Počtaina platana v gotovini
ATOV
LETNIK X., ŠTEV. 47
IZVOD 6 din
NAŠE ORGANIZACIJE PO DRUGEM KONGRESU
Zapiski o delu podružnic
V	zadnjem času, to je od drugega kongresa, smo se že marsikaj pomenili o naših organizacijah, kaj ne? Seveda je to potrebno, saj si moramo toliko bogatih misli, ki nam jih je povedal kongres, malo globlje vtisniti v spomin. In če ste tokrat zato, naši dragi bralci, pa pokramljajmo danes malo o naših, podružnicah in o našem delu, nas članov v sindikatu. Tudi tokrat ne bomo pozabili, da je precej dragocenih navodil zapisanih v statutu. No, ali ga pa imamo pri roki? Mi smo ga objavili v prejšnji prilogi »Delavske enotnosti«, to je v številki 14. od 2. novembra t. I. Veste kar nekam lažje se je o tem in onem pogovoriti, če imamo pred seboj temeljna organizacijska določila, to se pravi, če imamo pred seboj statut. No zdaj, ko smo si tudi statut poiskali, če ste zato, pa preidimo kar k stvari.
Dejali smo, da bomo govorili o podružnici, to je temeljni organizaciji naših sindikatov. Vsak izmed nas spozna seveda najprej podružnico. To je razumljivo, saj postaneš član sindikata le na ta način, da se vpišeš pri podružnici sindikata v podjetju ali ustanovi, kjer si uslužben. Zato si sedaj najprej oglejmo, kako imamo organizirane podružnice.
ENO PODJETJE (USTANOVA) — EN STROKOVNI SINDIKAT
V	delavskih sindikatih smo organizirani po strokah, kar je pač sploh običaj organiziranja sindikatov, zato tudi mnogokrat imenujemo sindikate kar strokovne organizacije. To se pravi, vsi delavci in nameščenci, ki smo zaposleni v podjetjih ali ustanovah enake gospodarske stroke, smo združeni v en strokovni sindikat. Takih strokovnih sindikatov imamo pri nas v Sloveniji 20, med katerimi so sindikati kovinarjev, rudarjev, državnih nameščencev in drugi. Vsak sindikat ima potem po podjetjih in ustanovah svoje podružnice. Je potreben primer, povejmo si ga! Sindikat kovinarjev ima na primer svoje podružnice organizirane pri vseh kovinskih podjetjih, med katerimi so večja Litostroj, Veriga, Saturnus, Tovarna avtomobilov, Unitas in druga. Seveda je v teh podružnicah tudi nekaj članov, ki niso neposredno kovinarji po svoji stroki, kot so nameščenci, skladiščniki, transportni delavci, toda tudi oni so člani iste podružnice in istega sindikata kot drugi v podjetju. Zakaj neki to? To je potrebno zato, ker imajo delavci in nameščenci ne glede na to, kakšno delo opravljajo v določenem podjetju enake strokovne probleme, težnje in smotre, ker sodelujejo vendar vsi skupaj v enem proizvodnem delu in je zato nujno potrebno, da so tudi v eni skupni strokovni organizaciji. Takemu načinu združevanja delavcev in nameščencev rečemo industrijski način, kot je zapisano v statutu. To načelo po domače takole povemo: eno podjetje ali ustanova, ena strokovna organizacija, en sindikat.
PESTROST NAŠEGA ŽIVLJENJA ZAHTEVA ŽIVIH ORGANIZACIJSKIH MOŽNOSTI
Toda kakor koli je omenjeno načelo vodilno, tako je tudi res, da statut dopušča tudi drugačen način strokovnega združevanja, če to zahtevajo posebnosti organizacije. Spet si pomagajmo s primeri! V nekem manjšem kraju imamo lahko več manjših obratov različnih strok, kot je gostilna, trgovina, kovačija, brivnica in podobno. Vsako izmed teh podjetij zaposluje komaj nekaj delavcev in nameščencev in bi bilo tako težko povsod ustanoviti podružnice. V takem primeru je pametno, če se vsi ti združijo v eno podružnico v kraju, ki se potem priključi v tisti strokovni sindikat, ki je najbližji strokovnosti članov. V sindikatu poštno-telegrafskih uslužbencev pa ustanavljajo iz članov, ki so raztreseni po raznih poštah okrajne podružnice. S preosnovo sindikata prosvetnih delavcev v strokovna društva, ki sedaj delujejo v okrilju sindikata, imamo sedaj podružnice teh društev, ki združujejo člane izključno samo po strokovnosti, to se pravi, da je v društvu učiteljev fes lahko član samo učitelj. Tak način organizacije prosvetnih delavcev nam ie narekovala potreba po čim globnem strokovnem udejstvovanju njenih elanov. (Nadaljevanje na 4 strani)
LEPO PRIZNANJE NAŠEMU OSVOBODILNEMU BOJU
»ŠTIRINAJSTA« JE DOBILA NAZIV »PROLETARSKA«
Dosežen je lep napredek
v delu nekaterih sindikatov
Zapiski s seje predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo
»Štirinajsta gre na Štajersko«
Pred dnevi sta.bili s posebnim ukazom maršala Tita, vrhovnega poveljnika JA, proglašeni za »proletarski« iz naših partizanskih bojev na Slovenskem porojeni XIV. slovenska udarna divizija in Tomšičeva brigada. Z imeni teh dveh enot je združen dobršen del našega osvobodilnega boja, zato tudi pomeni dodelitev častnega naziva »proletarski« lepo priznanje našemu osvobodilnemu boju sploh.
Vsak na Slovenskem pozna ime XIV. udarne divizije. Kmalu po 14. juniju 1942 je bila ustanovljena in je združevala v svojem okrilju brigade »Toneta Tomšiča«, »Ljube Šercerja« in »Gradnikovo«, ki jo je kasneje zamenjala Bračičeva« brigada. Med številnimi boji, ki jih je bojevala »štirinajsta« je ofenziva na Notranjskem, boji za progo pri Postojni — razorožitev italijanske divizije »Macerato«, boji in uničevanje Štampetovega mostu, ogorčeni spopadi na Mašuni in Leskovi dolini, uničenje belogardističnih gnezd v Velikih Laščah in deloma v Kočevju ter nepozabni slavni pohod na Štajersko, boji za osvoboditev Koroške, kjer so enote XIV. divizije razorožili preko stotisoč nemških vojakov, ustašev, četnikov in belogardistov.
Na vseh teh pohodih in bojih je spremljala naša partizane slavna pesem — himna XIV. divizije, katere besedilo je napisal padli Kajuh, uglasbil pa jo je pokojni skladatelj Marolt, oba borca »štirinajste« divizije domoljubov-proietarcev.
Obe enoti še danes obstajata v okviru enot JA in sta pred dnevi slovesno proslavili sprejem tega častnega naziva. Te slovesnosti se je udeležil tudi bivši partizanski komandant XIV. divizije tovariš Jože Klanjšek-Vasja, sedaj polkovnik JA. Z našim tekmovanjem v počastitev desete obletnice JA bomo pokazali, da smo zyesti tistim načelom, za katere je slovenska divizija prejela naziv »proletarska«.
V	soboto 10. novembra se je sestalo predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo in razpravljalo o tekočem delu naših sindikatov in o delu Republiškega sveta. Najprej so člani predsedstva proučili delo sindikatov v zadnjem obdobju in ugotovili zelo lep napredek v delu nekaterih sindikatov, predvsem v sindikatu uslužbencev državno-administrativnih ustanov, sindikatu metalurških, kemičnih, kmetijskih delavcev in drugih. Iz bogatega gradiva drugega kongresa pa so člani predsedstva izluščili nekatere neposredne opravke, ki jih bodo naši sindikati sedaj urejevali. S sklepom predsedstva so bili nekateri poklicni odborniki Republiškega sveta poslani na druga službena mesta in se je tako zelo občutno zmanjšalo število poklicnih odbornikov, ki so še ostali pri Svetu. Končno pa je predsedstvo govorilo še o pripravah naših organizacij na letne občne zbore in sklenilo, da tajništvo vse organizacije opozori na napake, ki so jih lani storile mnoge organizacije ob občnih zborih. Iz celotnega gradiva te seje posnemamo le nekatere misli:
V	središču pozornosti sindikalnih organizacij je proučevanje našega gospodarstva, družbeno gospodarskih preobrazb, ki jih sedaj vršimo pri nas in to s čimširšim krogom delavcev in nameščencev. Med neposrednimi opravki pa je naša dolžnost, da dokončamo go-

- v, . “ 1
Delavci ponesimo svoje izkušnje iz upravljanja gospodarskih podjetij v delo za snovanje bodočih občin. — Slika nam prikazuje člane UO delavskega sveta Elektrarne v Velenju
OB RAZPRAVAH O BODOČIH OBČINAH
Za večjo samostojnost pri urejevanju krajevnih življenjskih prilik
Že nekaj časa sem pr' nas živahno razpravljamo o novih ohriimh. Pogovori teko o tem, zakaj jih bomo uvedli namesto dosedanjih ljudskih odborov in kakšne naj bodo naše bodoče občine. Marsikdo med nami se bo gotovo spomnil, da smo kmalu potem, ko smo si izvolili delavske svete, začeli razmišljati o tem, kako bi eimprej zasnovali še komune, po naše občine. Kaj nas je privedlo na to misel in kakšna vez sploh obstoji med uvedbo delavskih svetov in bodočimi občinami?
Ko smo prebredli prve povojne težave, smo se namreč v naši deželi vsi skupaj začeli resno ukvarjati s tem. kako dejansko okrepiti neposredne družbene pravice prebivalstva. In najprej srno se ustavili pri gospodarstvu. Naše narodno gospodarstvo naj postane splošno družbena lastnina in naj ga upravljajo kar delovni kolektivi in njihova združenja. Tako nekako pa je svetoval tudi Marx tistim rodovom delavstva, ki si bodo priborili možnost, da sami odločajo v svoji deželi. Seveda pa je nemogoče, da bi imelo naše splošno družbeno imetje istočasnp kar dva gospodarja, državno in neposredno delavsko gospodarsko upravo. In če smo hoteli, da bodo gospodarska podjetja upravljali delovni kolektivi, t0 pa je naš smoter, nam je postala državna gospodarska uprava odveč in smo jo začeli krčiti. Toda ne vse naenkrat, ker nismo postavili na nogo še v celoti družbene gospodarske uprave — delavskih svetov, niti niso delavski sveti bili sposobni kar naenkrat prevzeli vsega gospodarstva. Zato izvršujemo te spremembe postopoma. Delavska uprava je šele na začetku. Toda tek sprememb je dosleden: sedaj spreminjamo že c6-lotno gospodarsko zakoiodajo in prila-gojujemo naše gospodarsko življenje ta-
Člani sindikatov...
POKRAMLJAJMO MALO O SVOJEM DELU IN O DELU PODRUŽNICE! PIŠITE NAM, KAKO STE SE V VAŠI PODRUŽNICI NA
Članskem sestanku kaj pomenili in kaj ste sklenili!
KATERA SINDIKALNA PODRUŽNICA SE NAM BO PRVA OGLASILA?
ko, da bodo delavski sveti res lahko samostojno gospodarili.
Sedaj pa, ko bodo delavski sveti res samostojno gospodarili, bodo odločali, se-
V tem članku
bomo brali
KAJ NAS JE PRIVEDLO NA MISEL, DA OSNUJEMO OBČINE?
KAKŠNA DRUŽBENA VEZ OBSTOJI MED DELAVSKIM SVETOM IN OBČINO?
KAKŠNE OPRAVKE BO IZVRŠEVALA OBČINA ZA RAZLIKO OD DOSEDANJIH LJUDSKIH ODBOROV?
ZAKAJ JE POTREBNA NOVA UPRAVNO-PODROČNA RAZDELITEV?
KDO SO TISTI, KI JIM OBČINE NE DIŠE?
ZAKAJ JE NUJNO DA DELAVCI NEPOSREDNO SODELUJEJO PRI RAZPRAVAH O NOVIH OBČINAH?
veda v okviru možnosti, ki jih bo nakazoval družbeni plan, tako o osebnih prejemkih vsakega v kolektivu kot v načinu razdelitve sredstev za splošno družbene potrebe. Del teh drugih »redstev bodo nedvomno uporabili za potrebe same proizvodnje, del pa za tako Imenovane komunalne (občinske) potrebe, kot je krajevno gospodarsko, urejevanje krajevnih življenjskih prilik in s tem v zvezi gradnja in vzdrževanje cest, prevoznih sredstev, stanovanj, zdravstvenih, prosvetnih in vzgojnih ustanov.
Vse te občinske zadeve pa niso vendar samo skrb enega delovnega kolektiva, ampak vseh prebivalcev nekega določenega področja, nekega mesta, ali nekaj manjših krajev skupaj. Zato pa je tudi potrebno, da se prebivalstvo takega
področja združi in potem smotrno ureja krajevne prilike, zato da bodo v korist vsem prebivalcem. Smisel takega združevanja je torej skupno urejevanje skupnih krajevnih življenjskih prilik, za katere so zainteresirani prebivalci določenega področja. Vsi prebivalci potem po svoji gospodarski sposobnosti prispevajo za to, da se čimbolj povoljno urede njihove lastne življenjske prilike. To pa je potem občina, taka občina, kakršno hočemo pri nas izoblikovati in kakšno je priporočal svobodnemu delovnemu ljudstvu tudi Marx.
