala, vijakov. ključavnic, ventilov. »Presspann«-papirja in 50 kg cinka.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede dobave gum za avto.
Direkcija državnega rudnika Senski Rudnik sprejema do 8. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnih števcev.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
. Borzna poročila
dne 25. marca 1931.
Devizna tržišča
Beograd, 25. marca. Amsterdam 22'80 do 22'8(i, Berlin 13-5550 do 13*5850, Budimpešta 991-11—994-11, Bukarešta 991-13—994-11, Dunaj 798-83—802-94, London 277-27—277-94, Milan 297-12—299"12. Newvork 56-72—56-92, Pariz 221-79—223-79, Praga 168-32—109-12, Ziirich 1094-10—1097-10.
Dunaj, 25. marca. Amsterdam 285*21, Atene 9-2157, Beograd 12-4937, Berlin 165*55, Bruselj 99’05, Budimpešta 123-965, Bukarešta 4-2305, Ko-penhagen 190-10, London 34-5625, Madrid 75"80, Milan 37*2675, Newyork 711-20, Pariz 27-835, Praga 21-0725, Sofija 5'153, Stockholm 190*50, Varšava 79-69, Curih 136-86.
Ziirich, 25. marca. Beograd 9-13, Pariz 20-3362, London 25*255, Newyork 519*70, Bruselj 72*37, Milan 27-2262, Madrid 55-50, Amsterdam 208-365, Berlin 123-88, Dunaj 73'06, Sofija 3-765, Praga 15-3975, Varšava 58*25, Budimpešta 90-60, Atene 6-72, Carigrad 2'465, Bukarešta 3‘095, Helsing-tors 13-00.
Vrednostni papirji
Beograd, 25. marca. 7% inv. pos. 87‘50 do 89, 4% agr. ob v. 51*50—52, 7% Bler 83*25-83*75, 6% begi. obv. 69—70, vojna škoda 426—426*25, uit. junija 426*25, uit. julija 423-50, Narodna banka 7915—7950, Beogr. zadruga 7150.
Dunaj, 25. marca. Bankverein 16-25, Kreditni zavod 46'25, Dunav-Sava-Adria 14-65, Prioritete 89, Trbovlje 37*30, Leykain 3*20.
Občni zbor Hmeljarskega društva
Žalec, 25. marca.
Danes se je tukaj v Roblekovi dvorani vršil občni zbor Hmeljarskega društva. Udeležilo se je zbora 44 delegatov vseh podružnic ter precejšnje število članov iz Žalca in okolice. Kot zastopnik kr. banske uprave je zboru prisostvoval g. inž. Černe Jože, kot zastopnik celjskega sreskega načelstva pa g. inž. Dolinar Janko. Tajnik društva g. Petriček je opravičil radi bolezni odsotnega predsednika g. Robleka ter nato podal obširno tajniško poročilo. V preteklem poslovnem letu je sedem podružnic odpadlo tako da jih šteje društvo sedaj šestnajst s skupno 1823 člani. Društvo je lani praznovalo petdesetletnico obstoja z javnim zborovanjem in hmeljsko razstavo. Poslalo se je več vzorcev hmelja preizkuševalnici v Ziirich, ki je ocenila vzorce kot prvovrstne. Veliko truda je stalo, da je društvo doseglo polovično vožnjo za obiralce hmelja. Vendar je ta trud imel dobre posledice, kajti a polovičnimi vožnjami se je znatno po-moglo 1 obiralcem i hmeljarjem samim. Društvo se bo udeležilo mednarodnega vzorčnega velesejma v Milanu, da bi zainteresiralo tudi kupce iz Italije za naš hmelj, ki se ga je pred vojno
mnogo prodajalo v Italijo. G. Petriček je na to še orisal izglede za hmeljarje v bodočnosti. Pri volitvah je bil izvoljen glavni odbor sestoječ iz sledečih gg. Antloga Adrej, Gotovlje; Bošnak Matevž, Parižlje; inž. Dolinar, Celje; Šket Jože, Gomilsko; inž. Ježovnik, Arjavas; Kukec Edvard, Žalec; Lorber Rudolf, Žalec; Medič Josip, Šoštanj; Mešič Anton, Polzela; Mihelčič Alojzij, Celje; Marinc Jeronim, Braslovče; Ocvirk Matevž, Sv. Jurij ob Taboru; Petriček Anton, Ža-. lec; Roblek Franc, Žalec; Senica Vilko, Žalec; Stopar Vinko, Velenje; Vetrnik Anton, Žalec; baron VVarsberg, Šmartno ob Paki; namestniki: Janič, Sadnik, Kopriva, Lesjak, Vratnik. V razsodišče so bili izvoljeni dr. Šribar, inž. Ježovnik, Goričan, šušterič, inž. Dolinar; kot namestnika Cetina in Jurhar. Kot predsednik je bil nato ponovno izvoljen zaslužni g. Roblek Franc iz Žalca, kot podpredsednik pa župan celjske okoliške občine g. Mihelčič Alojzij, kot tajnik g. Petriček Anton; v ožji odbor so bili izvoljeni gg. inž. Dolinar. Kukec, Stopar, kot namestniki Sadnik ter baron VVarsberg.
