B44 št — 4. leto. Poitnina pavšallrana. Današnja Številka velja Ž*— K V Ljubljani, nedelja j oktobra 1921- Naročnina za kral)evino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. m Lir-,; Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: Marijin trg 8. __ Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko ra odgovor. Pogajanja v Benetkah. Dana), 8. okt. Kakor doznavajo listi, odpotuje zvezni kancelar že no-fcoj k pogajanjem glede Burske ki se bodo vršila prejkone v Benetkah. Rim, 8. okt. Kakor se javlja, je fcunanji minister Della Torretta v ministrskem svetu poročal o burškem SfPMlapiu, Naaaanil je, da odpotuje 10. t. m. v Benetke, da se ondi snide z avstrijskimi in madžarskimi delegati in pogaja glede Italije poverjenega posredovanja. Budimpešta, 8. okt. Po nekih vesteh bo šef madžarske delegacije za pogajanja avstrijske delegacije v Be^ netkah po vsej priliki dr, Oratz. BurSko vprašanje. Dunaj, 8. oktobra. Zadnje dni se Urijo tu zopet najčudovitejše vesti jglede Burške. Dočim ena poročila zatrjujejo da pripravljajo madžarski Srstaši pohod prav do Dunaja ter da sc v tem slučaju Tirolska takoj izloči od Avstrije in bi v slednji prišli na krmilo monarhisti, se nam javlja od druge strani, da Burska sploh ne pripade Avstriji, marveč da bi se izvršile le C vsem neznatne korekture meje med adžarsko in Nem. Avstrijo, Da se vse te vesti spravljajo v svet svrho povečanja splošne nezadovolnosti in v korist navijalcem cen pri živilih in drugih življenjskih potrebščinah, je brez dvoma. Nesporno je pa tudi, da ae vrši koncentracija madžarskih in-•urgentov na Zapa'dnem Madžarskem po določenem načrtu in v polnem prepričanju, da ne bo niti velika, niti mala antanta proti temu nastopila. Tozadevno pa se nam poroča baš iz diplomatičnih krogov male antante, da ba tudi.le najmanjši poskus madžarskih vstašev, izvesti kakšen nasilen prevrat, imel za posledico oborožen nastop od treh strani proti Madžarski. Dunaj, 8. okt. (Izv.) Od dobro informirane strani se nam glede dogodkov na Burskem in v madžarskem zaledju sporoča se sledeče: Gibanje vsta-ških tolp se je v zadnjem času očivid-no ojačilo, in je brez dvoma, da gre za dobro organizirano vojaško pripravo, kar dokazujejo neprestani vpadi na avstrijsko ozemlje. Ugotovljeno je, da dobivajo vstaške čete orožje in muni-cijo iz madžarskih vojaških skladišč. V budimpeštanskem monturnem skladišču dobiva dnevno nad 500 civilistov vojaške obleke. To pa niso novinci letnika 1900, marveč povsem druge vrste »naborniki«, Slednji namreč dobe pri svojem javljenju zagotovilo, da bodo služili le eno leto, ako vstopijo v neregularne čete, ki operirajo na za-padnem Madžarskem. Na vsak način so Madžari prepričani, da bodo z rožljanjem z orožjem vplivali na potek konference v Benetkah v prid Madžarske. DRŽAVA HOČE IZROČITI TOBAK BANKAM. Beograd, 8. okt. Pri licitaciji za veleprodajo tobaka v vsej kraljevini, bo dne 21. t. m., se bode kot začasna kavcija sprejemala tudi garancijska pisma onih bank, katerih vplačana Slavnica znaša en milijon dinarjev, z uprave državnih monopolov.) JESENSKO ZASEDANJE ČEŠKE NARODNE SKUPŠČINE. Praga, 8. okt. Predsednik Masa-rvk je sklical narodno skupščino na jesensko zasedanje za 18. oktober predavanje o karagjorgje- VIČIH V LONDONU. Beograd, 8. okt. Presblro poroča iz Londona: Q. dr. Oavrllevič je.imel dne 6. t. m. predavanje o Karagjor-gju, o Milošu in sploh o borbi za ne Pred 10. oktobrom. Albanci se zopet pripravljalo. ročilih se je opazil prihod novih albanskih čet, ki se utrjujejo na postojankah proti nam. Korča, 7. okt. (Presblro) Po zadnjih vesteh, ki so došle tekom današnjega dne, vlada na naši meji proti Albaniji zadnje tri dni mir. Po zanesljivih po- .mi n Beograd, 7, okt. Jugoslovensko novinarsko udruženje je pqsla!o zvezi narodov nastopno brzojavko: — Hortyjev režim je obsodil na smrt urednika opozicijonalnega lista »Az Est« Pavla Kerlja. Ta obsodba je v nasprotju z zakoni, ker je bila obsojencu onemogočena pravica apela-clje. Zatorej zahtevajo jugoslovenski novinarji od zveze narodov zaščito svobode tiska, kar gotovo ni v nasprotju z velikimi načeli zveze narodov. Jugoslovenski novinarji pro- testirajo proti reakcijonarnemu re žimu Madžarske in ne morejo pozabiti, da je bila izročena za imenovanega novinarja smrtna obsodba, kčr se je zavzemal za tiste ideje, ki danes vladajo svet. Jugoslovenski novinarji ne zahtevajo nič drugega kakor to, da se Pavel Keri ponovno in javno sodi pod nadzorstvom vsega civiliziranega sveta^ Podpis: Predsednik jugoslovenskega novinarskega udruženja Dušan S. Nikolajevič, tajnik Momlr Nikolič. ČEŠKI GLAS O NAŠEM SPORU Z ALBANIJO. Praga, 8. okt. »Cas« se bavi v hvodniku s sporom med Jugoslavijo *n Albanijo, o katerem pravi, da se ga za srednje-evropski položaj ne sme smatrati za tragičnega. Upa, da bo Jugoslavija odbila vse albanske napade. Slučaj Albanije uči, kako so škodljiva za evropski mir odprta sporna vprašanja. Italija se mora iznebiti predsodkov glede panslavistične nevarnosti ter mora uvideti, da je kooperacija v pjenem lastnem interesu mogoče. REŠKA KONSTITUANTA. Zagreb, 8. okt. »Novosti« poročajo z Reke: V svojem govoru na prvi slavnostni seji reške konstituante je rekel prof. Zanella, predsednik reške države : življenje narodno samozavest, to je glavno delo, ki so se ga lotili naši narodni preroditelji. In ta posel ni bil lahak. Bilo je trepa neprestane propa- v _________ gande, vršeče se v generaciji za generacijo; sicer je število osveščenih nar a- odvisnost Srbije. — To predavanje I ščalo brez prestanka, toda popolnega uspeha vendarle še ni bilo. Velike spada v vrste predavanj o slovan- | množlce so ostale v nacijonalnem'pogledu nevtralne ali celo nasprothjoče; individualno v polni meri samosvestnih je bil kljub vsemu pičel odstotek. Tak je bil položaj, ko nas je zasegla svetovna vojna in ko smo šli v plebiscit na Koroškem. Ni treba, da bi si radi tega več očitali, nego je treba. Prav take pojave narodnega duševnega zasužnjcnja imamo tudi pri »drugih večjih narodih«. Zadostuje, ako se spomnimo na Nemce v Alzaciji, ki hočejo kljub svoji nemški materni govorici pod Francoze. Oni Srbohrvatt, ki so sprejeli muslimansko vero, bi raje danes ko jutri izpod jugoslovanske vlade pod Turčijo. Skratka po vsem svetu se nam pokažejo taki primeri uspelega potujčenja In narodne nezavednosti; nismo je krivi mi sami, marveč na vesti jo imajo hladni socijološkl zakoni, ki se udejstvujejo povsod enako. Kajti država kot skupni pojm vsega mnogostranskega družabnega dejanja in nehanja je oni vsemogočni činitelj, ki preminja narodom proti njih volji jezik in običaje, vero in dušo in vse. Mi smo poskušali z njo tekmovati in priti njenemu potujčevalnemu dela do živega z govorjeno in pisano propa-gando, pa seveda nismo dosegli zadostnega uspeha. Zavedajoč se tega smo zapisali že ponovno, da smo mi plebiscitu v načelu nasprotni. Nasprotni vedno, kadar se ima vršiti z neenakim orožjem. In neenako orožje je, če stoji na eni strani nemštvo, oboroženo z vsemi doseženimi uspehi tisočletne germanizacije, temelječe na komaj premagljivih rezultatih družabnega razvoja, na drugi strani slabotno orožje abstraktne propagande, boreče se proti prirodtiemu toku. Da, mi bi morali imeti Koroško združeno v svoji državi toliko dolgih stoletij, kakor jih je imelo nemštvo, potem šele bi bil plebiscit stvarno utemeljen. Zapisali smo te stvari še enkrat, ker je dobro, ako jih imamo pred očmi te dni, ko se bomo spominjali nesrečnega 10. oktobra. Iz njih moremo črpati pogum za prihod njost; v ojačen ju in spopolnjenju jugoslovanske celote potom skupne države se moramo okrepiti za bodočnost, ki nas mora nejti pripravljene za vsako potrebno delo. Ni treba, da bi znali že danes konkretno točno izračunati, kdaj bomo mogli realizirati svojo polno pravico do Korotana, toda treba je, da nas organizacija naše duševne in materijalne pripravljenosti usposobi za vsakršno akcijo v primernem času. S pogledom obrnjenim v bodočnost se bomo spominjali prve obletnice 10. oktobra. skih narodih. Rektor vseučilišča dr. Parker se Je zahvalil govorniku za zanimivo predavanje. PAŠIC V PARIZU. Beograd, 8. okt. Presblro poroča iz Pariza: Ministrski predsednik g. Pašič Je prišel v Pariz. Na lvonskein kolodvoru ga je sprejel naš upravnik g. Boškovič in osobje našega poslaništva. ALBANSKO JUNAŠTVO. Beograd, 8. okt. (Izv.) Na ogro žena mesta albanske meje so došla močna ojačenja naše vojske, kjer so že zavzela svoje postojanke. Albanci so tp najbrže že začutili, ker se zadnje .dni ne ponavljajo več vpadi na naše ozemlje. Naše obmejne posadke so sedaj dovolj močne, da odbijejo vsak poskus Albancev prekoračiti mejo. IZ MINISTRSTVA ZA SOCIJALNO POLITIKO. Beograd, 8. okt. (Izv.) ,V direkciji invalidov ministrstva za socijalno politiko pričel s» je danes ponoven pregled invalidov. — Ministrstv o za socijalno skrbstvo je danes predpoldne sprejelo delegacijo našiti dal matinsklh mornarjev, ki so bili pred nekoliko meseci odpuščeni iz službe na italijanskih brodovih. število teh sedaj brezposelnih mornarjev je oko-lo 400. VAGONI IN LOKOMOTIVE IZ NEMČIJE. Beograd, 8. okt. (Izv.) Ministrstvo za promet je naznačiio komisijo, ki bo vršila sprejemanje vagonov in lokomotiv ,dobavljenih nrm od Nemčije na račun nam pripadajoče vojne odškodnine. Z delom prične komisija prihodnji teden. NOVI ŽELEZNIŠKI TARIF V NEMČIJI IN AVSTriJI. Beograd, 8. okt. (Izv.) Ministrstvo za trgovino in Industrijo je bilo obveščeno od naših konzulatov, da stopa s 1. novembrom