Del prebivalstva nekega področja so delavci in nameščenci, ki delajo v podjetjih. katera sami upravljajo in po katerih imajo na razpolago del svojih sredstev za občinske potrebe, seveda če prav in dobro gospodarijo. Del prebivalstva pa so delovni ljudje zadružnih podjetij, podjetij družbenih organizacij in zasebni proizvajalci, pa bodisi, da so obrtniki ali kmetje, ki so vedno morali prispevati tudi za občinske potrebe. Če torej ukinjamo »uradniško vmešavanje« države v gospodarstvo, potem je nujno prepustiti ne samo notranje gospodarjenje v podjetjih, ampak tudi urejevanje občinskih prilik samim prebivalcem določenega področja. In taka oblika združenja prebivalcev nekega področja bodi občina, ki bo torej prvenstveno gospodarsko združenje. Prvenstveno pravimo zato, ker bo vendar poleg urejevanja občinskih prilik obdržala še nekatere opravke dosedanjih ljudskih odborov. Takih opravkov pa je seveda čedalje manj in tako bo občina vedno bolj združenje proizvajalcev. Dosedanji naši ljudski odbori, ki so poslednja stopnička državne uprave, so bili namreč izrazito politično upravni, zakaj težišče njihovega dela je bilo, zlasti v zadnjem času, v zbiranju delovne sile, v odkupu, pobiranju davkov, preskrbi in delitvi živilskih nakaznic in podobno, manj pa na gospodarskem povezovanju prebivalcev za reševanje življenjskih prilik na določenem področju. Zaradi tega tudi področja ljud (Nadaljevanje na 2. strani)
spodarske naloge, tako da bi si vsak delavec osebno res čimbolj prizadeval prispevati največ kar more k izpolnitvi gospodarskih nalog. Predsedstvo pa je še posebej obravnavalo nekatere nezdrave pojave v naših gospodarskih podjetjih, ki jih morajo sindikalne organizacije pomagati odstranjevati. Med temi pojavi so na primer ti, da nekatera podjetja ne odvajajo v predpisanem roku tržnega dobička, ampak ga zadržujejo za razne gospodarstvu škodljive mahinacije, da lokalna podjetja še sedaj nimajo ažurnega knjigovodstva, da nekatera podjetja kršijo plansko disciplino in vrše dela, ki so trenutno ustavljena in končno, da niso urejeni odnosi med podjetji in delavskimi menzami, ekonomijami, ki dolgujejo visoke zneske podjetjem. Tam, kjer; izvršni odbori podružnic vedo za take pojave, naj se pomenijo z vodstvi podjetij, da jih odpravijo.
Pri dosedanji proučitvi delovnih mest v podjetjih se, je pokazala potreba, da je precej ljudi preusmerilo iz nekaterih podjetij na druga dela. Pri tem pa se je v prenekaterih vodstvih pokazala težnja, da obdrže v podjetju res samo polno storilne ljudi in se »znebe« vseh drugih, ne glede na njihov socialni položaj, med temi tudi tiste matere z otroki, ki ne morejo potem tako hitro drugam na delo in ki bi bile zaradi tega socialno ogrožene, invalide itd; Predsedstvo je imenovalo posebno komisijo, ki bo proučila ta vprašanja in ki bo predložila tudi predlog, kako naj se reši vprašanje, recimo, že za neka dela kvalificiranih ljudi, z$ katera ni trenutno njihovim kvalifikacijam primerne zaposlitve, nadalje material o tem, kje in kakšne delovne sile manjka in podobno. V komisijo so bili imenovani sledeči člani predsedstva; Jože Kopitar kot predsednik, člani pa Tone Šturm, Franc Borštnik in Jože Jurač.
Predsedstvo je sklenilo, da se pri[ Republiškem svetu osnujejo sledeče komisije, in sicer: 1. organizacijska, ki jo vodi Mavricij Bore, člani pa so Jože Jurač, Marko Juren iri Franc P1 a z a r ; 2. izobraževalno-prosvetna, ki jo vodi Roman Albreht, člani pa so A d a Klanjšek, Avgust Vižentin, Jože Jurač, Stane Kamnik, Franc Milek in Franc Plaza r; ta komisija bo imela še tri podkomisije, in sicer za tisk, za izobraževanje in za društva, 3. gospodarska, ki jo vodi Franc Černe, člani so Karl Bratina, Jože Plevnik, Rado Miklič, Jože Kopitar, Mavricij Bore; ta komisija bo imela podkomisije za družbene m samostojne plane, organizacijo dela, delavske svete, za tekmovanje, za plače in nagrade, za pravno, tehnično in higiensko zaščito in za socialno zavarovanje.
Lanskoletni občni zbori sindikalnih organizacij so bili v nekaterih organizacijah premalo skrbno pripravljeni, v prvi vrsti vodstva sindikalnih organizacij ne polagajo v svojih poročilih obračuna za svoje delo pred člani, ampak često govore o vsesplošnih tekočih vprašanjih. To je napak. Letno poročilo mora biti poročilo o delu vodstva in organizacije in v tem mora biti težišče občnega zbora. Druga slabost lanskoletnih občnih zborov je bila, da so V mnogih organizacijah imeli preobširne dnevne rede, zaradi česar je trpela kakovost razprav, ponekje so člani že' pred koncem odhajali in podobno. Posebej pa je treba še opozoriti na to, da lani niso povsod dovolj vestno izbrali delegate za skupščine in so bile ponekje skupščine razmeroma slabo obiskane, kar gre na škodo sami obravnavi vprašanj. Tem napakam naj s6 torej organizacije letos izognejo.
V Milanu so poslali delavce »s trebuhom za kruhom«
Pred nedavnim so iz znane milanske tovarne »Breda« v Italiji odpustili okrog 2000 delavcev. Delavce so odpustili na temelju predhodnega sporazuma s Konfederacijo svobodnih italijanskih sindikatov (katoliški), ki so se s tem strinjali. Milanski delavci kovinske industrije so odgovorili na odpust s solidarnostno stavko in zahtevajo, da odpuščene delavce takoj ponovno zaposle. V mestu je pričelo stavkati nad tri četrtine delavstva, v ostalih krajih milanske pokrajine pa manj. Skupno je stopilo v stavko približno stotisoč delavcev. Milanska delavska zbornica In Federacija kovinskih delavcev sta sporočili, da je v tovarni »Breda« razglašena splošna stavka. Tovarniške dbe jekte so zastražile policijske enot% j.
Ali poznaš cene najvažnejšim poirošnim predmetom in uslugam
Ob tekočih gospodarskih spremembah, ko prehajamo na svobodno tržišče, je velikega pomena pravilno in varčno razpolaganje s plačo. Predvsem gre za to, da sami potrošniki ne preplačujemo na trgu, ker to zmanjšuje našo kupno moč in podaljšuje tržiščna neravnovesja. Zato pa je velikega pomena, da poznamo cene najvažnejšim potrošnim predmetom in pravilno razporedimo svoje prejemke.
Cene živilom, ki veljajo od 1, novembra dalje:
za kg din
Moka pšenična	OG	85—88
Moka pšenična	80%	54—56
Moka pšenična	enotna 90”/»	36—38
Pšenični zdrob	85—88
Koruzna moka 90”/» brez odvzema zdroba	27
Koruzna moka 90% manj 10”/» zdroba	26
Koruzni zdrob	32
Kžena moka 86”/«	32
Kžena moka 76%	34
Pri ceni moke je treba pojasniti, zakaj se je prejšnja cena, ko smo imeli še živilske Kome dvignila povprečno za 3—6 diin in zakaj je ta cena pri nas višja kot v žitorodnih krajih. Vzrok podražitve je to, da je Slovenija sploh nežitorodna im da moramo uvažati žito iz drugih republik. S tem, ko je določena prodajna cena na kraju samem, pa se za nas ta cena dvigne za toliko, kolikor so stroški prevoza.
za kg din
sladkor kristal sladkor v kockah mast svinjska olje
margarina testenine 80”/» testenine 0G uvoženi riž
goveje meso II. vrste goveje meso I. vrste telečje meso svinjsko sveže meso suho svinjsko meso	povprečno	3oO
pralno milo 60 %	160
jajca v prahu	300
Cene tekstilnega	blaga,	ki	veljajo od
22. oktobra dalje, so ' se znižale povprečno za 10% od svoje dotakratne maloprodajne cene v prosti predaji.Tako danes stane na primer samo nekaj artiklov
155
180
200
200
170
75
100
400
150
160
160
210
odvisno od kvalitete din 1 srajca moška	830—1420—1950
1 par nogavic moških	140— 260
1 par nogavic ženskih	300— 350
1 m blaga za obleko	2550—3200
Cene najvažnejših kmečkih pridelkov so:
krompir
zelje v glavah
zelje kislo
fižol
jabolka
jajca
za kg din 10 10 30 38
26-30 20 za kos
Te cene seveda nihajo in so v veliki meri odvisne od vsakokratnih prilik na trgu.
Cene kurivu — drva ln premog:
1 m3 drv (celih)
1 m3 drv (žaganih) 1 tona premoga
v prosti na neizrab. prodaji nakaznice 1400	526
1435	561
500—550
za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od za razdaljo od
1— 3 km 4— 6 km 7— 9 km 19- 12 km 13— 15 km 16— 20 km 21— 25 km 26— 30 km 31— 40 km 41— 50 km 51— 60 km 61— 70 km 71— 80 km 81— 90 km 91—100 k m
35 dinarjev 55 dinarjev 80 dinarjev 105 dinarjev 120 dinarjev 140 dinarjev 165 dinarjev 195 dinarjev 240 dinarjev 285 dinarjev 345 dinarjev 405 dinarjev 450 dinarjev 525 dinarjev 570 dinarjev
Nad 100 km pa se za vsakih začetih 25 km zaračunava še po 150 din. Kakor na železnica uživajo tudi na avtobusih delavci in uslužbenci ter dijaki poseben popust. Tako znaša sedaj cena mesečnim kartam:
za delavce za in uslužbence dijake
za razdaljo od	1— 5 km	300
za razdaljo od	5—10 km	400
za razdaljo od	10—15 km	500
za razdaljo od	15—20 km	600
za razdaljo od	20—25 km	700
za razdaljo od	25—30 km	800
150
260
416
468
572
676
Cene tobačnim izdelkom so padle od 21% do 36% in sedaj stane 20 cigaret od 22 dinarjev (Sava) do 90 dinarjev (Jadran). Enako so se pocenile tudi cigare za okrog 25”/» in tobak prav tako za 25%, vžigalice pa za 20”/», in sicer od 10 dinarjev na 8 dinarjev za škatlico.
Kljub pocenitvi pripada delavcem in uslužbencem, oficirjem, podoficirjem, miličnikom in vojaškim uslužbencem, ter osebnim upokojencem in rentnikom. kakor doslej na mesec še 175 industrijskih bonov za nakup monopolskih izdelkov.
KAJ JE TREBA VEDETI O CENAH OBRTNIŠKIH IZDELKOV IN USLUG
Na predlog predsednika Sveta za industrijo in gradbinstvo vlade FLRJ je Zvezna vlada izdala tudi uredbo o cenah obrtnih izdelkov im uslug.
Posebnost te uredbe je, da se odslej cene obrtnih uslug in izdelkov formirajo s svobodno pogodbo med proizvajalcem in kupcem obrtnega izdelka oziroma med izvršilnem in naročnikom obrtne usluge. To pa seveda ne pomeni, da bi državni obrtni mojstri, obrtni obrati družbenih organizacij, obrtne zadruge, zasebni obrtni obrati, kakor tudi obrtne delavnice državnih uradov, ustanov in podjetij ter družbenih in zadružnih organizacij, za katere velja ta uredba, lahko postavljali poljubne cene za svoje izdelke in usluge, ampak se bodo te morale gibati v mejah, a največ do tiste višine, kakor jih bo za posamezne obrtne usluge, posebno še za tiste, ki so še posebno važne za gospodarstvo in življenjski standard delovnih ljudi, predpisal minister za finance ljudske republike v sporazumu s predsednikom Sveta za industrijo in gradbinstvo vlade ljudske republike, oziroma po njunem pooblastilu okrajni (mestni) ljudski odbor.
Nekateri obrtniki skušajo dvigati cene svojim izdelkom in uslugam in to povišanje opravičujejo povišanjem cen na železnici, s povišanimi cenami komunalnih uslug itd.
Toda vedeti je treba, da do takšnega povišanja cen nimajo nobene pravice, ker je do povišanja cen na železnici in za komunalne usluge moralo priti za to, da se prepreči špekulacija in so zato tudi obrtniki, kakor vsak delavec in uslužbenec, dolžni doprinesti svoj delež skupnosti. Da bi se že vnaprej onemogočila takšna špekulacija, so važne, v tej uredbi zlasti te določbe. Prva, ki odreja, da bo z denarno kaznijo do 10.090 dinarjev kaznovan vsak, kdor ho za opravljene usluge neglede na svobodno formiranje cen med obrtnikom in naročnikom obrtne usluge zaračunal večjo ceno lnot pa bo predpisana najvišja cena. S kaznijo do 5000 dinarjev pa bo kaznovan tudi tisti, ki v svoji delavnici ne bo Izobesil cenika svojih obrtnih uslug, ali če na zahtevo naročnika oziroma kupca ne bi hotel izstaviti računa za svojo opravljeno uslugo oziroma izdelek.
Te tri določbe v tej uredbi so zlasti važne za to, ker bodo primogle, če se jih bodo potrošniki res posluževali, zatreti špekulacijo in neupravičeno navijanje cen.
