Poitao ragna, _ Contp corrente Bom li i»»t». Posamezna Številka 31 cent. Izhaja vsc>k četrtek. Esce ogni giovedi) - Uredništvo in upravnišfvo v Gorici, Via C. Favetti 9. - Tiska Nerodna Tiskarna. - I/daj. in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom : 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. — .80, za trgovske reklame, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50 GORICA, četrtek dne 1. oktobra 1925 - GORIZIfl, giovedi li 1 ottobre 1925 To usddia .ie človeška, da se vse naprej ne ve. Kar si včeraj kdaj napravil, Biti fraimason moderno j Kdor združuje dve lastnosti, i Še sam sebi nasprotuje, bilo je, ne dolgo še, ta res mora biti ptič, poseduje bistvi dve, član treh plik in pa trikota, biti uslužen Bogu, vragu. še na cesto sebe meče. danes ti narobe gre. S včeraj pač. a danes ne. ' biti bogat — nemanič. I pluje, kaže si roge. Trgovci UBi^S^ vINarodnii Knjigarni v Gorici. Jaz sem besnel od veselja. Kadar bom šel k politikom na obisk, ponesem serum s seboj. Izvedel bom stvari, o katerih politiki niti sanjajo ne. Svet bo postal vsled te iz« najdbe ves narobe. Ravno tako bomo potem želeli laži, kot bi danes radi imeli resnico. Čuk na pal'ci. Gorica, dne 24. sept. Čuk na pal'ci je zadnje čase ves moker. Tako pada dež, da ga je po njegovem mnenju dovolj za najmanj devet let, če bi ga spravili v »reservoar«. Repa bo rada rastla. ob toliki mokroti tudi brez plesov v predpustu. Aha. ker smo že pri plesih. Izvedel sem, da so letos i z na? šli par novih Mesov. Tango in foksirot sta postala zelo ne« moderna, da nič več ne veljata. Zdaj so sj izmislili ples s tako čudnim imenom, da bodo morale imeti plesalke še noge popolnoma nove zanj. Uboge punce! Komaj se nauče enega plesa in mislijo, da bodo o pustu plesale, pa pride nov ples, da se je treba znova učiti. Čuk na pal'ci si tega ni izmislil, ampak se mu je sanjalo, da se je njegova teta mislila zlagati, da je brala v časopisih o tem, da bodo poslati v sled-njo vas poleg laškega učitelja še enega učitelja za ples. ki bo pa gotovo imel več uspeha in mnogo več poslušnih učencev, posebno pa učenk. Če bo to res — in Bog daj, v dobro naših punc — da bi bilo — tega Čuk ne more jam-čifi. Če hočete izvedeti resni« co, tedaj morate kupiti novo amefikansko iznajdbo, o kateri poročajo časopisi, kateri vidijo travo rasti, namreč set rum resnice. To je draga tekočinica, ka« tero je treba vbrizgniti pod kožo in dofičnik govori resnico, Ta serum resnice Čuk vsem najtopleje priporoča, le izvestnim časopisom ne, ker bi potem ne imeli kaj piSati in ne od česa živeti. Čuk je preizkusil ta serum na svoji sovi. Prišel je domov in jo je vprašal: »No, ka j pa je novega, sovja dušica«., ali si bila pridna?« Pa je dejala: »Kako naj vem, če ie kaj novega. Še skozi vrata se nisem pokazala«. Vzel sem serum in ga ji vbrizgal pod kožo. Spremenila se je, pričela se tresti, nato je govorila resnico: »Pol ure za teboj sem odšla k sosedi. Obrati sva vse sosede, o tebi sva dejali, da si norec, dasi si dober človek, in ker nisva pogovora končali, sem ostala tam pri večerji in še čez noč...« Čudno - ni čudno. SAMOGOVOR: „Čudno se mi zdi, da ljudje kradejo, kadar so lačni. Ko sem jaz lačen, ne kra-dem ampak jem." Srečanje v gozdu. (Po Roda Rodi). Potoval sem z nabiralno bi-sago in s tulom nia rami, iz Fondine v Črnigori ter takoj na koncu vasi prekoračil turško mejo. Od tu je peljala ozka 4n strma pot, ki pravzaprav ni bila nobena pot, skozi bukov gozd v Denoši, najbližjo albansko vas. Šel sem in sem mislil na različne stvari —, ki nikogar nič ne brigajo. Lačen sem bil kot medved, ki se je zbudil z dolgega zimskega spanja ... Obleko sem imel vso raztrga* no. Lasje in brada . . . vse zaraščeno, podivjano radii dolge* ga potovanja; koža zarjavela; toliko časa ie sijalo nanje vrb* če solnce. In kam ni sijalo? Ure in ure sem hodil... Nenadoma sem dospel do neke jase, se vsedell na drevesni štor. se ozrl dolgočasno in prestrašeno okrog, ter potegnil iz čevlja zemljepisno karto. Toda karta je lagala kar za stavo. Torej dalje . . . Nenadoma — sredi samotne samote se je prikazal izza grmovja ogromni Albanec. Dol* ga puška mu je visela na hrbtu, z desnico pa je segal za pas. Tako je stal tam — nad* človeška podoba, kip iz bron* ca. Na smrtni postelji ne bom pozabil tistega pogleda: po- nos, jeza, moč — cela smrtna obsodba je bila zapisana v tistem pogledu. Zdelo se mi je, da je bil moslem, zato sem ga pozdravil po mohamcdanski navadi. »Stoj!« je odgovoril jedrnato. Nato me je premeril od nog do glave in rekel surovo: »Ali se ne moreš umakniti?« Skušal sem se nasmejati: »Gotovo, gospod, če potre* buješ toliko prostora!« In sem ga obšel v velikem kolobarju ter se hotel spustiti v gozd. On pa se je tudi obrnil in zopet sva se merili s štirimi očmi. »Ti si od tam gori — Nemec, kaj ne?« je rekel. »Kaj imaš opraviti tod?« »Ah . . . oh . . . gospod . . . iaz iščem le redkih želišč . . . neumen človek, saj veš, kot vs i Nemci !« »O seveda . . . gotovo zeli« šča!« je vskliknil zasmehljivo. »Neumen človek! . . . Psi ste, pasji sinovi ste. še hujši kot neumni •. . . Vohunit hodite sem! . . . Mhm! . . . Na, vsedi se tamle!« je zapoved al in po* kazal na trhlo podrto smreko. Poslušno sem se vsediel, on poleg mene. »Alii imaš kaj za piti?