t. I. v Nemčiji in Nemški Avstriji v veljavo novi železniški tarif, ki je v prvi vrsti p >vi-šan za vsako blago za 30 odstotkov, v drugi za 30—50 odstotkov. PREDAVANJA PROF. DR. ILEŠIČA V DUBROVNIKU. Dubrovnik, 7. okt. Danes je priredila Jugoslovenska Matica v Dubrovniku predavanje. Predaval je prof. dr. Ilešič. Po predavanju so priredili nav-zočni velike manifestacije za narodno edinstvo in popolno ujedinjenje celokupnega naroda. ORGANIZACIJA NAŠE VOJNE MORNARICE. Beograd, 7. okt. Ministrstvo za vojno, oddelek za mornarico, je organiziralo službo na naši obali. Vsa obala bo razdeljena v tri obrežna poveljstva, katerih sedeži bodo na Sušaku, v Šibeniku in v Kotoru. Poveljstvo Sušaka bo uradovalo dotlej, dokler se Sušak ne izprazni, v Kraljeviči. Admiral Koch, ki bo prevzel poveljstvo okrožja, je odpotoval te dni v Kralje-vico, da pripravi tam vse potrebno za funkcijoniranje obrežnih oblastev. IZ NAŠEGA SINODA. Beograd, 7. okt. Namesto metropo* lita dr. Gavrila Dežiča in škofa dr. Nikolaja sta imenovana za člana sinoda mitropolit Boke Kotorske Cirilov in ziški škof Jevrem. IZVOZ VOLNE IZ GRŠKE. Beograd, 7. okt, Grški minister za prebrano je zahteval, da se odobri izvoz 7,600.000 kg volne. Sicer 8e je delalo na Grškem splošno za to. da se prepove izvoz volne. Volna, katera se bo izvažala, bo sanjo volna iz Tracije is Makedonije, DR. RENNER V PRAGI. Praga, 8. okt. Bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Renner se mudi v Pragi, kjer se posvetuje s češkoslovaškimi politiki glede vprašanja Zapadne Madžarske in odnošajev med Avstrijo in Češkoslovaško. CEšKOSLOVAŠKO-POLJSKA’ POGAJANJA. Praga, 8. oktobra. V češkoslovaško-poljskih pogajanjih se je razen nekaterih stvari med obema delegacijama dosegel sporazum v vseh točkah. E?" godba temelji na podlagi največjih ugodnosti.., Poštna, brzojavna in telefonska vprašanja, kakor tudi veterinarske zadeve, se bodo uredile s posebnimi dogovori. FRANCOSKO-NEMŠKI GOSPODARSKI DOGOVOR. Wiesbaden, 7. okt. Po včerajšnjem podpisu glavnega dogovora so se danes podpisali stranski dogovori, ki se nanašajo na restitucijske obveznosti iz versaillske mirovne pogodbe in na ureditev dobave premoga. Oba ministra sta opoldne zapustila Wies-baden. Pariz, 8. okt. Vsi listi se zelo po voljno izražajo o sporazumu, sklenjenemu v Wiesbadnu in poudarjajo njO-gov tako praktični značaj. AMERIKA ZAHTEVA POVRNITEV POSOJIL. .Washington, 8. okt. V poslanski zbornici je zakladni tajnik Mellon nujno priporočal kongresu, naj kolikor mogoče kmalu začne akcijo za pooblastilo vlade, da napravi vse korake, ki so potrebni, da inozemstvo poravna Zedinjenim državam vse dolgove v znesku skoraj desetih milijard dolarjev. Tozadevna pogajanja se morajo pričeti v najkrajšem času. Sprejemali naj bi se boni ?Ii pa neameriške va-lute. LAKOTA V RUSIJI. Moskva. V nekem daljnem okraju gubernije Samara se 90 odstotkov prebivalstva preživlja s mjrogati. Za- radi gladovanja umre zelo mnogo ljudi. V 40 vaseh umre dnevno štiri do pet oseb vsled lakote. Prebivalstvo okraja KalanakoV se preživlja s travo. Američani so v Samari organizirali 10.000 najpotrebnejših otrok. Moskva, 8. okt. Vlada namerava iz pokrajin, kjer je lakota, preseliti 173.000 otrok. Gubernije, kjer ni bilo slabe žetve, so izjavile, da prevzamejo v oskrbo 81.7000 strank. Doslej je bilo odpravljenih 3156 otrok. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. Atene, 8. okt. Orški uradni komunike od 5. t. m. javlja: na fronti pri Dobrili je min Na fronti pri Afium Karahisarju naše čete nadaljujejo prodiranje. Sovražnika smo vrgli proti Jugovzhodu. Borzna poroSla. Beograd, 8. okt. Valute: Francoski franki 430, dolar 58.50, rom. leji 53, nemške marke 49, bolgarski bcr mož, dokler ni umrl otrok. Mrs. ikc)nmil se oblekla v črno, hujšala in .fluvala, kakor da bi bilo vesoljstvu on# izbito. Morda bi jo bil moral Bnemmil tolažiti. Mislim, da je to tudi I zkusil. Toda čimbolj jo je tolažil, i čimbolj se je Mrs. Bremmil žalostila, in tembolj se je čutil Bremmil neudobno. Istina je bila, da sta oba potrebovala toničnega zdravila. In dobila sta ga. Mra. Bremmil se zdaj lahko smeja, toda takrat stvar ni bila smešna zanjo. . Na obzorju se je pokazala namreč Mir*. Hauksbee, in kjer je bila onk, je bflo gotovo; kaj narobe. ,V Simli je imela pridevek »hudournik«. Samo kar jat vem, j* zaslužila to ime petkrat. Bila je majhna, brunetna, tenka, rajši suha ženska s velikimi, (živahnimi, vijolčnomodrimi očmi in z najljubezni-vejiimi manirami na svetu. Njeno ime je bilo treba samo omeniti popoldne pri čaju, in vse ženske so vstale in *o jo — no —- blagoslavljale ne. Bil« je umna in duhovita, dovtipna, Žira In Iskra bolj nego večina njenih vratniCj iToda bila je škratec, poln zlobnosti in malopridnosti. ^Vendar pa mu lastnemu spolu. Toda to je druga povest. Po otrokovi smrti In po splošnifi nevšečnostih, nastalih radi tega, je Bremmil večkrat ušel od doma, in Mrs. Hauksbee ga je anektirala. Ona ni imela zabave v tem, da bi svoje ujetnike skrivala. Anektirala ga je javno in je vedela, da javnost to vidi. On je jezdaril z njo, izprehajal se z njo, pri piknikih bil z njo, jedel in pil'z njo pri Pelitiju, dokler ljudje niso začeli vihati obrvi in vzklikati: »Sramota!« Mrs, Bremmil je obstajala doma, preobračala oblekce umrlega otroka in plakala v prazno gibel ter se ni brigala za nič drugo. Toda okoli osem ljubih dragih prijateljic ji je razložilo položaj na dolgo in široko za slučaj, da ne bi razumela jedra. Mrs. Bremmil jih je mirno poslušala in se jim zahvalila za uslugo. Ona ni bila sicer tako bistroumna kakor Mrs. Hauksbee neumna pa tudi ne. Začela je preudarjati sama pri sebi in ni povedala Brem-milu ničesar, kar je slišala. To si je treba zapomniti. ^ Besede in solze še pri nobenem možu niso nič zalegle. Kadar je bil Bremmil doma, kar pa ni bilo dostikrat, je bil bolj ljubezniv nego po navadi — in to ga je izdajalo. Bil je po sili ljubezniv, deloma da bi utešil svojo vest, deloma da bi potolažil Mrs. Bremmil. Ponesrečilo se mu je oboje. Zgodilo se je, da »je bilo službujočemu pribočniku njiju ^ ekscelenc lorda in laay Lytton naročeno, povabiti Mr. in Mrs. Cusack-Bremmil na dan 26. julija ob 9 zvečer v Peter-hoff«. — »Ples« je stalo v levem kotu spodaj, »Jaz ne morem iti,«' pravi Mrs. Bremmil, »je še prezgodaj po naši ubogi Florici * „ , toda tebe naj to ne ovira, Tom.« Ju je mislila, kar, rekla, in Bremmil je odgovoril, da pojde, samo da se pokaže, toda kar je on rekel, ni bilo res, in Mrs. Bremmil je to vedela. Slutila je — ženska slutnja je večkrat sigurnejša, nego moška gotovost —■, da je že izprva mislil iti in sicer z Mrs. Hauksbee. Začela je premišljati in uspeh njenega premišljevanja je bil, da je spomin na mrtvega otroka precej manj vreden, nego ljubezen živega moža. Napravila si je načrt in napela vse sile, da ga izvrši. V tej uri ji je po stalo očito, da pozna Toma Bremmila skozi in skozi in po tem spoznanju je ravnala. »Tom,« je rekla, »26 ega zvečer bom obedovala pri Longmoresovih. Ti jej rajši v klubu.« To je prihranilo Bremmilu izgovor, kako bi se odtegnil in obedoval z Mrs. Hauksbee, in bil je hvaležen; obenem pa se je čutil majhnega in nizkotnega — in to je bilo zdravo. Ob petih je pojahala na izprehod. Okoli pol-šestih je prišla velika z usnjem prevlečena košara od Phelpsa za Mrs. Bremmil. Bila je ženska, ki se je znala oblačiti. In ni si zastonj ves teden belila glave, kako mora biti obleka ukrojena, zarobljena, podložena, položena in nabrana (ali kakor se že vsemu temu pravi). Bila je sijajna obleka — polužalna. Jaz je ne znam popisati, toda bila je to, kar »The Queen« imenuje »a creation* — vstvar, ki udari človeka naravnost v čelo in mu vzame sapo. Mrs. Bremmil ni imela dosti srčnosti, izvršiti, česar se je lotila, toda ko se je površno pogledal« v veliko zrcalo, je z zadoščenjem spoznala, da ni bila še nikdar v življenju tako lepa. Bila je visoka plavolaska in, kadar, je hotela, se je nosila veličastno.^ Po obedu pri Longmoresovih je šla na ples — sicer malo pozno — in je naletela na Bremmila z Mrs. Hauksbee pod oazduho. To. ji je pognalo rdečico v lica in ko so se gnetli moški okoli nje, proseč jo za plese, je bila videti sijajna. Oddala je vse plese ra-zun treh in te je pustila prazne. Mrs. Hauksbee je ujela enkrat njen pogled in spoznala je, da je med njima vojna — zaresna vojna. Mrs. Hauksbee je stopila kot slabejša v boj, ker je ustrahovala Bremmila malo preveč, in ji je že začel zamerjati. Poleg tega pa on še nikoli ni videl svoje žene tako krasne. Strmel je vanjo od vhodov, strmel je vanjo s hodnikov, kadar je prišla mimo s svojim plesalcem, in čimbolj je strmel, tembolj je bil prevzet. Komaj je mogel verjeti, da je to žena z rdečimi očmi in v črni platneni obleki, ki je pri zajtrku jajc* močila s solzami. Mrs. Hauksbee se j$ trudila kar najbolj, da bi ga motila, toda po dveh plesih je šel preko sobe in poprosil svojo ženo za ples. »Bojim se, da ste prišli prepozno, Mister Bremmil,« je rekla z mežikajočimi očmi. Nato je prosil prav lepo za en ples, in z veliko milostjo mu je dovolila peti valček. K sreči je bila št. 5 na. njegovem vzporedu prazna. Plesala sta in nastalo je lahno šepetanje po dvorani. Bremmil je imel nekak pojem, da njegova žena zna plesati, a nikdar ni vedel, da pleše tako božan-stveno. Ko sta doplesala ta valček, je prosil za drugega — kot milost, ne kot pravico, in Mrs. Bremmil je rekla: »Pokaži mi svoj vzpored, dragi 1« Pokazal ga je tako, kakor izroči poreden šolarček prepovedane sladkarije učitelju. Bilo je lepo število »H«-jev na njem, poleg tega »H« pri večerji, Mrs. Bremmil ni rekla ničesar, a smejala se je zaničljivo, prečrtala s svinčnikom št. 7 m 9 — dva »H« — in mu vrnila list, zapisavši navrh svoje ime laskavo ime, ki sta ga rabila samo ona in njen soprog. Nato mu je zažugala s prstom in rekla, smeje se: »O ti ljubi norček 1« Mrs. Hauksbee je to slišala in Čutila — kakor je pozneje priznala — da je propadla. Bremmil je sprejel 7 in 9 hvaležno. Plesala sta 7 in sedela med 9 v malem šotoru. Kaj je rekel Brem-mil in kaj je storila Mrs. Bremmil, ne briga nikogar. Ko je godba zaigrala »The Ro«st Beef of Old England«, ata prišla na verando, in Bremmil se je začel ozirati po »dandyju« *) avoje šene (r. tistih časih še ni bilo »rickshavov«*), dočim je šla ona v garderobo. Mn Hauksbee je: prišla k njemu in rekla: »Mislim, da me ■ popeljeta k večerji, Mr. Bremmil, ne?