Kakor smo zvedeli se v Ljubljani cene obrtnim uslugam v državnih obratih niso dvignile, vtem ko se v privatnem in zadruž. sektorju prepuščajo prostemu formiranju. Bodo pa orgkni oblasti v vsakem primeru, kjer bi se pojavile škodljive tendence za neupravičeno navijanje cen, posredovale in v takem primeru le-tem tudi postavile maksimalni cenik.
KAKŠNA JE NOVA POŠTNA TARIFA
Počenši od 1. novembra dalje se za poštne, telegrafske, telefonske usluge zaračunavajo naslednje pristojbine:
Za navadno pismo do 20 gr — 15 dinarjev, za odprto dopisnico 10 dinarjev, prl-poročnlna oziroma ekspresnina pa znašata odslej 35 dinarjev.
Pri poštnih paketih do teže 3 kg se bo zaračunavala pristojbina 100 dinarjev. Najvišja tarifa za poštne pakete težke 15 do 20 in več kilogramov, pa znaša odslei 300 dinarjev.
Pri vplačilih na poštne nakaznice do
zneska 500 dinarjev se plačuje pristojbina 20 din. vtem ko bo od zneska 30.000 do
50.000	dinarjev znašala taksa največ 200 dinarjev. Za vplačila na tekoči račun do 500 dinarjev je,»odslej pristojbina 10 dinarjev; najvišja pristojbina za vplačilo od 50.000 do
100.000	dinarjev znaša 100 dinarjev.
■ Pristojbina za navadno brzojavko znaša za vsako besedo 8 dinarjev, za nujne brzojavke pa 16 dinarjev.
Za medkrajevne telefonske pogovore znaša pristojbina v prvi coni do 25 km, če je bil pogovor v času od 7, do 21. ure 70 dinarjev. v času od 21. do 7. ure pa 50 dinarjev. Najvišja tarifa za cono od 400 do 600 kilometrov pa znaša 320 oziroma 200 dinarjev.
Prodajna cena za poštne vrednotnice in obrazce je določena: za dopisnico 2 dinarja, za kuverto, 6 dinarjev, poštno nakaznico 2 din, brzojavno nakaznico 2 din, paketno spremnico 2 din, zavoj za vrednostna pisma — mali 2 din in za zavoj za vrednostna pisma veliki 3 dinarje.
, Na kupljene odprte dopisnice in množične kuverte J"e pošiljatelj dolžan dotočiti manjkajoči del poštnine, t. j. na dopisnico mora nalepiti še 8 dim, na množično kuverto pa za 12 din poštnih znamk.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Gospodarsko škodliive napake v novem voznem redu se popravljalo
NOVE CENE NA ŽELEZNICI IN CESTNEM PROMETU
so začele veljati od 23. oktobra dalje. Vse tarife za prevoz potnikov na železnici so se s tem dnem povišale za 200°/o. Osnovna cena za prevoz prtljage znaša sedaj 0.25 dinarja, za 10 kg na 1 kilometer, za prevoz ekspresnega blaga in prtljage brez spremstva pa povprečno 0.85 dinarja za 10 kilogramov na 1 kilometer.
Taukrep je bil potreben predvsem zato, ker so bile cene za te prevoze pred uveljavljenjem nove tarife nesorazmerno nizke, kar vse je povzročalo prekomeren prevoz potnikov in prtljage. Neglede na povišanje voznih cen pa so ostali nespremenjeni v absolutnem znesku popusti za potovanje na letni dopust ter za mesečne in tedenske karte za delavce im nameščence ter dijake.
Delavec ali nameščenec, ki je še lotos v poletju potoval na dopust v kraj. do katerega je znašala cena normalne vozne karte na primer 100 dinarjev, je za ta prevoz, ker je takrat užival 75% popust, plačal le 25 dinarjev; s povišanjem železniške tarife za 200% znaša cena normalne vozne karte za isto razdaljo sedaj 300 dinarjev, kljub temu pa bo za prevoz na dopust odslej koristnik sindikalne objave prav tako plačal le 25 di-
Ta članek
te bo seznanil
S CENAMI PREHRAMBENIH PREDMETOV,
Z NOVO PROMETNO IN POSTNO TARIFO,
S CENAMI OBRTNIH IZDELKOV IN USLUG,
ZVEDEL BOS, KAKŠNE SO CENE VSTOPNINI ZA KINEMATOGRAFE, GLEDALIŠČA ITD.,
IN KONČNO TUDI NEKAJ O NOVIH CENAH ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO.
narjev, kar pomeni, da bo od sedanjih novih voznih cen namesto dosedanjega 75% popusta užival praviloma 91.66°/» popust od sedanje nove vozne cene.
Novost, ki jo prinaša nova železniška tarifa, pa ie določba, da bodo delavci in uslužbenci državnih podjetij, ustanov ln uradov, aktivni oficirji, podoficirji, vojaški uslužbenci ln pripadnik) Ljudske milice, kakor tudi osebni upokojenci imeli počenši od 1. januarja 1952 dalje pravico tudi do šest (6) enosmernih voženj na leto s 50/o popustom od novodoločeaiih voznih cen. Pravico do enakega popusta bodo uživali tudi člani njihove ožje družine in družinski upokojenci, vendar ti le za 2 (dveo _ enosmerni potovanji letno. Kot člani ožje družine se smatrajo zakonski drug in otroci v starosti izpod 18 let. če pa študirajo, pa do dokončanega 24. leta. Otroci od končanega 4. do končanega 10. leta pa uživajo kakor doslej popust 75“/».
Enake olajšave, kakor uslužbencem državnih podjetij, ustanov in uradov lahko predsednik Sveta za promet pri Zvezni vladi prizna tudi delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni pri družbenih organizacijah, kakor tudi članom njihove ožje družine.
Počenši od 23 oktobra 1951 veljajo tudi za avtobusni promet naslednje vozne cene:
Ze v navado je prišlo, da vsako je- I sen doživimo spremembo voznega reda, oziroma, da železnica zmanjša število potniških vlakov. To je nekako samo po sebi razumljivo, saj mi vsi skupaj v zimskih dneh res manj potujemo, razen tega pa moramo tudi varčevati s premogom, ki ga nimamo na pretek. Pravimo torej, da smo že nekako navajeni na spremembo voznega reda. Toda nedavna »avtomatična« sprememba voznega reda ali bolje povedano, nenadna ukinitev nekaterih vlakov, je mnoge med nami vendar nekako začudila. Ukinjeni so bili namreč nekateri vlaki, s katerimi se vozijo delavci na delo In so zato nastale resne motnje v prihajanju na delo. Kako je torej bilo s to zadevo?
Najprej moramo povedati, da je naše gospodarstvo letos v precej večji stiski za premog, kakor lani. Zato je bilo potrebno omejiti število vlakov. Vendar omejiti tako, da to ne bi prizadelo našega gospodarstva na drugem koncu. Zadnja sprememba pa je bila precej gospodarsko škodljiva. Vidi se, da je bila napravljena »na hitro roko«. Na železnici se niso posvetovali z vodstvi gospodarskih podjetij in sindikati, kakor je to vedno navada, da se potem nov vozni red vskladi po gospodarskih potrebah in možnostih. Ker pa se to ni napravilo, so nastale precejšnje motnje. Sedaj seveda te motnje postopoma že odpravljajo. Vendar gre škoda, ki je bila prizadejana z novim voznim redom, že v tisoče izgubljenih ur. Delavci, ki so se na primer vozili po progi Velenje—Celje, so odšli od doma že ob 4. uri zjutraj, vrnili pa so se lahko šele z vlakom, ki je odpeljal ob 21. uri 42 minut. Spali so seveda le nekaj ur. Na gorenjski progi je bilo prizadetih zaradi voznega reda okrog 500 do 700 nameščencev in dijakov. Okrog 1000 ur na dan so izgubili, ker so se morali prej odpeljati v službo ali čakati na zvezo domov.
Kot že rečeno, železnica popravlja storjene napake, na katere so jo opozorili delavci, sindikalne organizacije in vodstva podjetij. Sedaj bodo malo temeljiteje proučili, kateri vlaki niso nujno potrebni in jih bodo tudi v bodoče opustili, nekatere pa že postopoma uvajajo nazaj, da bodo lahko delavci nemoteno prihajali in odhajali na delo in domov. Sedaj je že urejen promet na štajerski in gorenjski progi. Iz Celja na primer vozi vlak v Savinjsko dolino ob 15,15 uri, iz Maribora odpelje vlak proti Ljubljani ob 8,30 uri in iz Ljubljane vozi vlak proti Mariboru ob 4,15 uri itd.

Vendar nam mora biti letošnji primer spremembe voznega reda, ki je vnesel precej zmede v gospodarstvo in napravil dokaj »hude krvi«, poučen primer za prihodnja leta, da ne gre s hitrimi administrativnimi ukrepi spreminjati voznega reda, predno se na železnici temeljito ne pogovorijo z vsemi prizadetimi.
TUDI IZREDNI ŠTUDENTJE BODO DOBILI POPUST NA ŽELEZNICI
Kot piše »Borba« bo Generalna direkcija železnic v Beogradu v kratkem izdala posebna navodila za znižano vožnjo za izredne slušatelje visokih šol. Na ta način bo tudi' njim omogočeno, da bodo kljub podražitvi tarif lahko redno vzdrževali stike s svojimi fakultetami. Res pa kaže s to uredbo pohiteti, ker je pred durmi novembrski izpitni rok, ko bodo take popuste slušatelji rabili.
ZA UČENCE V GOSPODARSTVU BODO DOBIVALI BONE IN DENARNI DODATEK STARSI
Za učence v gospodarstvu bodo po novih navodilih sprejemali industrijske bone in denarni dodatek namesto prehrambenih bonov njihovi starši v ustanovah, kjer so zaposleni. Če so učenci otroci uživalcev pokojnin, socialnih podpor in drugih dajatev bodo prejeli zanje omenjene bone in denarni dodatek starši tako kot za sebe pri združenju, organizaciji OF, oziroma organizaciji, pri kateri so doslej sprejemali karte in bone zase.
Kaj bomo kupili v Franciji
Od celotne pomoči, ki so jo odobrile vlade ZDA, Anglije in Francije naši državi, bo prispevala francoska država 6 milijonov dolarjev, oziroma 2 milijardi in 100 milijonov frankov. S tem denarjem bo naša država nabavila v Franciji volno, bombažna, lanena in umetna svilena prediva, anilinske barve, surovine za zdravila in gotova zdravila, instalacijski material, električne žarnice, staro železo in kakao, poper in druge začimbe.
Rudarska stavka na Japonskem
Sporočila govore, da je nedavno stavkalo zaradi nevzdržno nizkih plač na Japonskem okrog 260.000 rudarjev. Zaradi stavke je padla na Japonskem dnevna proizvodnja premoga za okrog 98 tisoč ton.

(Jedrn dni pC svehi
MARSIKDO ŠE NI BRAL NAJVAŽNEJŠIH MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV ZADNJEGA TEDNA. PREBERITE JIH DANES! KAJ BOSTE TOREJ BRALI:
10 DNI ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN. - O PARLAMENTARNIH RAZPRAVLJANJIH V ANGLIJI. — NA SREDNJEM VZHODU ŠE VEDNO NOBENEGA NAPREDKA. — SRAMOTA V LUCC1 NA j BI BILA VENDAR ŽE KONČANA. - NOVA POMOČ UNESCO NAŠI DRŽAVI. - UNIVERZITETNEGA PROFESORJA DR. ČUŠINA SO ODSTAVILI.
DESET DNI ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Že je minilo deset dni, odkar je začela zasedati Generalna skupščina OZN v Parizu. če hi hoteli govoriti o pozitivnih ali negativnih rezultatih zasedanja, bi bilo to prav gotovo preuranjeno, čeprav nekateri ze naprej mislijo, da iz vsega tega ne bo me in da je sporazum med vzhodom in zahodom nemogoč. Govora Achesona in Višinskega sta dala resda takšen -videz, saj sta v tako popolnem nasprotju, človek bi rekel, kakor severni in južni pol, vendar to še — upajmo — ni odločilno.	, 1fYV
Višinski se je postavil na stališče, da je edina pot do miru tista, ki jo kaže Sovjetska zveza. Kakšna pa je ta pot, vemo iz lastne izkušnje; kakšno je to prijateljstvo nam dovolj zgovorno pričajo neprestani uboji naših graničarjev na naših mejah. S svojim znanim napadalnim tonom je neusmiljeno napadal zahodne sile in jih je že v naprej proglasil za napadalne. Napadal je atlantski pakt, oboroževanje zahoda, stali-lišče zahoda, do Nemčije, nastop OZN na Koreji itd. — torej napadal je posledice svoje lastne politike.
Glavno kar je pokazal Višinski s svojim govorom pa je to, da Sovjetska zveza ne namerava opustiti svoje dosedanje politike, temveč še vedno vztraja na tem, da z ustvarjanjem napetosti končno le izsili delitev sveta na vplivna področja, da izsili priznanje ruske lastninske pravice do tistega dela sveta, na katerega je Kremelj vrgel svoje pohlepne oči.	'
Opaziti je tudi tendenco, da postavlja Moskva ZDA v nekak poseben položaj v odnosu do drugega zahodnega sveta, rekli bi v položaj gospodarja, ki 'lahko trguje tudi v imenu svojih podložnikov, kot pač dela SZ s svojimi sateliti. S tako fevdalno teorijo mednarodnih odnosov govori Moskva Wa-shingtonu: če se sporazumeva dva, bo na vsakega naju odpadel večji delež. Sovjetski diplomati dajo vedeti, da so med velesilami tudi večje in manjše in je nam po vsem tem popolnoma jasno, da bi bil pakt petorice končno lo dogovor med dvema.