« »Da, gospod!« Napravil je požirek, nato zmajal z glavo nejevoljno. »Odkod imaš to?« »Iz PodgOfice, gospod. Dvajset krajcarjev za pol merice!« . »Tako!? . . . Od tam torej prihajaš! . . . No, kako jo kaj tam?« »Kot navadno pri ubogih ljudeh! Črnogorci so ubogi, gospod!« »Imaš ka j za prigrizek? . . . Ne? . . . No, potem pa . . . čakaj! . . . Na tu imaš ajdov kruh in glavo česna! Deliva!« Jedla sva in pfila. Steklenica je bila kmalu prazna. »No, kako je kaj?« je rekel, ko sva se okrepčala »imaš kaj denarja s seboj?« Vljudno scfm privlekel iz žepa svojo listnico in mu odštel na roko vse svoje premoženje: petinosemdeset goldinar* iev. Ogledal si jlih je vse pO vrsti, kako se svetijo, kako žven* kečejo in jih zadovoljno Vtak* nil v žep. »No, kaj ne? Imaš gotovo tudi kaj drobiža?« »Gospod«, sem prosil Tega mislim, da mi boš pustil! Imam še dolgo pot pred seboj in lakoto . . . »Sta samo dva goldinarja«. »Ah kaj . . . smešno! Kruha in sira dobiš v vsaki hiši, kolikor hočeš zastonj! Daj sem! ... Je to vse? Al nimaš ničesar več druzega? Kakega prsta- na r Preiskal mi je vse žepe. Držal sem mu dkrajlce od suknje narazen — dobil je nikebiasto uro. Delala mu je silno veliko preglavice. »Kako drago si jo plačal?« »Pet goldinarjev sem dal«. »Tako? — Kdaj si pa že slišati. da zlato ali srebro počrni? Nazadnje, čemu bi jo pa imel? Saj poznam čas po solneu«. Vrgel jo» je ob bližnjo deblo, da se je razletela. »Poglej no, kakšen si, go« spod! Ali bi mi jo ne mogel pustiti?« »Ah kaj! Si boš že drugo kupil. Saj vi Nemci imate denarja kot črepinj!« Nato je vzel izza pasa svoj zakrivljen meč ter mi razreza! malho in tul. »Sedaj pa lahko greš!« je rekel. Vstal sem, pa se nisem ganil z mesta. Opazoval me je premišljeno in miril od nog do glave. »Lahko greš! . . Toda, ne smeš praviti, da smo mi div* taki! . . . Na, tu imaš kois kru« ha! ... Jej ga srečno in zadovoljno. In tu . . . na, tu imaš še svoj drobiž nazlaj! . . . Dva goldinarja in pet krajcarjev. Samo da ne boš rekel, da smo divjaki!« — Govoril ie resno, človekoljubno . . . »Pojdi sedaj . . . Bog s teboj, ali ne o-ziraj se nazaj, če ne bom streljal! . Drži na levo . . . Na desni stanujejo hudobni ljudi* ie, pravi roparji ... Ti ti bodo pobrali še tvoj dlrobiž!« Pozdravil sem In se obrnil, nato potoval štiri dni — čez sto kilometrov sem napravil, da sem prišel do našega kon« sulata. ! Tu sem napisal pismo na pristojno vojaško oblast in zahteval, naj se mi povrne škoda. Prejel sem odgovor: »Za osebne dogodke se ne zanimamo!« SREČANJE- A.: »Če se ne motim smo se videli r>red enim mesecem v tej restavraciji!« Vaš plašč se mi zdi tako znan! B.: »Sai ga še nisem imel!« A.: »Ne vi, ampak jaz!« TETA. »Greš kaj rad v šolo, Mirko?« »O, da, rad grem v šolo, tudi iz šole grem rad. samo v šoli je dolg čas!« m. MOJ VŽIGALNIK. Imam zelo čudovit vžigalnik. O, že dve leti ga imam! Moj mecen, policijski šef Oslovski mi ga je podaril za god iz ne* kega potovanja. Je pa tudi dragocena stvarca, ta moj vžigalnik! ....Samo tako majhen je! Toda vendar ga je človek vesel — saj je dokaz, da se tako visoki gos* pod tudi v tujini spominja u* bogega pesnika. Vžigalnik je z bencinom napolnjen. Če 'pa ni bejncina v njem, pa ne gori. Pritisne se na gumb — pokrovček skoči po koncu — in majhen pla-. inenček se prilizuje tako pri-kupljivo cigareti, dla je kar1 ve- Če se vžigalnik divakrat na dan z bencinom napolni, potem pa opravlja službo vestno in sigurno ! Včeraj sem ga napolnil pred poldnem v ajdovski lekarni, — popoldne pa v vipavski. Če pridem v lekarno, prič* nem vedno: ' »Prosta, ali mi daste bencin?« »Da takoj, prosim — Ben* cin, seveda ga imamo! Koliko ga želite? En liter? Dva kilo* grama? Enaintrideset cent-nerjev?« »Ah ne!« pravim jaz »samo kakih pet kapljic — tule v to kovinasto stvarco!« Nato vzame šef udvorljivo moj vžigalnik, zlije vanj pazljivo bencina — vajenci stoje okrog :— šef pritisne za gumb irt vsi se vesele nad lepim, modrim plamenčkom! Nato vprašam jaz: »No, koliko sem pa sedaj dolžen?« »Ah — niič«, odvrne lekarnar, in mi ga vrne. »Prosim, prosim! Saj ni govora vredno!« Zahvalim se, pozdravim in grem — z mojim vžigalnikom. Tako potuj am že dve leti okrog in nisem še potrosil vi* narja radi bencina! Medtem ko sem potoval. sem imel mnogo veselja, s tem! Doma, v Vipavi pa ni šlo tako gladko! Tu sem bil že pri vseh lekarnarjih, štaeunarjih, pekih in prodalcih sadja, celo v Vipavr. ski garaži. Pri nekaterih celo. dvakrat, trikrat. Če se le od* daleč prikažem, že zavpije trgovec: »Ti, komi! Tam prihaja zopet tisti človek s svojim vžigalnikom! Vrzite ga ven!« In ne puste me v trgovino pod nobenim pogojem, pod nobeno pretvezo! In tudi v lekarno ne F Le še nekateri automohllske družbe v Trstu me zalagajo z bencinom. Sicer pa moram večkrat v tovarno bencina. - Med gospodi. »Poglejte gospico Imabeci. Kako vam ugaja?« »Hm. No. Najboljše, da žensko vzamete tako. kakrš* na je«. i »Meni se zdi, da je najboljše, če se je sploh ne vzame«. V Trst pa človek ne more vsak dan! In vi poznate kraško klimo po'zimi, posebno pa še, odkar vozi korijera, ki včasih škriplje tako, dla preglasi burjo! In jaz moram vsak teden, v Trst po bencin in vsak mi veruje, da pri tem marsikdaj tvegam svoje življenje po Goškem Piilu! Koliko časa, zapravim in ko* liko denarja! Res'pravi drago* ceni dar — ta vžigalnik! Po Roda Rodi Karlo. NA POTOVANJU. Potnik pride v restavracijo. Mlada, lepa natakarica mu ponudi jedilni list. Zelo mu ugaja lepa, mlada natakarica! »Zelo vroče, kaj ne, danes? je pripomnil ljubeznivo!