« Bremmil je nrdd in rekel v vidni zadregi: »E, hm, ja* spremim svojo ženo domov, Mrs. , Hauksbee. Mislim, da se niav« razumela.« Ker je bil moškega spola, je govoril, kakor da bi bila samo- Mra. Hauksbee odgovorna za to. Mrs. Bremmil je prišla iz g»rd»-, robe v plašču iz labudje kožuhovine in belim »oblakom« okoli glave. Obraz 1 ji je žarel, in po vsi pravici. Dvojica je odšla skupaj v temo, Im Bremmil je jahal tik »dandyja«. Potem mi je rekla Mrs. Hauksb«« — pri luči je bil« videti nekoliko uvela in utrujena —: »Verjemite mi, da najnerazumnejša žensk« lahko vladal najpametnejšega moža, toda celo p*4 metna ženska mor« biti, 4« TiadS/ norca.« Nato ava il* k večerji. ‘) Dandy = h močnega blaga Mpm-Uena mreža, privezana na bambusovi paJBU ki |o nosita dva moža ali ve4. Notri ** lahko leži ali pa po strani tedL ’) Jlnrickshaw ]» enosedežen vožWek. » ^ w dva talij« *toe«*a. «t_P* porivalo. '244. itev. Petrograd. l. Kaj je z Rusijo, z matuiko Rusijo, M je bila že od nekdaj vsakemu Slomu nekaj svetega, nekaj vzvišene cija Slovanstva? Poročila o p* je Dua ze od nekdaj vsakemu Slo-Vanu nekaj svetega, nekaj vzvišenega, nkamacija Slovanstva? Poročila o ioljševiški vladi, o lakoti m podobno K> zmedla naše predstave o tej največji slovanski državi z mogočno in slavno •godovino; v duhu vidimo le še podrta mesta, požgane vasi in izumrle pokrajine. Ali še živi ruski narod, ali pride 'a Golgato tudi njegovo Vstajenje? I nekem nemškem listu najdemo nadte interesantno poročilo očividca v Petrogradu, milijonskem ruskem me-ptu, ki se je tamkaj mudil meseca sep-«mbra tega leta.. ^ V eremitaži, stari tesarski galeriji Ele, ki je ostala nedotaknjena, visi :d štiridesetimi Rembrandti tudi ve-a »Daneja«. Čudovita podoba, koje jmehkobe in barve ne more podati no-* n posnetek. Postala mi je simbol ur, sem jih preživel v Petrogradu: Is ilteme, recimo že ir teme sedanjosti, ie vedno sveti Rusija, stara in jjova stopljena v eno. Kaj more revolucija porušiti? Državni sistem, gospodarsko nstavo, nikdar kulturnega starala naroda. Vojska more deželo obubožati, dovesti jo do roba smrti za lakoto, toliko bližje, kolikor manj se morejo ustvarjajoče energije prosto tatvijati. Toda vedno bo nekaj ostalo: bistveni značaj naroda. In tega se sreča tukaj pri vsakem koraku. Zdi 0e, da je zavit v cunje. Temu Petrogradu manjka sijaja, katerega je izžareval svet carja, velikih knezov, plemstva in velikega meščanskega bogastva. Proletarsko mesto je. Tu in tam se vidijo na cesti zopet elegantne ženske postave. Morda se jih bo kmalu videlo ie več, kajti v prodajalnah, ki so zopet odprte, zavzema blago iz ženske mode prvo mesto. Toda velika masa je v splošnem skromno opravljena, ne slabo, tudi dosti toplo, posebno obuvalo je dobro. Ko sem cele ure hodil po ulicah, sem pač videl mnogo raztrganih, mnogo beračev, toda nikjer otrok, ki bi tako bedno izgledali, kakor se jih vidi v revnejših okrajih na ših velikih mest kot žrtve slabe pre brane v vojni. Prodajalniške izložbe so vse skromne, Newski Prospekt s svojimi praznimi zgornjimi nadstropji, kjer še stojijo stare trgovske tvrdke v preperelih zlatih črkah, napravi pretresljiv utis. Domneva se o krasoti, ki je tu izginila in vidi se tudi, da je tu nehalo biti srce, katero je dajalo poleg dvora temu velikemu mestu življenje, banke in veletrgovina. Proč so in državni stroj jih do sedaj še ni nadomestil, ker jih noče rabiti. Sedež vlade je v Moskvi. Vsi osrednji uradi •o tam. Bo pač res, da je Petrograd izgubil izdaten del svojega prebivalstva. Od česa naj ljudje živijo? Toda pri vsem tem se ni mogoče otresti vtisa: Ni vse življenje izumrlo. V bedni obleki se še giblje narod in pod obupom ie tiho plapola življenjski por gum. Rusija je Daneja, uboga Daneja, ki pričakuje zlatega dežja in vsa tajnost je morda, če bo starka, katera na Rembrandtovi čudoviti podobi spušča ••tri osrečujočo svetlobo, zavese ie kolj odprla ali jih bo zopet zagrnila. Le malo prodajalen je odprtih z opravo, ki je zneiena z vseh kotov. Ne-j»teri so si že čednejie uredili Cvetličarne z nežnimi krizantemami, trgo-.▼ine * kožuhovino, kjer pat zagleda dnevno luč prodana renovirana lastni-buržuaaijh. V največ oknih se vidijo ure in blago za potrebe električne razsvetljave. Največ jih je določenih za živila, ter se smejo pečati poleg Bčle uradne razdelitve tudi s trgovino, obi se vse, surovo maslo, kava, meso, klobase, ribe, sadje, pecivo, ki se kakor cigarete tudi na drobno prodaje po ulicah. Na čuden način prihaja v »•katerih trgovinah na spregled tudi iampanjec in fina vina, očividno ostan* Povojnega časa. Največ se proda krompirja, katerega prinašajo kmetje v vrečah v mesto, Nisem mogel zvedeti vseh cen. V neki kavarni *° ®i dali za 15.000 rubljev čašo ka-kao in dva kosa peciva, Marko sem •»menjal za 440 rubljev. Po tem se lahko presodi fantastika cen. Trgovci •o se na te razmere navadili. Kjer so »»vedene cene. se vidijo samo številke *» tisoče; številka 2 pomeni tedaj dva tisoč. Vlada dejansko ne izdaje več •»»njiih listin. Najnovejša uredba so pol« z enotami deset in dvajset tisoč, ki se odrezujejo. Promet po glavnih' ulicah je zadost-»o živahen. Uradni avtomobili, preče] dirjajo sem in tja, vmes iz-voščlti jn kaj spora(ii5no priropoče to? , e.kt.rična železnica. Vozovi so wki, kakršni morajo biti, če jih že osem e ni popravljala človeška roka. Ob-udovatt je disciplino občinstva, ki se voz, Na postajališčih čaka v dolgih s ah potrpežljivo na svoj prostor, ozovi so potem seveda napolnjeni do . njega kotička. Nasadi so zanemaril”. toda nikjer uničeni. Predvsem še Povsod stojijo spomeniki velikih car-._ • bamo Aleksandra III nj kneza rubeckoga ob Nikolajevem kolodvo-u so pokrili i deskami, najbrž zato, j £ so "»pravili estrade za govornike.' rugade cmblpmi carizma izginili in mesto krone in dvoglavega orla se vidi »R. S. F. S. R.« »ruske, socialistične, federalistične, sovjetske republike«. Kar se vidi z očmi, je površina. Toda je element za presojo. Ljudsko življenje je postalo pod materijelno silo trudno do smrti, a ni ugasnilo. V cerkvah, katerih popi morda čez dan delajo v državnih pisarnah, da dobijo sredstva za življenje, vlada vsa stara bogoslužna krasota. V Izakovi cerkvi, ki so jo sezidali pred sto leti kot nekako ortodoksno Petrova cerkev v Rimu, sem slišal stare čudovite a ca-pella-zbore ruskega cerkvenega petja, verniki so poljubljali zlate ikone, delali so svoje majestetične križe, kakršnih niti Romani ne napravijo. Tudi tukaj je še tok, ki se steka v celotno življenje naroda, kateremu sta pripravila vojska in revolucija najogromnejšo usodo. pii Italijanske oblasti priznavajo od-ikodnino le onim, ki so rojeni in prj-stojni v ozemlje pripadajoče danes Italiji in tam stalno bivajo ter onim, ka terl sicer nimajo vseh teh pogojev, ki pa so sl pridobili državljanstvo Italije v zadnjem času potom opcije. Primorcem, vojnim oškodovancem, ki so s opcijo za jugoslovensko državljanstvo izgubili domovno pravico v zasedenem ozemlju, Italija pravice do vojne od škodnine ne priznava. Na to opozarjamo vse prizadete, katerim svetujemo, da dobro premislijo vse posledice optlranja, zlasti Izgubo pravice do vojne odškodnine napram Italiji. Vprašanje vojne odškodnine za osebe, ki so naši državljani najsibo vsled opozicije ali drugače, do danes še ni urejeno in opozarjamo vse prizadete, da si ne delajo nepotrebnih Iluzij in potov, da ne bodo razočarani. Edina možnost priboriti sl vsaj nekaj odškodnine, je, da se vsi ti vojni oškodovanci Iz Primorja organizirajo in potom organizacije izvrše potrebne korake pri oblastih ln si na ta način priborijo pomoč države. Pri tem moramo pripomniti, da opcijski rok za jugoslovansko državljanstvo še ni potekel, in da se sprejemajo tudi opcijske vloge za Italijansko državljanstvo še vedno. Vojne oškodovance, ki niso optlrall, opozarjamo, da zahtevajo prošnje ln pota za cenitev, za dosego predujema in dr. precej časa in da se da vse to težko izvesti potom pooblaščencev, vsled česar je najbolje, da prizadeti osebno izvrši vse te korake. Ako že koga pooblastijo, morajo dati svoja od sodišč poverjena pooblastila posredovanjem okrožnega odnosno deželnega sodišča nadpoveriti od višjedeželnega sodišča v Ljubljani ln od Italijanskega konzulata v Zagrebu, kar najbolje, da storijo potom osebnega posredovanja, ker sicer predolgo traja ln zamude rok za vložitev odškodninske prošnje, ki poteče v Italiji 31. oktobra t. 1. Avgust Jenko In Ivan Endllcher. Poziv naši lavnoitl. Jugoslovansko revoiucijonarno gibanje srednješolske ln akademske omla-dlre v zadnjih predvojnih letih ni pozabljeno