Spričo takšne napadalne taktike Višinskega je v svetu tem bolj odjeknila izjava ameriškega zunanjega ministra Achesona, ki je s .svojim govorom pokazal edino pravilno pot, pot sodelovanja v okviru OZN. Acheson je pozval Sovjetsko zvezo naj položi svoje karte na mizo in jasno pove, če je za mir ali proti njemu. Če je Sovjetom res do miru, naj dokažejo to s stvarnimi dejanji. Tako bi n. pr. lahko ureditev korejskega vprašanja odprla pot za rešitev številnih spornih vprašanj na Daljnem vzhodu. Sovjeti so odgovorni za sedanjo napetost, za tekmovanje v oboroževanju ter za strah i.n napetost, ki je prevzela ves svet. Obdolžil je Sovjetsko zvezo krivde,^ da ni prišlo do združitve Nemčije, da zadržuje sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo in da je kriva, da Ita.Hja še ni bila sprejeta v OZN. Množične deportacije Madžarov in drugih neruskih narodov se dogajajo v takem okviru, da je to že zločin genocida.
Prav gotovo pa ne bo dolgo, ko bomo lahko bolj jasno ocenili, kakšne uspehe bo prinesel ta govorniški dvoboj, dveh predstavnikov najbolj vidnih velesil. Generalna skupščina bo s predlogom jugoslovanske delegacije, naj se na dnevni red skupščine vpiše tudi sovražno postopanje Sovjetske zveze in njenih satelitov proti naši državi, katerega je pretekli teden predlagal tovariš Edvard Kardelj, nedvomno lahko dodobra osvetlila sedanjo sovjetsko politiko.
Jugoslovanska delegacija je v ta namen predložit la tudi obširno dokumentacijo — stvari, ki so nam znane že iz vsakdanjega zasledovanja dogodkov. Naša delegacija pa je s tem prav gotovo položila prst na eno izmed najbolj bolečih ran v sedanjem mednarodnem življenju. Države, članice OZN so ta predlog sprejele z velikim zanimanjem in so našo državo pdprle, tako da je predlog že vpisan na dnevni red in bodo o njem razpravljali.
Sovražna propaganda, če je umazano zmerjanje sploh še propaganda, gospodarska blokada, odpoved 46 pogodb, sporazumov in dogovorov in celo prekinitev poštnega prometa ter direktno napadalno, diverzantsko in vohunsko delovanje, v ozadjn pa 1 milijon do zob oboroženih satelitskih
ljubnosti« v odnosu do Jugoslavije, to je prava slika njenega »miru«.
V ANGLIJI SO SE ZAČELA PARLAMENTARNA RAZPRAVLJANJA Svetovni tisk še vedno z največ jim zanimanjem zasleduje nastali položaj v Angliji, posebno še sedaj, ko se je ob dodatnih volitvah parlamentarna večina konservativcev ponovno zmanjšala.
Ob otvoritvi zasedanja novega angleškega parlamenta, so bili v prestolnem govoru napovedani odločni ukrepi proti inflaciji in razveljavljanje podržavljene jeklarske in železarske industrije.
Ministrski predsednik Churchill je dejal med drugim, da sedanji položaj zahteva stabilno vlado, ki bi morala ostati na vladi vsaj dve leti in bi v tem času ne smelo biti novih volitev. Vse kaže, da hoče nova angleška vlada držati svoj položaj trdno v rokah.
NA SREDNJEM VZHODU SE VEDNO NOBENEGA NAPREDKA V Egiptu se položaj še ni pomiril. Incidenti se skoraj vsak dan vrstijo v območju Sueškega prekopa. Angleži pošiljajo ojače-nja in nikakor ne mislijo prepustiti usodi te najvažnejše žile svojega imperija.
Perzijski predsednik vlade Mosadegh se že precej časa mudi v Ameriki, kamor je odšel na zasedanje Varnostnega sveta, da bi branil koristi svoje države in ki je na vabilo predsednika Trumana podaljšal svoje bivanje v Ameriki. Pravijo, da bo prišel Mosadegh tudi. v Pariš, da bi se sestal z angleškim zunanjim ministrom — Edenom.
Po vesteh je Mosadegh dosegel v ameriški prestolnici v zvezi z vprašanjem perzijskega petroleja marsikaj pozitivnega za svojo državo. toda Angleži so ameriški predlog o rešitvi spora odklonili.
Pogajanja v Pan-Mun-Jomu se nikamor ne pomaknejo. Ne morejo se zediniti o razmejitveni črti. ki hi potekala med severom in jugom v primeru sporazuma o premirju. Predlogi sledijo protipredlogom in tako vsak dan slišimo, da ni bilo doseženo ničesar.
SRAMOTA V LUCCI NAJ BI BILA x VENDAR ZE KONČANA Porčinski proces v Lucci Se vedno traja in se je zadnje Sase celo še bolj zaostril.
Na številnih procesih naši delovni ljudje protestirajo proti takemu postopanju in obsojajo italijansko vlado, da dovoljuje dviganje glav fašistom in iredentistom, ki samo še bolj zaostrujejo odnose med našo in italijansko državo.
NOVA POMOČ UNESCO NASI DRŽAVI
Te dni je bila v Beogradu podpisana pogodba o tehnični pomoči OZN za prosveto, kulturo in znanost (UNESCO) naši državi. Odobrenih je bilo 69.000 dolarjev, s katerimi bodo nakupili razna znanstveno tehnična sredstva, kakor n. pr. nakup mikrofilmov, časopisov in drugega materiala. S to pomočjo bodo pomagali organizirati pri naa tudi center za znanstveno dokumentacijo Prav tako je tudi mednarodni dečji fond pred nekaj dnevi ponovno odobril pomoč za naše najmlajše in sicer v znesku 80.000 dolarjev,
TRŽAŠKI UNIVERZITETNI PROFESOR DR. CTJSTN ODSTAVLJEN
Tržaški iredentistični . In informbirejski tisk je pred mirovno konferenco v Zagrebu srdito napadal tržaško in italijansko delegacijo zaradi njunega odhoda v Jugoslavijo. Temu se ni čuditi, saj je zadnje čase v Italiji dovoljeno vsakomur da blati našo državo, da. celo tistim, ki so med drugo svetovno vojno gazili našo deželo, ki so pri nas ropali in ubijali nedolžne ljudi in otroke. Da pa bi svojo gonjo še bolj stopnjevali so pretekli teden odstranili iz vseuči-HSča v Trstu znanega profesorja zgodovine dr. Fadio Čušina, samo zaradi tega. ker se je udeležil zborovanja za mir v Zagrebu.
Dr. Cusin je bil pod fašistično Italijo že večkrat odstranjen iz univerze zaradi svojega demokratičnega mišljenja, zadnjič pa ga je odstranil Grazzioli. ki je bil nekaj časa v Ljubljani visoki komisar.


OB RAZPRAVAH O BODOČIH OBČINAH
(Nadaljevanje s 1. strani.)
skih odborov niso bila gospodarsko zaključena, ampak prilagojena, čimbolj za izpolnjevanje upravnih poslov. Zato so bila mesta, tako jasno zaključena področja. razdrobljena na rajone, gospodarsko nesamostojne vasi pa v samostojne ljudske odbore. To pa je imelo tudi gospodarske posledice v tem smislu, da se krajevne življenjske prilike niso dovolj smotrno urejevale. Splošno družbena gospodarska podjetja so kar v svojem okrilju začela reševati občinske zadeve s tem, da so ustanavljala v podjetju svoje ambulante, medtem ko v kraju ni bilo za ostale prebivalce nič podobnega, enako je bilo z dvoranami za prosvetno življenje in ostalimi občinskimi ustanovami in napravami.
Vtem ko so naša gospodarska podjetja kar po svoje in v svojem okrilju do neke mere urejevala občinske zadeve, sn pa po nekaterih vaseh prebivalci čakali, da jim »država« pride popravljat vaško cesto, oskrbet drva za šolo. sezidat hiše. postavit dvorano in odpret dom za deco ter podobno. __	,
Od bodočih občin pa si obetamo, da bodo povezovale vse prebivalce nekega področja v skupne napore za urejevanje domačih življenjskih prilik. Splošno družbena gospodarska podjetja bodo del svojega zaslužka tudi imela za te namene na razpolago, enako pa bodo nedvom no po svoje prispevali tudi drugi proizvajalci. kadar ho šlo za »njihovo« cesto, »njihovo« šolo, »njihov« dom. za deco itd. Preden pa zamenjamo naše ljudske odbore z občinami, je pa res potrebno, da temeljito preudarimo, katere kraje bomo povezali v eno občino in koliko področij bomo združili, da bomo res dobili neko zaključeno gospodarsko enotno področje, ki bo lahko samostojno zadihalo. Zato pa nam je potrebna tudi nova upravno področna razdelitev, ki jo prav sedaj vsi skupaj proučujemo. Iz vsega dosedaj rečenega lahko povzamemo, da je bodoča občina torej samo del naših notranjih preobrazb, ki smo jih pričeli z izvolitvijo delavskih svetov in da prinaša občina večjo družbeno samostojnost prebivalcev v reševanju njihovih krajevnih razmer.
Ko smo si razložili sploh pomen občin. sedaj pa se še pogovorimo n d: oh pojavih, ki smo jih opazili v dosedaniih razpravah o novi uoravno področni razdelitvi in o občinah. Prvi pojav je ta, da se nekateri vaški prebivalci niso kar nič navdušili za občine. Raje imajo, pravijo. ljudski odbor. Kako to, da so se navdušili za ljudski odbor prav tisti, s katerimi so imeli ljudski odbori doslej največ težav pri izpolnjevanju obveznosti? Posamezni »vaški veljaki« slutiio, da bo z uvedbo občin konec večnega izgovarjanja »na državo«. Brž ko bomo imeli občine, bo med prebivalci zaživela skrb za ureditev krajevnih prilik in tudi »vaški petičniki« se ne bodo mogli več izmikati svojim obveznostim, češ kar »država naj napravi«. Prav tako pa bo izginila ozka zaprtost nekaterih vasi. ki le enako škodovala prebivalcem dntičnega kraja, kot celotnemu narodnemu gospodarstvu in ki so jo nekateri raški veljaki s pridom izkoriščali za svoje gospodovanje v vasi. To je torej vzrok, zakaj nekaterim niso všeč občine in sedaj »oznanjajo«, da gremo na stare občine (ki bi se jih oni vendar naibolj od srca razveselili, če bi res prišle) in straše slabo poučene prebivalce, da bodo izgubile vasi svojo »samostojnost. če izgube svoj ljudski odbor in se pridružijo v večjo občino.
Drugi pojav pa je, da mi delavci in nameščenci premalo sodelujem,, pri teh razpravah. Kaže celo. da nekateri delavci zaradi nepoučenosti menijo, da je razprava o bodočih občinah bolj »vaška« stvar, ki se delavcev pač toliko ne tiče. Že iz naših dosedaniih razmišljanj na smo vendar videli, da je vprašanje občin stvar vseh prebivalcev in da bedo pri bodočih občinah mor !i nrav delavci v mnogočem pomagati s svojimi dosedanjimi skušnjami iz podjetij. Poleg tega pa ne smemo nikdar pozabiti, da bodo občine urejevale taka vprašanja kot je problem stanovanj, cest. asanacijskih naprav. šol, zdravstvenih objektov in tako dalje, kar v enaki meri zanima delavce kot vse ostalo prebivalstvo. Zato pa ie nujno potrebno, da no svojih najboljših močeh prispevamo da bomo dobili čim boli gospodarsko močne in samostojne občine.
m^mjamddamšihc^mMdj
USLUŽBENCI DRŽAVN H USTANOV
— nekaj misli z vašega plenuma
Kakor smo vam že v zadnji številki sporočili, se je prejšnji teden sestal plenum vašega sindikata. Danes vam mislimo povedati nekaj najvažnejših misli s plenuma. Naj vam najprej povemo to, da je bil plenum nad vse živahen; lahko rečemo tako, kakor doslej še ni bil nobeden v tej stroki. Nekaj iz razprave!
Član plenuma iz Maribora je predlagal, naj bi povsod pripravili posebne razprave, na katerih naj bi člani obravnavali tekoča gospodarska vprašanja. Takšen način razprav bi rodil bolj bogate sadove, kakor študij z referati. Kako pa vi mislite obdelati ta vprašanja?
Včasih vse vperh zmerjamo z birokracijo, medtem pa ne mislimo, da je ta ali oni »birokrat« strokovno šibak in da je zato često veliko neprilik. Zato so člani plenuma predlagali, naj bi starejši, dobro kvaliiicimni uslužbenci prevzeli tudi večji del uslužbenih dolžnosti, da bi imeli mlajši več časa za to, da se strokovno usposobilo.
