POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
UPRAVA .VEČERN1KA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO It URE TUDI OGLASE ZAMARBORSKI -VEČERNIK*. KI BODO OBJAVLJE
■JANŠKEM .VEČERNIKU' SPREJEMA
KRAT V^UI&R^K&nT	M^IBO^^KE^USTU- ZATO NAjSE ROKOPIS, ODPOŠILJA IO
SAMO Na' ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO „VEČERNIKA“ V LJUBLJANIALI V MARIBORU . UST IZHAJA 08 DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
| LET
LETO I.
Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77
LJUBLJANA, 14. decembra 1939
NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din
ŠTEV. 10
Trčenje dveh angleških vojnih ladij
Angleški rušilec „Duchess“ se je zaletel v neko drugo angleško ladjo in se potopil. Podatki o nemški križarki »Admiral Graf von Speeu in o angleški „Exetera in »Achilles*1
LONDON, 14. dec. Reuter. Britanski rušilec »Duchess« se je zaletel v neko drugo britansko vojno ladjo ter se potopil. Na krovu je bilo 145 mož posadke. Rešili so samo enega častnika in 22 mornarjev. Druga vojna ladja ni bila poškodovana. Angleški rušilec »Duchess« je bil zgrajen 1. 1930. ter je imel 1375 ton.
LONDON. 14. dec. Reuter. Težko poškodovana nemška križarka »Admiral Graf v. Spee« je bila splovljena šele 1. 1936. v Wilhelmshavnu. Posadke ima 926 mož. Njena hitrost znaša 26 vozlov na uro, izpodriva pa 10.000 ton. Oboro-
žena je s 6 topovi po 11 col, dalje z 8 topovi po 5,5 col in z 18 protiletalskimi topovi. Ima tudi dva katapulta za letala.
LONDON, 14. dec. Reuter. Križarka »Exeter«, ki je včeraj težko poškodovala nemško križarko »Admiral Graf v. Spee«, je bila splovljena 1. 1931. Ima 6 topov po 8 col in 4 po 4 cole, dalje 6 lansirnih cevi za torpeda. Izpodriva 8390 ton. Križarka »Achilles« ima 7030 ton. Oborožena je z 8 topovi po 6 col, hitrost 32,5 vozla na uro. Leta 1933. je postavila svetovni rekord za ladje te vrste na dolgem potovanju.
Angleži ne streljajo plinskih granat
LONDON, 14. dcc. Reuter. Morna-. angleških granat, ki so bile polnjene s riško ministrstvo demantira nemške | strupenimi plini. Angleška mornarica vesti, da je 36 mornarjev s križarke še ni nikoli uporabila strupenih plinov. »Admiral Graf v. Spee« umrlo zaradi)
Zadnje vesti o nemški križarki
LONDON, 14. dcc. Reuter. Poškodbe na nemški križarki »Admiral Graf von .Spee« so znatno večje, kakor se je prvotno mislilo. Tik ob vodni gladini ima veliko luknjo, prav tako pa je tudi na več drugih krajih težko poškodovana. Eno letalo, ki ga ima križarka stalno na krovu, je uničeno, vsi topovi po 11 col pa so neuporabni. Angleška križarka »Exeter« ni težje poškodovana. Ostali angleški križarki »Ajax« in
Achilles« ne čakata več nemške križarke pred pristaniščem in sta odpluli. — Vprašanje je zdaj, koliko časa bo lahko nemška križarka ostala v Montevideu. Po mednarodnem pravu lahko ostane 24 ur, če ni težko poškodovana, drugače pa tudi tako dolgo, dokler ne popravi glavnih poškodb. V nobenem primeru pa ne sme popravljati topov in se oskrbeti z municijo v nevtralni luki.
Podcenjevanje finskega odpora
LONDON, 14. dec. AA. Današnji. »Times« proučuje vojni položaj na Finskem ter pravi, da so Sovjeti napravili veliko napako, ko so podcenjevali finski odpor. iSedaj so očividnip uvideli svojo napako in koncentrirajo svoje sile proti Finski. Toda prometne razmere so povsod razen na jugu slabe, ter bodo morali zaradi tega akcijo pospešiti, '■1 jih ne bi zajela baltiSka zima. Zaradi tega je pričakovati srdite ofenzive.