In ne bo nikdar. Kdo se več ne spominja entuzlazma mladih fantov, zn ožnih vsakega še tako nepremišljenega dejanja, zloglasnega lista »Preporoda«, M Je nosil rekord v konti .Racijah. trošure »Klic od Gospe Svete«, ki Jo Je državno pravdrrištvo zaplenilo radi razžaljenja veličanstva, Ščuvanja k uporu in veleizdaje? Ali Je pozabljen 18. marec 1914. leta, ko Je celokupno dijaštvo v Ljubljani proglasilo stavko in odšlo mesto v šolo k maši v frančiškansko cerkev, zastraženo od kordona državne policije, da proslavi 400 letnico vstoličenja koroških vojvod? In če so komu zabrisali te spomine veliki vojni dogodki, zatemniti mu še niso mogli preganjanja jugoslovanske omladine in velikega procesa o božiču I. 1914, ko je 32 dijakov, srednješolcev in akademikov, zasedlo številne zatožne klopi sodne dvorane v justičnl palači., Iz te vrveče množice mladih sil pa se vzdigujeta pred nami kakor dva svetilnika sredi burnega avstro-ogrskega morja: duševni vodja vsega omladin-skega gibanja nadarjeni Avgust Jenko ln vedno vzpodbujajoči, fanatični agitator jugoslovanskega političnega ujedinjenja Ivan Endlicher, Oba že hrani dolgo vrsto let mati-zemlja. Svetila sta v viharju in padla, naši čolniči pa so našli ob njihovem svitu v domače pristanišče, zaželjeni cilj današnje jugoslovanske državne tvorbe. Avgust Jenko je ubežal takoj po atentatu v Srbijo, zamenjal je pero, ki je pisalo tako gorke in globoke misli o našem ujedinjenju, s četaško puško, z zadnjo družico v borbi za slavno Her-ceg-Bosno. Na domačo zemljo vzhodno-bosenskih planin je napisal s svojo srčno krvjo zadnjo in nevenljivo besedo: V življenju in v smrti ves Tvoj, draga domovina. Ivan Endlicher je ostal po procesu 32 tih študentov s svojim drugom dr. Janžetom Novakom, v Ječi. Odpeljali so jih v Gradec, kjer sta čakala razsodbe graškega nadsodišča. Vendar Ivanu Endlicherju ni bilo dano dočakati usodepolnega dneva, od katerega dalje bi mogel šteti dolga leta do svobode. Graškim sodnikom ni pustila usoda pri like maščevati se nad strto dušo Ivana Endlicherja. Običajni in najpogostejši gost vlažnih ječ — tuberkuloza Je končala dne 5. septembra I. 1915 njegovo življenje. Pokopan je na graškem pokopališču v posebnem grobu. NI preteklo dobro leto in dan, je odšla za njim tudi njegova strašno užaljena mati Njegovi tovariši smo se namenili prenesti blagopokojnlkove ostanke v domovino. V to svrho sta se organizirala dva spodaj podpisana odbora, katerih eden ima nalogo zbrati ves mate-rijal o takratnem Jugoslovanskem gibanju in izdati o tem posebno brošuro. Drugi odbor pa naj z nabiranjem prostovoljnih prispevkov ln s podporo vlade omogoči prenos kosti Ivana Endlicherja v domovino. Prevoz iz lužnega kolodvora na ljubljansko pokopališče naj bi se vršil dne 18. marca prihodnjega leta, na spominski dan stavke Jugoslovanske omladine. Po pogrebu pa bi se vršila v Narodnem domu svečanost v spomin Avgusta Jenka ln Ivana End licberja. Podpisana odbora se obračata radi fega na vse številne soudeležence takratnega gibanja, da jima pošljejo vse podatke lz let 1912, 1913 ln 1914. da Uh Je mogoče uvrstiti v brošuro, obenem pa prosita vso našo Javnost, da po možnosti vsaj z manjšimi prispevki omogoči počaščenje. Nabiralne pole bodo v kratkem izdane. Podpisan bo na njih veš odbor. Prispevke sprejemajo Iz prijaznosti tudi uredništva naših dnevnikov. Odbor za prenos kosti Iv. Endllclieiia: Evgen Lovšin, predsednik, Vladimir Kravos, tajnik, Anton Leskovec in Ante Gnidovec, blagajnika, Danilo Šaplja, Stane Rape, odbornikL Odbor za sestavo brošure: Viktor Zalar, Dr. Janže Novak, Oustav Omahen, Sodna ulica 2, kamor naj se pošilja podatke za brošuro. 1 ali Iznenadila je vest občinstvo, oso-bito dijaštvo, da se odpravi od ljubljanske visoke šole tehniška in medicinska fakulteta. — Umevno je. da so v tej zadevi nastopili naši akademiki. Sklicali so protestno skupščino, ki je zborovala včeraj dopoldne v zbornici ljubljanskega vseučilišča. Skupščino so posetili skoro vsi akademiki in številni interesenti in zastopniki vlade in merodajnih krogov. —• Po izvolitvi predsednika in deset zaupnikov vseh fakultet ie govoril kot prvi akademik tehnik Marolt v svrho stvarne orijen-tacije. Poudarjal je neumestnost tega sklepa, ki postavi na cesto za eno leto skoro 400 akademikov. Sedaj namreč se ti ljudje ne morejo več vpisati na kako drugo vseučilišče. Ne vemo še, kdo je zakrivil to nepravo, gotovo pa je, kot je poudarjal govornik, da niso krivci za to ukinje-nje v Beogradu, marveč v prestolici Slovenije v Ljubljani. — Ne ločite nas; ker se sami hočemo družiti v uje-dihjeni državi. — Ta naval zajeze v prvi vrsti akademiki sami, kajti od njih je odvisna šola. — Pomagal pa jim bo v njihovem boju celokupen slovenski narod, ki umeva ujedinjenost, umeva pa tudi zasluge svoje in zasluge junakov, ki so vznikli iz naših zibelk. Drugi je govoril medicinec Spora Josip, ki je osobito povdarjal nujno potrebo, da se zavrne to nasilje glede medicinske fakultete, obenem pa je prav umestno povdarjal, da se mora pri učeči se mladini zavračati vsako strankarstvo. — Sola in vzgoja naj bosta narodna in zahtevam primerna. — Razvnela se je končno ostra debata, pri čemer so posegali govorniki globoko v naše razvojne razmere. Filozof čebolski je poudarjal v svojem nagovoru, da moramo pred vsem čuvati naše šole, ker izrabljajo naši prekmejni sosedi naše kulturne neprilike v to, da vabijo našo mladino v svoje šole. Poudarjal je, da se to, kar grozi tehniški in medicinski fakulteti lahko pripeti tudi ostalima fakultetama in na ta način lahko zgubi Ljubljana univerzo. — Kbnčno je bila po živahni debati sprejeta resolucija, katero priobčimo dobesedno v eni prihodnjih številk in ki stremi v bistvu za tem, da naše ministrstvo revidira ta sklep, ki nosi znake neustavnosti, in nas ponižuje ne samo doma, marveč tudi preko mej naše države. — Po skupščini so odšli akademiki v dostojni povorki pred pokrajinsko vlado. — Deputacija je izročila pokrajinskemu namestniku od skupščine sprejeto resolucijo. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je deputaciji zagotovil, da bo vsestransko podpiral težnje ljubljanskih akademikov ii. varoval njihove pravice. — Upamo, da bo imel ta nastop naših akademikov, ki delajo v smislu z narodom gotov uspeh, ki se je zagotovil že tudi od merodajne oblasti. Mi »i tt Is. M« Kar je bilo pred vojno nemogoče, je gor iško dijaštvo sedaj Izvršilo, Zbralo se je k dvadnevnem Prosvetnemu tečaju 16. in 17. sept. v Gorici in razpravljalo je z resno zbranostjo stavljena si vprašanja. Od vseh strani so se v zadnjih dveh letih slišali glasovi, da Je goriško dijaštvo zapustilo pota idealnih stremljenj in javnega dela za narod. Toda s prosvetnim tečajem je naša omladina pokazala, da ni samo dosegla predvojne višine, nego, da je docela spremenila v boljšo smer svoje delovanje. Prebila-je okvir izključno tajnega delovanja v društvu ter hoče ustvariti primorsko dijaško gibanje z določenim programom. Ko so se v poznem poletju zbrali goriški akademiki in pomladili »Adrijo«, tedaj je nastalo vprašanje, kako delovati. Na občnem zboru v juliju so se lzgladlla nekatera verskokulturna in socialna nesoglasja. Določil se je okvir, v katerem bi moglo dijaštvo vseh struj složno delovati, v kolikor mu je delo za jugoslovanski rod na Primorskem vrhovni smoter. Uvidelo se je, da preti primorskim Jugoslovenom največji udarec, ako njegova mladina izgubi zvezo s cilji lastnega naroda. Da se temu izognemo, moramo organizirati jugoslovensko dijaštvo ‘srednjih in visokih šol na Primorskem in ga prešiniti z ljubeznijo lastnega udejstvovanja v narodu. Tako dijaško gibanje bo najboljši odporni val raznarodovalnim nakanam tujčga učiteljstva. Prvi temelj združitvMn programu prim. dijaštva Je postavil prosvetni tečaj 16. in 17. sept. 1.1. v Gorici. Trud, ki Je bil žrtvovan v ta namen, ni bil zaman. Tečaj Je uspel sijajno. Predavanjem, ki so bila miselno globoka, so prisostvovali tudi številni poslanci iz Trsta in Idrije, učitelji in goriški srednješolci. Številno zastopani so bili tudi domači akademiki Stud. Jur. Josip Pavlin, predsednik »Adrije«, je v pozdravnem govoru opisal dosedanje dvomesečno delovanje ln cilje, katere si je postavilo s tečajem. S takimi zbori se bo primorsko dijaštvo spoznavalo, združevalo in se bo pripravilo, za poznejše Javno delovanje. Predavanje st. fll. Rada Bednaflka o socializmu se je odlikovalo z jezikovno in vsebinsko dovršenostjo. Birsa, ki Je pohvalil teoretični interes, ki ga dijaštvo kaže za socializem Vendar je enostavni prenos kriz in teorij, ki se javljajo pri velikih narodih, na naše domače razmere apriorističen in zato brez večje aktualnosti in vrednosti. Pravi, da bi morali n. pr. primorski Jugosioveni vedeti in govoriti o tisti socialni in ekonomski krizi, ki dejansko v našem narodu obstoja. Proučavatl bi morali socialno sestavnost naše vasi in našega trga. Ugotoviti statistično obseg Izkoriščevanja v domačem veleposestvu in v industrijah v mestih. Poiskati statistično vzroke gospodarskega propada našega kmetijstva. Na tako realno, izkustveno bazo se bo moralo postaviti načrte za povzdigo kmetijske produkcije, za odpravo kolonstva itd. Na ta način moremo ugotoviti, kaj Je pri nas socialno bolehnega. Tem realnim krizam bi se morali naši akademiki posvetiti. Zadružnlški gospodarski red Je edini pozitivni izhod Iz gospodarstva sedanjosti. Dvignil bo konzum in produkcijo, kar je cilj In zdravilo. Takega gospodarskega reda pa ni mogoče vstvariti z dekreti in tudi ne