278. številka. Trst v soboto dne 6. decembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST'* Izhaja m km t d* dur., razun nedelj in praznikov. ob 4 uri pot»oiudne * Naročnina znaša : ca eelo leto........24 kron ta pol leta........13 » ■s ertrt leta........ 6 „ ca ra me-ee ........ 2 kroni Jfarr**im»o je pla bi od tam vplivali na kato da v sle 1 omenjenega načina imenovanja av- C(?ntrum rečeni predlogi v prilog. Va etrijski šk< fje niso deležni one neodvisnosti t.;tan je v ^jj merj ugodil ^j želji nemške od državnih čioiteljev, kakorsoje bi bilo že Jipl, macije in je tudi sam sv. OSe v tem pritisk ! ! — od strani neke oblasti, ki ni cerkvena. Stopimo višje! Približajmo se avtoriteti, je tudi vlada že tako, da ne čuti več niti njegove škodljivosti proti državi.« Ti citati iz »Slovenca« involvirajo brezpogojno pripoznanje, oziroma spopolnjujejo do kraja dokazila za našo trditev, da so ško-Ije v Avstriji celo v notranjih cerkvenih Btvareh v razmerju zavisnosti od izvencer-kvenih činiteljev, oziroma od političnih vplivov. Nemški cesar Viljelm II. — zopet govoril. To pot je govoril nekemu odposlanstvu delavcev v VratiBlavi. Izvzemši cesarja Viljelma in one, ki so v svojem pangermanskem delirju izgubili vsako možnost za razlikovanje dobrega od Z navedenim smo torej dokazali dvojno: prvič, da škofje v naši državi nevživajo potrebne nezavisnost', da bi mogli biti voditelji naro-kateri se je, dokler je bil mož še živ, ukla dov v trdil političnih in narodnih b j h, in njal ves katoliški svet, in čegar spomin je v drugo, da vodstvo političnih strank po ško-danes se blagoslovljen v vsem tem svetu ! fih ni združljivo z vzvišenim dostojanstvom To je mož, ki je v nemški, oficijalno prote- sv. Cerkve. stantski državi povzdignil katobezem do | Izgledov in prič bi bilo torej dovolj, mogeč »ega Činitelja, do največe možne ve- Ali ne — še jedno pričo moramo poklicati Ijave. To je mož, v katerem je našel svo- danes na izpoved, ker to je za nas res kla-ieZa mojstra celo tudi genijalni in ob enem sična priča. Iu ta ni nikdo drugi nego isti zgrešenega, dovoljenega od nedovoljenega, _ ljubljanski »Slovenec«, ki nas je pozval ako je zgrešeno, nedovoljeno prišlo od mož, na polje. ki so (po njihovem mnenju) poklicani, da do- V njegovem znamenitem članku v šte- vedejo narod nemški v ono zlato dobo, ko bo vilki od dne 29. novembra 1902. pod na- Da svetu le en narod gospod, ki bo, seveda, slovom »Tržaške razmere« — s katerim nemški — ves božji svet, pravimo, soglaša v člaukom smo se že obširno bavili — čitamo tem, da mora vzbujati velike pomisleke tudi tudi nastopne izjave : z ozirom na interese prestola in na ugled in »V naši državi še dandanes ni prema- avtoriteto onega, ki nosi krono, ako vladar gano načelo jožefinstva, katero podreja dela tako, kakor dela cesar Viljelm, ako cerkev raznim vplivom, ki name- sleherni hip stopa s prestola doli in se meša ravajo vse drugo prej, kakor podpirati jo v med množico, izraža svoja mnenja in hoče izvrševanju njenega svetega zvanja. Te ne- isto s pomočjo svoje vladarske avtoritete srečne razmere so povzročile tudi v Trstu uailjevati tudi drugim. Oim pogosteje govori oni žalostni nered, ki je kriv zdaj tamošnjih vladar, tem vsakdanjeja postaja njegova be-homatij«. seda in izgublja v isti meri na svoji ve- »Pred vsem dajejo patronatne razmere ljavi. Modri vladarji govore le tedaj, ako je liberalnemu magistrata preveč priložnosti in povod primeren višini, na kateri eteji oni. moči, da se vtika v stvari, do katerih ima Kakor ne bi bilo dostojno učenjaku, ako bi železni in brutalni taktik, državni kancelar B smarek, ki je z nedoeežno virtuoznostjo znal izigravati eno stranko proti drugi ter izkoriščati njihove slabosti. Ta m« ž je b i pokojni vodja katoliškega centra v državnem zboru nemškem — \Vind»horst, umrši 1. 1891. Državni zbor nemški je razpravljal o važni vojni predlogi, imenovani — ako Be ne motimo — septenat. Radi te predloge je vihral v parlamentu silen boj in odluč tev je bila leti na korist cerkve ! zmielu direktno vplival na ves centrum. — j le cerkev«. po naravnem in božjem pravu pravico edino hodil sleherni dan na ulico prepirat se s po- metači o tem, kako se najbolje — pometajo 9 P O I> I. I 8 T fe K O starem gradu. Spisal Josip Knafiič. kaminov in razveva zaprti topli vzduh ; somrak zahajajočega dne in pestre boje leske- Kako seje proslavila takrat hrabrost, vendar čutim lahno grozo in plah sledim du- j tajo, in kjer omamljivo dehti rožni vonj — zdaj se je osvetila pravičnost božja! hovom ... je grajske gospe, lepe vojvodi nje, razkošni In dalje slušam v grozi zgodbo o hu- Na hodnikih, kjer se bočijo visoka okna, budoar. Poleg se mrač;, med sivimi stebri, dobnem vitezu, ki je brata živega zakopal je svetlo. Sini rogovi je enov molć tu od knezova starodavna soba, s stoletno upravo v zid... V starem gradu je zdaj samotno in tiho. *en in ščetinaste glave merjascev z belimi, in staroslavnimi spomini ... i Ali tudi o ljubezni čarnem snutji mi du- V.eoka gospoda, ki so bivali tu zelem poletni ostrimi krivci. S stropa vise težke čelade. Ju 8e zata;u;e 8tari aristokrat s častit- hovi šePetaJ° tužnosladko pesem... - - - J prade Kako je lepa grajska gospa poljubila . . , „ zvestega hlapca, in bo bili potem nesrečni dov, tam pa se naslaja moderna svetovna ° , . .... , . j . . ... vsi: gospa in hlapec in plemeniti gospod, dama nt omejene svooode in najsebičnejin raz- » r r r « vse kraje: v bbščeče Potrkavam na eno s prstnim č enkom. in j..^. tradicijami in 8tr0gimi šegami s lučoe dežele, vsepov rezko zazvenja železo, za menoj pa glasno in poči strel .... Ne, to ni bila puška ; hra- čai", so se razšli na prestolice. v južne eodi, kjer je lej o in zabavn » živeti .... in poči strel .... Ne, to žnjimi sta od*-.a hrup in življenje dolg h ve- stovi les je, ki se suši in poka. Ali pa je va(j. _ tu romantika, tam življenje — tu seiih dni. bilo svarilo duhov, naj ne dramim grajskega piem^to^ tam banalaoat . . . Iu zdaj je t'ho in samotno v starem, miru? veLkern gradu — in le m »j počasni, postaja- »laz slu=am in stopam dalje—čez strme, joči korak odmeva pod večerni čas med mrač škripajoče stopnice, tesne in temne koridore, nim , stoletnimi zidovi. mimo s »bic služabnikov — in obstoj i m v sve- Ne vem zakaj, aii ugaja mi, da hodim eanostni dvorani starega gradu. Kakšna pre ob taki uri po širnih sobanah, ko blodi tu skozi medli somrak zahajajočega dne. Morda je njihovo skrivnostje, ki me vabi, kajti kaj skrivnostno je v starem gradu, ko blodi po sobanah medli somrak zahajajočega dne! V vseh kotih se gibije, za visokimi omarami šušti, orožje zveni, in sence «e pre mikajo . . . Ouj ! tenek pisk iz daljave ! Sto pinje beže... /.i so se zmajale zavese, in mimo tebe je sinilo mo trop duhov ! .S? čutiš os čeiu njih hladni dib. Znam, da je bil veter, ki uhaja iz lest in krasota' J,z gledam in sanjam- Ali moje sanje, Boj je med tabo in tvojo ženo, ti pobožni in pravoverni plemenitaš, kakor je boj med starim in novim — in ti podlegaš, kakor podlega vek veku . . . Čudne so zgodbe starega gradu. Gori v biblijoteki, kjer prhnijo pergameni, in v ga- glej! ao drzne i. .»obodne eo kakor zle pri- ^ Pradedu'-' Jih dozMjem od kazni, strašeče silovit h vitezev zaklelo Bpanje ^uJec 1 u lov- — in duboTi pojavljajo svojo moč in me O krvavih bojih in slavnih zmagah žeto iz dvorane. .. govore te zgodbe, o hudih časih in o lepih V spalnici vlada tema. Zavese so zagrnjene ; le od belih blazin m glja moten svit, ki mi kaže pot čez mehke, kipeče preproge. II tro me vodijo duhovi, da moje oko ne oskrunja svetišča . . . Kjer štiri zrcalne stene jasnijo medli dneh ! — Ko so leto za letom hrumele pod silnimi zidovi divje trume od vzhoda. — Ko