Člani plenuma so nadalje sklenili, da je potrebno resneje obravnavati pojave
DRŽAVNA POSETVA IN ZADRUGE NAJ SE IZKAŽEJO NA TRGU. JE NAROČIL SVOJIM ČLANOM PLENUM SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV V LJUBLJANI
V torek 6. novembra je bil plenum krajevnega odbora kmetijskih delavcev in nameščencev v Ljubljani. Predvsem so govorili o tekočih gospodarskih problemih. Iz teh razgovorov posnemamo nekaj najvažnejših misli: Pripravili bodo dobra predavanja o gospodarstvu. Za tiste podružnice, ki nimajo svojih predavateljev, bo krajevni odbor naprosil tovariše iz drugih podjetij ali ustanov, da bi jim prišli predavat. Plenum pa ni govoril samo o proučevanju gospodarskih vprašanj, ampak je tudi obravnava! pomen praktične tržne intervencije državnih posestev in zadrug na našem trgu. Plenum je naročil članom, da v svojih kolektivih povečajo čimvečjo skrb intervenciji na trgu, da bomo čimprej dosegli znižanje cen kmetijskih pridelkov.
tatvin, razmetavanje s surovinami, poškodovanja strojev itd. in predlagali, da naj vsi krivci škodo tudi povrnejo. V zadnjem času je opaziti tudi to, da si nekateri deiavci hočejo sedaj s sumljivimi pričami in dokazili priboriti čimvečje število službenih let. Tudi tu naj bi sindikalne organizacije pomagale organu, ki ugotavlja službena leta, im s svoje strani pripomogle, da se ne bi kdo okoriščal na škodo skupnosti. Na plenumu so precej obširno razpravljal^ tudi o boju proti nezakonitosti, pa naj jo vrše člani sindikata, ali pa se proti njim vrše neza- I odmorov. Pravijo, konite stvari.	| več vprašanj.
Rezervni fondi so odprti za izplačevanje denarnih dodatkov
Po navodilih Republiškega sveta smejo vse sindikalne organizacije brez predhodnih odobritev trošiti svoj rezervni fond za izplačilo denarnih dodatkov svojim odbornikom in uslužbencem, seveda v okviru obstoječih predpisov.
TUDI PRI VAS POIZKUSITE
V tovarni avtomobilov v Mariboru so pričeli preko ozvočenja v podjetju odgovarjati delavcem na postavljena vprašanja v zvezi z novimi gospodarskimi spremembami. Te oddaje predvsem vrše v času da dobivajo vsak dan
ČUDIVA KUPČIJA ZA DRVA
Pisal nam je tovariš Viktor Peršak, ključavničar v »Mestnem ključavničarstvu« v Mariboru, ki je član sindikalne podružnice kovinarjev. Pobudo za pismo je dal naš članek »Solidarna in zavestna gospodarska disciplina potrošnikov bo omogočila uspešnejšo in hitrejšo ureditev našega trga« (glej »Delavsko enotnost« z dne 2. novembra t. L). Na nas se obrača s prošnjo, da mu v časopisu odgovorimo, ali je pravilno ali nepravilno stališče zavzel njihov sindikalni odbornik v sporni zadevi, ki je naslednja:
Lani se je na predlog sindikalne podružnice odločilo devet članov, med katerimi je bil tudi Peršak, da si sami napravijo drva. En član izvršnega odbora podružnice se je v njihovem imenu dogovoril s kmetom Kormanom, ki ima gozdne parcele nad Šumnikom pri Rušah, da jim dovoli posek in sicer po ceni 135 din za ms na panju. Med posekom pa je Korman pristavil dogovoru še zahtevo, da mu morajo delavci očistiti gozd do golega in jim je kot nagrado obljubil ves posekan les, ki ima manj kot 10 cm premera, brezplačno. V času poseka si je tudi svojevoljno »izposodil« 7 m3 pripravljene hlodovine in jo prodal. V zameno za to je podrl dve tanjši drevesi in jih »kos-
Trgovine v Logatcu je treba založiti z živili
Na pokongreenem zborovanju v Logatcu so ee zborovalci pritožili, ker so trgovine v Logatcu slabo založene z življenjskimi potrebščinami, saj ne dobiš niti moke, soli, kisa itd. Uslužbenci v trgovinah in odgovorni ljudje najdejo za to vse mogoče izgovore; enkrat pravijo, da nimajo dovolj kredita, drugič, da jim primanjkuje prevoznih sredstev za prevoz živil z Vrhnike do Logatca. Vse to verjetno ne drži taiko, ker bi morale biti tudi drugje prazne trgovine. Drži to, da morajo delavci in ostali prebivalci kupovati živež na Rakeku, v Postojni in celo v Ljubljani, kar nikakor ni prav.
Iz uradnih prostorov stanovanja
Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo je tako skrčil svoje uradne prostore v Domu sindikatov, da je dal letos že 19 sob preurediti za stanovanja, ki so bila že dodeljena delavcem in nameščencem. Tudi uredniške prostore Delavske enotnosti smo skrčili in odstopili dve sobi za stanovanje.
železničarji razpravljajo o pravilniku in novi uredbi o njihovih plačah
Na zadnji seji teritorialnega odbora sindikate železničarjev za Slovenijo so med drugim govorili tudi o pravilniku in novi uredbi o plačah železniških uslužbencev. Sklenili so, da bodo poslali pravilnik in uredbo vsem svojim sindikalnim podružnicam, kar so že storili. Tako sedaj lahko vsi Slani razpravljajo o pravilniku in uredbi v svojih podružnicah in bodo lahko poslali svoje pripombe komisiji pri direkciji železnic in teritorialnemu odboru. Istočasno je teritorialni odbor poslal podružnicam tudi uredbo o plačah transportnih delavcev in delavcev v eksploataciji, ki bo te dni izšla.
OSNOVANA JE REPUBLIŠKA KOMISIJA ZA NORME
Republfška svet Zveze sindikatov za Slovenijo je imenoval s svoje strani v Republiško komisijo za norme sledeče svoje člane:	Mavricija Borca, Jožeta
Plevnika. Toneta Šturma, jaka Kvasa, Rudija Gambija.
V metalurških podjetjih bodo vsi delavci razpravljali o razporeditvi delovnih mest
Na zadnji seji predsedstva sindikata metalurških delavcev za Slovenijo, katere so se udeležili tudi zastopniki uprav v®eh metalurških podjetij, so podrobno Proučili delo komisij, ki sestavljajo pravilnike o plačah. Med drugim so sklenili, da naj v vseh podjetjih razmnožijo material o sistemizaciji delovnih mest in Sa dado v razpravo delavstvu. Železarna Jesenice je to že storila in na obratnih sestankih delavci razpravljajo o osnutkih razporeditve delovnih mest v železarni. Njihov delavski svet pa je že tretjič na svoji seji obravnaval - osnutek pravilnika o plačah in razporejanju delovnih mest. Komisija, ki je zbrala glavni material, ae vedno dela razne analize. Predsedstvo
je med drugimi stvarmi tudi sklenilo, da bo sindikat naprosil vse komisije za proučitev delovnih mest, da zbero podatke o tem, kakšna delovna sila in koliko je bo nekje odveč, da se lahko pravočasno usmerijo delavci na druga dela.
Končno 6o sklenili, da bodo imeli
plenarno
m. v Ljubljani.
mati« izročil delavcem. Iz teh dreves pa še zdaleč ni prišlo 7 m3 drv. Korman je nadalje vse vejevje lepo pričel mešati med cepanice in pozabil na obljubo, da bo dal to zastonj.
Ker je bila prav takrat, ko bi bilo treba drva spraviti v dolino, kar je obljubil napraviti Korman, drča pokvarjena, so drva ostala v gozdu. Letos so na ponovne zahteve delavci prisilili Kormana, da jim je spravil drva po drči do ceste, do drče pa so jih v glavnem sami spravili, prav tako kot so jih spravili iz Ruš v Maribor.
Toda zgodba ni dokončana s tem, da so ljudje dobili težko prislužena drva. Korman sedaj na lepem zahteva, da mu plačajo drva po 500 din za m3 in je pozabil na to, da jih je opeharil, ker so mu gozd očistili, ker si je prilastil 7 m3 hlodovine in tako dalje. Kormana pa zagovarja tudi »sindikalni« posrednik, češ da je Korman opravičen zahtevati to ceno. In to je graje vredno. Dolžnost sindikalne podružnice bi bila, da zahteva v imenu delavcev, da jim Korman povrne vse, za kar jih je opeharil, kar je nedvomno mnogo, mnogo več kot prevoz drv po drči, ki si ga Korman sedaj zaračunava lepo 365 dinarjev za I m3. Ali naj podružnica mirno dopusti tako občutno prevaro? Ne, ne sme. Nasprotno, poklicana je, da delavcem zagotovi povračilo vse škode, ki so jo utrpeli zaradi Normanovih prevar. Člani sindikata pa bodo potem poplačali Kormanu stroške prevoza po drči po dejanski uradni ceni.
Prav ima tovariš Peršak, ko pravi, da njihov odbornik sindikalne podružnice ne zastopa pravilnega stališča, ker »drži štango« Kormanu, kakor pravi Peršak, ki bi rad delavce pošteno opeharil. To pa je vse graje vredno.
Nekai besed „0 ZDRAVI KRITIKI"
Tak naslov ima članek, ki ga je napisal neki A. G. in Id nam ga je poslal okrajni svet iz Slovenj. Gradca »uradno« v objavo. Članek se nanaša na krajšo notico, ki smo jo prinesli v našem listu (glej »Delavsko enotnost« z dne 2. novembra 1951, stran 3) pod naslovom »Vodstva smejo sklepati samo, če je prisotna večina članov« in ki se dobesedno takole glasi: »Iz zapisnika seje predsedstva okrajnega sveta v Slovenj, Gradcu z dne 16. oktobra t. 1. je razvidno, da je bilo na seji prisotnih le šest članov njihovega pred-sedstva, devet pa odsotnih. Vendar so na seji polnomočno sklepali. To pa vendar ni pohvalno! O tem naj slovenjgraški sindikalni odborniki le malo pomislijo.« Na to tovariško opozorilo pa smo dobili dokaj neskromno pismo, v katerem pisec ne oporeka točnosti navedb, ampak takole nekako modruje:	»Drži, da je v
zapisniku seje z dne 16. X. 1951 navedeno šest navzočih in devet odsotnih članov predsedstva, vendar sta od teh odsotnih bila dva na orožnih vajah, eden na rednem letnem dopustu, eden na konferenci v Ljubljani, dva službeno na terenu, torej šest opravičeno odsotnih, Preprosto seštevanje in odštevanje kaže; 15 članov manj 6 opravičenih odsotnih, ostane 9, od teh šest navzočih, torej je sklepčnost podana. Mi nismo mogli vedeti, da bo kdor koli mislil, da je okrajno sindikalno vodstvo sestavljeno iz samih analfabetov v pogledu osnovnih načel demokratičnosti, da ne zna, kdaj lahko polnomočno sklepa in kdaj ne.« Tako nekako se glasi pismo v dobesednih izvlečkih, poleg tega pa še nekaj res neskromnih opozoril avtorju notice.
Dve stvari se moramo ob tem pomeniti. Najprej, kar se tiče sklepčnosti sej. Seja izvoljenega organa je sklepčna le tedaj, če je navzoča večina članov izvoljenega vodstva, ne glede na to, ali so odsotni opravičeni ali ne. To povemo ponovno zato, ker tudi v nekaterih drugih naših organizacijah mislijo podobno kakor pisec članka. Vsako drugačno pojmovanje »po sistemu seštevanja in odštevanja« je v osnovi nepravilno in tuje praksi delavskih organizacij, pa če si še tako vešč računanja. Mimogrede bodi rečeno še to! Kaj pa, če bi bili opravičeno odsotni vsi. člani razen dveh, ki bi pa na sejo prišla! Po taki računici, če bi bili dosledni, sta sklepčna. Torej sklepčnost je podana le tedaj, če je navzoča absolutna večina članov vodstva; v primeru okrajnega sveta v Slovenjem Gradcu najmanj osem prisotnih članov. Že to je klavrna udeležba. In seje je tre.
S0ŠTANJSKI RUDARJI GRADIJO PLANINSKI POČITNIŠKI DOM
šoštanjsiki usnjarji si gradijo svoj planinski počitniški dom. Letos so ga dogradili že do strehe, Doslej so pri gradnji doma opravili okrog 15.000 prostovoljnih delovnih ur.
h mznifi lunjev mojk pi&ejtf' Zgodba, KI ni v časi upravi rudnika Zagorje
»Sindikat se bo samo osmešil«, tako je precej samozavestno dejal Vinko Zupančič, ko so mu sporočili, da bo rudniški sindikalni odbor povprašal »malo v Ljubljano, če se res sme nosečo ženo odpustiti iz službe, kakor so to napravili pri rudniku na obratu Kotredež s tovarišico Silvo Grčar.
Najprej se seznanimo s samo službeno odpovedjo! Sredi avgusta meseca je prišel v obratno pisarno Kotredež, kjer je bila zaposlena Silva Grčarjeva, personalni referent rudnika Zagorje in ji sporočil, da bo dobila 1. septembra službeno odpoved, ker zmanjšujejo število uradništva pri rudniku. Ko mu je Grčarjeva povedala, da je noseča, je tovariš Zupančič izjavil, naj prinese tozadevno zdravniško potrdilo, na kar postane predvidena službena odpoved brezpredmetna. Grčarjeva je prinesla zaželjeno zdravniško potrdilo. Toda 1. septembra je dobila na svoje veliko začudenje, službeno odpoved z dvomesečnim odpovednim rokom. Poiskala je Zupančiča, ki ji je dejal, da je službeno odpoved dobila samo zato, »da gre vse službenim potom« in ji dejal, naj se pritoži na upravni odbor, ki bo potem odpoved razveljavil. Grčarjeva se je pritožila, toda pritožba je bila zavrnjena in bila je odpuščena.