Ako bi Finska preživela to ofenzivo, bo njen položaj olajšan. Diplomatični urednik »Timesa« pravi, da obstojajo razlogi, da sc smatra, da so pošiljke vojnega materiala iz južne in jugovzhodne Evrope za Finsko bile zadržane nekaj časa v Nemčiji. Gre za material, ki ga je finska vlada kupila od nevtralnih držav pred vojno. Diplomatični urednik smatra, da Nemčija ne želi, da bi se rusko-finska vojna zavlekla.
Sovjeti priznavajo težave
MOSKVA, 14. dcc. AA. List »Krasna-ja Karelija« naglasa težave, s katerimi sc morajo boriti sovjetske čete na Finskem. že 10 dni, pravi list, napredujejo oddelki rdeče armade vedno bolj v no-
tranjost Finske pod neverjetno težkimi zemljepisnimi in vremenskimi pogoji. Na vsakem koraku naletijo na zasede, jame, barikade, in druge ovire, ki jih je postavil sovražnik.
POŠKODOVANO RUSKO LETALO
HELSINKI, 14. dec. AA. DNB. V nekem gozdu blizu Eboa ‘na južni finski obali so snoči našli sovjetsko letalo, ki je očitno bilo poškodovano o priliki prvega zračnega napada na Helsinki in ki ga niso opazili.
nemški izseljenci
GDINJA, 14 dec. AA. DNB. Iz Rige je prispel v tukajšnje pristanišče parnik »Siera Cordova« s 1265 nemškimi izseljenci iz baltiških držav. Kakor je bilo še sporočeno, je bil na ladji poskusen bombni atentat, ki pa so ga pravočasno preprečili. Včeraj sta v Gdinji pristala na poti iz Ri^e parnika »Adler« in »Rabat« z nad 1000 izseljenci.
NEMŠKA »BELA KNJIGA«
LONDON, 14. dec. AA. Reuter. »Times« se bavi z nemško »belo knjigo« in podčrtava, da Nemci nimajo pravice nasprotovati versajski pogodbi, ker so bile mirovne pogodbe, ki so jih vsilili premaganim v Bukarešti in v Brcst-Li-tovsku, dosti ostrejše. V ostalem nemška »bela knjiga« ne zadeva znanih vojnih ciljev zaveznikov.
FRANCOSKO VOJNO POROČILO
PARIZ, 14. dec. AA. liavas. Današnje jutranje vojno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Delovanje patrulj na vsem srednjem delu bojišča od Mozele do Rene.
Angleške le/alsJce patrulje
LONDON, 14. dec. Avala. Reuter. Angleške letalske sile so formirale patrulje bombnikov, da zavarujejo 120 milj širok pas od obali in onemogočijo nemškim letalom polagati mine. Angleške patrulje bodo skušale poiskati tudi oporišča nemških letal ob nemški obali. Navzlic protiletalskemu topništvu so te patrole letale v noči med torkom in sredo nad otoki Silt, Borkum in Nor-
derney. Angleška patrolna letala so v stanju spustiti se v borbo s kakršnimkoli nemškimi lovskimi letali, ker imajo posebne strojnice. Naloga teh patrol je v tem, da preprečijo nemškim letalom zapustiti njihova oporišča in polagati mine. Angleški letalci se niso bali spustiti se v borbo z nemškimi letali znamke Messerschmitt, ki so dokazali, da so slabši od angleških letal.
Rusi zadržujejo nemško blago
BUKAREŠTA, 14. dec. Reuter. Romunski izvozniki, ki izvažajo blago v Nemčijo, so dobili telegrafično naročilo nemškega trgovinskega ministrstva, da ne pošiljajo več blaga preko novozase-
denega ozemlja na Poljskem, ker ruske oblasti zadržujejo blagovne pošiljke za Nemčijo. Blago naj se pošilja samo čez Madžarsko.