bo se dvignile razjarjene pest tlačenih kmetov proti črnim stolpom, polnin groze in zločina. Velike so tajnosti starega gradu ! . . . Zamišljen stojim v širokem oknu. Zunaj za temnimi smerekami je ugasnil dan, in goste snežinke padajo z večernega neba. Na veli grajski vrt je stopila zorna deklica in utrgala poslednjo rožo .... Nežen poljub je dahnila na premrli cvet in ga pripenja na tople prsi. Potem zre kvišku, in s cvetočega obrazka se jej smehlja sreča, in v laseti se jej utrinjajo snežinke ko srebrne zvezdice . . . Oskrbnikova mila hčerka je, s katero se ljubiva — To pa je še največja tajnost starega gradu. ulice, tako ni dostojno vladarja, da hodi oa trg, kjer se peha množica, prepirajoča se o vsakdanjih vprašanjih, in kjer Bi mora tako rekoč s komolci delati prostor. Ali cesar Viljelm Dima samo to pogreško, da govori pogosto, ampak on ima še drugo razvado, neodpu^tno s stališča kon-stitucijonelnejja monarha. On se umešava tudi v politične in strankarske boje. On se v svojih govorih zavzimlje za to in ubija ono stranko. On prejudicira svojimi govori postopanju parlamenta. On skuša vzbujati simpatije in antipatije izlasti s tem. da izveetne poiit'čne struje proslavlja, privržence druzih atruj pa zopet označa kakor izvižke — in postaja tako on eam, cesar, vladar : prepirajoča se stranka ! Takov neodpusten nastop je bil tudi gori omenjeni v Vrati slavi. Mi nismo pristaši socijalne demokrse je, to je menda znano. Ali to nas ue ovira, da ne bi očitno izjavili, da tudi ta sjcijalno |>olit;čna struja — kakor vsaka druga v svobodni konatitueijonelai državi — ima vso pravico do ekzistence in stremljenja po uresmč nju svojih ciljev. Tej struji se more nasprotovati ali rečene pravice jej ni smeti odrekati. Ali naloga nasprotovanja pripada le drugim strankam, drugim utrujam, drugim činiteljem ustavnega življenja, ne pa najvišjemu fdktorju konsttueije. Ta mora ostati vzvišen nad strankami. Cesar Viljelm pa je sedaj s svojimi govori za s »cijalnimi demokrati, kakor lovec s puško za divjačino. Nedavno je na kolodvoru v E-*senu — povodom pogreba Kruppovega — rohnel proti njim na način, da je vzbudilo senzacijo in so zmajevali z glavo celo ljudje, ki so najzvesteji privrženci d:nast enega in monarh i*1*nega principa. i a svoj nastop z vsemi o9trmami naj-brezobzirneje polemike je obnovil včeraj v \ ratislavi v svojem govoru do neke deputacije delavcev, ki se mu je predstavila. Rekel je n. pr. : Na podlagi skrbi, posvečene vam od vaših kraljev, sem opravičen spregovoriti do vas besedo posvarila. Predolgo že ste se dejali mamiti po agitatorjih socijalistov. Mesto da bi isti objektivno zastopali vaše interese, skušajo vas agitatorji ščuvati proti prestolu in oltarju, in so vas najbrezobzimeje izkoriščali, terorizirali in usužajevali, da so le jačili svojo moč. In v kaj se upotreblja ta moč ? Ne v to, da «e povspesuje vaša blaginja, ampak, da se seje sjvražtvo. S takimi možmi ue smete in ne morete imeti več opravka in se ne smete več dajati voditi od njih. V zastopstvo naroda pošiljajte le svoje prijatelje, pripro«tega moža iz delavnice. Ta naj se poteza za vaše želje in interese in radostno ga bomo pozdravljali kakor zastopnika delavcev in ne kakor socijalnega demokrata. S takimi zastopniki delavskega stanu, in naj jih bo kolikor hoče, bomo radi skupno delovali za b'agin'o naroda In dežele. Tako bo dobro preskrbljeno za vašo bodočnost, ker bo trdno koreni nila v zvestobi do kralja, v spoštovanju do zakona in države, do vaših sodržavljanov in bratov, zvesto pregovoru : Boj se H jga, ljubi brata in spoštuj kralja !« Da je tako nastopil voditelj, ali govornik stranke, ki je nasprotna socijalistom : a la bonheur! Temu ne bi moglo biti prigovora. Kakor ima socijalistlčna stranka pravico ži veti, zastopati svoja načela, manifestirati svojo voljo in uveljavljati svoj program, tako imajo druge stranke pravico nasprotovati jej ! Ali vladar ne Bme postajati strankar in politični agitator ! To ni dopustno — tudi proti socijalistom ne. Tako posezanje krone v strankarske boje je le obžalovati se stališča konstitucije in se stališča svobode. Javno mnenje, ako hoče varovati svoje pravo do svobodnega izražanja, mora le globoko obžalovati nastope cesarja Viljelma proti socijalistom. Kajti gonjo, ki se uprizarja sedaj proti tem poslednjim, bi utegnila jutri občutiti katera si bodi stranka. Načrt in odredbe Tseslovaii-ke. umetniško-obrtni^ke razstave v s, IVterhiinru leta 1!M»4. IzlečeK iz naeria in prtMola odborove seje 2il. maja 1902. (Zvršeiek.) 8 ) Odbor skrbi v najstrožji meri za obrano stvari na razstavi. Stvari se morejo prodajati na razstavi, pri čemer se vzame od prodane stvari 5 do 10"/0 kupnine prodanih stvari v korist razstavi. Pogoji za prodajo stvarij bodo olajšani ; prodane stvari se morejo nadomestiti z ravno takimi, v nasprotnem slučaju pa ee ne dovoli odvesti stvari z razstave do njenega zaključka. 10.) Razgledne omare in druge razstavljene hišne oprave gredo na račun udeležencev razstave, izvzete so priproste priprave, katere se vzamejo na račun razstavnega odbora. 11.) Cdeležencem razstave dovoljeno je postaviti na razgled stvari vredne razstave. ll* ) Vse stvari, po želji udeležencev, se bodo postavile pod posebno oceno izvedencev po pravilih, potrjenih ministrom Haanc, povabljenih za to svedokami iz vseh slovanski h narodov, in najboljše stvari dobe pohvalne dekrete. 13.) Za udeležence, katere žele udeležiti se razstave osebno, poskrbi odbor za ceno stanovanje in hrano. Za predsednika: član razstavnega odbora, A. V a s i l j e v. Glavni komisar razstave, K. Nikolajev-skij. — Žili se dobiti posebno take stvari, katere so sposobne za trgovino, n. pr.: a) raznovrstne tkanine (iz volne, lana, žameta, preproge, trakovi, sufcno in dr.), b) Šivanja, čipke (špice) in šitki v zlatu, c.) Drobni izdelki iz lesa. tudi mebelj (h šna oprava), d.) Izdelki iz kovine, tudi orožje in juvelirske stvari, e.) Izdelki iz usnja, f.) Keramični izdelki, kakor porcelan, glina steklo, kristal, g.) Muzikalni instrumenti, h.) Igrače, i) Slike, umetniški izdelki, k.) Razni drobni izdelki. 1.) Prirodni izdelki, posebno taki, na katere se mora računati, da pridejo v promet n. pr., koristnih tvarin izkopanih iz zemlje, uzorci lesa sposobnega za industrijo ; kar se tiče surovih in polusurovih tvarin, bi se moglo poslati sledeče : volna, lasje, kože, masti in olje, tobak, vino in dr. — Vsi tukaj našteti predmeti ne izključujejo drugih predmetov, kateri bi bili Bpesobni in koristni za razstavo. Želi se tudi, razun tega, dobiti na razstavo etnografske in zgodovinsko-arheološke zbirke raznih slovanskih narodov, kakor tudi zbirke raznih literarnih del in materijalov. Odbor' želi te stvari dobiti kmalu, zato, da iste. katere spozna in sodi vrednim, da' prevesti v ruščine* popolno, ali pa le v izlečku. O p o m n j a. Pisma sprejema odbor tudi v slovenskem jeziku pisana. Politični pregled. \ Trstu. 6. decembra 1902. Nemški predlogi za ureditev jezikovnega uprašanja. Včeraj so imeli nemšku-liberalni ic nemško-nacijonalni poslanci iz Moravske in Slezje konferenco, na kateri so se posvetovali o predlogih nemških poslancev iz Češke glede urejenja jezikovnega vprašanja. Na tej konferenci je bil soglasno vsprejet sltdjfi komunike: »Z osirom na okolnost, de bi cd če.ško-netnskih poslancev izdelani predlogi glede urejenja je/, kovnega vpra-! sanja po večini ne bili uporabni za Moravsko in Š ležijo, ker so tu jezikovne in narodne razmere drugačne, nego na Češkem, izjavljajo nemško-nacijonalni poslanci iz Moravske in Šlezije, da ne majeno pristajajo na temelj oa načela in predloge določene za uravnavo jezikovnega vpražanja v teh dveh pokrajnah, kakor tudi na zahtevo, da se tako urejenje zgodi le pot'>m zakon?