Grčarjeva, ki je članica sindikata, se je obrnila po pojasnilo na sindikat. Ko se je vodstvo sindikata zanimalo o tej zadevi pri upravi podjetja, so dobili odgovor, da sta pač z možem dobro situirana, saj sta oba nameščena in prejema vsak povprečno meseč-
no plačo 3000 din ter da si gradita s prihranki in posojilom svojo stanovanjsko hišo. Ker vodstvo sindikata s tem odgovorom ni bilo zadovoljno in ker uprava ni preklicala službene odpovedi, se je sindikat obrnil po pojasnilo na Republiško inšpekcijo dela pri Ministrstvu za delo in dobil odgovor, da inšpekcija dela ne dopušča odpusta nosečih žena in doječih mater, ker v takem stanju gotovo ne bi dobile druge zaposlitve. Poleg tega je inšpekcija svetovala, naj se pri skrčenju uradniškega osebja odpove prej drugim ženam, ki niso zaščitene zaradi nosečnosti ali dojenja.
Kljub temu uprava podjetja ni pre-kličala službene odpovedi, zato je izvršni odbor sindikata pri rudniku Zagorje napisal pritožbo na Inšpekcijo dela OLO v Trbovljah in — o tem obvestil Republiški odbor sindikata rudarjev ter republiški svet ZS Slovenije.
Kakšen pouk nam daje ta resnična zgodba, ki ne dela prav nobene časti odgovornim ljudem v upravi rudnika v Zagorju. Nekateri vendar še ne . pojmujejo dovolj jasno, da je treba spoštovati nekatera socialna načela, ki so se v naši sedanjosti udomačila kot dobrina naše socialne kulture, dasi niso v noben zakon posebej zapisana. Ena izmed takih dobrin je varstvo nosečih in doječih žena; Drugo, kar je prav tako dobrina naše sedanjosti je to, da si ljudje povedo iz obraza v obraz resnico, ne pa tako, da se skrivaš za »uradni postopek«, za »možnost pritožbe« in take pripombe, kot je »saj se bo sindikat samo osmešil«. S takšnim načinom dela personalni referent rudnika Zagorje Vinko Zupančič dokazuje, da slabo umeva svojo službeno dolžnost in. ne dela nobene časti upravi rudnika.
Vsi podatki in izjave so povzete iz pritožbe Sindikalnega vodstva rudnika Zagorje, poslane Okrajnemu ljudskemu odboru — Inšpekciji dela v Trbovljah.
V Senovem se pripravljajo na občni zbor
Na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice Genovskih rudarjev, ki je bila 8. novembra, so med drugim razpravljali o pripravah za letni občni zbor sindikalne podružnice. Sklejjili so, da bodo vsi člani izvršnega odbora še bolj .poživili sindikalno delo in pripravili vse potrebno da bo občni zbor čimbolje potekel in bo imelo članstvo jasno sliko o delu sindikalne podružnice. Izvršni odbor je obvestil sindikalne odbore po obratih, da
Člani sindikalne podružnice invalid- I Ali se vam, ki citate te vrstice, ne zdi skega mizarskega in vrbople-tarskega pod- I obsojanja vreden primer, kako ponekod
ravnajo z invalidi, ki so veliko storili za osvoboditev naše domovine.
jetja iž Polzele nam pišejo, kako jih postavljajo pri delitvi drv. Lani je dobila njihova podružnica nakazilo za sekanje drv na strmem področju Čemšeniške planine. V podjetju je zaposlenih čez polovico invalidov NOB, ki si seveda drv na takem terenu niso mogli pripraviti. Tako so lani invalidi ostali brez drv. Drugim podjetjem, kjer so zaposleni zdravi ljudje, pa bolj pomagajo. Kolektiv tovarne nogavic je dobil sečišče, oddaljeno le dobrih deset minut od tovarne.
Nekaj podobnega kakor lani se pol-zelskim invalidom obeta tudi letos. Nakazali so jim sicer nekoliko boljše sečišče, vendar je le še preveč težko. Zato so invalidi poslali prošnjo gozdnemu gospodarstvu Šoštanj, naj vendar upošteva njihovo delovno sposobnost in jim nakaže boljše sečišče ali drva. Z gozdnega gospodarstva so jim zadnje dni oktobra odgovorili, da bodo točno obvestilo glede drv dobili šele čez mesec dni, če jih bo kaj ostalo okrajni ekonomiji v Založah.
USTANOVLJENO BO PODJETJE ZA PRESKRBO ŽELEZNIČARJEV Po temeljiti proučitvi problema preskrbe železničarjev, ki imajo zaradi posebnosti službe često velike oddaljenosti od preskrbovalnih središč, je naše republiško gospodarsko vodstvo sklenilo, da se odpre posebno »podjetje za preskrbo železničarjev zaprtega tipa«, torej podjetje, v katerem bodo mogli nakupovati le železničarji. Podjetju bo dal osnovna sredstva Svet za preskrbo vlade LRS Novoustanovljeno podjetje ho imelo svoj delavski svet in upravni odbor.
TOVARNO TESTENIN SO SI OGLEDALI Člani sindikalne podružnice pri trgov skem podjetju z živili v Ljubljani s0 si ogledali tovarno testenin in se precej čas." pogovarjali z delavci in tehničnim vocl stvora o opremi tovarne in gospodarjenju.
naj se tudi oni pripravijo na občne zbore, kjer bodo izvolili svoje odbore in delegate za občni zbor podružnice.
Sklenili so še, da bodo pohiteli z opremo nove kinodvorane, ker hočejo v njej proslaviti Dan republike.
LAKNER IN GABRIČ STA BILA ODLIKOVANA
V podjetju »Precizna mehanika* so imeli pred kratkim intimno proslavo. Večkratna udarnika Franca Laknerja in Antona Gabriča je Prezidij ljudske skupščine odlikoval z redom dela III, stopnje in sta to priznanje sprejela v krogu svojih tovarišev.
Na podstrešje selijo okrajni svet
Stanovanjska komisija MLO Kočevje je okrajnemu sindikalnemu svetu izdala odločbo, da naj se preseli iz svojih dosedanjih prostorov v podstrešne sobe okrajnega ljudskega odbora. Člani stanovanjske komisije najbrž niso upoštevali, da so imeli v sedanji sejni dvorani OSS tudi seje, konference in inventar področni odbor kmetijskih delavcev, društvo upokojencev im sindikalna podružnica obrtnih delavcev Pri njih najbrž prevladuje mnenje, da sindikati oo izvolitvi de lavskih svetov nimajo v našem družbe-" nem življenju kaj več početi, čeprav so v resnici naloge sindikatov sedaj še bolj odgovorne in pestrejše in potrebe po truštvenih prostorih še večje.
ba tako sklicevati, da pride vsaj večina na sestanek. Če so v Slovenj. Gradcu vedeli, da bo šest odsotnih, to pa so verjetno vedeli, bi se morali pač bolj potruditi, da bi vsi ostali prišli, tudi tisti trije neopravičeni, ki jih pisec članka sramežljivo pušča v nemar. Če bi še tisti prišli, pa bi bila seja sklepčna.
Kar pa se tiče opredeljevanja odsotnih članov na opravičeno ali neopravičeno odsotne, pa je treba povedati to, da se to v organizacijah vodi zaradi pregleda organizacijske discipline članov, ne pa zaradi sklepčnosti. Neopravičena odsotnost je namreč prekršek, malomarnost, brezbrižnost ali kakor koli jo že hočemo torej imenovati, nekaj, kar meče slabo luč na odbornike ali člane in njihovo delo v organizaciji.
H kraju pa še tole; nekatera naša sindikalna vodstva, in med te prištevam po zadnjem pismu sodeč tudi okrajni sindikalni svet v Slovenjem Gradcu, ki je »uradno« poslal omenjeni dopis, se bodo morala navaditi dostojneje, manj neskromno, bolj preudarno razpravljati o posameznih vprašanjih, pa tudi, če se tičejo kritičnih pripomb na njihovo delo. Samo če znaš zrelo presoditi svojo napako, smeš presojati tudi napake drugih. To vam bo k tem našim mislim povedal vsak naš član, kar vprašajte ga in ravnajte se po tel lepi pošteni modrosti!
Roman Albreht
Vedno več nas je
Obnova železne konstrukcije na plavžu Jesenice
Jeseniški plavžarji so izpolnili petletni plan
Vztrajna borba za izpolnitev planskih nalog tudi pri jeseniških plavžarjik ni bila brez uspeha. 51 dni pred rokom, to je 10. oktobra t. 1. ob 12.30, so plavžarji jeseniške železarne slavili izpolnitev petletnega plana. Plavžarjem bodo prav kmalu sledili tudi valjarji in celotni kolektiv jeseniške železarne.
LIVARJI V ŽELEZNIŠKI DELAVNICI V ŠIŠKI SO IZPOLNILI PETLETKO
22. oktobra so livarji v železniški delavnici v šiški izpolnili svojo 5-letno nalogo. Vsa leta so bili zelo pridni in so napravili celo več, kakor jih je obvezoval plan: v letu 1947. za 14 odstotkov, 1948 za 5. 1949 za 8, 1950 za en odstotek, letos pa so izpolnili svojo nalogo 70 dni pred rokom. To svojo zmago so proslavili tudi s prijetnim družabnim večerom. Tokrat je livar Jože Bernik obljubil,-da bodo livarji tudi v bodoče izpolnjevali svoje naloge vestno, skrbno in hitro. Lep večer je obogati] tudi pevski zbor »Tineta Rožanca« z nekaj toplo in prisrčno zapetimi pesmimi.
DELOVNI KOLEKTIVI »GRADISA«
Delovni kolektiv gradbišča železarne Guštanj je dne 7. novembra t. 1. popoldne izpolnil svojo letno plansko nalogo. Ta kolektiv je prvi izmed največjih gradbišč v Sloveniji, ki je predčasno izvršil letni plan. Ta uspeh je delovni kolektiv dosegel predvsem zaradi tega, ker so že v mesecu aprilu rešili vprašanje delovne sile in izboljšali delovno disciplino, s čimer se je tudi povečala produktivnost dela.
»GRADISOVCI« V VELENJU
Letošnje planske naloge so izvršili tudi gradbinci v Velenju. Poleg velikih gradbenih del, ki jih zahteva razširitev in modernizacija rudnika lignita, so zgradili tudi vse industrijske tire pri novem izvoznem jašku, opravili mnogo del na kanalizaciji ter razna betonska in zemeljska dela.
IN VUZENICA...
Tudi gradbena dela na hidroccntrali v Vuzenici hitro napredujejo. Delovni kolektiv »Gradisa« je prav tako te dni slavil zmago letošnjega plana. Izvršil je v glavnem vsa večja gradbena dela v desni gradbeni jami, tako da bodo prav kmalu prični z deli na levi gradbeni jami. Postavili so tudi industrijski tir, po katerem bodo dovažali vse vodne in
električne naprave, upravno poslopje ter drugih gradbenih del.
dogradili opravili še
več j e mnogo
Gradbinci v Strnišču
Dne 8. t. m. je delovni kole-ktiv »Gradisa* v Strnišču izpolnil svojo letno plansko nalogo tri tedne pred rokom. K uspehu je pripomogla delovna disciplina, ki je bila vzorna posebno v drugem polletju, saj je odstotek neupravičenih izostankov padel od 3.8 na 0,3%. V letošnjem letu si je pridobilo nasJov udarnika 511 delavcev, med katerimi je mnogo večkratnih udarnikov.

Zapiski o delu podružnic
Nadaljevanje s 1. strani.
Vidite in to je tisto, kar je zelo pomembno v določilih novega statuta. Statut namreč v načelu določa, kako naj se organizira sindikalna podružnica, dopušča pa sindikatom vse pravice, da podružnice organizirajo tudi drugače, če to narekuje posebnost dela organizacije. Smisel takih statutarnih predpisov je v tem, da naj nobena organizacijska togost ne prepreči, da se bi kakor koli otežilo strokovno združevanje in udejstvovanje članstva. In ni odveč, če povemo, da se v tem odraža tudi dobršen del demokratičnosti v našem statutu.
najlepsa vrlina Člana sindikata JE, DA SE ZAVEDA SVOJE PRIPADNOSTI ORGANIZACIJI Sindikalna podružnica, to smo vsi člani sindikata v nekem podjetju ali ustanovi. Zakaj si je treba to povedati? Zato ker prenekateri med nami kaj rad pozabi na to, pa potem misli, da je »sindikalna podružnica« njen predsednik ali izvršni odbor. Vsak izmed nas tedaj, ko se vpiše v sindikat, sprejme določene obveznosti proti organizaciji in sotovarišem, kakor tudi tiste obveznosti, ki jih ima organizacija v družbenem življenju. Seveda sprejme tudi organizacija nemale obveznosti na-pram vsakemu svojemu članu. Zato pa tudi pravimo, da je delavec, oziroma nameščenec, ki se organizira že samo s tem, da je organiziran, pokazal obilo družbene zrelosti, razredne zavesti, tovarištva, solidarnosti. In v razredni organizaciji si mora te svoje vrline samo še poglobiti in utrditi, to je njegova osebna dolžnost, kakor tudi dolžnost ostalih članov organizacije, da mu pri tem pomagajo.
Najlepša vrlina člana sindikata je v tem, da se zaveda svoje pripadnosti razredni delavski strokovni organizaciji. Kdor se tega v polni meri zaveda, potem tudi zna izpolnjevati svoje dolžnosti kot član organizacije. V statutu je zapisano, da je član sindikata dolžan izvajati statut sindikatov in vse sklepe sindikalnih vodstev, da je dolžan sodelovati pri izvajanju nalog sindikatov in redno plačevati članski prispevek.