« »Da res!« je odgovorila mrzlo, in včeraj je bilo tudi vro* Č£, in jaz se imenujem Mici, in jaz vem, da sem zelo lepa in imam lepe modre oči, in sem že več časa tu, in mi ugaja ze* lo to mesto in ne mislim, da sem prelepa za restavracijo. Ne vem, kaj se je zgodilo hudega. danes zvečer v mestu, in tudi če bi vedela, ne bi šla z vami gledat. Moj brat je tu v restavraciji kuhar in tehta 120 kil in je rad jezen! Kaj hočete gospod?« Potnik pomisli nekoliko na* to reče: »O nisem tako zelo lačen«. Prinesite mi čašico kave in kruh s sirom in maslom! NOVICA. »Milka, moram ti nekaj strašnega povedati! Bila sem ravnokar pri ciganki, ki mi je prerokovala na karte, da bom čez eno leto vdova! Toda, kam hitiš vendar? Kam hočeš iti?« »Na sodnijo! Da naznanim najino ločitev!« Snubal. Šala v enem dejanju. Ruski spisal A. Čehov. NATALIJA. Ne kričite, prosim .vas! Smete pa kričati, da postanete hri* pavi od tega, doma, če hočete. Tukaj pa prosim vas, da ohranite zmernost! LOMOV. Ako bi ne imeli tega strašnega, mučnega utripanja srca, ako- bi mi živci ne skakali v sencih, pa bi se pomenila nekoliko drugače! (Kriči). Vo-lovja Luža je moja! NATALIJA. Naša! LOMOV. Moja! NATALIJA. Naša! LOMOV. Moja! ČETRTI PRIZOR. PREJŠNJA in ČUBUKOV. ČUBUKOV (pride) Kaj imata? Radi česa kričita? NATALIJA. Oče, pojasni, prosta te, temu gospodu, komu pripada Volov* ja Luža: nam ali njemu? ČUBUKOV (njemu). Moj dragi. Luža je naša! LOMOV. Oprostite, Štefan Štefa-novič, odkod je ona viaša? Bodite vsaj vi trezno misleč človek! Babica moje tete je oddala Lužo v začasno, brezplačno rabo kmetom vašega de dla. Kmetje so rabili zemljišče štirideset let, ter se privadili k njemu, kakor k svojemu; ko je pa napočili čas . . . ČUBUKOV. Dovolite, predragi . . . Vi ste pozabili, da kmetje niso plačali zemlje naši babici radi tega, ker se je ta čas vršil za Lužo prepir in tako- dalje . .. Zdaij pa vsak pes ve. namreč to, da je ta zemlja naša. Vi očivid-no mape niste Videli. LOMOV. A jaz vam dokažem, da je moja! ČUBUKOV. Ne dokažete, moj i LOMOV. Pač, dokažem! -ČUBUKOV. Predragi, četau kričite tako? S kričanjem namreč ničesar ne dokažete. Jaz si vašega ne želim, svojega pa tudi nisem voljan odstopiti. Po katerem zakonu? Ako le pride do tega. moj dragi, da ste vi namenjeni prepirati se za Lužo in tako dalje, da jo jaz rajšim podarim kmetom nego vam! Taka je! LO&OV. Ne razumem! Kakšno pravico imate'podariti komu tujo last? ČUBUKOV. Dovolite vendar, ali imam pravico, ali ne! Glejte namreč, mladi človek, jaž nisem navajen, da bi govorili z menoj tako in tako dalje. Jaz, mladi človek, sem dvakrat starejši od vas ter vas prosim, govorite z menoj brez vznemirjenja in temu -podobno. LOMOV. Ne, vi mene"smatrate za bedaka ter se mi posmehujete! -Mojo zemljo imenujem svojo, pa še zahteva* te, naj bi bil z vami hladnokrven ter naj bi govoril z vami po človeško! Dobri so- < m i f.si. Lovska. (Satira.) V naš lovski krožek je pri« peljal prijatelj Peter gosta. Kakor nam je prijatelj že prej pravil, je moral biti gost velik lovec pred gospodom in vsi smo napeto pričakovali, kdaj nam pove katerega njegovih izvanrednih doživljajev. Ko se je možic do grla nasrkal dobre vipavske kapljice, je začel. »Pred petimi leti sem b'i!l v Indiji na lovu. Taborili smo v bližini razdejanega tempeljna. Ker je bilo ponoči grozno vro> če, nisem mogel spati. Vzel sem mojo dobro puško ter se podal na sprehod. Komaj sem se oddaljil 20 korakov od taborišča, me že naskoči tiger. Pomerim — pumf! in tiger pade mrtev. Vržem ga v mojo lovsko torbo ter nadaljujem sprehod. Kar me črez 10 korakov napade lev. Pomerim, — pumf! in lev je mrtev. Vržem tudi leva v mojo lovsko, torbo ter nadaljujem sprehod. Ravno hočem zaviti v majhen gozdič, ko me napade ogromen nosorog. Pomerim — pumf! in nosorog se živali. Vržem ga v torbo ter zavijem v gozdič. Ravno ko si hočem, zažgati viržinko — me napade z glušečim trobentanjem veli* kanski slon. Hladnokrvno pomerim — pok! in slon leži mr= tev. Vr...« »Čujte!«, se oglasi profesor S., ako vržete še slona v toir* bo, dobite klofuto...« »Pusti ga vendar«, miiri prijatelj Peter. »Ali nisi čitali podlistek »Moč preteklosti?« Gospod je namreč zopet vteleše-ni »Lažnjivi Kljukec«. AV! V nekem trgu, kjer imajo še nočne čuvaje, ki trobijo ure. je prišel neki zakonski mož malo pozno pod okrilje svoje zakonske polovice in je pri tem zadel tako nesrečno ob stolico, da ie ta nemilo zaropotala. Žena se zbudi in nravi: »Kaj pa je to? Tako pozno prideš domov«. »Deset je odbila«. »Kako? ko pa je čuvaj prav* kar eno trobil«. »Saj niiele ne more trobiti«. ČLOVEK SE OPRIME VSA* KE BILKE. Gospod Cizara je šel s svojo ženo in malim, šele nekoliko mesecev starim sinčkom v gledališče. Takoj v prvem dejanju je pričel otrok vpiti in iokati. Vstopil je gledališki sluga in rekel gospodu Ciza= ri, da bo moral zapustiti gledališče, če bo otrok še vpil. Drugo dejanje. Dolgočasno! Gospod Cizara zašepeče svoji ženi: »Ti uščiipni no malega!« Vesel naj bo. Gost: »Ali je res, da ste že, zadnjo porcijo pečenke pravkar oddali?