Nanovo so določili tudi članarino, ki znaša odslej 10 Din za hmeljarje ter 50 Din za ne-hmeljarje. Nato se je obravnavala najvažnejša točka dnevnega reda, obvezno znamkovanje (signiranje) hmelja. Po vsestranski in skoraj dve uri trajajoči debati, v katero so posegli mnogi člani, se je končno formuliral sledeči sklep. Znamka »Južnoštajerska Savinjska dolina« mora ostati neizpremenjena in se mora omejiti za hmelj, prideljen v sodnih okrajih Celje, Vransko in Gornji grad. Hmeljarji izven Savinjske doline naj si določijo svojo znamko, ki pa ne sme na noben način biti slična gori omenjeni znamki.
Spovi
S Hajdukom v Južno Ameriko
(Od našega posebnega poročevalca.)
V Colonu pred Panamskim prekopom.
Od Jamaice do Colona, kraja kjer je vhod v glasoviti prekop, ni daleč. Karibsko morje, ki namaka obale Srednje Amerike, je bilo tako mirno, da nismo niti opazili, da se vozimo po morju. Oropesa je mirno rezala valove in se bližala prekopu.
Po enodnevni ugodni vožnji smo se znašli v Colonu, nogometna žoga nam je omogočila, da vidimo četrti kontinent. Samo še enega in videli bomo ves svet. Mogoče nam je tudi to usojeno. Šport otvarja široka pota, potovanja športnikov so dolga...
Malo, toda zelo važno pristanišče se deli v dve coni: ameriško in panamsko. Tu so ljudje vseh narodnosti, prevladuje mongolski tip. Mesto je krasna urejeno. Vse se bavi s trgovino. Izgleda, da beda ni nikdar potrkala na vrata,
V Colonu se nismo dolgo zadržavali, samo nekoliko ur. Motorni čolni so nas spremljali v prekop.
Angleška princa sta nadaljevala potovanje
v aeroplanu. Letela sta proti Pacifiku. Za spremembo sta hotela za kratko dobo nadaljevati pot po zraku.
Po teritoriju Združenih držav skozi Panamski prekop.
Panamski prekop predstavlja ogromen kapital. Prva ga je poskušala zgraditi Francija. Znameniti graditelj Sueškega prekopa Lesseps je dal prvi idejo za graditev. Vodil je prva dela. Ogromen kapital, preko 50 milijonov lun-tov, so porabili. Ogromna vsota ni zadostovala. Rumena mrzlica, ki je vladala v močvirnih predelih, je prisilila Francoze, da so prenehali z delom in prepustili graditev drugim. Delo so prevzele Združene države ■/. mnogo večjim ka. pitalom in najnovejšimi tehničnimi pripomočki fizično silo, z večjo energijo in znanjem. Minulo je nekaj let in delo je bilo gotovo. Amerika si je pridobila nov vir dohodkov, svetu je bila odprta nova pot. Pusta nezdrava in nepristopna zemlja je postala poleg Sueškega prekopa najvažnejša točka na svetu. Umetno so zvezali dva oceana — tehnika je slavila zmago nad naravo.
Panamski prekop je izredno slikovit. Na obeh straneh se razprostirajo prostrana polja sladkornega trsa, bombaža in drugih tropskih rastlin. Obširni palmovi gozdovi pričarajo sliko afriške pokrajine. Po asfaltiranih cestah drve avtomobili, tik ob obali vozi električna železnica, ki spaja oba konca prekopa.
Polovico dneva smo rabili, da smo prebrodili prekop. Koliko ljudi je tu pustilo svoje zdravje, energijo in mladost. Koliko bledih kosti dokazuje, da se Je človek boril z naravo in da je končno zmagala človeška misel. Da se človeštvo oddolži delavcem, ki so našli pri delu smrt, so jim postavili ogromen spomenik, ki opominja potnike, da se spominjajo onih, ki so padli nekje v bližini in pripomogli do triumfa človeške iznajdljivosti.
Na tihem oceanu.
Pozno v noči smo se pripeljali do Balboe. Oropesa se je ustavila do zore. Z avtomobili smo naredili nočni izlet.
Dospeli smo v drugi veliki ocean. Zakaj se imenuje ravno Tihi, ne vem. Sodeč po tem kar sem opazil med vožnjo, je nastalo ime najbrže zaradi tega, ker Je morje izredno mirno, naravnost tajlnstveno. Ako ne bi videli brezmejnega morja, bi mislili, da plovemo po kakem jezeru. Samo zaganjanje valov v skalnato oba-
lo	nas je spominjalo, da smo na oceanu. Vro čina ni bila prehuda. Nebo na ravniku so pokrivali gosti oblaki, iz katerih se je kmalu vlil dež. Odpovedane so bile vse svečanosti, ki se sicer vedno vrše pri prehodu preko ravnika Odpadel je ekvatorski krst — krstilo nas je nebo. Do Callao sta nas spremljali dve panamski lahki križarki. Oropesa se je ustavila samo v Capa Blanci in Peytu, kjer se nahajajo veliki petrolejski vrelci, ki so seveda v angleških rokah.