z državami. On mora vzrasti iz socialne delavnosti ljudstev samih. Socialistična kritika kapitalizma je nepopolna. Ni še dokazala, da bo socialna kriza kapitalizma in industrijalizma z odpravo zasebne lastnine izginila. Odstotek, ki ga zasebni kapitalist porabi za lastno gospodarstvo, je nemoralen, ali vendar je minimalen v primeri s kapital!, ki ga ljudstva razsipajo n. pr. v alkoholu in nikotinu. V soboto popoldne se je tečaj nadaljeval s predavanjem prof. Birse o ideji naroda. Narodno vprašanje je za primorske Jugoslovane najbolj pereče in izredno zanimivo. Primorski narod je namreč prišel v območje stare in bogate italijanske kulture in bo moral proti njej braniti nadredno vrednost lastnih kulturnih ciljev na temelju jugo-slovenske narodnosti. Zgodovina narodov je razdeljena na dva dela. V prvi dobi je narod in narodnost učinek zgodovinskih in socioloških sil. V drugi dobi nastaje v narodu narodnostno čustvo kot akcijska energija novega življenja in preporoda. V duševnost narodov plane nekaka epidemična zavest narodnosti in postane izvoz in izhodišče kulturnega vstajenja. Nacionalizem je v tem oziru svetovnozgodovinski pojav kot n. pr. renesančno življen-sko čustvovanje ali revolucionarna duševnost narodov po svetovni vojni, ali Stran 3. verski pokreti. V takih razpoloženjih se narodi dvigajo z velikimi etičnimi pogoni. Vidijo v ideji naroda zapopadeno ideologijo celotnega tostranskega življenja. Narodnostna misel postane nosi-telj življenskih ciljev v telesu enega naroda. Seveda ti cilji ne smejo biti omejeni na telesno vzgojo, na veselice in na rodoljubarske frazeologije. V njej morajo nastopiti najplemenitejše ekonomske, politične m kulturne 'deje sodobnega človeštva. Nacionalnokulturna usmerjenost duševnega življenja narodov je neovrgljivo dejstvo svetovne zgodovine. Notranjost človeškega bitja se ne more formulirati brez prehoda skozi nacionalno življenje. Kultura, ki ne bi bila stvorjena iz enotnega sistema jezikovnih doživljajev, je nonsens. Nacionalna misel druži ljudstva enega jezika na delo za enotne cilje javnega, gospodarskega, socijalnega in duhovnega življenja. Apoteozo dela za narod so podali ruski modroslovci pripisujoč slovanskim narodom mesijansko poslanstvo za človeštvo bodočih stoletij. V slovanskih narodih je neizmerno bogastva, mladosti, zdravja in moraličnc energije krščanstva. Pri debati so sodelovali zlasti učitelj Drekonja, Grahli in drugi. Učitelj Dre-conja je izrazil dvome, da bi ideja naroda bila vrhovnega značaja. Misli, da je nad narodi človeštvo. V tem pomenu razumeva knjige sodobnega kulturo-slovca F. W. Foersterja. Predavatelj mu je odvrnil, da se človečanske ideje morejo realizirati le v narodih. Samo ti tvorijo realno bivajoča akcijska polja za najgloblje sanje človeškega duha. Take misli se imenujejo človeštvo. Napram komunizmu je debata ugotovila, da Je kvečjemu ekonomski, politično upravni in državni ideal. Ostanejo še ideali duševnega, moralnega, religioznega življenja. Politična praksa komunizma hoče na Primorskem udušitl Interes za kulturne dobrine nacionalnega življenja. V najboljšem slučaju pa A komunizem zavladal, ko bi Primorci bili že davno raznarodenl. Sedanja realnost je proti komunizmu. Ako čakamo na komunistično gospodarstvo brez odpornosti in skrbi za lastni jezik, tedaj narodno propademo, predno doživimo narodno svobodo, ki lo komunizem dbeta. Tak je zaključek časovne kalkulacije. V soboto popoldne je čltal stud. jur Josip Pavlin svoja bistra razmišljanja o Javnem delovanju dijaštva. Očrtal je zgodovino dijaških gibanj in raznovrstne dijaške programe. Nato je prešel k sodobnim nalogam primorskega dila-štva Primorska omladina se mora organizirati v sklenjeno enoto, da se bo medsebojno pospeševala ter da bo kot jako telo mogla nastopati v javnosti. Ako uspemo postaviti temelje in spraviti v tek zvezo in gibanje vsega srednje- in visokošolskega dijaštva na Pri-tnorskem, z dijaškimi zbori, z krožki na zavodih, s predavanji, z revijo in publikacijami, tedaj ustvarimo v omladinl neusahljivo semenišče ljubezni in dela za narod. Le na ta način zamoremo v narodno Intelektualnem naraščaju vzbuditi ustvarjajoče energije. Debata je bila izredno zanimiva in pomembna. Prof. Birsa želi, da bi se čimpreje začela izdajati revija primorskega dijaštva, če drugače ni mogoče, kvartalno ali semestralno. V njej naj si visokošolci popisujejo izkustva in vtise, ki jih prejemajo na Šolah in v velikih kulturnih centrih v Rimu, Milami, na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tako se bodo teoretično pripravljali na prosvetna predavanja, s katerimi bodo morali čimprej med narod. Predavanje stud. phil. Nemca »Kaj Je življenje« je bilo bolj filozofičuo zapopadeno. Po naštevanju različnih filozo-fičnih nazorov je prišel do sklepa, da je življenje posameznika brez smisla, ako ni urejeno tako, da se čuti odgovorno napram eni, nadnaravni sili. Vseeno !e, kako imenujemo to silo, ali Bog, ali Jehova ali Buda. Verstva so med sabc ekvivalentna. Kajti bilo bi nemoralično, ako bi se budist nc mogel zveličati v krščanskem smislu ali kristjan v budi-stovskem. Ker je bilo Še na dnevner redu predavanje stud. art. Crga. se > debata o teh abstraktnih in težkih vpra šanjih opustila. Mladi inpulzivni stud. a'rt. Čargo je v nadurnem govoru s sugestivno vernostjo prikazal impresionistični svet. Groharjev in Jakopičev. Udeležence »Prosvetnega tečaja« je očaral s pre-lestjo delovanja za narod in njegovo veličino, katera je bila utelešena v dciiiy in življenju navedenih slovenskih upodabljajočih umetnikov. Sledeča debata je razčistila pojem impresionizma. S tem je bil program prvega zbora goriške omladine izčrpan. Prisotna g. Doktorič in g. dr. Bitežnik sta v vznešenih besedah izrazila udeležencem priznanje za mlado življenje ln hotenje, ki se Je pred njihovimi očmi porodilo z novimi in- neomade-ževanimi Ideali Predsednik je zaključil prosvetni tečaj, zahvaljujoč se vsem, ki*so sodelovali in pripomogli, da se Je zbor tako vzorno obnesel in izrekel živo vero, da bodo semena prosvetnega tečaja skoro .vzklila. (Po »Edinosti«-) tStran 4. feCBU-i"- Gospodarstvo. M - Min Hm Naše časopisje Ima skoraj redno Fubriko, ki se bavi le s kalamitetami ha naših železnicah. Skoraj ga ni dneva, da ne bi ta ali oni žigosal razmere, ki vladajo na naših občilih. In po vsej pravici 1 Z britkim srcem se spominja lepih časov, ko si brez vsake skrbi opoldne sedel na brzovlak, svest si, da boš zvečer na Dunaju, da boš tam našel dobro večerjo in še udobnejšo sobo, da se boš naspal, drugi dan pa opravil svoj posel, ki te je privedel na Dunaj. Zvečer se boš lepo vsedel na vlak, se boš med vožnjo kolikor toliko naspal in zjutraj pravočasno zopet povrnil v Ljubljano. Ni ti bilo treba potnih listov in drugih takih ropotij, ni tl bilo treba zgubljati časa za stvari, ki so danes naravnost problem. Ali pa si izračunil, da ti gre še teden dopusta. Pa si sedel zjutraj na vlak v Ljubljani, čez dobre tri ure /Si se lahko kopal v morju, potem pa svež in prerojen stopil na ladjo, ki te je v dobrem pol dnevu prepeljala za male krajcarje iz Trsta v Dalmacijo. Odpočil sl se malo, občudoval krasote naše obale in se seznanil z našimi brati, pa si jo ubral preko Bosne in Hrvatske in bil komaj v enem dnevu zopet doma. Da, da, to so bili zlati časi! In danes? Oroza te popade, če pomisliš, da moraš v našo prestolnico v Beograd, da boš na kolodvoru odštel dobršen del svojih mesečnih dohodkov, da se boš skoraj en dan ali pa še več Vical po vagonih ln potem pol mrtev od neznosne vožnje iskal za žive in mrtve skromno posteljo v Beogradu, da bi položil vanjo svoje razbolele kosti in še trudnejšo glavo. Ali pa moraš Iti na komisijo, na deželo, daleč proč od vsake železnice. Lasje se ti ježe, če pomisliš na ceste, polne jarkov in drugih ne baš prijetnih ovir. 2e vnaprej imaš občutek, da so ti vse kosti zrah-lane. Kako temu zlu odpomoči? Da se morajo železnice in ceste popraviti, o tem ni dvoma. Da je treba popraviti vagone in lokomotive in druge take stvari, pa tudi ladje, zlasti na naših rekah in nakupiti nova vozila, leži «na dlani. Toda kje vzeti denar? Z večnim povišanjem tarifov in pristojbin prvič ne bomo prišli daleč, drugič pa skupiček iz prevoznine zadošča komaj za plače nastavljenega osobja in za najnujnejša popravila. Iz teh dohodkov se kaj velikopoteznega ne da napraviti. Vladi ne preostaja drugega, kot seči po posojilu, da izvede svoj že izdelani načrt reor-ganiziranja naših železnic. Temu namenu služi 7 odstotno investicijsko posojilo, ki ga je finančni minister razpisal 1. septembra in za katerega je rok potekel že z zadnjim preteklega meseca. Finančni minister je razpisal posojilo z znesku 500 milijonov dinarjev. Ker so se Iz raznih krogov prebivalstva izražale želje, naj bi se podpisovanje podaljšalo, je vlada določila končni rok za subskripcijo do 15. oktobra, da na ta način da narodu priliko, da se še živahneje udeležuje podpisovanja tega investicijskega posojila, od katerega bo imelo največje koristi prebivalstvo samo, ker se porabi Izključno le za zboljšanje našega prometa,' da vožnja po železnicah ne bo več muka In da se ljudje ne bodo več bali iti na komisije po naših cestah. 