« I 1 ; Natakar: »Res je. Toda, bodite veseli«. Zakaj? Zato. Zakaj so pobrali sežanskim godcem inštrumente? Zato, da se bodo sežanski občinski uslužbenci učili na nje piskati »Giovinezzo«. t Zakaj jo je popihal sežanski občinski tajnik »Cičgoreo« iz Sežane? Zato, ker se je bal dobiti od Sežans cev po grbi. Zakaj je ustanovil »striček pod kostanji« Sežaneem še en mesečni semenj? Zato, ker je mislil, da bodo Kra-ševci na tem semnju svojo nafodnost prodajali, pa se je zmotil »striček«. i Zakaj se misli isti »striček« v kratkem preseliti na Opčine? Zato. ker misli, da mu bode tam bolj zrak ugajal. Zakaj se »Pepi« iz sežanskega »Porta.rturja« ni udeležil poprave vaške poti? Zato. ker se boji, da bi po tej poti vaški komunisti vozili kanone, s katerimi bi streljali na njegov grad. Zakaj se je ex predsednik sežanskih bandistov napil, potem, ko je prečital predzadnjega Čuka? Zato, ker je bila zapisana v Čuku čista resnica. Zakaj sežanski zakonik ne objavi nikdar v časopisih, koliko oslov pride v Sežano na semenj? Zato, ker se boji, da bi tudi sebe zraven zapisal. Zakaj se plačujejo sežanski semenj-ski delavci vedno V' gostilni? Zato, ker sežanski semenjski upravitelj ne ve, da se dLelavcev v gostilni ne sme plačevati. Zakai ne stolčejo s stropa sežanske cerkve, še tisto malo malte? Zato. ker dvorišče od »strica spod kostanjev« ni še potrebno popravila. sedje ne ravnajo tako, Štefan Štefano? vič. Vi niste sosed, marveč usurpator! ČUBUKOV. Kaj ste reki? NATALIJA. Oče, takoj pošlji na Lu/o košček ČUBUKOV (Lomovu). Kaj ste rekli milostljlivi gospod? NATALIJA. Vdlovja Luža je naša in jaz ne odstopim, ne odstopim, ne odstopim! LOMOV. Bomo videili. Jaz vam pni sodniji dokažem, da je ona moja. ČUBUKOV. Pri sodniji? Lahko greste na sodnijo, miilostljivi gospod in temu podobno! Le Idite! Jaz vas poznam, vi ste namreč samo .čaka® trenutka, da začnete pravdo in tako dalje... Spletkar! Ves vaš rod je bil prepirljiv! Ves! LOMOV. Prosim, ne omečaščajte mojega rodu. V rodu Lomovih so bili sami pošteni ljudje ter ni bilo nikogar, ki bi se nahajal v rokah sodišča vsled zapravljivosti kakor vaš ded! ČUBUKOV. A v vašem Lomov-skem rodu so bili sami norci! NATALIJA. Vsi, vsi, vsii! ČUBUKOV. Vaš ded ie bili pijanec, a mlajša teta, namreč Nastazija Mi* hajiovna, je zbežala s stavbarjem in tako dalje... LOMOV. A vaša mati je Ma gr* bava. (Prime se za srce). V boku me je dregnilo... V glavi sunilo... Očetje... Vo* de... ČUBUKOV. Vaš oee je bil kvartač in požeruh! NATALIJA. A teta je bila klepetulja, kakršnih je malo! LOMOV. Leva noga mi je umrla... A Vi ste spletkar... Oh, srce! Sedaj, nobenemu nli več tajno, da ste Vi pred: volitvami pod... V očesih so iskre... Kje je moj klobuk? NATALIJA. Podlo! Nepošteno! Gfdo! ČUBUKOV. A vsi sami ste zloben, licemerski in kovaren človek. Da! LOMOV. Tako, moj klobuk... Srce... Kam naj greim? Kje so vrata? Oh!... Zdli se mi, da umiram... Noga se kar vleče za menoj.. (Gre k vratom). ČUBUKOV (za njim). Da več ne prestopi vaša noga mojega praga! NATALIJA. Pojdite tožit! Bomo videli! (Lomov omahujoč odide). PETI PRIZOR. Čubukov in Natalija Štefanova. ČUBUKOV. Vraga! (Hodi razburjen sem pa tja). NATALIJA. Kakšen lopov! Pa naj zaupa potem človek dobrim sosedom. ČUBUKOV. Odurnež! Strašilo za v grah. " NATALIJA. Pravcat izvržek! O-svojil si je tuje zemljišče, pa se še pre* drzne prepirati se. (Dalje.) Zakaj že toliko časa v Sežani ne gori? Zato, ker je sežanska družba »Dal-•nat Furlauš« ukradla sv. Florjanu go-lido, in sedaj nima s čim gasit, dokler mu golido ne dajo nazaj. Zakaj je bil predzadnji Čuk v Sežani hitro razprodan. Zato, ker je o nekaterih Sežancih nekaj novega povedal. __ Pravijo plačanske »pupe«, da jim še sedaj leži Čuk na srcu, ker je zadnjič vtaknil svoj kljun v Plače in slučajno dobil tam gadjp gnezdo. N. in P. ida nista mogli jesti dva dni. Bog daj norcem pamet! političnimi prepričanji (Spisal: Karto B. Šla sva v drevored in med« veržinko, ml je razodell svoje politično prepričanje: Ko je prvič potegnil: »Jaz... jaz... sem,., nekaj, kar je na srleldi: to je vse in pa nič!« »Kako to? Če ste vse, ne morete biti nič; in če ste nič, ne morete biti vse!« »Pa je tako!« in je potegnil drugič: »Vidite: po svoji ide« ji sem komunist, v praktičnem življenju pa ne morem biti, ker imam trgovino, hišo, najemnike in še precej imovine. Zato sem fašist! To je moje praktično prepričanje! Ker sem pa tudi idealen Človek, sem pa narodnjak; to je moje idealno prepri čan j e!« Potegnil je tretjič, močno potegnil in stisnil čeilo v gube, tako da sem skoraj videl, kako so se mu možgani skrčili in zopet napelli kot stara, hrapava harmonika. »No in potem?« »Potem sem tudi krščanski socijalist, zato ker zahajam v družbo prijateljev, ki so ki-ščanski socijalisti! To bi bilo nekako prijateljsko politično prepričanje, ki ga imiam in javno izpovedujem iz pijetete do prijateljev!« Potegnil je četrtič, tako, da se je cigara zaiskrila in se sesul nabrani kupček pepelčka, na njegovo nogo! »No in?...« »In potem sem pristaš samostojne kmečke stranke. Pr. vič zato, ker je bih mojo mati kmečkega pokoljenja, š^ bo1 j pa, ker posečajo mojo« gostilno sami Imetje in me s svojimi debatami vsak ve če/ prepričujejo! Kaj ne, vi ste prepričani, da se lažem in ne motite se. Pa to so malenkosti...