Bližali smo se Callau, kopni zemlji. Vsi smo se na to veselili, postali smo že skoroda mor narji. Po Štiridnevnem potovanju po Pacifiku, smo se ustavili v Callao, ne da bi se nam izpol nlla želja, d« interwlevamo princa.
Veljko Poduje.
Nogomet na praznik.
Ljubljana, 25. marca.
Danes je bil prav lep solnčen dan, kakršnih imamo v zgodnji spomladi prav malo. Ljubljanski klubi so izkoristili priliko in odigrali trening tekme za predstoječo prvenstveno sezono. Na igrišču Primorja sta se vršili dve, na igrišču Ilirije ena tekma.
Primorje : Atletik (Celje) 8:1 (5:0).
Tekma je bila odigrana v prav zmernem tempu in ni nudila kakih posebnosti. Tehnična premoč domačinov je zadostovala, da je na. sprotnik odšel z visokim porazou. Napad Primorja je bil enegičen pred golom, kar velja predvsem za Slaparja v desni zvezi. Atletiki so si sicer pretvorili več ugodnih šans, niso jih pa znali izrabiti kljub temu, da obramba Primorja ni bila na višku. Glavno delo je zopet opravil Slamič, stranska krilca sta kolikorto-liko zadostila v ofenzivnem pogledu, dočim sta bila defenzivno slaba. Krilske vrste gostov ni bilo opaziti tekom cele igre. Kvintet Primorja je prišel brez napora mimo nje. Erman, ki je igral srednjega napadalca, ni niti senca prej. šnjega, postal je precej komoden. Le enkrat je odposlal bombo, ki nas Je spominjala na nekdanje čase.
Sodil je prav dobro g. Dolinar.
Svoboda ; Grafika 4:2 (2:1).
V	predtekmi sta nastopila tretje in četrto plasiran kluba Ljubljane. Igra je trajala le 2 krat 30 minut. Obe moštvi sta pokazali, da jima primanjkuje treninga.
Ilirija rez. : Slovan 5:2 (1:0).
Na igrišču Ilirije je sigurno premagala ra-zerva Ilirije svojega drugorazrednega protivnika.
'Radio
Ljubljana, četrtek, 26. marca. 12.15 Plošče (operetna in slovenska glasba). 13.00 Dnevne vesli. 13.30 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio, tetka. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Valter Bohinec: Indija. 19.30 Dr. Marko Rupel: Srbo-hrvaščina.
20.00 Pero Hom: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Vijolinski koncert Karla Sancina. Pri klavirju ga. Miirca Sancin. 21.30 Pevski koncert Slovenskega vogalnega kvinteta. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 27. marcu. 12.15 Plošče (odlomki iz oper, serenade). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester.
19.00 Dr. Reya: Vremenoslovije. 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Snažeuje tal (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Večer Radio orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 26. marca. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 20.00 Perutninarstvo. 20.30 Ljubljana.
22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba.
Zagreb, petek, 27. marca. 12.20 Kuhinja. 13.90 Novice. 17.00 Prenos gla»be ir. kavarne. 18.7*0
Novice. 19.45 Poročila. 20.00 Uvod k prenosu.
20.10 Mozartov večer. 22.00 Novice in vreme.
22.10 Plesna šola.
Beograd, četrtek, 26. marca. 11.30 Pložče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 18.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert.
19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 21.30 Novice. 21.50 Radio orkester. 22.40 Plošče.
Beograd, petek. 27. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolski radio.
16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Narodne pesmi. 19.30 Nemščina.
20.00 Predavanje. 20.15 Zagreb. 22.15 Novice. 22.35 Radio orkester.
'P
Uglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj l)in 10 — (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite tnamlco.
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvenla“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
Telelon 2059
Premog suha drva
Pogaii.ilt, Boliotilevo ulica 5
Čevljarski
pomočnik
zmožen in verziran v vseh delih, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Poizve se v upravi .Jugoslovana".
Naprodaj
je v malem mestu pri Mariboru enonadstropna hiša z gostilniško koncesijo, popolnim inventarjem, opremljenimi tujskimi sobami in popolnoma novimi gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju in izvrstno vpeljanim obratom. — Naslov v upravi .Jugoslovana11 pod ..Restavracija".
921
Stanovanje
obstoječe iz 0 sob in vseh pritiklin z dvema predsobama in z dvema separatnima v-hodoina, primerno za odvetnika ali zdravnika, so odda na Miklošičevi cesli v najem s 1. majem 1931. Naslov pove uprava lista.
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 468
tajoeneje In ? veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica h> Stari tre