4- Nova banka v Zeleniki. Ministrstvo trgovine in industri je je dalo dovoljenje za ustanovitev »Srbske cen tralne banke d. d. s sedežem v Zeleniki« (Dalmacija). Delniška glavnica bo znašala i milijon dinarjev z delnicami po loo dinarjev, a po zaključku glavne skupščine se glavnica lahko poviša na 2 milijona dinarjev. -f- Stekleni denar. Znano je, da imajo v Nemčiji že dalj časa v prometu drobni denar iz porcelana. Sedaj pa nameravajo uvesti v Češkoslovaški denarni drobiž iz stekla in sicer iz belega in rumenega stekla, z odtiski na obeh straneh. Drobiž te vrste bo zelo pripraven za — razbiti. -j- Varčevanje v čchoslovaškem budgetu. Vladni organi ponovno zahtevajo, da se mora uvesti v državni budget več varčnosti. Pri državnih železnicah je baje uslužbenih okoli 30.000 nepotrebnih uradnikov in če se zniža primankljaj javnih železnic od 800 milijonov kron na 400 milijonov. Dnevne vesti. »- jutrišnja številka »Jugoslavije« bo posvečena Koroški. Izpod peres najboljših poznavalcev koroškega vprašanja ln poteka priprav za nas tako žalostno zaključeni koroški plebiscit bomo objavili vzroke tega začasnega poraza in pa smernice, ki se Jih moramo držati v bodočnosti, da popravimo ta poraz. Opozarjamo na to številko vse naše čltatelje ln Jih prosimo, da opozore nanlo vse svoje prijatelje In znance, Vsakdo, ki mu Je Koroška pri srcu, naj gotovo prečita jutrišnjo številko »Jugoslavije«! — Narodno - socljalna Zveza, podružnica Kamnik priredi danes, v nedeljo ob 10. url dopoldan Javen shod v gostilni »Le-vlčnik« na Grabnu. Dnevni red: 1. Delavstvo in organizacija, 2. Koroška In Primorje. Popoldne Istega dne se vrši ob 4. url shod za delavstvo v gostilni pri »Škofiču« na Duplici. — V pojasnilo k razglasu pokrajinske oprave, oddelek za notranje zadeve z dne 14. septembra 1 L štev. 9487/IV glede odstranitve žičnih ovir na prejšnji Jugolovan-skl - talljanski meji, priobčenem v Uiadnem listu št. 114, stran 582, se daje na znanje, da sme posestnik bodičaste ilce, ki Jo odstrani, tudi obdržati In da nadzira občina odstranitev žice le v onih slučajih, kjer bi bila nevarnost za osebe ali Imetje ali promet V to pa je občina po občinskem zakonu •tak obvezana. — Demokratska strahovlada. Prolesor Pirnat v Celju se je na nekem shodu Izrazil, da Jugoslovanska demokratska stranka kvari mladino. Zaradi tega Je bil profesor kazensko prestavljen v Kočevje. “Zakon o Izvozu ln izvoznih carinah Je obelodanjen v Uradnem listu št. 122. — O pridobitvi |p Izgubi državljanstva z opcijo In prošnjo. Tozadevno uredbo osrednje vlade prinaša Uradni list it. 122. — Za zgradbo poslopja za inšpektorat državnih železnic v Ljubljani Je razpisana javna pismena licitacijska obravnava. Podrobnosti so razvidne v Uradnem listu št 122. — Pravilnik o ustanovitvi kmetijskih nadzornistev pri okrajnih glavarstvih v Sloveniji Je izšel v Uradnem listu št. 122. — Železnica Murska Sobota — LJuto-tner — Ormož. V ministrskem svetu Je zahteval minister dr. Kukovec, naj se takoj lazpiše konkurz za gradnjo imenovane proge. Minister saobračaja Je obljubil, da bo pospešil pripravljalna dela in razpisal čim-preje konkurz, ker je kredit že zagotovljen v notranjem državnem posojilu. Za zgrad-njo železniškega mostu preko Mure Je dovoljen kredit 1 milijon kron. — Dopisna urada v Ljubljani In Zaman se odpravita. Ministrski svet Je sklenil, aa se zaradi potrebnega varčevanja ukineta ?°p'*naurada v Ljubljani in Zagrebu. Obe »«tltucljl preideta y proračun ministrstva zunanje zadeve. Zaradl vojnih posojil in vlog v bfvil toMu, “ °W D?ltnl hranilnici dobivamo ŽD«eh««i , a ne moremo vsakemu wSSrn22R?0?atL 0ede hranilnih vlog v udapešti hranilnicah na Dunaju in v v* se še vr*?,0h c,dla °dloC»®v. tem- voinlh In vninfs poga anJa- Obveznice predvojnih m vojnih poso 11 bi~*e avstro - oir-ske monarhije pa r-lrfu«. J krat le tiste, ki so -»loteča „ blvs! avstro" ogrski banki.-Le glede Vh otveii* je pred-lolltl prošnje generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu do 20. t. m Seveda e treba prošnje pravilno kolkovatl tudi za odgovor. , — Razsvetljava železniških' voz. — Na HM. a^JsmjMMUUJui .ttff&vska IR AhtV. niške komore za razsvetljavo železniških voz, Je odgovorilo ravnatellstvo drž. zel. v Zagrebu, da bodo v najkrajšem času vsi osebni vlaki dovolj razsvetljeni. — Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja, da radi nastalih zaprek Bala-ton D-vlak štev. 302 v soboto 8. oktobra ne bo dospel na Dunaj In da bo do nadaljnjega ustavljen tudi promet D-vlaka štev. 301. — Sedemdesetletnica maršala Ferd. Focha. Dne 2. oktobra Je minulo 70 let, odkar je bil v mestecu Turbes na Juž. francoskem blizu PlreneJ rojen slavni maršal Ferdinand Foch (Foš), k! Je bil v veliki meri osvoboditelj sveta germansko - madžarsko - bolgarsko - turškega terorja ln tako soustanovitelj svobodne Jugoslavije. Maršal Foch Je bil sin nekega Napoleonovega častnika ln Je bil v vojaški službi od 1. 1870. Bil Je po poklicu topničar, toda vsled Izredne pridnosti Je postal profesor na Vojni šoli In končno Je postal tudi ravnatelj te šole. Pozneje Je bil poveljnik raznih armadnih zborov. Izmed neštevllnlh'vojnih zaslug ki dlčljo Jubilanta, Je brezdvomno ta, da Je pri St. Goudu vrgel Nemce nazaj ter tako njihove naklepe za vedno uničil. Zato se sedemdesetletnice tega velikega moža spominjamo vsi Slovenci 2 največjo hvaležnostjo, želeč mu: »Se mnogo Srečnih let!« — »Slovenski Narod« Je postal filozof. Ob vsaki priliki se zaganja v Primorce, katere še danes ni prebavil vsled lanskega članka dr. Tavčarja. Svetujemo mu, da sl ohladi vročino take skrbi za neodrešeno primorsko domovino In njene tukajšnje pripadnike, ki morajo sami nase navezani, vprlzarjatl veselice, da si gmotno pomorejo. Le želite, pa vam poskrbimo s esejem o vašem moralnem varuštvu. — Avtomobllna prometna d. d. v Ljubljani, koje vabilo na subskripcijo njenih delnic priobčujemo med Inserati, bo dobila Se tekom tega meseca popolnoma nove avtobuse tvrdke Saurer, na kar se bo začelo Pravzaprav še le redno obratovanje. Le pod pritiskom želje na prometu intereslranih ob progi Celje — Ljubljana, stavila Je družba v promet stare vozove, ki pa — žal — hl- JJ® odgovarjajo zahtevam te dolge proge. N tedaj čudno, ako so tupatam neljubi defekti, ki pa bodo izostali, čim pridejo novi vozovi y promet. Ker Je promet z avtobusi dokaj dobtčkanosen, nudi nakup delnic dobro in sgurno obratovanje, vsled česar se delnice od Interesentov prav pridno podpisujejo. — Gasilno društvo na Dobravi priredi v nedeljo 9. t. m. popoldan veliko vrtno veselico v prostorih gostilničarja »Remica« s sporedom: Sprejem tujih društev, tombola, šaljiva pošta, petje In prosta zabava, pri kateri svlra domača godba. Vstopnina 1 dinar. Ker se bo čisti dobiček porabil za nabavo gasilnega orodja, podpirajmo tudi to v sedanjih časih tako potrebno društvo, ker so požari na dnevnem redu. Zato v nedeljo na Dobravo. Na svidenje) — Postajališče Dobova pri Bežlcah se Je otvorllo s 1. oktobrom tudi za promet z brzovoznim blagom v množinah pod 5000 kg za tovorni list. Pošiljke, za katerih natovarjanje Je treba posebnih priprav, so izključene. — Včeraj se Je poročil v ŠkofJIlokl gospod Viljem Zlpser, trgovec iz Kranja, z go-soodlčno Niko Sadarjevo iz Skofjeloke. — Čestitamo! — Štedlmo. Ministrstvo za prosveto Je pozvalo strokovnjake in izvedence iz vseh pokrajin naše kraljevine, da se izjavijo glede zatvoritve nekaterih srednjih šol. — Rok za prijave Italijanskih terjatev napram AvstrUl J« podaljšan do 31. de- I — Prosim dotlčnika, ki je našel pismo naslovljeno na T. G. b. s, da ga naslovljenki osebno Izroči. Eventuelni stroški se povrnejo. aaMMmaMaMnaMHnHnnM Manifestacija akademikov ob priliki obletnice koroškega plebiscita Je danes v nedeljo 9. t v., ob 10. uri predpoldne v »Mestnem domu«. Pri« ditel Ljubljana. ™ Potrditev ljubljanskega župana. Ker V zakonitem roku 8 dni ni bila vložena nobena pritožba proti izvolitvi g. dr. Periča za ljubljanskega župana, Je pokrajinska uprava odposlala notranjemu ministru predlog za njegovo potrditev. «=p Akademikom! Pozivamo vse tovariše, ki reflektirajo na Akademski dom (prejšnji hotel Triglav), da vlože tozadevne prošnje najkasneje do incl. 11. t. m. Prošnje Je vlagati centralnemu odboru podp. društva jug. akademikov na predpisanih formularjih, ki se dobe v tajništvu podpornega društva jug. akademikov v Ljubljani (v prostorih akad. menze v Marljanlšču). Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. = Delavska zbornica v Ljubljani. Organizacija delavcev in zasebnih nameščencev v območju pokrajinske uprave za Slovenijo morajo predložiti oddelku za socijal-no skrbstvo do 15. t. m. seznam kandidatov za začasno delavsko zbornico, katere naloga Je sestaviti statut za definitivno delavsko zbornico. Da bodo zastopane vse strokovne skupine, ki pridejo pri zbornici vpo-štev, se izvolijo kandidati na občnih zborih posameznih strokovnih skupin, ali če bi se to Iz važnih razlogov ne moglo zgoditi, določi kandidate odbor strokovne skupine v pravilno sklicani in sklepčni seji. Tako bodo zastopane pri sklepanju o zborničnem statutu vse panoge delavcev kakor tudi zasebnih nameščencev. «= Osebna vest. Bivš! komisar obmejne policije v Cerknici g. Jos. Hudina Je sprejet v službovanje pri finančni delegaciji v Ljubljani. = Vsi tjubljanski hišni posestniki se poživljajo, da do 30. novembra 1921 vložijo pri davčni administraciji po predpisani tiskovini tzkaz vseh v hiši stanujočih oseb, urejen po stanovanjskih, oziroma poslovnih lokalih. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki Je nabit na mestni deski. =* Dobava 60 vagonov krušne pšenične moke. Komanda Dravske divizijske oblšsti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši 20. oktobra t. 1. ob 11. url dopoldne pri lntendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga pismena ofertalna licitacija glede 600 tisoč kg krušne pšenične moke (80 odstotkov). Pogoji za to dobavo so na razpolago pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. = Stranke, ki prihajajo v stanovanjskih zadevah k pokrajinski upravi se opozarjajo, da naj se obrnejo direktno na stanovanjski urad, oz. na stanovanjsko komisijo, G. pokrajinski namestnik v stanovanjskih stvareh ne more spreleti nikogar, ker se s tem samo po nepotrebnem trati čas. =«» Poročil se Je včeral g. Vladko Pela n, odbornik ln član nevskega zbora Glasbene Matice, član pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona« z gdč. Qusto Bohi n J č e v o iz znane narodne rodbine Bo-hlnjčeve. Pevska' zbora »Glasbene Matice« In »Ljubljanskega Zvona« sta mlademu paru na predvečer poroke priredila podoknico. Novoporočencema Iskreno čestitamo! Kjer ni tožnika — ni sodnika. V sodno dvorano stopita dve ženski, obe precej prepirljivi, vendar ne hudobno škodoželjni. Sodnik, znan po svoji klasični mirnosti In prostosti ponudi strankam poravnavo. Vpraša tožnico, če zahteva, da bi bila to-ženka kaznovana. — Ona odgovori: Ja, tisto ravno ne, samo mir hočem. — Sodnik se oprosti, vzame klobuk In pravi: »Ja potem pa Jaz tu nimam več za govoriti. Kjer ni tožnika, ni sodnika. — In res Je sledila mirna poravnava. =» Sramota. V času, ko Italijani požigajo v Primorju naše domove In denarne zavode, se šopiri v prestolicl Slovenije, in sicer pod Trančo zavarovalna družba, katera se skriva pod nedolžnim Imenom »Jadranska zavarovalna družba« (Riunlone Adriatica di Sicurta Trleste). Ta zavarovalnica Ima uslužbene skoraj samo nemške uradnike In uradnice, tako da se človeku, kadar stopi v pisarniške prostore omenjene družbe, zdi, da je kje na Dunaju ali v Berlinu. Pred nedavnim časom Je baje neka nemška uradnica nahrulila slovensko uradnico samo zato, ker sl Je upala spregovoriti v pisarni v materinem jeziku, z besedami: »Hler wird deutsch gesprochen!« — Jugoslovani! V naši državi Imamo mnogo domačih zavarovalnic, zato ne podpirajte tlačitelje naših primorskih bratov. Napovejte bojkot tej italijansko-judovski družbi. =«* Strogi ukor. Delavec S. K. iz ljubljanske okolice ima precej hudo ln Jezično ženo. Prepirata se že 4 leta In končno Je prišlo tako daleč, da sta se odločila za sporazumni razstanek. Pospravljala Je žena svoje stvari in ko Je hotela vzeti nekaj živil. katere Je kupil mož, sta se sprla. — Zena mu Je priznala, da Je to njegovo, vendar pa ni privoščila kljub temu možu, marveč je vrgla draga Jedila v svinjsko korito. — Pretrgala se Je nit potrpežljivosti in pograbil je mož toporišče sekire ln udaril ženo 3 krat po nogah... Zena ga Je tožila. Ko sta zakonska izpovedala svoje težkoče sodniku, Jih Je sodnik vprašal, zakaj se sploh prepirata. Ona pravi: »On me ne mara in gleda za drugim.« On pa odvrne: »Ne maram nobene. Imam že tebe dovolj.« Sodnik: »AH odpustite možu, ker vas Je pretepel. -- Odgovori mesto nje mož: »Ne maram odpuščanja 1« S trdnim sklepom, da ne prideta pred sodišče več kot mož ln žena sta se ločila, žena brez moža, mož pa je dobil od sodnika strog ukor, t opominom, da bo drugič občutno kaznovan, če bo še tepel ženo. Na hodniku se je poslovil mož od žene in Jo zagotovil da je ne bo nikdar več udaril, *■» Tekma kozaške konjenice. V nedeljo, dne 9. okt. točno ob 2. url popoldne bo priredila konjenica kubanskih kozakov na igrišču »Ilirije« selo interesantno pri nas še neuprizorjeno Zgodovinsko bojno igro na konjih. Kozaki, ki so najboljši konjeniki sveta ln katerih urnost, hrabrost fn elasti-citeta Je priznana od vsega sveta, bodo proizvajali 20 točk najvratolomnejših vojaških produkcij na Izučenih navadnih domačih konjih, ki so Jih sami dresirali tekom 14 dni. Kozaki pozivajo tem potom vse kavalerlste, konjenike vseh držav, artiste in cirkuške Jahače na tekmo in plačajo onemu, ki bi vse HMm tandai km oai takoj 100QQ kron. 'w- Cene mestom: Sedeži 10 din., stojišča 5 din., dijaki 3 din., otroci 1 din. — Cenjeno občinstvo se prosi, da si nabavi vstopnice že v predprodaji, ker se je že ponovno dogodilo, da se pri blagajni igrišča ni moglo dovolj brzo izdajati vstopnic in je vsled tega občinstvo zamudilo več točk interesantnega sporeda. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. V slučaju neugodnega vremena se bo vršila vojna igra prihodnji dan. — Prvikrat in poslednjikrat! Maribor. Veliko razumevanje in zanimanje za pomen »Jugoslovenske Matice« se kaže na dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici Učenke tega zavoda so začele pridno nabirati rabljene poštne znamke, pa tudi denarne prispevke. Rodoljubno ravnanje učenk tega zavoda naj bi služilo kot zgled tudi drugim tukajšnjim šolam. Usmiljenim srcem. Bivši plačilni natakar kavarne »Balkan« v Trstu leži težko bolan v mariborski bolnici. Ker Je tudi njegova žena bolna, se nahaja njihova družina (dve hčerki v starosti od 9 do 10 let) v veliki bedi. Da se slednji dve vsaj začasno preživita, se obračata roditelja do usmiljenih src,, da jim pomorejo in po možnosti prevzamejo za nekaj časa v oskrbo vsaj eno ali drugo od obeh hčerk. Mestno dečko zavetišče v Mariboru Je podržavljeno in se Je združilo z državno krajevno zaščito dece In mladine v Mariboru. Osobje zavoda plačuje država, vzdr-žavanje zavoda pa se vrši z državno podporo ter podporami mestne občine in privatnih prispevkov. Odpovedan koncert. Vsled premajhnega zanimanja od strani občinstva Je bil na 10. L m. določeni koncert Zlatka Balokoviča odpovedan. Plin Iz ostrovskega premoga Je začela proizvajati mariborska plinarna. Isti zavod proizvaja odslej tudi koks po 4 krone kilogram. Prvenstvena tekma med M. A. K. in »Mariborom«. V nedeljo ob pol 4. uri popoldne se vrši med mariborskim M. A. K. in »Mariborom« prvenstvena tekma. Ta tekma odločuje o jesenskem prvenstvu sezone 1920/21. »Mariboru« je prvenstvo zajamčeno le, ako zmaga, ako bi pa igra ne bila odločena, se pripozna prvenstvo M. A. K. Celle. Ljudsko vseučilišče v Celju. Ker bo v pondeljek 10. -okt. g. dr. Schwab zadržan, predava mesto njega g. vladni svetnik Em. Lilek o »francoski revoluciji« (nadaljevanje prvega predavanja.). Mestno gledališče v Celju. V četrtek zvečer Je ob razprodanem gledališču vprl-zorllo Dramatično društvo pravljično tride-jansko komedijo »Androklus In lev«. Scenerija za to predstavo je bila popolnoma nova. Igralo se Je srednje dobro in je bilo opažati, da nekateri igralci niso dobro anali svojih vlog. Ootovo se bo repriza vprlzorila boljše in. popolnejše. Na trgovski nadaljevalni šoli v Celja Je pričel reden pouk v četrtek 6. t. m, V šolskem letu 1921/22 se bo poučevalo v Istem času, kakor v preteklem šolskem letu, torej vsak torek In četrtek od 16. do 20. ure. — Gospodinjska Šola v Celju prične šolsko leto v soboto, dne 15. okt. Vpisovanje gojenk se vrši istega dne od 11. do IZ. ure v pisarni ravnateljstva meščanske šole. Seja občinskega sveta celjskega se vrši v pondeljek 10. t. m. ob 16. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so točke zadnje seje ter nekaj novih. V celjski mestni klavnici se Je zaklalo v tednu od 26. sept. do 2. okt.: 13 volov, 29 krav. 11 telic, 16 telet, I prašič in 2 bika. Ruski koncert Je danes v nedeljo pop. ob 3. url v veliki dvorani hotela »Union«. Nove občinske volitve se vršijo danes v nedeljo na Polzeli pri Celju, ker so bile prejšnje razveljavljene vsled nekih mahlna-cij klerikalne stranke. Nogomet. Danes v nedeljo ob 14. uri se vrš! nogometna tekma na »Glazij!« med celjsko »Svobodo« in mariborskim »Ra- pldom«. Barake na Spodnji Hudinji so ie skoro vse pospravil!. Ta navlaka naj bi sčasoma sploh vsa izginila, ki nas mnoge spominja žalostnih minulih vojnih časov, Smrtna kosa. V Vojniku pri Celju Je umrl tamošnjl župnik g. Jože Potovšek po daljši bolezni. Bil Je svoj čas kaplan v Marijini cerkvi v Celju. — V Petrovčah Je umrla posestnica gospa Ana Kuder v 60. letu starostL Sokolstvo. Sokol II naznanja v smislu obstoječih predpisov, da tablice za tombolo, ki zadenejo enega izmed dobitkov za ambe, terne, kvaterne ali činke, ne igrajo dalje, temveč se morajo zadržati v kontrolne svrhe. Toliko v pojasnilo. Sokol Moste pri Ljubljani vabi na vinsko trgatev, ki Jo priredi v nedeljo, dne 9. t. m. ob 15. uri y telovadnici na Selu. Zdravo! Šport in turistika. Nogomet. — Hašk : IUrila. Današnja nogometna tekma med Haškom (Hrv. akademskim sportskim klubom) ln Ilirijo Je najpomembnejša prireditev letoši 'e nogometne sezone. Hašk Je prvak Zagrebškega nogometnega podsaveza in r^irezentira najboljšo kvaliteto jugoslovanskega nogometa, Ilirija je prvak Slovenije. V dosedanjih tekmah med Haškom in Ilirijo Je zmagal skoro redno Hašk, le enkrat, leta 1913, je zmagala Ilirija 3 : 1 in enkrat, lani. Je bil rezultat neodločen 1 : 1. Hašk Je dokazal še nedavno svojo dobro formo z rezultati 3 : 2 proti Rudolfshilglu, enemu prvih dunajskih klubov In 3 : 3 proti Gradjanskemu, Ilirija beleži v zadnjem času rezultat 5:1 proti rezervi znanega dunajskega Rapida in 6 : 0 proti Sara). Amaterjem. Slednje Je porazil Hašk le 5 : 1. Kakšen bo današnji rezultat, se vnaprei ne da uganiti, Ilirija ne gre v boj nikakor brez ugodnih šans. Večjo rutinira-nost Haška izenači okolnost, da Igia Ilirija na lastnem prostoru. Na vsak način bo boi trd in zelo napel tekma pomeni za Ljubljano pravcato spOrtno senzacijo. — Igro bo vodil najboljši Jugoslovanski nogometni sodnik Plck Iz Zagreba. — Pričetek tekme ob 16. uri. Predprodaja vstopnic danes od 11. do pol 12. ure pri