« Zopet je potegnil in puhnil dim v z.ak s tako eleganco, da sem se kar čudil. > No in potem sem jaz tudi radikalec! Iz spoštovanja do Pa;'ičeve sive brade! Da! To bi bilo nekako spošto\ anjsko politično prepričanje z ozirom na davke. Saj razumete.' Človek se ne sme kretati srrr.o v sferah idealizma, more včasih stopiti tudi na trda re dna tla in obrniti svoj žep proti v j-tru le toliko, da ga napolni, ne pa da mu ga tudi odnese...« Tako se ie razburil... bof.m3, da je tako globoko mislil.. in tako srdito potegml, da se je cigara zasvetila tik njegove roke in ga spekla. Zacvilil je, tako ga še nisem slišal zre vi« liti in vprašal sem ga: »Za božjo voljo, kaj pa jc?« »O samo cigara!... Sicer pa...« »Ali jih imate še?« »O da, še!« In jih privlekel celo pest iz notranjega žepa. »No, ne mislim cigar! Političnih prepričanj, če imate še kaj?«; »Seveda! Tulci Radičevec sem! Iz čisto gobga navduše« nja, da se je Radič združil s Pašičeiii in tako s tvorili zopet novo stranko. Kajti čim več strank, tembolj. k ullturni! To je moje načelo. .To je nekako vzhičeno politično prepriča« nje!«. »Da. 1 udi? < »Da. da! Saj sem tudi Spa-hovec! Morda s2 čudite, da se zanimam za Turke? No, jaz sem po; tcn mi ž in zahtevam, da ima vsiak s1 oje prepričanje in zato s "m ipahov pristaš, ker 'vem, da ima 1 rav,. ker zahteva svojo pravico! To Li bilo nel ako prepričanje o pravem političnem prepričanju!« »Z;t boga, potem jih pa i« mate kar cel koš!« »Da in še er.o p01 rhu! Kljub vse au svojemu prepričanju, > resničnemu preprin aniju, sem tu-Ji prepričan ju narodnih so-cijalistov! L go-ega vzroka namreč, ker niso komunisti iin komunistov se jaz zelo bojim, čeprav oem njihovega prepri« Sanja! Zato veste, ker imam hišOi gostilno in najemnike! To bi bilo nekako politično p ve nričanje vtemeljeno radi strai m pred še hujšo nevarnostjo...« Tako se je bil razgreli, da je segel v žep po vžigalice, vzel eno iz škatfjice, jo podrsal po hlačah, da se je vžgala in si hotel prižgati cigaro. Ker pa jo ni imel v ustih, se je strašansko spekel! Pričel je sto- kati in mi povedal, da je temu kriva le ta nesrečna politika, ki ga tako razgreje, da ne ve kaj dela! Prosil me je, naj stečem k njegovi ženi na dom! Ker m.i je pa pozabil povedati, po kaj; nisem šel! . . . Ker ga torej nisem razumel, kakor tudi prej ne, sem odšel domovin premišljeval o možu z de* vetimi političnimi ' prepričanj: in sem si nekaj mislil . . . ENAKI Z ENAKIM. Nek oceanski parnik je vo« zil v pristanišče mesta Sout-hampton. ko mu je prišla na« sproti mala ladjica, ki je vozila -remo s, in mu zaprla pot. »Pojdi s poti s svojo uma« zano, staro ladjo!« je vsklik-nii iz krova nek čalstnlik. Zarjaveli obraz se je pri« kazai iz male ladje iin zakričal: 1 »Ali ste vi kapitan tiste ladje?« »N. ; sem naivišji čast« nik!« »No potem govorite raje s sebi enakim. Jaz sem pa kapitan te ladje, pokličite kapitana vaše ladje!« DOLGČAS. Gost: »Vi natakar, recite kapelniku, "naj kaj drugega zaigrajo!« Natakar: »Imate kako posebno željo?« Gost: »Daj, kaj dolgočasne? gaj ker ne morem vašega zrezka v tako hitrem veselem ritmu pojesti!« PRI ZDRAVNIKU. Zdravnik: »Tako, globoko dihajte ih recite trikrat: de-vetindeVetdeset!«. Bolnik: »297«. • NE VE GOTOVO. »Stražnik, veste za gotovo, če je bil obtoženec pijan?« »Čisto natančno ne veni}, toda njegova žena je rekla, da je prinesel domov neko po« krivačo in hotel z njo na gramofon igrati!« LAPSU5 LIN6UAE. Gledališki ravnatelj Rupsus-pupsus je zelo strog! Če se na odru ne obnašajo dostojno, po« tem strehanca - orehanea — joj, joj! Včeraj je zvedel — pri skušnji — da se je njegova naivna in ljubljena spustila v pogovor s častniki. Strašansko divje je piihru« mel zvečer v gledališče. Stopi) je na oder in zakričal: »Drage dame! Povem vam, da moj bordel ni noben teater!« Natančno. Gospod. Kaj pa ti stojiš tu "že pol ure? Deček. K sladčičarju grem. Pa je dejala mama, da ne smem prej čez ulico, dokler ne gredo vojaki mimo. Pa ni no* benega. VJ. Eh, ženske! Kak' ženski svet ie zdaj pre? nam spodnja pesem predočuje: po dolgem in počez preoitaj, kak' mlada žena verze kuje. Soprog njen stari, za petami, če kretnje njene zasleduje; kljub temu vendlar ne opazi, da drugi zvezo trga, ruje. Res ženski svet ni karsibodi, igrati zna različne uloge, umetno splete vse zvijače, da ne zabrede do nesloge s svojim možem, če je gumpec, ker ženo preveč obožuje, ji vse veruje; toda revež n.a prsih kačo sli neguje. Ni ravno malo teh slabičev, čezmerno ki so udani. ženi; le-ta gotovo da ga vara, profcleta m.alo zanj se zmeni. Vam eno izmed teh opišem, za nos moža kak' je vodila, pisala kitice in pesmi, a ena pesem dvem služila. Zaljubljen mož njen v konto* arju, presrečen pisma je prejemal, nato pa mlajši sotovaris, njegovo ženo je objema!