<. Tudi parlamentarna komisija mladočeskega kluba je imela včeraj sej >, v kateri se je posvetovala o elaboratu nemških poslancev glede urejenja jezikovnega vprašanja. Večina komisije je smatrala nemške predloge za n e-v s p r e j e m 1 j i v e. Parlamentarna komisija mlad« češkega kluba imela je na t> včeraj popoludne skupno posvetovanje se zast< pniki konsevativnf ga veleposestva in češkimi ograrci. Na tem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se izdea temeljit elaborat, katero se pre lloži v podlago za reŠ tev jezikovnega uprašanja v deželah češke kr. ne Skupna konferenca Miadočehov in konservativnih veleposestnikov je nadalje sklenila predložiti tudi pozitivno podlago zi rešitev vseh spornih vpraš»ni med Cehi in Nemci. Čaški agrarci in češkonarodni socijalisti so izjavili, da so s tem spora su mijeni, vendar so si pridržali pravico, da podajo lastno izjavo glede namških predlogov. Mi smo rekli že včeraj, da nemški predlogi, taki kakor so, za Čehe absolutno niso veprejemlji vi. To izhaja tudi iz navede-nega komunikeja mladočeškega kluba. Ko bi ne bilo druzega razlega, je Čehom zadosten že ta, da so Nemci prišli s predlogi samo za Češko in da so iz te spravne akcije izključili Moravsko iu Šlezijo. A mi pravimo, da bi Čehi tudi v slučaju, da so Nemci tudi rečeni pokrajini uključili v svoje predloge, vendar morali odklonit' iste, čim Nenu'i zahtevajo, naj se izrečno povdari, da ti predlogi ne smejo ustvariti noben« ga prejudiea za druge pokrajine. Čehi ne smejo pozabiti niti za trenotek, da so od vseh priznani pijonirji, elitna četa avstrijskega Slovanstva in da jim to častno svojstvo nalaga tudi dolžnosti. Na gledališči predstavo v Ljubljano. -I«1 pač tako, smola pri meni vedno ruje. Namenil sem iti v Ljubljano na predstavo v gledišfe Ker pa bivam po dnevi vedno v Trstu in po noči eno celo uro od Trsta, moral bi bil vstati vsaj poldrugo uro pred odhodom vlaka. Ker mi je pa vso noč plavala okoli glave »klofuta za 100.000 fran kov«, katere sem jaz v sladkih sanjah prešteval in ee s temi 100 franki vozaril po Parizu, tedaj je naravno, da nisem mogel spati. Se le proti žarnemu jutru me je objel velikocenjeni zaspanec ter me prenesel na svoj rajski Olimp. Ura pa, ta je prežala nad menoj kakor nad grešno dušo, in ko se je privlekel nje brezsrčni kazalec na 7. — je sunila rajsko krasno gospo Sireno pod rebra s tako silo, da je ta v takem fortissimu zapela svojo jutranjo pesemeo, da me je taitoj ukradla sladkemu Morfeju. Strah in groza — ura 7. jaz pa 8. kilometrov od vlaka. Skočil sem in se »ala Fregoli* oblekel. Letel sem proti električnemu toku v tramvajsko pristanišče. Dospel sem tja skoro brez sape, pljuča so se mi skoraj dotikala — jopiča. Neusmiljena Samaritanka, tira, pa je mirno koračila svojo gladko pot in kazalec se je že repenr»il na 7. in 45 min. Strahopetnim pogledom, se bolj krhavim glasom, seno prasal pomilovalno električnega mojstra-zavirača : »Kedaj dojdemo na postajo "'« »Kedaj, kedaj, po navadi«, mi je odgovoril zavirač z nekim zafrkljivim pogledom. »Kedaj pa po navadi?«, sem nadaljeval hlaetooželjno. »Dve, tri, štiri, ret, ali šest čez osem«. Ojoj ! vlak pa zapiska točno ob 8. ur!, ta bo lepa ! Jezil sem se eam na se, najrajše bi se bil okl« fntal, zakaj sem vendar tako dolgo spal ? Kaj pa javkaš, na rešitev misli ! — — ee kdo vlak zamudi, se lahko odpelje s posebnim vlakom — ta je dobra! V tej .tnisli se nisem dolgo zibal, ker se mi je takoj zazdelo, da moia »žaba« je premedla, da bi mogla potisniti poseben vlak do Ljubljane. Tuhtal sem tedaj naprej, kako bi s pomagal. Ena, dve, tri — hop ! imel sera jo. Če ta ne pomaga, smo zgubljeni. Stopil sem pred zaviraea ter prejemši v roko svojo ne bas prenapihnjeno »žabo«, sem jo nekoliko stisnil da je potihoma zakvakala, zaviraČu sem pa nekaj šepnil na uho in mu potisnil žabjo dlako. Možu je ta žabja dlaka tako dopadla, da jo je takoj potisnil v žep svoje debeluhaste suknje, ter zadovoljno prikimal. I Istotako je ugajala dlaka moje žabe tudi »ščipalcu« ali tramvajskemu mežnarju (mež-nar mu pravim za to, ker vedno vleče in zvoni.) -Jaz sem ekočil na mežnarjev komando na elektriko, mož je pozvonil in zdrknili smo, drveli smo, da se je vse kadilo, da s> ubogi elektriki kar rebra pokala. Pridrvivši pred eolninsko hišo, elektrika gor, tramvaj dol, hočeš, nočeš, moraš ee ustaviti. * Jej, jej kaj bo, cule dol, ženske ven, jerbaei gor, mlekarce dol, tu se je nekaj polilo, cula se je odvezala — vrišč in pišč. Mežnarju se je zdelo predolgo in v takem nestrpnem čakanju je pozvonil — prezgodaj. Bim ! Zavirač je pritisnil z nogo in komaj je spustil s pod noge svoj mehanični »tan«, zdrčala je elektrika, da so kar iskre švigale. Strah in jok, krik in stok ! Žena brez cule, cula brez žene. Tramvaj je namreč pustil na suhem ženo brez cule in culo brez žene. Po pntu je pa še nekaj spustil na tla. Velikanska vreča zeljnatih glav se je zmuznil;i s tramvaja, vreča pa seje tako obesila na zavori, da si je takoj razparala trebuh, iz katerega so takoj začele veselo skakati »modrec glave ter se valiti po tramvajski progi. Mi smo povdarili že včeraj, da velike pomisleke vzbuja tudi dejstvo, da Nemci zahtevajo, naj se na podlagi njih predlogov na vsej črti zaustavi jezikovni boj med Cehi in Nemci in di zbornica takoj prične razpravo o važnih vladnih predlogah. Ta pomislek ak-centuirajo tudi češki 1 sti. Zelo ee je bat', da je tu nastavljena past in sicer dogovorno z vlado. Težko je odvračati od sebe sum, da je tu glavni namen ta, d a s e K o e r b e r jeva vlada reši iz stiske. Tu treba skrajne previdnosti. Celo nemški list »Zeit« izvaja, da na tej zahtevi Nemcev se utegne razbiti vsa akcija. Pravi namreč, da ta zahteva pritiska vsej akciji znak — uslužnosti do vlade. Kdor hoče preveč objeti, malo objema. To da je rojstni pogrešek nemških predhgi>v, ker hočejo doseči dvojen cilj : sporazumljenje s Cehi in — pomagati vladi. En namen ubija drtufga. — Ilečeni list vprašuje, da-li ne bi bilo spora-zumljenje s Čehi veče vrednosti, n°go obstanek katere-sibodi vlade, pa bilo tn li nemške vlada! Iu potem pripominja : »Osvo-bojenje dnevnega reda za povišanje vojnih bremen in civilne liste ni ravno vabljivo plačilo za trud v sporazumljenje. Nit je torej slabo utaknena in šiv bo slab«. Čehi so torej že izjavili, da na podlagi teh nemških predlogov ne morejo stopiti v pogajanja. Izdelati hočejo marveč svoje predloge. Na nemški nuncij pride češki renuncij. Ali to bo zahtevalo precej časa. Kaj pa mej tem ? Kajti, to je naravno, da čim Čehi odklanjajo nemške predloge, tudi ne m >rejo radi njih zapustiti bojne pozicije, in ce'o metati najostreje orožje iz rok, dovoli vsi parlamentarno razpravo vladnih predlog ! Kaj torej mej tem ? Na zahtevo Nemcev, naj bi se takoj zaustavil boj na vsej črti, odgovarja »Politik« : Nemci ne spreminjajo Bvoje taktike, zakaj naj bi jo Cehi zamenili z drugo ? Morda zato, ker gosp. Koerber potrebuje svoj proračunski provizorij ? Gosp. Koerber si je pustil časa celo leto, predno je zopet prijel za nit sporazurn-ljenja, in tudi sedaj bi ee ne požuril, ako bi ga sprememba v državnem zboru nemškem ne silila do določeb. Najviša državna potreba je narodno sporazumljenje. Za to daleč zaostaja parlamentarno ali neparlamentarno rešenje proračunskega provizorija. Praški list pritrja nasvetu, naj se razprave p a r -lamenta prekinejo in vsa moč naj se posveti spravni akciji, ako sploh pride do iste. G. Koerber naj si, če ni drugače, pomaga za eedaj s § 14. Če bi pa hoteli na podlagi nemških predlogov siliti Čehe, naj spremene svojo taktiko v parlamentu, bi rečeni predlogi postali instrument boja!! Odgovornost za to pa pade na one, ki hočejo