blagajnah na Igrišču Ilirije. Prvenstvene tekme. (Službena objavi LNP.) Z ozirom na tekmo Ilirija : Hašk se prv. tekma Ilirija : Primorje preloži na prihodnjo nedeljo 16. L m. — Vsled sporazumne želje Hermesa in Svobode se tudi prv« tekma teh dveh klubov preloži. — Prv. tekma Jadran : Svoboda, Moste se vrši namesto ob 16. url ie ob 14. url (prostor Sparte). — Slavila in rez. Svoboda, Moste Igrate kakor prvotno določeno ob 10. uri na prostoru Sparte. Člani S. K. Ilirija imajo h kozaški Jezdni produkciil prost vstop, ako se Izkažejo pri vhodu s klubovo. legitimacijo. Produkcija se prične ob 14. uri. Ptul. Neznan zlikovec Je ukradel fz stanovanja g. mesarja Pfeiferja iz zaprte omare znesek 3200 kron. Pri tatvini ga Je ravno zasačila 14 letna hčerka, katera Je od strahu po stopnicah zbežala, tat pa skozi okno na ulico. — V isti omari Je bilo še drugega denarja okoli 50 tisoč, pa ni utegnil vse natanko preiskati, ker Je bil prel prepoden. O tatu ni nobenega sledu. Ptuj. Dne 10. t m. bode Imel okrajni šolski svet sejo. Na dnevnem redu Je tudi popolnitev učiteljskega mesta pri Sv. Vidu niže Ptuja. Zato mesto Je prosil znani učitelj Hinko Klenovšek, zet Vinka Pernata, velikega nemčurja in gostilničarja pri Sv. Vidu. Kakor znano. Je Pernat v preiskavi radi tatvine v graščinskem gozdu In se mu Izroči obtožnica te dni. Hinko Klenovšek Je v preiskavi radi poneverienja Ja tatvine, ko Je bil kot nadporočnik v ptujski bolnici komandant. Ker Je gospod avstrofilec nadzornik Flerč dober prijatelj Pernata, pri katerem se Je že marslkaterlkrat tako napil, da ni mogel domov, da ga Je moral pustiti peljati Pernal ni dvomno, da ga bo priporočal. da se mu podeli to mesto. Tudi gospod Pirkmajer Je osebni prijatelj In zasebni gost bivšega konjskega hlapca Perna-' ta: tudi ta ga bo priporočal, saj mu mora Izkazati hvaležnost. Gospod Rozbaud. Kle-novšekov svak bo istotako deloval, da dobi mesto. Zato Javno apeliramo na druge člane okrajnega šolskega sveta, da ne glasu-jejo za Klenovška In se mora ponovno raz-pisati mesto. Zahtevamo, da se Klenovška takoj suspendira, ker mož, ki Je poneveril in kradel kot častnik, ne spada v šolo. Na trgu so začeli »Špeharji« že prodajati svinjsko meso in slanino. — Meso stane kg 38.40 K, slanina, skoraj sama koža, po 60 K. Slabe klobase. V Ptuju se izdelujejo menda najslabše klobase v celi Jugoslaviji. Klobase, ki bi morale Imeti svinjsko meso, so mešane z govejim, one, ki bi morale biti mešane, pa vsebujejo samo govedino ln toliko vode, da se kar pokvarijo In usušijo za 40 odstotkov. Zraven tega pa nesramno drage in Jako neokusnel Kje je oblast da »apravi rad? Moji IJubčkL živalske slike za naloj malčke. Risal A. Koželj. Izdala In založila A. H. ln O. F. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 32 K. Knjiga je namenjena našim malčkom, ki So niso prodrli v skrivnost čitanja. Do-zdaj smo večinoma segali po slikanicah tujega izvira; a tu imamo delo doma« čega umetnika-ilustratorja, ki je spretno izbral pestre prizore iz bitja in žitjo naših dvo- in četveronožcev. Koliko zanimivih zgodbic bo lahko mamico pripovedovala svojemu radovednem1* malčku ob teh ljubkih slikah: zdaj skrbni muci Jn razposajenih mačicah ali o zajčji pojedini v zelniku, zdaj O dobrotnici v hlevu, o kokošji rodbini na dvorišču, zdaj o zborovanju gosi na ribniku, o srečnem pastirju med drobnico itd, itd. Tako bo nežni otroški duši rastlo zanimanje in spoznavanje za Živali ln prirodo, ki mu bo poznej« V! življenju često prijetno razvedrilo Jq uteha. Oprema knjige je svojemu namenu primerna: na trdni lepenki oživlja menjava tona celostranske slika, Cena zaradi Izredno visokih stroSkov, ki jih dandanes zahteva izvedba Ilustriranih del, je nizka; zato bodi Učna In trpežna knjiga toplo priporočena vsem, ki ljubijo nežno mladino! I O sokolskih slavnostih, ki so se vršile v nedeljo s. okt. v Radovljici, smo Por°čali v kratkem poteku. Radovljiški' Sokol, v obče pa Sokolstvo sploh, je slavilo ta dan tri slavlja, in sicer odkritje spominske plošče junaškemu mučeniku, žrtvi starega avstrijskega nasilstva, najvemejšemu in naj-ponosnejšemu članu radovljiškega Sokola bratu Boštjanu OLIPU. Veličasten sprevod se je razvrstil proti skromni kmetski hiši kjer je rt* dila naša kmetska mati junaka, ki je žal prerano padel in vsejal svojo junaško kri po polju boja, da izrastejo is nje novi junaki: Pred hišo, ki je postala naše narodno znamenje, se je razvrstilo najodličnejše Sokolstva starešinstvo v senci sokolskih praporov ta lepe vrste sokolskih bratov in sestet ter naraščaja obojega spola. Ozadje je zavzelo številno občinstvo domačinov in odličnih gostov. Pred odcepom poti k hiši je stal slavolok z napisom; »Umrl sl, duh Tvoj pa ie živi!« Izpred še zagrnjene spominske plošče je nagovoril zbrane brat S p i C e t približno takole: Kaj nas je privedlo pred priprosto kmetsko hišo, pred hišo krito s slamnato streho. Preprosta j« hiša, preprost je naš narod, toda iz naroda ima narod kralja, in ta narod j« rodil junake in — mučenike. — In t* preprosta hiša nam je postala svetišče, v katerem se je rodil junak-milčenik naš brat Boštjan, ki je žrtvoval kri za naš narod in za njegovo svobodo. Tu imam njegovo pismo, katero je pisal 6 dni pred smrtjo in kjer pravi. Prišel je čas odločitve, ko je treba poginiH ali umreti ali pa se vrniti kot zmagovalec v domovino. 2ivela Svoboda! Živela Jugcslaviia.1 £44. štev. Jugoslavija- e. oktobra 192?. •To je pisal br. Boštjaa 14. 5. leta 1 t9l8- — Zdelo se nam je, da se je na Severu nekaj zganilo in prišlo je njegovo truplo k nam iz mučeniškega groba iz Muraua ravno ko smo kopali jarke 2a naš Sokolski dom. Njegov duh nas je opominjal: Gradite! In danes, ko slavimo obenem tudi dogradit-veno slavnost našega Sokolskega doma, nam kliče br. Boštjan iz zelenega hriba, kjer počiva, da delo še ni dovršeno, treba izpopolnitve, x delom, bojem in srcem naprej! — Avstrija nam je umorila toliko sinov na raznih poljih in to je tista Avstrija, ki si jo tele gotovi črni elementi še vedno na-uj. Naš Boštjan, njena žrtev, ni nič manj kot svetnik in njegov grob in 'dom nam nista nič manj kot onim Rim ali Lurd. — Postavljali so preje znamenja ob cestah in križpotih, da •mo se jim odkrivali in hlapčevsko klanjali — prav je, da si postavljamo mi znamenja, toda ne da se klanjamo, marveč da se mimoidoč zravnamo in Hvignemo ponosno glavo, ker to znamenje je znak naše krvi iz našega naroda. In ko gremo mimo, naj nas dviga narodna zavest, da zabičimo pogin vsem, ki razdirajo nas, našo državo in bodisi, da so v uniformah ali talarjih. *— Poglej br. Boštjan iz zelenega hriba — pokopališče — poglej rojstno hišico, ki nam je postala narodno svetišče, iz katerega si zrastel in postal naš narodni jugoslovanski mučenik. In (Tebi odkrivam na tem svetišču spomenik v časten spomin in bodrilo za boj za skupno nerazdružljivo državo. Govornik je odkril spomenik, zagrmeli so topiči in kot omen sta priplula iznad Ilovice dva ptiča Sokola in krožila nad hišo Olipovo, po domače »Srednekovo« kot v pozdrav. — Zaigrala je godba narodne himne in ginjeni navzoči so počastili mane našega mladega, zavednega junaka, mučenika. — Spominska plošča ima sledeči napis: V SPOMIN BRATU MUČENIKU — BOŠTJAN OLIP ROJEN V TEJ LE HIŠI 20/1 1892, USTRELJEN PO AVSTRIJSKIH KRV NIKIH 20/5 1918 V MURAU RADI UPORA. - VZIDALO 4/9 1921 »SOKOLSKO DRUŠTVO V RADOVLJICI«. — Nato j odkorakal veličasten sprevod k Sc’ skemu domu. O tvoril- »Sokolskega doma«. Na krasnem radovljiškem polju v •meri proti Lescam, nasproti »Doma gasilcev«, pri čemer se nehote sporni njamo odličnega borca za svobodno idejo in napredek mičnega gorenjske ga mesteca g. Robleka, ki je padel kot žrtev italijanskega nasilstva v Tr »tu ob priliki uničenja »Narodnega doma« v Trstu, pod ljubko »Oblo gotico« se je dvignila krasna sokolska trdnjava radovljiškega Sokola. — Lep j« >n še vedno lepši bo dom, ko bo dograjen in s časom še razširjen, kar je 2e v prvotni stavbi predvideno tako, da razširjenje ne bo motilo enotnosti stavb«. Pred domom pa se razprostira krasno letno vežbališče, raz balkon doma pa se odpira najkrasnejša panorama naših prelestnih gorenjskih veli kanov in planin. —. Na levo Ilovica z aaključnim Babjim zobom. — Bohinjsko sotesko, Triglav s svojimi junak *— in na desno Stol s svojim ličnim spremstvom. — Pogled, ki dviga za ve*t in neti ljubezen in občudovanje prekrasne domovine, — Sokolski dom radovljiški je otvoril brat dr, Mirko Triller, zavedni, požrtvovalni in nepozabni borec za napredno misel v stari, preje zakrknjeni Radovljici in prvoborec za sokolsko bratske misel in razvoj sokol stva. Govoril j« približno tole* Ce je Sokol r stiski ... pokliče wate na pomoč; če je potrt ... gre j»«d brate, kjer si išče tolažbe in moči “ 2® je vesel . . . njegovo veselje ni polno, it ga uliva sam. — Pozvali smo Vas, da bo veselje polno, pot vali •no vas, da vidite, da so postale sanje resnica. Vznikla je iz globin domovine in svobode ljubečih src želja in hrepenenje po domu svobode in »* teh želja in hrepenenj je vzrastla ponosna stavba. Izrasla je is jeklenega sokolskega »hočemo« ponosna in jaka trdnjava, ob kateri se bodo razbili vsi napadi sovražnikov in nai se zbirajo U pod krvavo rdečo zastavo politike umora ali pod črno zastavo noči in teme zahrbtnega farizejstva in izdajalskega brezdomovinstva. — Nato se je spomnil govornik raznih' zaslužnih °*eb* ki so osobito pripomogle z irt-delom in trudom do zgradbe te njave. —- Brat Dcmič v Radovljici, 1 se je dvignil iz nav-