- Obveščen bil seveda v pesmi, v besedah prvih z vrha doli; in zvesti kompanjon, tovariš, na peti sukal se okoli, takoj ko švignil je s pogledom čez rame mu, od1 strani leve, bo ženin mož čitail verze, ta suženj nje — potomke Eve. Prebiral dvakrat, trikrat vrste, seve počez, v njih siama laž; po dolgem prve pa besede, prezrl ie vedno, gumpec Blaž! Bahato se nato izražal, da pesniško nadarjeno, mu mlado, lepo, zvesto bitje, od Boga je podarjeno. Umevno, njegov soto variš, da kihail, kašljal je v zadregi, pornilpval na tihem njega, čimprej se izognil mu — nad* legli. Hitel je že po cestnem tlaku, naravnost k znani mu postaji; zakonolomko mlado, zvesto, za roko vodil ob ograji. Zasenčeni gozdiček mali, si služil hvalo in priznanja za sveži zrak, opojni vžitck, sestanke za ljubimkovania. Zamišljeno gospod je bulil oči v račune v kontoalrju, ter v verze ljubljene soproge, prej ko odšel po trotoarju. Samoten se sprehajal dalje, razmišljal, slutil zagonctko; a končno sam si je razlagal, utrgal v parku ko je cvetko: No, v gorah sveži zrak ji prija Tud' cvetka med zidbvjem vsahne, zakaj bi to ji ne privoščil... Pomirjen sede — se oddahne. Iz nedrij e potegne zopet najdražje! njemu jpisemee, polglasno ter ponovno čital ie verze ki drugikrat slede: VIŠEK SKOPUŠTVA. Oče gre s svojim malim sinčkom. Lojzkom v mesto. Ker pa slednji s svojimi kratkimi koraki me more očeta dohajati, mu atek reče: »Loj« zek delaj več;^ korake, ker si 5 tem prihraniš na podplatih«. Nova uganka. Koliko je polovica od XII. Pazite: uganka je zvita; prav je treba odgovoriti. Kdor prav odgovori in priloži pismu dve znamki po L 1.— (Jugoslovani Din. 6.—) dobi lepo knjigo »Pomladančki«, in bo v prihodnjem listu objavljeno njegovo ime. Razume šalo. „Povejte mi, gospodična, ali je vaš oče zelo strog?" »Drugače zelo, toda če mislite resno z menoj, zna razumeti tudi šalo." PRESITI LJUDJE. V Ameriki je milijonarjev sin ubil šestletno deklico. De« jal je, da zato, ker je vsega sit in bi bil rad storil kaj, da ga malo razgiblje. Njegov oče, ki mu je izpolnil vsako želijo, je odvetnik in trdi, da sin nima vseh koleseev v redlu. Sam ga bo zagovarjal. V tem slučaju bi bilo najbolje tako kot v pravljici, da bi ljubi Bog poslal palico ven, da ti očeta na,tepla, ker ni hotel sina tepsti, da mu je pre-dolgčas na tem svetu. Tega mnenja je namreč Čuk na palci, ki pa nli ameriški milijonar. V MESNICE. Gospa pri.' \ esnico in želi telečjo glavo. Aesar, maj* h en trebušnik, hoče gospe j ustreči; slednja se pa prestraši in uiide iz mesnice, ko zasliši, da je mesar poklical svojega hlapca z besedami: »Nan-de pridi hitro sem in razsekaj gospej glavo!« PRI POROKI. Župnik (ženinu): Čujte, točni pa niste. Vaša poroka bi se morala že pred pol ure vršiti. Ženin: Oprostite1. Prihodnjič botn točnejši. Rešena uganka z dne 24. septembra. V hlevu je 37 rac in 23 kuncev in zajcev 37+23 = 60 glav, race imajo 74 nog, kunci in zajci imajo 92 nog, skupaj 166. Prav so rešili: Novak Adolf, Idrija; Vidomir Ples-ničar, Gorica; Simčič Davor, Matu-Ije; Poljšak Ivan, Trst; Kastelc Jo- * sip, Trst; Cekada Josip, II. Bistrica; Karel Malalan, Bistrica; Ivan Virant, Bistrica; SI. Arko, Ljubljana; Angela Sepin, Trst; Ivanka Smrdel, Slavina 66; Dekleva Prane, Slavina; Vrnel Pavla, Koče; Milček Šušter-šič, Rakek; Paušič Milko, Gorica; Orbančič Drago, Maribor; T. M. Trst; Lozej Stana, Ljubljana; Gino Voscon, Trst; Spazagna Angelo, Lo* siz; Ana Ivančič, Kanal; I. Lodič, Trst;' Mjmica Leban, Solkan; Zupane Viljem, Ljubljana; Josip Melinc, Kobarid; Franjo Štrnel, Maribor. ODGOVOR. Jaz pa pojdem na taljansko, jaz pa pojdem... na taljansko. __ na taljansko, na taljansko, smo" peli včasih ob nedeljah in naše lepe budanjske punčke so nas poslušale, ali na svojih okencah. ali zunaj na vasi. Danes jo pa zakrulimo, zažin-gamo, zažagamo najbolj veselo: Jaz pa pojdem na Ipavsko, jaz pa pojdem na Ioavsko. na Ipavsko. na Ipavsko, gor na vas budanjsko, gledat, kaj delajo lepe Budanjke: Ančka, Marija, Francka, Zofija in Mici in Kati — ena je Ličen, druga je Curk. dve sta Mikuž, ta zadna Debevc. Vse so poslale. mi lepe pozdrave iz Svete Gore. Jaz pa dejal sem; »Ali so nore!« in se smejal sem: Da bi vsem pisal... kje so denarci! Marke in boli, so dragi tod doli. Zato naj ponese Cuk, pozdrave, odzdrave, nas pa odreši teh muk, — Cuk, ponesi zahvale Čuk, Cuk SO- TESKI ČASI. »Že več let delam z izgubo v trgovini in plačam lepo vsoto vsako leto, da kri jem defb cit«. »Zakaj pa poteml ne zapreš trgovino?« »Od česa pa tnali potem žb vim?« V Z AMIŠL JEN OSTI. i Krčmar (novodošlemu gostu, ki je pravkar sedel): O-prostite, ta stol je zaseden. Gospod: Ojej — na kogia pa sem sedel? NESREČA V NESREČI. Ona: Ali se spominjaš. Na tem mestu sva se pred petimi leti spoznala ob priliki neke avtomobilne nesreče«. On: Da, da; nesreča nikoli ne pride sama. IZJEMA. ' Povejte mi. kaj vam je ljubše, do-roka iz ljubezni ali radi denarja?« »Poroka radi denarja«. "v°re! me vzamete radi denarja?« »Ne. Pn vas naredim izjemo«. Senzacija. Dne 19. septembra t. 1. se jeTa športnem igrišču v Mariboru vršila grobna nogometna bitka med moštvom delavnic« drž. žel. in kurilnice. Cuk, kateri je vsepovsod navzoč, si je tudi ogledal to krvavo tekmo in ker ne more držati svoj vedno nabrušen kljun, katerega vtika v vsako stvar, hoče sedaj opisati potek tekme ter njegove kritike, ki ima to redko lastnost, da je od začet-ka do konca resnična in pravična. ločno ob 15. uri se je moštvo postavilo v krog ter zaklicalo trikrat svoj — zdrav, zdrav, zdrav. Cuk ve da si je marsikateri igralec ob tej ptihki mislil: Bog ve če bom še tudi po tekmi zdrav! Nato so se podali na svoje mesto, s strahom v ^rcu priča-kajoč prvi udarec po nosu, trebuhu, med noge itd. Žoga, ekspedirajia od noge g. Dolinska, švigne