narodno sporazumljenje pričenjati z [imperativom — S Silo. Iz ogrrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice d jšlo je do spopadov med členi neodvisne stranke in nemškimi poslanci iz stdmograške. Člen neodvisne stranke, posl. G a I 1 je dolžil Nemce, da v časopisih v Nemčji priobčujejo Ogrski sovražne članke. (Daljo v ]>i-ilogi.) »O moje glave! O moja glava«, je upi! nesrečni gospodar teh neumnih glav, ter prosil mežnarja, da bi ustavil električni silotok. Mežnar se pa še zmenil ni za njrgove glave. Na prvem postajališču je skočil ta nesrečni »glavar« tako nesrečno s tramvaja, da je butnil s tako silo v »fagar«, da so vse šipe zazvenele. Diugih neareč ni več bilo, in prihitel sem na postajo celi 2 minuti pred 8. Vzel sem listek ter hitel na vlak, kjer sem pripovedoval in slikal to tramvajsko ža-loigro. Da so se moji prijatelji brezsrčno smejali in hrohotali, ni treba omenjati. Po železnici se mi m pripetilo nič posebnega, samo da Fera, Lote naglo pokukati skozi okno — butnil nesrečno z glavo v zaprto okno. Moja glava je sicer ostala cela, ali sipa, šipa, ta se je tako ustrašila, da se je kar razletela. Kakor je vsaka nesreča k sreči, tako je bila tudi ta. Neko našo sopotnico je železniČno zibanje kar hipnotiziralo, da je začela dobivati tj qo belo francozko šminko, na kar je pri-sedia k raztelešenemu oknu, in kmalu je dobila zopet dušo domačo šminko. Priloga ..Edinosti'* k številki 2"is. Sakson^c (Neooeei K o r s d i se je opravičeval, da je bil !e slučajno dopisnik. ('lan neodvisne stranke Kuluk je na to razžalil posl. K«radi-ja. Ta je pozneje pozval posl. Kubika radi razžalitve na dvoboj. Kubik je Koradjevem pričara izjavil, da vzdržuje, kar je rekel in da vpprfjn e poziv na dvoboj, kakor hitro bo častno raz-od šče odločilo o nekih točksh. Iz državnega zbora nemškega. V včerajšnji seji nemškega državnega zbora je bd s J H S proti, 6.'» glasovom odklonjen prigovor socijalističnega poslanca Beb»la proti pizvanju na red v pre 1 včeraj šoj i sej'. Soci jalistiČni poslanci so nadaljevali obatrukcijo-nistiško taktiko s tem, da so imeli dolge govore, tičoče se vprašanj poslovnega reda. Ko je slednjič predsednik Ballestrem [predlagal, naj bi bila prihodnja seja v torek, nasprotovalo je več socijalistov v dolgih govorih temu predlogu, ter so zahtevali, da bi se razprava nadaljevala naslednjega dne t. j. danes. Večina je odklonila ta predlog. Reforme v Macedoniji. »Neue Fr. Predeč trdi, da so reforme, ki se majo izvesti v Makedoniji, že uradno objavljene. Glavne točke teh rtlorm so : Orožništvo lx> sestavljeno iz mohamedanov in krščanov. »Vali« imajo nadzorovati nr.-predek g spodaratva, javnih zgradeb in industrije ; 5 odstotkov dohodkov v vilajetu se porabijo za javna dela ; vasi, ki imajo več nego r»0 hiš, dobe ljudske šole; 2 tretjini naučne takse se porabi v vilajetu (v upravnemu okrožju) 1 tretjina za višje šole v Carigradu ; valiji morajo skrbeti za to, da bodo od njih inoenovnni funkcijonarji sposobni : sodne uradnike bo odslej imenoval justični minister, in sicer v enakem razmerju iz krščanov in mohamedanov. Tribunali morajo biti popolnoma Dezavisni in ne sme nikdo vplivati nanje ; kdor bi se pregrešil proti temu, bo suspendiran in pride v preiskavo : izved*nje teh odredeb so poveri generalnim Slednjič je zbornica sklenila, da se v naslednji t. j. današnji jutranji seji dokonča proračunska razprava, v večerni pa prične razprava o f frri Humbert. Tržaške vesti. Odbor pol. društva »Edinost« bo imel svojo sejo danes zvečer ob 7. uri. Vsi odborniki in njihovi namestniki so pozvani, da gotovo pridejo. do Kajleža, predno pridem do človeka, ki umeje moj jezik. Vse zapisnike in tudi dotične dekrete mi je omenjena sodnija morala napraviti v slovenskem ježku! Vkljub temu pa mi ta slavna sodnija dostavlja le laske pozive, katere sem že često z a v r n i 1 in zahteval slovenskih. Pred časom je omenjena sodnija prejela svoto denarja, ki je kakor zapuščina določena nr>jim varovancem. Sodnija je omen'eni deDar vložila na obresti in mi po nekoliko tednih doposla'a neki odlok v nemškem jeziku ! Napravil sem malo pri- Prijateljstro. da, a ne — suženjstvo ! ( , . . „ . , lice t"*1" ,n J° z nemsk;m odlokom vred vrnil __ V _ * 11__x • V svojem brezprimernem hinavstvu in merstvu je naš »Piccolo« te dni precejal svoje neslanosti o potrebi, da Slovani Ntre žive z , ..... T ... ..... i - * i povedali, da no meni zavrnjeni akt ni ni-Italijani v prijate'jstvu. lo da je jelo spo- • j •___t j , -j rečeni oblast'. Odgovor ki sem ga dobil, je bil sicer slovenski, toda v odgovoril so mi kaka razsodba, ampak da je le navadno na- nanilo, s katerim mi d°positni find javlja .. . . . r , . I zavod, v katerem je vložen denar in pod kaiero njegova ohgarhična signoria — bodi v Istri, J . . številko je vložen. \ odgovoru se mi je zna vati tudi hrvatsko in slovensko ljudstvo samo. Koga hoče varati »Piccolo« ? On in : reklo dalje, da je pri depozitnem f »ndti svoji lastni deci ? Ste se-li spomnile tedaj, koliko tisoč ročic prezeba in koliko revnih telesc je pol otrpnjeaih, ker uboga muti ne premore, da bi svoje črvičke toplo oblekla?'. Vem gotovo, da ste čestokrat mislile vse to in da Vam je Vase srce narekovalo: Pomagaj, daj ! Vidite, da sledite nagonu svojega srca, naj pač nih*e ne prezre okrožn ee, ki jo dobi radi božičnice, s katerimi prispevki se vsaj deloma obuje in obleče ubožna deca slovenskih š)l vrtcev družbe sv. Cirila in Meto« dija! Pa ni dovolj okrožnica, te dni morda potrkajo na Vaša vrata gospe nabiralke. Oh, tedaj ne zapirajte svojih src, temveč odprite roke, odprite srce! Občni zbor društva ..llajdrih". (Dopis.) Naše pev. društvo »Hajdrih« na Prošeku je imelo svoj občni zbor dne 30. m. m. t. 1. G. predsednik Ig. Dragotin Starec je v svojem nagovoru povdarjal, da bi se naš Prošek >e lahko več odlikoval, ako bi bili bodi v Trstu, bodi na Goriškem — da bi hoteli živeti v prijateljstvu z našim , . . ., . . ., . ■, « ,. , » o • - it i ..... r, n em š k i i e z i k uradni jezik in da je do- hudstvom ? Saj se v Da'maciji, kjer Italija- 3 3 J . . . , 3-1- - «.- i i i tičra prijava za — notranjo porabo!! Vrhu vaščani boli delavn*". Njegov govor nas je nov niti ni kakor narod in žive isti le kakor 1 1 , .. -i .. Xi - , vsega tega me je slavna sodnija pozvala, naj tako navdušil, da srno mu vsi obljubili zdru- kolomja, ki v svoji številni neznatnosti kar . . . . . , , . . . . prinesem kolek za e 10 krono, ker n'sem bil ženo delovati v prid društva in vse občine, izginja v mase našega roda, kateri jedim 1 ... i . . ; kolekoval omenjene pritožbe. Jako nas je veselilo poročdo g. tajnika, iz tvori avtohtonno prebivalstvo Dalmacije : saj še v tej deželi reklamirajo Italijani za se pravico, biti gospodarji-privilegiranci, ki smejo vsemu prebivalstvu držati stopal na tilniku ! In potem naj bi ti oligarhi v Istri ali . , rr« . i - •• i-i lok v slovenskem jez kti. pa celo v Irstu, kjer eo jim razmere veliko i „ . . ugodneje in kjer imajo nerazmerno več moči, resno mislili na prijateljstvo z našim narodom ! ! Na prijateljstvo pravimo, resnično prijateljstvo, ki se izraža v vsej uredbi medsebojnega razmerja, v vseh odno- sajih medsebojnega življenja, a ne samo v svetoblinskih, farizejskih besedah, ki jih ostudna tartiferija narekuje v slučajih potrebe radi zavratnih namenov. Kdo ne bi si želel prijateljstvo z narodom sosedom ? In kako naj bi si mi ne želeli prijateljskih odnošajev z Italijani, ko bi tako nujno trebali nekoliko odpočitka, neko liko oddih^jaja od ljutih b >jev ? ! Ali tistega guvernerjem. Sledi še mnogo drugih odiločeb prijateij8tva> na katero misli signoria, mi ue maramo, marveč je odklanjamo z vso odločnostjo ! Mi si želimo