Sodelovanje zavezniških delavcev
PARIZ, 14. dec. AA. Havas. Tajnik glavne delavske zveze, Leon Jouhaux je v »Populaire« objavil članek o franco-sko-angleškem delavskem sodelovanju. Danes se bo v Parizu sestal francosko-britanski sindikalni odbor, obenem pa bo imel sejo glavni odbor vrhovne delavske zveze. Ti sestanki bodo odslej vsak mesec menjaje v Parizu in Londonu in bodo na njih ukrepali o življenjskih vprašanjih in bodočnosti delavskih slojev. Za zmago zaveznikov je
nujno potrebno sodelovanje delavstva obeh držav. Članek govori dalje o organizaciji delavcev vseh držav, ki naj sporazumno določi pogoje za trajni mir. Sporazum mora biti dobro proučen, da se bo dal, ko bo za to čas, formulirati. O priliki svetovne vojne so prav tako vzajemno sodelovali francoski) in angleški delavci in so na skupnih sestankih izdelali program miru, ki je temeljil na socialni pravici1. To je treba ponoviti tudi zdaj.
SEJA V ŽENEVI
ŽENEVA, 14. dec. Reuter. Portugalski delegat v svetu ZN je izjavil, da bo Portugalska zahtevala izključitev sovjetske Rusije iz ZN, če bi tega že Argentina prej ne storila. Za njim je govoril mehiški delegat, ki se je prvi zavzemal za Rusijo ter protestiral proti nameravani izključitvi. Le-to pa je zahteval tudi indijski delegat sir Zatrullah Kan.
NOVA LETALA ANGLIJE IN FRANCIJE
NEW YORK, 14. dec. AA. Stefani. Britanska komisija za nabavke je naročila še 200 letal tipa »Hudson«, Francija pa 270 bombnikov tipa »Dougla«.
KOMEMORACIJA ZA CIANOM
RIM, 14. dec. AA. V navzočnosti Mussolinija sta imeli danes fašistična in korporacijska zbornica komemoraciji za svojim bivšim predsednikom grofom Constancem Cianom.
BIRDOVA POLARNA EKSPEDICIJA
NEW YORK, 14. dec. AA. Stefani. Polarna ekspedicija z admiralom Bir-dom na čelu je prispela v Pitozo na južnem delu Tihega oceana. Z ladje »North Star« poročajo, da je na parniku vse v redu in da je vsa posadka zdrava.
TITULESCO ŠE VEDNO BOLAN
BUKAREŠTA, 14. dec. AA. Včeraj je romunski senat razpravljal o zahtevah nekaterih senatorjev, ki o priliki otvoritve zasedanja niso mogli priseči. Med njimi sc nahaja tudi 'bivši zunanji minister Titulescu, ki je sedaj v Franciji. Titulescu je poslal predsedniku .senata pismo, v katerem prosi, da se mu podaljša rok za položitev prisege, ker iz zdravstvenih razlogov, še vedno ne more priti v Romunijo. Senat mu je podaljšal rok za položitev prisege za leto dni.
Sprejemi pri ministru za šume in rude
BEOGRAD, 14. dcc. AA. Danes dopoldne je minister za šume in rude, dr. Džafcr Kulenoviid sprejel bana dr. Natlačena, nato pa bivšega poslanca bega Gavran Kapetanovima z deputacijo meščanov iz Ljubuškega in župana Banje-luke Diniča. _______
Novinar Radmilo Grdič — glavni tajnik sokolske zveze
Glavni' tajnik Zveze 'Sokola kraljevine Jugoslavije je postal glavni urednik sarajevskega dnevnika »Jugoslovenske pošte« gosp. Radmilo Grdič. Novi glavni
sokolski tajnik se je že v mladosti posvetil javnemu delu in je bil leta 1913. kot dijak mostarske gimnazije zaradi revolucionarne propagande proti Avstriji izključen iz vseh srednjih šol Bosne in Hercegovine. Izključen iz sol, je Grdič zbiral okrog sebe zavedno mladino ter jo navduševal za narodno in prosvetno delo. Po osvobojenjui se je ves posvetil socialnemu in kulturnemu napredku zapuščenih krajev Bosne in Hercegovine. Pridobil si je velike zasluge pri organizaciji sokolskih društev po vaseh in je bil 'nad deset let socialni in kulturni referent sarajevske sokolske župe. Kot novinar je deloval pri »Narodu« in »Večerni pošti«, glavni urednik »Jugoslovenske pošte« v Sarajevu pa je že deset let.
Stran 2.
»V e č e r n i k
V Ljubljani, 14. decembra 1939.
Gledališče nima več kulisarne
Velika škoda uničenih državnih in privatnih gledaliških potrebščin še ni precenjena — Ogenj
je izbruhnil menda po nesrečnem naključju
Ljubljana, 14. decembra.