kot raketa visoko, v zrak. Nekoliko trenotkov pozneje pade prva žrtev, ampak ne r- razbito glavo, samo od strahu' kei ie žoga, padajoča na zemljo, skočila med njegove noge. Pa ni čuda, po dolgih letih prva žoga, velika kof letalska bomba pa vendar nekoliko bolj mehka. Težke poškodbe žrtev-ni zadobila. Le nekoliko je prebledela. Po natančni informaciji pri svojem sosedu je Čuk izvedel, da se ta obžalovanja vrpdna žrtev imenuje — Soklič. V nadaljnem poteku igre se je še mnogokrat kotal po zemlji, izogibajoč se z veliko spretnostjo žogi. Z namenom, doseči večjo hitrost, je med tekom z velikim uspehom posnemal lokomotivo, on je namreč tako glasno dihal in pihal kot lokomotiva kadar vleče tovor 800 ton, ves napor pa je bil zastonj, le Čuk se je hudobno smejal svoji žrtvi. Druga žrtev je bil g. Fischer, sicer ne od strahu, pač pa se mu je žoga v svoji nepremišljeni hudobiji zarila pod trebuh na jako občutljivo mesto, lice mu je v tem hipu bilo pos dobno kisli kumari. Že mu je Čuk hotel prinesti »Hoffmanove kapljice«, ko je v. Fischer zagledal žogo zopet v svoji bližini, en skok in s strašno maščevalnostjo brone isto daleč od sebe in — o čudež — v gol nasprotnika. Tri sekunde trajajoče ploskanje publike ga je nagradilo za ta junaški čin fn solnce zadovoljstva mu je zopet zasijalo na licu. Na levem krilu je Čuk že dalj časa opazoval moža mogočne postave, ki ie v enomer tekel z brzino »Simplon Fxspressa« gor in dol po igrišču kot lovec, ki želi vloviti zajca z rokami. Žoga ga je navidez imela za norca, vedno se je kotala tam, kjer njega ni bilo ali pa njega ni bilo tam, kjer se .ie nahajala žoga, vendar enkrat se zaleti žoga slučajno tudi v njega, en soigralec hoče isto odbiti, pa ga sune velikan z rokami od sebe pa se v istem mo,mentu prevrže čez njo, medtem ko brcne njegov nasprotnik žogo s zmagoslavnim vzklikom visoko v zrak. Čuk je izvedel zopet od svojega soseda, ki je menda poznal vse igralce, da je ta velikan g. Za-gorc. Čuk si ie zabeležil njegovo i-me ter ga bo ob prvi priliki predlagal ministru saobračaia v svrho odlikovanja z redom »Svete brce I. ki.« Čestitamo! Omeniti je treba še gg. Turk, Jenko, Dolinšek in Sabran, ki so s svojim hrabrim držaniem in spretnim igranjem pripomogli k lepemu uspehu. O. Safran-a je treba še posebej navesti kot mučenika nogometnega športa, ker mu je žoga priletela z vso svojo nepremišljeno surovostjo v obraz tako. da nosi še danes na levi strani svojega, od zmage še vedno se sijajočega obraza, /-■ m2 veliki olepševalni »pflaster«. Moštvo kurilnice je zvesto svojemu službenemu mestu delavnici pošteno zakurilo, ampak kljub vsem naporom ni moglo zbrati toliko parne sile, najbrž vsled slabega kurilnega materija-la, da bi zavozilo delavniško karijolo na napačen tir t. j. v pogubo. Končno je bila bitka završena z sijajno zrna, go delavnice 3:2. Moštvo se je zo-pet sestalo polnoštevilno v krogu ter zopet tri krat zaklicalo svoj zdrav, zdrav, zdrav, kar pa ni bilo na mestu ker so bili vendar mnogi odlikovani z Sv. brco I. II. in III. ki. v hrbet, trebuh in na tri črke (r..) ter isti gotovo niso bili več zdrrfvi. Mrtvih hvala bogu ni bilo, čeprav je od začetka izgledalo kot da jih bo najmanj polovica stegnila copate. Tt ie bila senzacija Maribora, o kateri bodo še naši potomci z občudovanjem svojih hrabrih pradedov govorili, kroniki pa bodo to zabeležili med svetovne dogodke 20. stoletja. Čuk na palci pa veselo vzklikne Zdrav — zdrav — zdrav! Vil. BUDANJKAM. Napravile so se Budanjke na Sveto Goro. Hladno jesensko jutro je bilo, doli od Zavetnijcov je pihala burja, da je dvigala v zrak krila in predpasnike. V budanjskem zvoniku je odbila ura štiri po polnoči! Tedaj se je spomnila Ančka in z Ančko se je sDomnila Marija, z obema pa Zofija. Z vsemi se je spomnila Miti, Marička, Mica in Karolina ter Julija, nazadnje se je spomnila še Kati (na Jankota so se spomnile, ki je tam daleč v deželi tal'ianski. Pomislile so, kadar so se ozrle na lepo tiho noč, v kateri pa je razsajala strašanska burja, in so lenile v srcu... (oh vse imajo tako vroča srčeca!), da pomolijo zanj na Sveti Gori in še prej, da mu vse skupaj pišejo. (Ker vsaka se je namreč bala, da ne bi pisala Mici, Marička kaj drugače kot Julka, Ančka in Zofija). Lahko si predstavljam, kako so se vozile po ajdovskem »kafemalnu«, vse, vse si lahko predstavljam, samo tega ne, kako se ie mogla ena podpisati na karto, ko se ni podpisa-. la! To mi ne gre v glavo! In vendar podpisana je in se ni podpisala! In ko je vendar ona naj... sem hotel reci... nič, tukaj je zelo* lepo vreme in jaz sem dobil kartico ter se najpris srčnejše zahvaljujem, samo tega še sedaj ne morem podpisati se'in vendar se ne podpisati. Torej hvala punčkam! Temle: Curk Mariji (Dolga poljana), Curk Mariji (Budanje). Zofi>i Ličen, Anici Mikuš, Juljji Mikuš, Kobal Mariji, Kobal Mici, Koren Marički, Koren Karoljni in Katici Debevčevf! Pošiljam zato tu. ker vsem ne rao-' pisati, če pa pišem prvi. bo jezna druga, če pisem drugi, bo Jezna prva! Tako bi nastala v Budanjah cela vojna. Pozdravke in . . . Mikuš Janko. V Piacenzi; tisti dan, ko mi je zelo dolg čas po vas! Pozdrav pošiljajo še vsi in poln koš zahval- za kartico iz Sv. Gore Angelici Lavrenčič iz Btidanj, Stefžinčič Silvester, Piacenza. Zraven pošiljajo še