BITI ČLAN SINDIKATOV, SE PRAVI, PO SVOJIH MOČEH PRISPEVATI, DA SE SMOTRI ORGANIZACIJE URESNIČIJO
Kakšne dolžnosti nam nalaga sam statut? Ko smo obravnavali uvodne misli statuta, smo spoznali smotre naših sindikatov. Tedaj smo videli, da si naši sindikati neumorno prizadevajo, da bi čimbolj razvili delavsko upravljanje gospodarstva, da si pridobe iskrenih in solidarnih prijateljev med delavskimi Sindikati drugih dežel, da skrbe za delovne in življenjske pogoje delavcev in uslužbencev in da uče vse delovne ljudi iskrene ljubezni do lastne grude, do naše domovine. To so torej glavna načela naših sindikatov. Biti član delavskih sindikatov pri nas, se torej pravi, po svoje prispevati, da se
vsa ta načela izpolnjujejo. Torej vsakogar izmed nas že samo članstvo v sindikatu obvezuje, da .po svojih močeh pomagamo v delavskem upravljanju gospodarstva. Skrb za dobro gospodarjenje v naših podjetjih mora postati sestavni del naših osebnih skrbi in merilo naše pripadnosti delavskih sindikatov. Sedaj, na kakšen način bo ta ali oni član neposredno pomagal pri delavskem upravljanju, to je stvar posameznih prilik in naših osebnih sposobnosti. Nekateri so izvoljeni v delavski svet in upravni odbor, drugi pomagajo v različnih komisijah, tretji drugače, važno pa je, da se vsak izmed nas, pa naj ima tak ali drugačen opravek, zaveda, da pri izpolnjevanju te ali one dolžnosti pokaže kakšen član sindikata je, kako se je pripravljen prizadevati za to, da utrdimo delavsko upravljanje gospodarstva, ta razredni smoter delavstva sploh. In zato so kot člani naše delavske organizacije vse graje vredni oni, ki iz malomarnosti zanemarjajo svoje delo v delavskih svetih, pa so izvoljeni v ta organ, enako kot tisti, ki brezbrižno preidejo napotila delavskih svetov. Zato imajo tudi prav tiste sindikalne organizacije, ki take svoje člane grajajo. Morda ne bo odveč, če se tudi pri vas zberete enkrat prav posebej na članski sestanek in se malo pogovorite o tem, kako že doslej pomagate pri utrjevanju delavskega upravljanja gospodarstva in kako sodelujete, oziroma boste sodelovali pri naši sedanji preureditvi gospodarstva. Nešteto je namreč možnosti, ki jih imamo člani sindikata zato, da dostojno izpolnimo svojo člansko dolžnost. Ne-malega pomena je na primer že to, če pred uvedbo novega finančnega sistema proučimo organizacijo proizvodnje v podjetju, tehnični proces, vrednost dela opravljenega na vsakem delovnem mestu tako, da bi bilo to vsem v pdd-jetju čimbolj jasno. Seveda je to samo en primer. V podružnicah trgovskih podjetij je recimo odločilnega pomena ustvariti konkurenčno trgovanje in podobno. Torej, kot je naša članska dolžnost neposredno sodelovati v urejevanju našega domačega gospodarstva, da bo čimbolj prilagojeno delavskemu načinu upravljanja, smo prav tako poklicani, da izpolnjujemo vse ostale smotre sindikatov. To se pravi izpolnjevati določbe našega statuta, kar je je dolžan vsak član našega sindikata.
VSAK ČLAN IMA DOLOČENE OBVEZNOSTI DO ORGANIZACIJE Razumljivo je, da je potrebno, da se člani o teh stvareh na svojih članskih sestankih tudi večkrat pogovore. Zato so nam potrebni sestanki. Na članskih sestankih se torej vsi člani podružnice med seboj pogovorimo, si to in ono obrazložimo in tudi sklenemo, kaj bo podružnica v bodoče delala, kaj bodo opravili posamezni člani in podobno. Vsak član ima pravico prisostvovati na vseh članskih sestankih in sodelovati v vseh razpravah ter je dolžan izpolnjevati to, kar mu je bilo na sestanku naročeno. To je njegova
CENE POTROSNIM PREDMETOM
CENE ZA KINEMATOGRAFE. R^DIO,
GLEDALIŠČE, HOTELSKE USLUGE, AVTOTAKSIJE IN KOMUNALNE USLUGE
Z novo tarifo so določene tudi cene za kinematografske predstave, ki znašajo od 1. novembra dalje:
Razred II. III. IV. V.
dinarjev
za prvi sedež	70	60	50	30
za drugi sedež	60	40	30	20
za tretji sedež	40	30	20
Te cene lahko kinematografska podjetja znižajo ali zvišajo največ do 25%, upoštevaje pri tem kakovost in trgovsko vrednost filma.
Počemši od 1. novembra dalje je stopila v veljavo tudi nova mesečna naročnina za radijske sprejemnike. Ta znaša namreč sedaj 250 din mesečno oziroma 3000 din letno. Nespremenjene pa so v celoti ostale cene za gledališke predstave. Za 50% so se namreč zvišale le cene za premiere in gostovanja.
NOVE TARIFE ZA KOMUNALNE USLUGE
Poraba vode in vodovodov se bo od dne 1. novembra dalje obračunavala po novi tarifi, in sicer 10 dinarjev za široko potrošnjo 15. dinarjev za kub. meter pa za industrijske namene. Pri vodovodih, ki so grajeni, in se vzdržujejo iz samoprispevkov, se vodarina tudi v bodoče ne plačuje. Do nadaljnjega vodarina ni del najemnine, ampak jo morajo stanovalci plačevati po vodomeru sorazmerno po številu družinskih članov, pri čemer se lastnik šteje prav tako kot stranka.
Za plin iz plinarn, ki se uporablja v gospodinjstvu ali industriji, je določena cena od 20 do 28 dinarjev za kub. meter.
Cene za usluge javnih toplih kopališč se določijo: prha 25 do 40 din, kad 45 do 65 din, parna kopel pa od 60 do 80 din za osebo.
Za pogrebne usluge (stroški pogrebnega zavoda, prevoze, opreme, pokopališke takse) so določeni glede na vrsto in kakovost opreme zneski od 3500 do 12.000 din za pogreb, pri čemer je rečeno, da se za otroške pogrebe lahko določijo nižje cene.
Tramvajska tarifa je n. pr. za Ljubljano določena od vsake zunanje postaje do Ajdovščine oziroma pošte, po 5 din, sicer pa po 10 dinarjev.
Delavci in uslužbenci bodo plačali za mesečno vozno karto za eno progo 300 din, za vse proge 700 dinarjev, zasebniki pa za vse proge 1000 dinarjev. Mesečna vozna karta za dijake je določena v višini 150 din.
S 1. novembrom so bile povišane tudi cene hotelskih uslug (prenočišče in drugo), za 100 odstotkov, pri čemer ostanejo cene za prehrano in pijače nespremenjene.
Pri tem je važno pripomniti, da višina dosedanjih stanovanjskih najemnin ostane n esp-remen j er. a.
KONČNO PA ŠE O NOVIH CENAH ELEKTRIČNE ENERGIJE Za katero tarifo se boste odločili?
S 1. novembrom so bile zvišane tudi cene električni energiji v gospodinjstvu. Po prvi tarifi znaša pavšalni mesečni znesek za prvi osvetljeni prostor (kuhinjo) 75 d iti, za vsak nadaljnji stanovanjski prostor 45 din, cena za vsako potrošeno kilovatno uro pa znaša 3 din. Kakor doslej, si bo potrošnik lahko izbral tudi tarifo z nižjim mesečnim pavšalom in višjo ceno za kilovatno uro. V tem primeru bo znašal mesečni pavšal le 30 din, za vsako kilovatno uro pn bo treba plačati 15 din. Na novo se uvaja srednja tarifa, pri kateri bo znašal pavšal za prvi osvetljeni
prostor 40 din, cena za kilovatno uro pa bo po 5 din. Ta nova srednja tarifa pa se sme uporabljati le v primerih, če se po istem števcu registrira poraba za gospodinjstvo in razsvetljavo poslovnih prostorov.
Dosedanja tarifa za razsvetljavo poslovnih prostorov velja le za državna gospodarska podjetja ter za državne urade in ustanove. Za druge odjemalce pa znaša po prvi tarifi mesečni pavšal za prvi prostor 200 din, in vsak nadaljnji prostor 160 din in cena za kilovatno uro 5 din; potrošnik pa se lahko odloči tudi tudi za drugo tarifo, po kateri znaša mesečni pavšal 50 din, cena za kilovatno uro pa 25 din. Odjemalci se bodo lahko do 15. novembra odločili, po kateri tarifi naj se jam zaračuna poraba električne energije.
Vzemimo torej praktični primer, iiz katerega bo razvidno, katera od teh tarif je ugodnejša. Ce ima potrošnik na primer dva stanovanjska prostora in kuhinjo, pri čemer porabi mesečno po 40 kilovatnih ur električne energije, bo ta plačal:
I. po nižji tarifi (Gril:
a)	za kuhinjo kot prvo tarifno
enoto mesečni znesek ,	75 din
b)	za vsako nadaljnjo tarifno eno-
to, torej za dve sobi, k čemer se ne vštevajo kot tarifne enote stranski prostori, v kolikor ti niso opremljeni za bivanje, torej 2 X 45	90 din
d) za 40 kilovatnih ur X 8	120 din
Skupaj mesečno 285 din Ce pa se isti potrošnik odloči za višjo tarifo (Gv), bo plačal:
a)	mesčni prispevek za kuhinjo
kot prvo tarifno enoto	30 din
b)	od vsake porabljen© kilovatne
ure, torej konkretno od 40 kilovatnih ur X 15	600 din
Skupaj torej 630 din
V tem primeru bo torej za potrošnika ugodnejša prva tarifa V kolikor pa je njegova potrošnja električne energije razmeroma majhna, vzemimo mesečno le do 15 kilovatnih ur, ali manj, je seveda druga viš.ia stopnja zanj ugodnejša. Vsak potrošnik si torej naj sam ali pa ob pomoči distribucijskih organov izračuna, za katero tarifo se bo odločil, in to odločitev sporoči pristojnemu obratu.
Načeloma je namreč določeno, da je ta izbira in odločitev mogoča do 15. novembra, pozneje pa praviloma le dvakrat v letu, vsakega 1. januarja in 1. julija. V kolikor dosedanji odjemalci tega ne bi storili, bodo avtomatično uvrščeni v tisto stopnjo, ki najbolj ustreza njihovi dosedanji razporeditvi.
NOVE CENE ZDRAVILOM
Z odločbo, ki jo začela velja/ti že 1. oktobra 1951, so bile cene zdravilom, za sanitarni in higienski material, za zobotehničn! material in vsa druga sredstva za zdravljenje povečana od takratnih cen za 6-kr at. Prav tako so bile za 6-krat povečane tudi takse za delo in cene za storitve, ki jih zaračunavajo lekarne oziroma zavodi za raziskavanje in kontrolo zdravil.
Z novo odločbo, ki je začela veljati od 1. novembra 1951 dalje, pa je bila prvotna odločba spremenjena v toliko, da se takse za delo v lekarnah povečajo za 3-krat, cene za storitve zavodov za raziskovanje in kontrolo zdravil pa za dvakrat.
Te cene veljajo seveda 1© za zdravila, stori tv© in usluge, katere naročajo in kupujejo privatniki, ne pa zavarovanci po zakonu o socialnem zavarovanju, za katere velja še naprej, da uživajo brezplačno zdravniško pomoč in tudi brezplačna zdravila.
obveznost napram organizaciji in tisti, ki slabo izpolnjuje dobljene obveznosti, je netovariški, ker mora njegovo delo opraviti nekdo drugi ali pa ni opravljeno, kar je potem v škodo vsem članom organizacije. In še eno obveznost ima vsak član do organizacije, za katero ga obvezuje statut: to je plačevanje članskega prispevka. Naša organizacija se vzdržuje zgolj iz članskih prispevkov, zato je ta prispevek za normalno delo organizacije velikega pomena. Seveda čim bolj bomo skrčili izdatke za nagrajevanje poklicnih odbornikov, tem več nam bo ostalo za druge potrebe v organizaciji. Zato je odprava številnega poklicnega aparata tudi gospodarskega pomena za sindikate. Ko že govorimo o članskem prispevku, pa povejmo še to, da nekateri naši tovariši zanemarjajo to vprašanje. Imamo primere, da nekateri ne prispevajo svojega prispevka. To bi na prvi pogled celo kazalo, kot da jim je več vredno nekaj dinarjev, kot vsa organizacija. Tak očitek bi bil seveda pre-uranjen in v večini primerov krivičen. Zakaj naši delavci znajo ceniti pomen delavske organizacije. Toda včasih prepovršno pojmujemo pomen članskega prispevka in pozabljamo, da je med drugim to tudi dokaz, da smo pripravljeni za našo organizacijo tudi kaj materialno prispevati.
Ne smemo pa pozabiti še na važno dolžnost, ki jo ima vsak posamezni član sindikatov, to je — pridobivanje članstva. Če je v delovnem kolektivu, v katerem dela vaša podružnica, še kaj delavcev ali uslužbencev, ki niso še člani sindikata, potem je dolžnost vsakega že organiziranega člana, da ga pridobi za svojo strokovno organizacijo.