iskrenega, odkritosrčnega prijateljstva ! Tako prijateljstvo pa je m žno le med ljudmi (in to velja tuli za skupine lju-dij, za narode), ki .se spoštujejo med seboj, glede izvajanja, oziroma nadzorovanja. Tako stoji na papirju. Vse pa je odvisno od tega, kol ko preide v praktično veljavo. Is Francozke zbornice. V včeraj-ŠDji seji francozke zbornice se je razpravljalo Proti takemu odgovoru sem se potom katerega smo posneli, da je društvo v mi- g. dr. Slavika pritožil na c. kr. deželno sod- nolem letu napravilo dva korporativna izleta, n jo in — zmagal! Predsednik deželne sod- tri domače veselice, in štiri zabavne plesne nije mi je javil, da je moji pritožbi zadoš- veneke, ter si nakupilo stolić in dvanajst čeno in včeraj sem prejel tu li dotfčni od- krasnih trobojnie. Vzradostilo nas je tudi poročilo g. blagajnika, ko smo šlišali, da Za revnega delavca ni prijetno, da ee šteje društvo že sto členov. V nov dru- raora še danes bojevati, ako hoče umeti, kaj štveni odbor so bili izvoljeni: Dragotin Starec da mu slavne sodne oblasti pišejo. Še manje predsednik, Žitomir Milič tajnik, Jaromir prijetno je plačevat' postne stroške, ko nam Bizjak blagajnik: odborniki: Janko Versa, čisto nič ne preostaja za take — nepotrebne Fran Kale, Kronoslav C bec in HrabjrSka- špase. Zato moramo zahtevat1, nij se že en- bar: namestniki : Lljub. Metlika, Radi Mi- krat neha z razpošiljanjem laško-nemskih od- ]ič in Radoslav Škabar: pregledovale i raču- lokov ljudem, ki ne poznajo teh jezikov in nov : Ivo Rebula in Maks Ukmar. ki imajo vse pravice zf-htevati. da c k. Novoizvoljeni oibor je sklenil prirediti uradi občujejo žnjimi v slovenskem jeziku! svoj »Silvestrov večer« in pustno veselico Gospodu dr.u Slaviku lepa hvala ! Sobratnm dne svečana. Zborovanje se je zaključilo . delavcem pa — ne udajte se, ne udajmo se ! z vso navdušenostjo in zaupanjem, da bo Naroden delavec. Zavarovanje zasebnih uradnikov /n ! starost in onemoglost in nedeljski počitek v odvetniških pisarnah. o vla Ini predlogi glede d^vka na sladkor, kar p3 je zopet možno le tedaj, ako sma-je bila vsprejeta s o37 glasovi proti 14. trajo drug druzega enako vredne enako ve- Posl. Coutf nt je predlagal, naj bi ee lju v ne. monopoliziralo proizvajanje sladkorja. Vlada Na podlagi enako p ravnost se je zjavila proti temu predlogu in zbor- j n enako veljavnosti želimo mi n ca ga je odklonila z 7 proti 'J2S prijateljstvo z Italijani. Ker glasom. vsako drugo »prijateljstvo« ni prijateljstvo, Zbornica je prešla petem k razpravi o ampak hinavstvo! Italijani naj pripoznajo bruseljski sladkorni konferenci. naš rod, našo narodnost, naš jezik popolnoma Posl. R i b o t je odobraval konvencijo, j in brez vsacega pridržka enakopravnim na zrazil je pa l>ojaz< n. da ista ne prepreči vseh poljih javnega življenja, spoštovati in ce- »ladkorn h kartelov v Avstriji in Nemčiji. — Nadalje je izvfjal, da v bodočnosti francozki sladkor izgjbi angležko in amerikansko tr-r. šče ter je pri;K)ročal, naj bi se mislilo na T\ da «e še bolj zniža davek na sladkor, kar t »i povzii^ni'o domači konsum in tako od p«im< glo znižanju ;zvoza. Ko je govorilo še nekaj poslancev, je zl>orniea odobrila 1 ru = eljsko sladkorno kon vencijo. Občudovavši krasoto narave in beli nedolžni sneg, po katerem eo se poznali sledovi zajcev in druge divjačine, dospeli smo brez niti naj prično n2šo kri, pa bo sklenjeno prijateljstvo samo po sebi, avtomatično. Ali na tako prijateljstvo ne mislijo oni. Oni le govore ob gotovih slučajdi hlinjene besede prijateljstva, da s tem zavajajo nevedne in jim zakrivajo svoja neprijateljska, redu našemu so \ raž na dejanja ! Zato mi ne moremo odnehati od boja. In oni, oligarhija, naj se ne varajo s tem, da se jim tu pa tam pereča, da premam-Ijajo nekaj naših nevednih, neukih in v gospodarski zavisnosti, v katero so zašli, zbega-ganih ljudij ! Zdrava masa našega naroda ve razliko- \ novoizvoljeni odbor vodil društvo po dosedanji poti. » Hajdrijaš«. Burja. Včeraj nas je gospa burja zopet Ti vprašanji je državni poslanec vitez prav pošteno popihala. Pihati je začela že pl. B e r k s zopet sprožil. zjutn j, a njena sila je proti večeru vedno Vsled inicijative društva slovenskih od- bolj naraščala, tako. da je znašala nje brisi na vetn ških in notarskih uradnikov v Celju je 135 kilometrov na uro, kar še celo pri nas, prve dni t. m. opozoril načelnika socijalno ki smo z burjo v sorodu, ni ravno v političnega odseka, dr.a Gros^a, da je že mino* navadi. lo poldrugo leto, kar se je predložil naert Včerajšnja silna burja pa je v našem postavi o zavarovanju zasebnih uradnikov : mestu zahtevala tudi nen;.vadno žrtev. Okoli rekel mu je, da nikakor ne gre, da bi tako poludne vrgla je na tla neko mlado gospo, važna stvar v odseku zaspala, to tembolj, katera si je o tem prebila lobanjo. Prenesli ker je v širših krogih obudila upanje na so jo v bolnišnico, k;er so pr zneje izvedeli, ugodno rešitev. Nada'je se je tudi predložil da se imenuje Regina P- ll.irc in stanuje v socijalno političnemu olseku predlog zaradi ulici Fosculo št. 9 A. D~nes zjutraj je po uvedenja nedeljskega počitka v odvetniških opc:aciji umrla. in notarskih pisarnah. ; Popoludne je burja v ulici Ac(juedotto Vprašal je torej načelnika so- telebnila ob zid 53 letno Roso Ganarini. eijalno političnega odseka, če je Tudi ta je bila težko poškodovana na glavi isti voljan potrebno ukreniti, da bodo te dve jn p » vsem telesu ter so jo morali prenesti zadevi kma'u rešeni. v bolnišnico. Načelnik tega odseka, dr. Grose, izgo- Iatotako se je zgodilo 25-letni Karolini varjal se je sicer na poročevalca dr.a Fort-a Gerželj, katera je nesla kosilo svojemu možu. pa neopravičeno. Dr. Fort namreč pravi, da Burja jo je v ulici Bosco dvignila v zrak in bode o prvi zadevi poročal, kakor hitro mu butnila ob zid. Reviea si je o tem razbila b:dejo razm-re v zbornici to dopuščale in celo in so jo z vozom odpeljali v bol-da je vprašanje o zavarovanju za starost in nišnico. Nje življenje je v vel'ki nevar-ooem glost itak tudi točka v čeških sprav- nosti. nih predlogih. V boltršoico so nadalje vsprejeli tudi Glede neleljskega počitka je pa poro- 19 letnega Karola Torcella, katerega je burja čilo iz^otovJjeno ter tudi že na dnevnem vrgla na tla pred krčmo »Alla citffi di Mtr- ■ud«; »Ih nezgod do na^. ' cilja, t. j. d„ -ti med prij ateljeom, ki 3. pojavlja v do- "f" e ° "Jem -a.prav ljalo, kakor bu,ga«. * ' «» _ _ _ hirrr» mino unitarni Lti tioni lmmvii \r 7hi ^p . D«. bnli, plemenitih in človekoljubnih dejanjih in hitro mine setlan.'' kntidni I>oložij v zbor , BurJa Je vrgla na tla še mQOZ° druSih med »prijateljstvom«, ki se v lice hlini zato nici- ~ oseN ki 80 bile več ali manj poškodovane, Do#j>evši t" a e bil moj želodec tako d a z a h r b t o m u b i j a i n - sit verna Božični e«. Po hudem mra.u in snegu, katerih pa je preveč, da bi jih mogli vse bele Ljubljane ki pa je bila ta dan će po sebno bela. sprčit, da mi ni dal miru, moral sem mu verbo — kuje v verige! takoj dati dela : K<> se je nadelal, sva bila zopet prijatelja. vzdiguje ee iz morja dan na dan nezdrava našteti. . , ij • * megla. A za to preti zopet huda zima, sneg, ' Pražbc prfMifcnfll. V torek, dne 9. 