Iskra Elementi, tozd Keramika
Nova tovarna — novi programi
(rr) Delavcl Iskre Elementi, tozd Keramika so po dolgih letlh naporov in odrekanj, ki jlh ja od zapo-slenih zahtevala naložba, le dočakall selitev v sodobne proizvodne prostore, kjer je delo zažlvelo povsem drugače. Utesnjeni prostori, hrup, prah in vročina so zeio oteževali normalen potek dela v stari tovami v Vlžmarjah, kar je tudi načenjalo zdravje delavcev v proizvodnjl. Zastareli stroji in ome-jene proizvodne zmogljlvostl pa kolektivu nlso dovoljevali večjlh korakov naprej.
Strokovnjaki, ki so s plodnim razvojnim delom ob pomoči kolegov z Inštrtuta Jožef Stefan večkrat pre-hitevali materialne možnosti, so z realizacijo na-ložbe pridobili nujno potrebno osnovo za nadaljnje izpopolnjevanje že obstoječih programov, odpira pa se tudi neizmerno p<xlročje za osvajanje novih pro-gramov tehnične in elektronske keramike.
Nova tovarna meri 60x40m, s temdaje polovica tovarne že dodelane, druga polcvicabo pozneie, sai gre za f azni način gradnje. Ta dnigi del (ca. 1800 m2) tvori pokrito skladišče, ki se bo v letu 1986 spreme-nilo v proizvodno halo, takrat pa bo možna popolna selilev iz Vižmarij. V novih prostorih je za zdaj proi-zvodnja varistorja, korundne kerarnike, steatitnih iz-delkov, sonde, VF keramike, uvaja pa se proizvod-nja piezo keramike.
Po obsegu in finančnem angažiranju predstavlja ta naložba le skromen začetek vsebinsko izredno bogate in pomembne proizvodnje za slcvenski in ju-goslovanski prostor ter izvoz. Naložba je vredna nekaj manj kot 400 milijonov din in je namenjena predvsem proizvodnji elektronskih elementov, proi-zvodnji elementov za elektroniko in proizvodnji za-htevne tehnične keramike.
Po številu kosov je proizvodnja v letu 1985,86 in 87 manjša kot v letu 1984, ko so proizvedli 800 mili-jonov kosov raznih izdelkov. Spreminja se namreč struktura, tako da opuščajo proizvode, ki so uvozno odvisni in manj akumuiativni In uvajajo proizvode z več vloženega znanja, manj odvisne od uvoza, z vi-soko akumulacijo in možnostjo večjega izvoza. V letu 1985 so na ta način že prestrukturirali 30% proizvodnje. z uvedbo varistorjev v letu 1985 in 1986 jih čaka še druga faza keramike — piezo in korund-nih substratov.
O razlogih, ki so jih vodili v vlaganje v prostore, opremo in razvoj novih programov, nam je Otmar Zorn, direktor TOZD Keramika, povedal naslednje:
»Nova tovama Iskre Keramike predstavlja osnovo za hitro in kvalitetno osvajanje novih programov. Dosedanje dvaintridesetletno delo v stari in neu-strezni tovami ter še dodatno na dveh proizvodnih in šestihskladiščnihlokacijah, jezaviralorealizacijože osvojenih proizvodnih programov.
Do leta 1981 je Keramika proizvajala le za Iskrine Elemente in sicer nosilce za upore in kondenzator-sko VF keramiko. Z odpiranjem na trg se je pričel ši-riti tudi obseg proizvodnje in programov. To je bila osnova, da smo se odločili za vlaganje. V okviru in-
dustrije elementov potrebujejo v večji ali manjši meri keramične proizvode za svojo proizvodnjo že v še-stih tovarnah, v okviru SOZD Iskra še v 10 ter v ok-viai SFRJ doslej v 220. Eden izmed osnovnih odloči-tvenih kriterijev za naložbo je bil tudi izvoz, saj je po-rabajiaših izdelkov v tujini bolj razširjena kot v do-movini.
Vsa proizvodnja in razvoj so plod lastnega znanja sodelavcev na inštitutih, še zlasti na tJS. Naša to-vama šteje 190 delavcev, od tega jih je 14 inženirjev in tehnikov kemije, kar nam daje solidno osnovo za bodoče delo. Ker je znanje naše, obvladamo tudi tehnologije.
V Jugoslaviji je Iskra v proizvcxinji elektronske in delno tudi visoko zahtevne tehnične keramike vodil-na. To mesto, ki jo ima v Iskri, pa še zdaleč ni tisto, kar bi si želeti.
Ta naložba predstavlja začetek novega obdobja na področju elektronske in tehnične keramike, ki je v svetu uvrščena v sam vrh industrijskih panog z naj-večjo stopnjo rasti.«
V  Keramiki se nikoli niso zapirali vase, kajti že vrsto let vzdržujejo stike z zunanjimi institucijami, to-varnami in sevedaz mnogimi Iskrinimi kolektivi. So-delovanje poteka v smislu skupnega razvojnega dela, medsebojne izmenjave izkušenj in ne nazad-nje tudi poslcvne povezanosti.