Sinoči ob 20,04 je opazil zidar Rudolf Leber, ko je šel po Blei\veisovi cesti domov proti Milčinskega ulici, da se vali iz lesene barake, kjer sta nameščeni slikama in mizama opernega in dramskega gledališča in ki je last banske uprave, močan dim. Takoj za njim je prišel tudi policijski stražnik Viktor Cerar, ki je vdrl skozi ograjo, ki je z njo obdano stavbišče Narodne galerije in pogledal skozi okno v barako. Opazil je, da gori sredi barake. Takoj je obvestil policijsko upravo, odkoder so telefonično poklicali gasilce, obenem pa so z Grada zamolklo zadoneli v noč topovski streli, ki so takoj alarmirali prebivalstvo1. Ogenj se je na leseni baraki širil bliskovito in je zavzel tolikšen obseg, da so ga opazili celo na Ježici in po vsej ljubljanski okolici.
Medtem so že prihiteli gasilci, najprej poklicni z dvema motornima brizgalkama pod vodstvom poveljnika Furlana, takoj nato še prostovoljni pod vod/-stvom poveljnika Pristovška, ki so tudi pripeljali motorno brizgalno in takoj stopili v akcijo. Njim se je pridružilo še prostovoljno gasilsko društvo Sp. šiška, ki se je tudi pripeljalo z motorno brizgalno. S skupnim naporom so po poldrugi uri požar udušili. Ostalo je le še nekaj zoglenelih ruševin, vse kar je bilo v baraki, pa je z malimi izjemami pogorelo. Po izjavi banskega nadsvet-nika inž. Josipa Černivca je bila baraka vredna okoli 40.000 din in je bila proti požaru zavarovana. Stara podrtija, ki je že nad 20 let služila za slikamo obema narodnim gledališčema in ki nikakor ni bila v čast našemu mestu, je bila seveda zaradi svoje konstrukcije dobro netivo plamenom. Strešna lepenka iz eternita, pokrita na centimetre visoko s prahom, je pokala, kakor bi streljali iz strojnic, in so mnogi ljudje, ki so bili ta čas na ulicah, mislili, da ima vojaštvo nočne strelske vaje.
Na pozorišče požara sta med prvimi prihitela gledališki mojster Leben in re-kviziter L. Kosec, ki sta skušala vdreti v slikamo, da bi rešila vsaj kulise za jutrišnjo premiero »Nižave«. Razbila sta okno, pot v notranjost pa jima je preprečil dušeč dim, ki jima je bruhnil nasproti, a tudi plamen se je širil tako bliskovito, da na reševanje ni bilo misliti. Žalostno so morali gledati, kako je plamen uničeval kulise in še marsikaj drugega.
Škode se zazdaj še ne da niti približno oceniti. Vrednost gledališkega inventarja, ki je postal žrtev plamenov, cenijo na približno 25.000 din, je pa v resnici znatno večja. Uničeno je bilo vse slikarsko in mizarsko orodje, barve, bron-ze, tinkture, čopiči, vse kulise, med njimi soba za opero »Ero«, soba za opero »Manon« in nad tretjino kulis za opero »Nižavo«, ki jo bodo morali zaradi tega preložiti na poznejši čas. Ogromno škodo ima tudi gledališki slikar Vaclav Skružny. Njemu je ogenj popolnoma uničil vso strokovno literaturo, ki je nenadomestljiva, ker je danes sploh ni mogoče več dobiti. Skružnv je imel v baraki svoj kabinet, je pa prej stanoval v nji, a se je preselil šele pred 14 dnevi na Cesto 29. oktobra. V kabinetu je imel razen številnih skic tudi radio in foto aparat, ki sta oba pogorela. Plamen je dalje uničil vse modele in lutke, ki so tolikokrat zabavale »Češko obec«. Skružny je bil na glasu prvovrstnega strokovnjaka za lutkovni oder. Škodo ima tudi gledališki inscenator inž. Franz, ki mu je pogorela dragocena strokovna literatura.
Škoda je tem večja, ker so uprav včeraj pripeljali v barako 90 kg slikarskih in mizarskih potrebščin, ki so skoraj v celoti postale žrtev plamenov. Predvčerajšnjim so dobili v barako tudi nad 1000 kg premoga, ki pa je po čudovitem naključju ostal nedotaknjen — pač slabo izpričevalo za kakovost našega premoga.