1 iineo Dbuaos et dona 1 errentes. Uojte ® r r >&> r ,, - . j- . i - i j - • i led, burja in tako vedno dalje, do božiča in dec. jb 10. uri predpoludne se bodo vsled se Danajcev tudi tedaj, kadar prinašajo da- 'J j > ... v- L.; . -l-l t v J - u A^ — u • 1- u naprej do velike noči. »aredb« tuk. c. kr. okrajnega so lis. a sa c- pred tretj uro, smo se na«u v rove: Narod nas ob Adriji : boj seoligarhov 1 J ' §"1 1 d č i žl e >rem;čnin gledal - u pr. »Divjem lovcu«; predstava je najbolj tedaj, kadar ti govore — o prijatelj- ^ koliko gorja je združenega s to ne- De T * 8 6 € Fa Pr®m' ni° ' začela t«»čoo ob in zvršila se točao drobtin-ce, navesti btradana stvarica slediti pcuku i- — Ali je bočrm ta le slučaj : zmožna tekmovati s čvrst m in telesno dobro Svojeć as ao sem bi \ sprejel sovaruštvo preskrbljenim otrokom? O n-?, nikakor ne! mladoletnih otr k po pjk. prijatelju A. D. In če je duh še tako čil, omajati mora pod To varuštvo, in še par drugih sličnih stvari, težo revnega telesa ! me je stalo že mn go truda in sitnosti. Vsa- Ali ste kedaj premišljevale o tem, Častite kokrat, k) imam posla na tukajšnji sodniji slovenske gospe, posebno tedaj, ko ste obla- za pupilarne stvari, moram romat'o 1 .Judeža čile gorko obleko in nadevale tople čreveljce oprava. Vrecen/iki restnili Včeraj : toplo-vr i "i. ari zjutraj 5°.2 ob 2. ur popoludne 11.3 0. — Tlakomer ob 7. ur ejutraj 757.6 — Danes plima 8.48 predp. in ol 9.57 >■'{.: oseka o' 3.14 predpoludne in o' 3.17 pop^iu^n T Zaradi praznika v ponedeljek iaide prihodnja številka »Edinosti« v torek popoludne ob navadni uri. Društvene vesti. Trgovsko fzobraže* alno društvo javlja/ da jutri v nedeljo dne 7. t. m. radi »Miklavževe veselice« ne ho šole. Sijajna maškarada »Tržaškega Sokola«. Kdo se je ne veseli te ponosne kraljice v eli slovenskih pred pustni h zabav v na?em mestu ? Komu ne vstrepeče radosti srce ob spominih na pretekle »S »kolove« maškarade in ob novici, da naj nam je tudi V prihodnjem pustu zagotovljena tfl najlepša vseh slovenskli zabav v Trstu? Tudi kto-enja »Sokolova« maškarada vršila se bo, kakor dosedanje, v elegantnem gledališču »Ar-monia«, le s to razliko, da bo ta maškarada še sijajnejša, še veselejša še presrčnejša od minolib. On», ki se mislijo te muškirade udeležiti — in to eo gotovo vsi tržaški Slovani — imajo dovolj časa v to, da se na-njo pravočasno pripravijo: nihče nam ne bo mogel očitati, da emo občinstvo prepozno obvestili. Toraj vsi na delo, in to takoj, da Be tržaški Slovani zopet jed<»nkrat pokažemo svetu v vsej našej moči iu veličini ! Telovadba za ženske. Ker se je že priglasilo nekoliko gospic za redno obiskovanje pouka o telovadbi pri »Tržaškemu Sokolu«, opozarja Be tem potom vse one častite gospe in gospice, kaUre bi imele voljo in veselje do telovadbe, da se kar najhitreje zglasijo in sicer p i b m e n o pri g. telovad nemu učitelju M. Bergantu, ulica Farneto št. 11, II. n. Dnevi in ure za redni obisk določi se pozneje in sicer po ukrepu večine. Silvestrov veder »TržaškegaSokola«. Tržaški Slovenci so se že tako privadili na Sokolove Silvestrove večere, ki se že tako dolgo vrsto let s krasnim vspehom prirejajo v našem mestu, da bi j?m bilo čudno, ako bi ee morali brez Sokolovega Silveatrovega večera posloviti od starega leta. Sokol pa si vselej vestno prizadeva in skrbi za to, da ne odpade tržaškim Slovencem ta tako priljub Ijena zabava. Kakor vsako leto, tako je odbor »Tržaškega Sokola« tudi letos storil svojo dolžnost nasproti tržaškemu Slovenstvu in prf^'crbel jako primeren in lep prostor za »Silvestrov večer«. Letos se bo namreč ta iepa zabava vršila v veliki dvorani hotela * Evropa« na trgu pred vojašnico. Z ozirom na centralno lego prostora in z ozirom na izvrstno p-strežbo, katero priredi tržaškim Slovencem dobroznana restavracija hotela »Evropa«; je že danes gotovo, da bo < bs:rna dvorana polna slovenskega občinstva, ki se pod vodstvom čilega »Sokola«, združeno v bratski ljubezni poslovi od starega leta. Prt gram priobčimo pravočasno. Opozarjamo na jutršnjo in ponedeljsko gleda liščao predstavo v »Narodnem domu« v Barkovljrh. Jutri se bodo predstavljale ve seloigre »Strah pred mišjo«, »Razpor med ženo in m>žem« ter »Kmet, ki je bil prvikrat v lekarni«. V ponedeljek pa veseloigra « petjem »Sokica«. Igre uprizori dobroznana družba Gavrilović. Začetek obeh predstav ob 41/* poludne. Ustopnina 25 nvč,, sedež' Na predstavi svira vojaški orkester. /a >Božienico« so doposl&li g. Edvard Horak trgovec 20 K, Pogcrelec, g. IgD. Počivalnik, dekan v Kr-kavcih, vsak |>o 10 K, g. Jo*. Tomšič, duhoven Starad, g. Ant. C bič, dekan v ( ern.čah, g. Ig. L*ban, župnik v Batujah, g. Si mon Gregorčič v Gradišču, g.ca Marija Mavrič v Podgradu, g. Nikolaj Žugelj, ekspozit v Dutovljah, g. Anton Leban, na-dučitelj v Komnu po 2 K, g. Ivan Slavec, župnik v Kepentabru iu g. Fran Kemr župnik Marezige po 3 K, g. Alf. Poljšak, duhoven v sv. Tomažu 1 K, g. Jakob Klemene, trgovec doposlal 31 m perkaia, 31 m bar-henta in 4 volnene čtp:ce. Presrčna hvala vsem blagim rodoljubom in rodoljubkam ! Nadalje prosi in priporoča Maša Grom, blagajničariea, via Couicoli 1. I. Vesti iz Štajerske. — Nemška kultura je zopet pognal* lepo cvetko. To pot se je zgodilo v Ljutomeru. Neki Makrin. sin »Štajerčeve« vzgoje, je pričakoval spoštovanega dra. Grossmana na javnem trgu in ga dvakrat udaril s pasjim bičem. Tako cvetje poganja nemška kultur« na Stajarskem ! To je brutalnost, ki presega vse meje. »Domovina* trdi opravičeno, da tisti Makrin ni etcril tega po laBtnem nagibu, marveč je vzrok v sovražtvu, s katerim ljutomersko nemškutarBtvo preganja dra. Gross-nanna, katerega bi srditeži najraje irgDali iz Ljutomera s pasjim bičem. Skoro še bolj, nego nas boli krivica, ki jo trpe naši rojaki na Štajerskem vsled brutalnosti narodnih nasprotniknv, mora peči in žgati krvava ironija, ki je v tem, da ljudje, ki se tako škandalozio vedejo, nazivljejo sebe nositelje kulture, druge pa, njihove nedolžne žrtve — barbare. — Družina požigalcev. Te dni je stala pred porotnim sodiščem v Celju družina Pe-rechlin radi večkratnega požiganja. Obdol- je zbesnel, da mu je ta človek uničil srečo in o-krunil svetost rodbine! Ko je ostal sam z ženo, izgubil je zavest in v tem be«n>lu je pograbil po sekiri ter zamahnil po nj*j. Ona pa «e je še pravočasno umaknila tol'ko, da jo je ostrimi zadela le po rami. Ali rara je vendar smrtonosna. V svojem be'nilu re poletel potem k poHilji, kjer sta ležal« otročiča. eden treh let, drugi sedmih mesecev, ju pograbil ter raz^ekal s sekiro. »Jaz nai bi redil tuje?!« Te besede je izgovarjal, ko je moril nedolžna otročiča. Dovrši vši to grozno delo pa je nesrečni človek jel jokati nad svojimi žrtvami. Ve3 potrt je govoril razne bedastoće o čaradejkah. Odveli so ga v zapore in je že priznal svoj čin. Slovensko društvo »Ilirija« v Pragi. Na III. (izr.) obč. zboru, v ponedeljek dne 1. t. m. in v I. odborovi soji, v t* rek, rine 2. t. m. slovenskega društva »Ilirija« v Pragi se je sestavil sledeči odbor : Predsednik : Egon Stare, iur. cand., taj nik : Ciril Jekovee, stud. ing., blagajnik: žena je bila, da je provzročila nič manje, nego 8 Pavel Pestotnik, sluti, phil., knjižničar : Janko požarov pri različnih posestnikih v Rečici. Pretnar, stud. ing., odb. namestnik: Viljem Ta družina je kaj na slabem glasu v Kukec, stud. ing. Rečiški občini in jej je zato 'občinski pred Društvo »Ilirija« priredi s kolinskim So- stojnik dal ukaz občino zapustiti. Ker pa ni kolom «Fiignerjem« v Kolinu, ki je pokazal mogla nikjer dobiti stanovanja, se je hotela že spomladi posebno nr.m Slovencem svojo maščevati nad županom in nad občinskimi veliko gostoljubnost, dne 10. pros. 1903. 