lep pozdravček Budanjci, ki se nahajajo tu! Pisma. VRHPOLJSKE HLAČE IN DRUGO. Nekoč je razlagal učitelj v šoli telegraf in je pojasnil učencem, da je ta stvar nekak maček, ki ima glavo v Evropi, rep pa v Ameriki, pa stopjl na reD. a spak zacvili v Evropi. Sem se zadnjič pri črtanju Gor. Str" spomnil na to. Stopil sem nekemu na repek, a je ta zacvilil prav neumno v Gor. Str. Tako sem si mislil in šel v ranikega strica omaro gledat, če imam še kake hlače, da mu jih zo-oet posodim, ker si štejem takorekoč '"nst. da me je po časopisih raztro-bil, ker sem mu iih posodil, namreč hlače. Pa sem zelo skromen sicer in se prav spoštljivo priklonim tudi onemu, ki nosi hlače ranjkega strica. Pomagam iz zadrege prav rad, pa če g. Fe. res nima za svoj ženski štab zadosti hlač mu jih one zgorajimeno* vanega rad posodim. Pa prosim, ja ne po časopisih. Prevelika čast zame. Samo da bo ustreženo in bodo kikije šle v penzijon. In me konečno strašno veseli, da je »Čuk« onemu štabu takorekoč dušna hrana in da jemlje iz njega vso kulturo. Bojijo se celo. da bi ne bili še drugi deležni teh dobrot, pa ga seži-ve« tiskai. ' • v Novi ulici na ljub. b;>rje. Uredniš • Ivo in Čaruga se preseli vt sodno u-lico, ker je tam vse bolj pri rokih! Pravijo, da poje gospod »Djoka G. i"eder« (odkar ima »fiiniundzv/anj ig %« popusta na restavraciji), prn1-poldne kar po 3 župe. Pravijo, da je Rakovški C ik v nevarnosti ker tukaišni Auto-iakse vozi že po zraku. Pravijo, da bi -na Rakeku zvezli zadnjič kmalu Vovk Zac-a ijel, al o se mu ne bi Vrabec z-i rep obes.l. čuk je gledal iz kantine. P. avijo, da gradi.i > na Rakeku novo železniško'zvez1< Rakek - Zt-vše Zevše - Javornik; naprej bo vozil pa tramvaj To bo zjpet za Čuka. Pravij« . da R \kovškemu poicče-vdlcu Cul a man'kata dva koleščka; kdor razp^ laga ž njima, naj mu jfh pošlje ker j-' fe:st fant, dolg kod io ■ 'Vila hodi 1-od gorila, pa naj še kodo reče da ft/si fantov Rakek nima. Pravijo, da Pepe na Rakeku ne gre več pod oi ihe, odkar je dobil Abschied v H nvengassi, tudi Martin trpi na vinu, Čur. pa nič, ker ga nima. Pravijo, da je na Rakeku zadnje čase Zvezda čisto piazija, tudi Ivan-jeselo je izost; lo, Čuk pa išče, toda brez uspeha, vzeti si bo moral drugo smer, da iz: ledi greknjke. Praviio, da s.> v Mar. boru začele nositi neke ženske tako široke kikle, da bodo morali razširiti gotovo ulice. Pravijo, da bo v Marib< ru od sedaj naprej avtoon nibus-pro net za tile ljudi, ki so pieleni iti lomu peš ■i za iste, kteri h >čejo biti prej pod kovirom. ® ^ a avtorizirana sprejema noseče. - Govori slovensko. SLAVEC-TRS j - Via (iiulia 29 hi JsMtofSih/. L ii.5B lit. Jaj ho Krema mfEls „ 1150 „ „ 11.51 r „ 15.51 „ Vino „tipro" „ 8 Vino Jassit" „ G lin „im\" L. i,-, m ii vštet]. I.ai® - VEi,iBiitti - Isti iiirii najtniii - KM -in sirupi. tali, Trg. Sv. Antona l\. 1 er - zgani: niom varno haložeh DENAR V JUGOSLAVIJI r. as. z o. z. v novopreurejenih prostorih v E julbljaril Mestni trg. štev. © sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po »"/o ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbiika. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obresluje tudi lišje po dogovoru. Trgovina 7 m»*.nufakturo Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril tapetni* ško in dekoratersko delavnico v središču Poftojne v hiši g. Kreigerja. Izdelujem po najmodernejših vzorcih garniture za hotele, gledališča kavarne, klube, sobe in postelje, ter vseh vrst divane. Prenovljenja otroških vozičkov, vozov, avtomobilov i.t d. Kdor si želi nabaviti kakšno gori navedeno stvar, naj naroči samo pri Moravec Viktorju Postojna št. 93. Izdelufe se samo prvovrstno In trpežno delo po Jako nizki ceni, brez vsake konkurence, Delo jamčim! Delo jamč:m! Ado izdelek ne ugaja, sprejmem nazaj 1 SiCODNIK ANTON Ilovica - Via. Seminarlo 1Q - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, , in preden sežeš ženinu v desnico, pcevidna pii nakupu bale bodi! Blago i>o niski ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v hiši z desetico trgovec hkadnik Anton, znan povsodi. R to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, tvgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksfovd.i in etamina! „£em zadovoljen z blagom!* vsak poreče in zadovoljno* ključ je že do sreče. i 1 't ufaktijt*©, parilo, izdelale obi£k$ io c <3 n a fi tiren konkurence k® pit s pri dobroznani KIŠS32VSKS lis i ose | Vi i ffasHlMo 7 - GORICA - Via Hasteilo 7 (IPravIm Vam samo to ! Prekno kupile šiv lni s troj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo ; i talnih st rojev „Winselmun - Titan" in „Aakei" ier dvokolts dibroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles nu izbiro. Pripcročam bivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vizenje in šivanje naj ripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezpkčen. Tdino slovens'to zaitopsivo Baanclll dvokoles t rad nakupom šival/lih slojev in dvokoles, zahtevajte moj brez-plr.tni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in ne j cenej j in edino i/, nemških lovarn. Piipcroča se stara in dobro znana tvrdka Elija Čuk Gorico, Piazza Cavour št. 9. I.r.s!na mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo Št. 11. iiprejcn.a vsa popiavila4katera se točno in po ceni izvršujejo