Iz plamenov so rešili le nekoliko posod z barvami in razne manjvredne drobnarije. Žalostna zbirka leži zdaj pred areno Narodnega doma, kamor se začasno nameravata preseliti gledališka slikama in mizama. Ogledali so si tudi velesejmske prostore, če bi morda tam našli kaj primernega. Ugotovili so, da bi bila najprimernejša sejmska restavracija, prej pa bi bilo treba urediti razne formalnosti. Odločiti sc bo treba kmalu, kajti gledališče je sredi največje sezone in brez slikarne in mizarne nikakor ne more nadaljevati svojega dela, kajti nova delavnica, ki jo grade na Bleiweisovi cesti št. 13, še ni gotova, ker manjkajo še vse vodovodne in električne napeljave.
Po ugotovitvah policije je požar nastal sredi barake, kjer je bil nameščen železni štedilniki. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi žerjavice, ki je ostala v štedilniku in padla na tla ter vnela pod. Ni izključeno tudi, da je nastal požar zaradi kratkega stika v električni
napeljavi, ki je bila narejena le zasilno
in je bila že stara. Nekoč je namreč že nastal ogenj zaradi kratkega stika, a so ga takoj sami pogasili. V delavnici je bil včeraj zaposlen Skružny, razen p.jega pa še dva mizarja, Anton Kralj in Franc Zajc. Slednji je odšel domov ob 18.30 in je tedaj, kakor običajno, v štedilniku še tlela žerjavica. Skružny je odšel četrt ure za njim in je barako zaklenil, ni pa opazil, da bi se kaj smo
zahtevata še drugih nujnih izdatkov, ki so ravno tako potrebni kakor hrana in stanovanje. In če se naseli v takih družinah bolezen, kje dobiti sredstev. In če mora oče s tako plačo šolati še otro-0 v mestu, kako mu je mogoče živeti?
1. Poziv! V,si avtomobilisti, ki name-tavajo pregraditi svoja vozila na pogon z domačimi gorivi, Se pozivajo, da javijo podpisanemu odboru vse svoje želje a obenem da sporoče tudi točne podatke o svojih vozilih. Predvsem pride v poštev kot gorivo: plin, oglje in les. Enako pozivamo tudi vse podjet-i mke, obrtnike, ki se bavijo
--------,	r----,---------------------  ..	.	----s pregradi-
dilo. Na stavbiščli Narodne galerije, * ki; V1J.° vwz,‘ oziroma strojev na domača je v najbližji soseščini, ima stavbenik ! ®0r!va’.	na™ nemudoma javijo ,svoj
Karel Kavka nočnega čuvaja Maksa Jazbeca, ki je pa tisti čas odšel domov na večerjo in mu o nastanku požara ni ničesar znanega.
Danes so Ljubljančani po stari na vadi hodili na pogorišče in ugibali o vsem mogočem in nemogočem. Dotič-nim, ki mislijo, da je bil ogenj podtaknjen, hočemo zaupati, da po dosedanjih policijskih izsledkih niso mogli ugotoviti nobenega indica, ki bi kazal na kaj takega. Za zločinsko roko torej ne gre
Nova omejitev avtomobilskega prometa
Prepoved vožnje med božičnimi prazniki ponoči od 20. do 6. ure zjutraj in po cestah ob železnicah
Ljubljana, 14. decembra
O novi omejitvi prometa z motornimi vozili so včeraj razpravljali v trgo-
vse privatne luksuzne avtomobile razen taksijev. Prepoved bo veljala za čas od 20. do 6. zjutraj. Dalje bo prepovedana
vinskem ministrstvu v Beogradu. Vož- vožnja luksuznih avtomobilov in taksi-nja z zasebnimi luksuznimi avtomobili I jev po cestah ob železniških progah.
bo prepovedana med božičnimi prazni- Uredba bo podpisana že danes ki, deloma bo prepovedana ponoči za | jutri.
ali pa
Reorganizacija Jadranske straže
Oblastni odbor v Ljubljani dobi 200.000 din
V Splitu je imel sejo izvršni odbor Jadranske straže, katerega so se udeležili zastopniki organizacij JS iz vse države. Po kongresu je bila to prva plenarna seja in je bilo zaradi tega za njo po vsej državi veliko zanimanje.