1. možmi in jim je sin Herman Perechlin pisal maškerado. Zabavni odsek je pozval doslej neko pismo, v katerem je grozil, da jim pri- okrog 1300 adres ter ukrenil vae potrebno, zadene nesrečo. - Vse to je napotilo starega da se maškera da obnese v vsakem obziru kar Perechlina, da je ali sam, ali je pa svojega najsljajnejši. Dekoracije napravi društveni sina naščuval, da je isti požigal zaporedoma člen, akad. slikar g. Zmitelc. pri svojih sovražnikih. Zgorel je tudi župnij- Med kolioskim občinstvom vlada naj- ski marof. To pa zaradi tega, ker je imel večje zanimanje za to prireditev. Eventuvelne jezo tudi na župnika. reklamacije veprejema »Ilirija* v Pragi in Na razpravi je bilo zaslišanih 7i prič, a Sokol »Fugner« v Kolinu. vendar ni bilo dejanje popolnoma dokazano. _ i >btoženci so na razpravi tajili eelo to, kar so popred v preiskavi priznali. Porotniki so spoznali krivim sina Her mana in očeta Franca Perechlin, in sicer prvega kakor posrednega in drugega kakor ne posrednega storilca požarja pri Stamtlnu, predlog vlade, izlasti pa določilo glede šol, ki se imajo vzdrževati po dobrovoljnih prispevkih. Mesto narodnega da je vlada ustvarila zakon, kateremu posledice bodo pogubne. Vihar. NE\V-VORK »5. (B) Na obrežju vshod-□ih držav divja silen vihar. Pred Nord-Čarobna je neki schooner razbil in se možtvo smatra izgubljenim. Priseljevanje Italijanov v južno Afriko. K A PSTADT G. (B.) Tajnik oddelka za poljedelstvo je izdelal načrt za priseljevanje Italijtnov. Pq tem načitu naj bi se sklenil trileten kontrakt z delodajalci, po katerem naj bi bilo delavcem dovoljeno obdelovati del farm proti gotovemu deležu na dobičku. POSLANO. Slavno uredništvo Podp sanci prosijo, da objavite v svojem cenjenem listu, da niso s člankom »Naši učitelji«, priobSenem minolega tedna v »Edinosti«, v nobeni zvezi. V Ljubljani, 4. grudna 1902. Rudolf Vrabl J. Leveč Janko Likar. Putrjujerao, da smo zgoraj omenjeni članek prijeli od č sto druge osebe. Uredništvo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil boni izvrstna iu pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 Književnost in umetnost. nvč-y {strski refošk p°36 nvč- Ruska knjiga o Kranjski. Vera Ha ruzina : Krajna. Očesk. Moskva. Universi-tetskaja tipografiji, Strastnoj bulvar. 1902. glede drugih požarov *bo jih oprostili. Sodni VeL oktav- Str- 49" ~ Se9tra AL Ha" dvor se je na to poslužil £ 332 k. p. r ter rU3lio8. katerega spi-e o Slovencih smo že belo vipavsko po 40 11 ve. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. je obsolbo porotnikov zavrgel, češ, da so se porotniki /motili. Vsa stvar pride še enkrat pred porot- večkrat omenili, je napisala za list »Este-stvoznanije i Geografija« daljšo razpravo, katero imamo zdaj tu v- ponatisku. 1'ČeDa nike Herman Perechlin je že nastopil odmer- P»«teljiea je svoje bivanje na Kranjskem res jeno mu kazen Fran Perechlin pa ostane v p'rabila jako pridno za temeljite študije in j zaporu do prihodnjega porotnega zasedanja. mi bi le že,el'» bi 8e Slovenke od nje — Na snrt obsojen. Celjsko porotno naučile znanstvene metode in iz tega izgleda sodišče je obsodilo na vislice ondotnega zaJe,e tmii kaJ vrednostnega duha. Najprej prodajale« južnega sadja Pungračiča, ki jc Je ofrtaQa ^dovina kranjske dežele, in sicer dne 20. septembra t. I. ustrelil svojo pri- Je šla pisateljica v deželni muzej, kjer si je ležnico Persdio. — Do zidnjega trenotka »godala prazgodovinske izkopnine. Vidi se, je trd J, da bo ju med potjo na sejem v da J° Je ravn0 ta 8nov posebno zanimala. Šoštanj napadli roparji ter njegovo spremlje- Za rimako dobo f P'Bl,Je zgodovino slovan-valko ustrelili. skega naseljevanja na Kranjskem. Potem - Žareč pepel je podsul v cinkarni Prih&3a Da vrst0 g^grafski opi,, v katerega tovarni v Celju delavca Josipa Šribarja. pa vpleta pisateljica črtice iz kranjsk.h g- ■ Nakladal jc pepel, ki je p« rmšan z cepoga- »podarskih razmer, iz družinskega življenja šeno žlindro v velikih pl*steh, o tem ga je itd> SPi9U 30 P* dejane tudi lepe slike: na- zgornja plast podsula ter je vsled opeklin ro^na noga- VZ0Tci slovenskih gospodarskih Epilepsija- Ktlor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdoblva ^e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt i. M uri po-2n nvč. umi sledeči : g. Ivan Razne vesti. poslopij itd. S pravim navdušenjem opisuje ruska p;sateljica lepoto kranjske dežele. Dih one ljubezni do našega doma, katerega je cašla v Valvazorju, veje tudi iz njene raz- ' Odprava plemenitaških naslovov. — V prave. Mi smo simpat čni g »spici p sateljici i francozki kamori je soc.jalist Fournier stavil j iz srca hvaležni za to razpravo, ker bo gotovo na Ruskem povzdigala čast nase do- Po »Slovencu«. Vesti iz ostale Primorske. Mesto postnega od pravnika je razpisano na c. kr. p etnem uradu v Dutovijab, pol. okr*j S žaua, proti pogodbi in kavciji 400 K, letna pkča 550 K, uradni pavšal 140 K, letni pavšal 140 K za lokalno do stavljanje poštnih poš Ijatev. Prošnje v teku treh tednov ua postno in brzojavno vodstvo v Trstu. predi« g naj se v Franciji odpravijo vsi ple-j inenitaški naslovi. To pa ne pomtnja nikake posebne demokratične reforme, ker je v Fra- -ciji plemstvo že davno odpravljeno. Ive ple menitaski predikat" se še rabijo, pa brez o^cijelnega pomena. Tam se kdo lahko imenuje kneza, grofa, vojvodo, če je to al pa n;. Zapuščina gledališke igr. Ike. Te dni so v Parizu na dražbi prodajali zapuščino igralke Vande de Bonc/a. V en?in samem dnevu s • skupili za dragocenosti 600 000 frankov. V dveh dneh skoro 1 milijon. Največo ceno je dosegel collier, sestoječi iz 43 velikih orijen-talskih biserov. Prodan je bil za 234.000 frankov. Grozna rodbinska drama. Iz Drniša v Dalmaciji javljajo: Kmet P. Z iz Ljubostina je že dlje časa sumil na iskrenosti svoje žene, j katero je goreče ljubil, in je, da se prepriča in da odpravi vsaki ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaeepa |*»l leta li kapitalu. Kentni davek od vložnik obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gazara-čunilu vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Dei.arne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. frf] .... K XXXXXXtfXXXXXXX«X S >i s te % % <0 © ta Mikmtcr levi liizi Prva 1» tovarn« pokUsv* »t«?b VT*'. :x: x XX •J T R S T TOVARNA■ vla Tet* Vla Ltalt**** ZALOOH Piazza R«aer<» •>- 5 (Šolsko poHlopiC In Vla Ribirgr »t. 2» T »lafe a it. 670. -»«ow-A © (S Velik Tt>. iapecanj, trc»l i« W (jP vri a j c HA.IOĆ. n>dl po posebnih Um f rti • gj iS Geste fcree konkareuot 5 (2? ILĐST&0TAli £1111 2AJT0IJ II PIaKO dt & Predmeti posca 'o se na pa, o red ff a u ;ra;>KO. ^ & ® V manifakturni trgfovini tvrdke giuseppe jjolle v ulici Nuova. nasproti palače Salem garnitura za 6 oseb od gld. 2. do gld. 2.40 „ 9 „ „ „ 3.60 12 4 40 m o 1 M n »s ' * 'v „(tert),, 6 „ „ „ i.40 Presrri»jala n;i motor navadna. bH<». barvane itd. >cx: B'ag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar »Ivorui aln^iik Ni. «v. papež Leona XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vase tinkture za želodec. katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rubim jo že od leta 1*7S in zmiraj mi je kot iztorno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin. 13. maja 1S97. Miroslav Leitner. c. kr davčni blagajnik Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec ?em rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trne na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), (>. marca 1S9K. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem. Goriškem in Tolminskem po 31) sto t. steklenica. Tržaška posojilnica in hranilnica reiisnovaaa zadruga x ome]eaim poroštvom ulica S. Franceaco štev. 2, I. Telefon 952. Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4D/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn Bicer na ukniižbo po 5,'i°/o> ua menjico po 6% na zastave po 5 ,/,®/0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in ori-]K>ro<"a Josip Perovšek. xxxxxxxxxxxxxxxx Anton Sterl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi. plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. "Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta : Priprave za toetuje piva. Xi». V olajšanje nakupovanja se proda jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ne po 80 stot- 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo va -■rtveno znamko „SIDRO44 Richterjeve lekarne in gotovo, da se sprejme izdelek r Poštno hranilnični račun 816.004. i i Trgovsko-obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilne vloge obrestuje po 4\g°„„ — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto. po ."» ,,. -Sprejema hranilne knjižice dmgih zavodov br«z izgube obresti. Kentni davek plačuje zudruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na o-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo vsak za delež po l krono na teden. t. j. 260 kron v petih teiih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1902: Deleži: a) podpisani........K 1,231.200'— b) vplačani......... 604 981)58 Dana posojila..........1T3.'.S.212 28 Dopolnilni zaklad......- 209.177'IH Vloge............... 568.867 99 L Mlmn sloffiiisKe ospfliniB Zahtevajte pri svojih trgovcih novo čiril-jtietodijevo cikorijo. oooooooooooooooo Velika prodaju za Božić in novo leto. 0 S le tedaj je Č •rigiualni J Ri:ltale?a lebns pn ziaiea lem ? Pragi I EIlza.be tlne ali o« 5. in novoletna iarila! Došel je velikanski izbor prtov za obed ovalno mizo in desert; žepnih rut; brisalnikov, nogavic, tapetov vseh vrst po najzmernejših cenah v zalogo prtov in bombaževin tvrdke Peter Klansich piazza nuova (ex Gadola} št. 1. Velika prodaja za Božič in novo leto. N I TRST.-ul. Barriera rahia 13-TRST. Zaloga snovi j za moške iz tu in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. I/bo r dr o b n a rij. Sprejema naroebe zu obleke po meri. i I > BORISU LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. --M- Hranilne vlo^e sprejemajo se od vsacegt če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> ne da bi se odbijal rento, davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5'///,, C rad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol-in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje bran. m leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-hran. račun šiv. 837.315. O novi manifakturni prodajalni f. mnro Piazza della Borsa štv. 4 (vis-a-vis Tergesteo) Bogata zaloga konfekcij za dame in deklice. Velik izbor svile in modnega bariuna. Odlikovana /ffa*ogzn». 4 on/i 15 ABnsnCA 1894. GORIZIA WSk 1894 Jpf! * * * Jfovo čcšle volnemne vseh vrst in barv. Modni angleški štofi za obleke. Volnene 4'drje ravnili l»nj. pregrinjala in z:ii;riiijitl;i raznih vrst fu een. Praii tirolski Jodni i/ prvih tovarn /a ohlHe in plašer. Flanele in harlicnti t modnih haiuili 7» hlurc in obleke. Mhee na ue zamudi si osledati o priliki znamenitosti v izložbenih » knih. !!« udovito nizke eene ! J(a tisoče iu- in inozcirskih zžravnikov jc preskušalo in priporočajo Lovacrinovo vodo za lase pri plešah, poiranjkljivi rasti brrde. sla i rasti ženskih lasij. proti odpadanju lasij in iuščsnju koze. To oznanilo j«* velike važnosli za vsakega, bodi nv>L«'ra aii žensko, ki so uporabljali lirezTspelia tlo^ilaj m norost <• vi I n i li mazil za pov>pešc vanje ra-li lasem. Nor »m prigovarjati drutriui sred-stvonu toda snelo za polov Ijatn. da je .Liraeria4 nujvspešiieji. Isti se pripravlja v »Ml 110 pu zuame-11 itrm predpisu iu dohajajo mi dati za dnevom na stoti e priziialitik pl- — ^ sem. Nekaj dni po upo- ' ri|,'> začnejo rasti lasje TV ter rastejo toliko časa, 22HL. dokler se ne napravi /.dra v a. polna rašea i. naravnimi iu ukoreninjenimi lasmi. Kazven tear» pa tudi ne odpadejo lasje, ki so -e p#v»p4"šev9ii z uporabo .. I.ovaerine". Smelo trdim. da bi lahko uapoluil vsako stran tesra ras«»pl>a «di «• !«■ se spričeiali. ki sem jih dohil v zadnjih U Mescih. ..I.oian ii.** ileiuje v tako kratkem < asu. kakor >e le eliti more. Najprej se kažrjo mali, toda že ukoreinnjc i lasjč. kateri se pot« m razvijejo kakor pri zdravem in mladem človek i. ..I.«t\a< riii" *e uporablja ob oseb vseh družbinih j uzre 'o v in od obeh spol .v m vsake starosti. Z*t'r»n nji- bj.-idanjV lasij. odpravlja lusčine. daje predčasno osivelim lasem njin prvotno naravno l>s rvo. od p rs vlja srbenje, povspešuje r:iVo o brvi j, trepalnic, brade, kakor tudi na pleši. Ce a \elifci «iekl. niči ..acrinc**. ki zadošča za ve<" mesecev, K 5—, steklenice K 12. , 6 stek<zpo-ilja proti povzetju a i p.edplačilu zaloga za Evropo: M. Feith. Dur a j, VI., M« riahilferstiasse 45. Zalrpe v Tistu : I.uivik N.ig« Ischmid : ra de elo in drobro e prodaja v miroblnici v t lici S«li- : rit> -i. 1.; HtMor Zeinitz. ubra Sta on it. 2.; Jcsip Zipr.r, ul ea ('a-erma sr. S ; Agencija Zulbn. ( i rso -t 21.; Ivan /ngeli. ulici t anale f-t. T>. ; Ivan Cillia in Ant n Schuchter ulica Ac*)iu> ii. 5- Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljak t Solkanu pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1880. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizatji, veSČimi od naj navadnej Šili do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo weh slogov; prevzame tu ii mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. Velika zbirka obkladkov fremeša) strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstuih okraskov, gol, kornižev in vseh tlrugih mizarskih potrebščin. Vsaka k« i J. tu« m :t i>klji:r« ra. ter pe dela pumo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ge9)a: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se j*mči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. it * * * podpirajte družbo Cirila in jtietoda! Jaz popravljam avtom, stroju za popravljanje in pletenje kajri delane um strojem je igrača ter se zamore vse v hiši »otrebre poprave ra nogovb-ah. perilu itd., katero je već ali manje pokvarjeno izvriiti ne le hitro temveč tudi okusno in novemu jednako VsaV bki Otrok zamore delati s tem popolnoma samostojnim st v. Ivanu : Ivan ( ergol, Colognati Ben.. ,losij> Pertot. Anton Brumat v Barkovljah ; Jaka Stoka na Kontoveliu, .To«ij> Gnstinčič. Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. • (V 31 dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalee. da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore p tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce:ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva »e razno blago najbolje kakovasti in najmodernej-e iz pr ih tovarn, posebno pa pnovi za moške iu ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitaičarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke rt po meri, katere izvr-i najtočueje in najnatan-Y neje po cenah, da se ni bati konkurence. ^ Poskušati, za se prepričati! 0 0 0 0 0 0 Eožič in Novoleto 315 komadov za gld. 1.85 1 kn ura s 3 letnim jamstvom in pozlačeno verižico : 1 kn -en navratnik iz orijent. bi erov najlepši |jip za dame: 1 lep naustnik ol jan arja ; 1 krasna kravat*"a ^pila šimili — bi«f ri; 1 le.* prstan za gospode ali ni tititnik (.»1 niklja a* gl. ses ava; 1 lepo ogledalo z ' etvijem in gl»vn kom: 1 krasna broša za dame. najnovejše mode: 1 lepa bilježnica : komadov za 1 dopis vanje. 1 lep ročnik : TJ angl. peres ia se A . raztiih predmetov, k' se ve Ino rabijo. Pošilja p j povzetju 0;)(. Spingarn Krakovo, poštno pred. 139 0 ^ ( 10° o por usta. ) 0 •ooo -o o— C o o Kdor vzame zavitka, «lob v dar lep noi z d<^enii rezili Za kar ne ugaja, se vrne denar. Služba organista je oddati pri župni cerkvi na Repentabru. Oglasiti se je do 20. decembra »902 pri župnem uradu na Repentabru., etika platnenega in bombažnega blaga u ulici Nuova štv. 15 zraven pekarne Morin tvrtke Vittorio jjasparini Dobiva se frustanj v barvah, pristne fraucozke tkanine, angležke maje, nogovice in švicarske veznine. kotonina, platno, prtnina. prsa za srajce, spodnja krila, srajce za gospe, robci itd. S! S3 čE O ti Oprave za neveste.