Na seji je bilo sklenjeno, da bo centralni odbor JS od novega leta dalje izdajal svoje glasilo, ki bo izhajalo vsak tretji mesec ter bo obsegalo 40 strani in bo stala naročnina 12 din letno. Poleg glasila bo centralni odbor JS od časa do časa publiciral tudi razprave o našem pomorstvu. Sprejet je bil tudi program predavanj, ki ise bodo vršila pri organizacijah JS po vsej državi.
Ko so bile končane razprave o propagandističnem delovanju, so prišla na
vrsto določila kreditov za ustanove oblast, odborov. Ljubljanskemu oblastnemu odboru so dodelili 200.000 din za graditev počitniškega doma v Kaštel Stafeliču. Ravno toliko je bilo dodeljeno odboru v Zagrebu za graditev novega doma na Jelci ter odboru v Beo gradu. Odbor v Mariboru dobi 50.000 dinarjev za razširitev doma v Bakru.
Razpoložljiva društvena gotovina v iznosu 2,000.000 din se bo investirala v rentabilnih /podjetjih Splita. (Plenarna seja je razpravljala tudi o prilagoditvi organizacije političnim spremembam ter sklenila, da se bodo pravila v tem pogledu spremenila. Organizacija na področju hrvatske banovine bodo odslej poleg državne razobešale tudi hrvatsko zastavo.
naslov in kakšne pregraditve izdelujejo Vsa tozadevna pojasnila in prijave naj se pošiljajo na: Odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri banski upravi v Ljubljani, Kongresni tre it 1 (Avtoklub).	8
» Vozne olajšave za skavte. Udeležencem skupščine skavtske zveze, ki bo ’• 111	.	t.	m.	v Beogradu, je dovolje-
na polovična vožnja v vseh vlakih razen ekspresnih veljavna proti potrdilu udeležbe od danes do 19 t m 1 Umrl je gosp. Edvard'čemič, odbornik strovfenJa	'n stucier>čarskih moj-
1. Gosp France Svetek bo predaval drevi
- ‘owd";
r Dr;.f°siP žontar bo predaval jutri ob 20 v frančiškanski dvorani o slovenskih pravnih starinah.	'	1
1 Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je ^'J ° i	vcl'ke	tradicije, in spada
med najagilnejsa naša društva. Veliko let ga je vodil blagopokojni skladatelj Zorko Prdovec njegov naslednik je Dore Matul, ki je ze nekaj koncertov »Ljubljanskega Zvona« vodi[ z velikim uspehom in pravim umetniškim razumevanjem. Zbor sam ima 'epe, zdrave, dobro šolane glasove in »Zvo nov« koncertni nastop je važen v zgodovini našega pevskega življenja, važen prav tako po izvedbi kakor po skrbno sestavljenih kon-eertmh sporedih. Prihodnji »Zvonov« koncert, ki bo v petek, dne 15. t.
i le Prelovčeve s :)včevemu spomin
Prelovcn n^t/L^rt,
Beda učiteljev-pripravnikov
Žalostne ugotovitve v dokaz nujne potrebe zvišanja uradniških plač
Ljubljana, 14. decembra.
Ureditev položaja učiteljev - pripravnikov je skrajno nujna in ni mogoče več odlašati. Kljub neznosnemu življenju pa učiteljski naraščaj še ni klonil in je še vedno pripravljen delati tudi vse ono v korist naroda in države, kar ne spada strogo v delokrog.
V nekem srezu v dravski banovini je nameščenih 12 pripravnikov, in od teh jc 8 tuberkuloznih, ki nimajo niti sredstev za zdravniški pregled, kaj šele za zdravljenje. Kdo je temu kriv? Kriva je nezadostna prehrana in neurejeno življenje v dobi brezposelnosti, ko so si morali poedinci izposojati in živeti pod najtežjimi prilikami. Vsa ta posojila pa morajo vračati. Od 900 din plače jim ne more ostati za odplačilo dolgov ničesar. Če pa odplačujejo, so spet prikrajšani na najnujnejših življenjskih potrebščinah. Tak človek mora propadati, mora delati dolgove toliko časa, dokler ga ne doleti odpust iz državne službe. Za ureditev položaja najmlajših učnih moči smo dolžni zastaviti vsi svoje sile, da se zlo vsaj do skrajnosti ome-
ji, če ga že ni mogoče popolnoma zatreti. Ravno naj mlajši so najbolj potrebni zvišanja prejemkov.
Pa si poglejmo še ostalo učiteljstvo, ki sc nahaja v višjih skupinah. Vedno pa moramo upoštevati, da se učitelj ne more postaviti na stopnjo golega kru-hoborstva, ker učitelj mora vzgajati bodoče člane človeške družbe. Kruhobor-stvo pa ne prinaša velikega idealizma in prave resnične vzgoje. Učitelj IX. pol. skupine ima 1300 din plače. Vzemimo, da porabi za prehrano sebe in družine 1020 din, 300 din za stanovanje, razvi-dimo, da mu manjka za vse ostale potrebščine. Isto je z vsemi nadaljnjimi skupinami, tako z učitelji, ki so v VIII., VII., VI. in V. skupini. Če izračunamo točno po indeksu cen, moramo ugotoviti, da ostane od stroškov za vsakdanje potrebščine učiteljem v najvišjih skupinah le nekaj nad 100 din mesečno za članarino raznim društvom, nabavo obleke, perila, obuvala, pohištva, razsvetljave, časopisov itd. Ta malenkostni znesek ne more zadostovati prosvetnemu delavcu čigar življenje in položaj
naša izključno' le Prelovčeve' sldadbe^je jvčevemu spominu. Zato opo-stevilne prijatelje pokojnega .„ . koncert, ki ho ob 20. v velik
Filharmonični dvorani. Vstopnico v Knjigar ni Glasbene Maticc.
I. Po novi cesti v Tivoliju, ki ob železniški progi veze Cesto v Rožno dolino in Lat-termannov drevored, še vedno vozijo kolesarji, čeprav jih mednarodne značke opozarjajo, da je vožnjo tudi s kolesi po tej cesti strogo prepovedana, saj je vendar namenjena samo mirnim sprehajalcem po Tivoliju. Kolesarje torej opozarjamo na prepoved vožnje po tej cesti, da ne bo kake nepričakovane globe.
I. Za mestne reveže jc darovala 150 din tvrdka Je ločni k in Simončič, Pred škofijo Ivxi V p°čaščcnje pok. kanonika g. Josipa šiške, a mestna vrtnarija je v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec. £,£ .I'bcnsPanger, trgovina s semeni in deželnimi pridelki, je poslala 500 din za božičnico in za revne otroke v stari cukrarni; g. Bogomil Kobal, Dvorakova ulica 10, je daroval 300 din, g, A. Jovanovič, Livarska ulica 3, je pa poslal 300 din za najbednejše v stari cukrarni. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih in prosi dobrosrčne občane, da posnemajo te dobrotnike pri pripravah za božične praznike.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Četrtek, 14. dec.: »Številka 72«. Izven. Ljudska predstava. Globoko /niža-n® 9ei?e °‘l 14 din navzdol. Sobota, 16. dec.: »Iri komedije«.	Znižane	cene od 20 din
navzdol. Nedelja, 17. dec. ob 15.: »George Dandin«. Izven.	Znižane	cene od 20 din
navzdol. Ob 20.: »Velika	skušnjava«. Izven.
Znižane cene od 20 din navzdol.
OPLRA. četrtek, 14. dec.: »Gorenjski slavček«. Red četrtek. Petek, 15. dec.: Zaprto. Sobota, 16. dec.: »Gorenjski slavček«. Izven-Slavnostna predstava v proslavo 20-letnice ljubljanske univerze kralja Aleksandra 1. Nedelja, 17. dec. ob 15.: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: »Nižava«. Izven.
B I O S K O P I
Kino Matica: Juarez.
Kino Sloga: Fra Diavolo.
Kino Union: Zastrupljena mladost.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec, Rimska c. 31.
Vremenska napoved za 15. t. m-: Oblačno po vsej državi, v južnih krajih ponekod dež> na planinah malo snega, temperatura sc bo malo dvignila.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po eeniku, — Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in upreva: Ljubljaaa, Frančiškan»ka ulica 6. — Telefon št, 41-77. — Poštni čekovni račun št. 11.409,