Ko že razglabljamo o dolžnostih, ki jih imamo člani sindikatov, kaj mislite, ali ni ena izmed važnih naših nalog, tudi skrb za naše sindikalno glasilo, za našo »Delavsko enotnost«? Nedvomno je, saj je časopis sredstvo s pomočjo katerega se lahko o marsičem pogovorimo. Ko boste kdaj na članskih sestankih tudi kaj govorili o našem glasilu, povprašajte se malo, koliko vas dobiva časopis na dom. No, morda temu ali onemu po nekaj ni všeč, zdi se mu, da to ali ono še manjka, pa ga ne naroči. In tako nastane dvojna škoda: on nima svojega sindikalnega glasila, časopis pa tudi ni nič boljši, ker nam pa ni povedal, kaj želi. »Delavska enotnost« je vendar naše glasilo, glasilo sindikatov in je na nas samih, da si jo tako prikrojimo, kot bi jo radi imeli. Zato pa je treba sodelovati z listom, to se pravi, da ga naročimo in beremo, pišemo listu, ga kdaj okregamo, drugič pohvalimo, itd.
IZVRŠNI ODBOR JE MOTOR DELA V PODRUŽNICI
Za tekoče delo v svoji podružnici izberemo na letni skupščini svoj izvršni odbor podružnice, ki smo ga doslej imenovali upravni odbor. Vsak član sindikata ima pravico, da voli in da je izvoljen v izvršni odbor, kot v vsa druga sindikalna vodstva. Izvršni odbor si izberemo torej za to, da vodi med dvema skupščinama delo podružnice, seveda v stalnem soglasju z njenim članstvom. Če lahko malo primerjamo, odborniki so v podružnici to, kar v družini starši. Oni so tu, da povezujejo vse članstvo v delu za dosego skupnih smotrov, da skrb e za to, da se članstvo razvija, da je poučeno o vseh stvareh in da dostojno izpolnjuje svoje naloge, da dobe člani vse, kar jim po delovnopravnih predpisih gre in da nastopajo v imenu podružnice pred drugimi ustanovami ter da gospodarijo s sredstvi podružnice. Obilo nalog ima vsak naš izvršni odbor, ki se le vsega tega zaveda. To poudarjamo predvsem zaradi tega, ker so v marsikateri podružnici prepustili prej, ko so ga imeli, še poklicnega odbornika, vse opravke kar njemu, vsi drugi odborniki so bore malo delali kot odborniki. Sedaj smo večinoma ukinili poklicne odbornike in naloga vseh odbornikov je, da resno skrbi za pravilno delovanje njihove organizacije.
Preobširno bi bilo, če bi se hoteli v današnjem razgovoru pogovoriti podrobneje o delu izvršnih odborov podružnice, zato prepustimo to za enega izmed naših bodočih razgovorov. Lahko pa že danes povemo, da je izvršni odbor pravzaprav motor v delu podružnice. Zato je že kar navada, da najprej povprašamo, kadar se razgovarjamo o tej ali oni podružnici, kako kaj dela izvršni' odbor. Pa saj je to tudi naravno!
Pravzaprav nas ne loči niti več dosti časa do rednih letnih skupščin. Zato ne bo odveč, če že sedaj malo pomislite, koga si boste pa tokrat kaj izbrali v izvršni odbor. Izbirajte dobre, delovne in iskrene tovariše, ki bodo z vsem srcem delali v vašem sindikalnem vodstvu! V statutu je zapisano, da imajo člani pravico v vseh vprašanjih obračati se na svoje organizacije. Ta organizacija pa so vsi člani in še posebej izvršni odbor. In od članstva ter izvršnega odbora je potem prvenstveno odvisno, kako izpolnjuje ta ali ona sindikalna podružnica svoje družbene obveznosti.
Tako smo se pomenili o nekaterih stvareh iz življenja naših podružnic. Vsi skupaj vemo, da smo marsikaj, kar bi bilo omembe vredno izpustili. Delno smo napravili to zato, ker vam pripravljamo majhno brošuro o organizaciji in delu sindikatov, ki bo v kratkem izšla, delno pa zato, da boste o vseh teh stvareh dokaj obširneje govorili na članskih sestankih. No, saj je res! Verjetno vi o teh naših organizacijskih pogovorih razpravljate na članskih sestankih, zato vas naprošamo, da nam s takega sestanka kaj napišete, in sicer, kaj ste obravnavali in kaj ste sklenili napraviti. Radovedni smo, katera naša sindikalna podružnica nam bo prva sporočila, kako so te stvari obravnavali. Ste radovedni tudi vi?.
Le dober mesec nas samo Še loči od
0DIHNICE NASE TOESIff
RES LEPA PRIZNANJA SO PRIPRAVILI ZA ZMAGOVALCE
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije bo na obletnico ustanovitve JA 22. decembra t. 1. podelil zmagovalcem v šestmesečnem tekmovanju med drugimi tudi naslednje praktične nagrade: tovorni avtomobil, kinoprojektor, opremljeno popolno knjižnico, motorno kolo, dvokolo, 10 zračnih pušk, 3 navadne puške. 10 pušk »mauser«, usnjeno blazino za telovadbo, 2 medicinski usnjeni žogi, 9 žog za odbojko in nogomet, 23 šolskih granat, 2 platnena nepremočljiva šotora, 6 volnenih trenerk, 2 diska, 2 krogli za metanje, 2 kopji, 2 radio aparata, popolno opremo za sektorsko postajo protiletalske zaščite. 2 električni sireni, 1 ročno sireno, 3 popolne hišne lekarne, 60 paradnih gasilskih oblek. 60 gasilskih kap, 60 parov delovnih čevljev, 200 metrov dolgo gasilno cev, 2 omari za prvo pomoč, ,2 opremljeni torbici Rdečega križa, 2 nosili, avto za organizacijo Ljudske tehnike, popoln material za sestavo radiooddajn e postaje, fotoaparat, kajak čoln, več Dieselovih motorjev za letalske modele in vojni kabinet za izvenarmadno vzgojo.
Poglejmo kako In koliko nas tekmuje
Iz razprave predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo povzemamo nekatere najznačilnejše ugotovitve o tekmovanju v počastitev desete obletnice JA: Do konca. junija se je na poziv Republiškega sveta odzvalo 436 delovnih kolektivov, ki so se pismeno in s stvarnimi obveznostmi prijavili v tekmovanje. Kasneje so začeli pošiljati po. ročilla o svojem tekmovanju tudi štet-vilni »neprijavljeni« kolektivi; tako število tistih kolektivov, ki tekmujejo, neprestano raste. Po dosedanjih poročilih je mogoče ugotoviti, da je tekmovanje manj živahno v podružnicah sindikate trgovskih uslužbencev, rudarjev, delavcev gostinske in živilske stroke kot v podružnicah drugih sindikatov, vtem ko pa Teritorialni odbor železničarjev iz Št. Petra in društva delavcev kulturno umetniških ustanov, profesorjev in učiteljev doslej sploh še niso ničesar sporočili o tekmovanju pri njih. Največjo živahnost je čutiti v strelskih družinah, zelo lepo tekmujejo tudi obvezniki predvojaške vzgoje, organizacije protiletalske zaščite, gasilci in občuti se znaten porast zanimanja za šport v delovnih kolektivih.
Ali ga poznate? Radi vam ga predstavimo! To je »Pionirjev« najboljši avtomehanik Viktor Rudman, rezervni oficir JA, ki že dve leti požrtvovalno vadi obveznike predvojaške vzgoje
Med gojenci predvojaške vzgoje je zelo priljubljen
Vsem, ki vestno zasledujejo tekmovanje delovnih kolektivov, nam »Pionirjev« kolektiv iz Novega mesta ni neznan. Nasprotno, marsikatero prvo priznanje so že odnesli delavci »Pionirja«. Zato bi bilo res napak, če o njih ne bi v tem tekmovanju nič napisali V »Pionirju« pravijo, da je njihov najpožrtvovalnajši pobudnik za tekmovanje tovariš Jože Ropotar, njihovi najboljši športniki pa so zidar Miha Savnik (skok v višino 1,55 m), tehnik Jure Novak, plavalec in delavec Edo Rižek (tek na 100 m 12,7)._ Najboljši strelec pri je tovariš Frančiškom, sekretar
podjetja, ki je v letošnjem tekmovanju dosegel od 50 možnih 38 krogov. Najboljši obveznik predvojaške vzgoje je Štefan Mehak, avtomehanični vajenec. Med predavatelji v kurzu predvojaške vzgoje pa so gojenci najbolj zadovoljni z avtomehanikom Viktorjem Rudmanom, ki je tudi rezervni oficir JA ter že skozi dve leti uspešno vodi 30 obveznikov. Naš Viktor je tudi marljiv delavec, saj je med najboljšimi mehaniki pri podjetju, vendar se nikdar ne odtegne delu med mladinci, vedno najde časa zanje. Tovariši so ga tudi zaradi tako požrtvovalnega dela predlagali za odlikovanje. No, na najboljše »Pkvnirjevce« zidarje bi kpialu pozabili V tekmovanju so najprizadevnejši Knap, Gašparac in Molet.
-OP------
O* u u it u r n i
zapis
Ljudska prosveta izdaja poleg mesečne revije »Obzornik« tudi knjige za pomoč našim kulturnoumetniškim društvom in izobraževalnim tečajem. V letošnjem letu je Ljudska prosveta pripravila za dramske družine knjigo bolgarskega pisatelja Donavskega »Kako vodimo amatersko gledališče«. Knjiga daje navodila za sestavljanje repertoarja, poučuje kakšne naj bi bile bralne vaje in razdelitev vlog, razglablja sploh o vseh problemih, ki so v zvezi z ljudsko prosvetno dramsko dejavnostjo.
Nadalje je Ljudska prosveta izdala še igre, in sicer Branislava Nušiča »Navaden človek«, Tomaža Linharta: »Veseli dan alt Matiček se ženi«, Ingoliča trodejanko »Likof« in enodejanko »Mejnik«. Zadnji dve igri sta izšli v eni knjigi.
Tudi za naše knjižničarje je nekaj pripravila Ljudska prosveta in sicer Pregljevo »Delo knjižničarja v ljudski knjižnici«. Iz te knjige razvidimo kakšne so naloge knjižničarjev, kako naj bodo knjige razporejene, kakšni naj bodo knjižni prostori in vse kar mora pač knjižničar vedeti in znati.
Za izobraževalne tečaje je uredila Erna Musarjeva »Novo berilo za izobraževalne tečaje«. To berilo je pripomoček pri predavanjih slovenščine in slovenskega slovstva na izobraževalnih tečajih. V knjigi so tudi zbrani teksti naših najboljših slovenskih pesnikov in pisateljev, vse od Primoža Trubarja do pesnika Kajuha tako, da se lahko seznanimo z razvojem naše slovenske književnosti.
* * *
V	Moderni galeriji v Ljubljani je razstava jugoslovanske arhitekture. Material za to razstavo so zbrala društva arhitektov iz vse Jugoslavije. Razstava je razdeljena v šest delov. Prvi del »Dežela« prikazuje geografski položaj Jugoslavije, drugi »Pregled aktualnih nalog« nas spozna z vojno škodo in z našo obnovo po osvoboditvi, »Tehnika realizacije« nam prikazuje našo tradicionalno in sodobno tehniko, četrti del razstave nosi naslov »Center mest in mestnih četrti« in prikazuje gradnjo naših novih mest, peti del »Stanovanja« nam v slikah in načrtih kaže vse realizacije stanovanj v vseh republikah, zadnji del »Površina za rekreacije« pa prikazuje zaščito naravnih parkov, otroška igrišča in športne terene. ~
* * *
V	počastitev sedemdesete obletnice rojstva Frana Tratnika, je bila dne 10. t. m. v Moderni galeriji odprta razstava jubilantovih del.
• * *
Absolventi akademije za dramsko umetnost v Ljubljgni so angažirani v raznih gledališčih Slovenije. Tako je
ljubljanska drama angažirala 3 igralce in 1 režiserja, Mariborsko gledališče 3 igralce in 1 igralko, 1 absolvent akademije je v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu, največ pa jih je sprejelo Mestno gledališče v Kranju, kjer nastopa kar 8 mladih igralcev, ki so absolvirali igralsko akademijo v Ljubljani.
* » »
V Zagrebu so v vseučiliški knjižnici odprli pomembno razstavo, ki prikazuje dela hrvatskih književnikov še iz 13. stoletja.
Kako bodo družbene organizacije plačevale prispevek za otroške dodatke
Predsednik sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko FLRJ je izdal uredbo o prispevku za otroške dodatke. Po tej uredbi bodo trgovska, zadružna in družbena podjetja in družbene organizacije plačevala prispevek za zagotovitev otroških dodatkov (stalni dodatki in dodatki za opremo dojenčka), ki znašajo 30% od zneska plač (zaslužkovl, denarnih odškodnin za denarne in industrijske bone, ki jih dobijo delavci, uslužbenci in člani zadrug. (V znesek plač ni všteta odškodnina za potne stroške in podobno.) Pač pa spada v osnovo denarna odškodnina, ki se izplačuje namesto živilskih bonov; prav tako tudi štirikratni znesek nominalne vrednosti industrijskih bonov, ki jih dobijo delavci, uslužbenci oziroma člani zadrug. V osnovo se tudi ne vračunavajo dodatki za otroke in tudi ne vrednost industrijskih bonov, ki se izdajajo kot del dodatka za otroke,
VAŽNO OPOZORILO
Ponovno opozarjamo naročnike, naj pri naročanju, odpovedi, spremembah naslova, pošiljanju naročnine navedejo točno svoj naslov ker smo v nasprotnem primeru prisiljeni naknadno spraševati za naslove in nastanejo nepotrebni stroški za poštnino. — V zadnjem času smo sprejeli pomanjkljivo izpolnjene položnice od sindikata mestne barvarne v Ptuju, podružnice obrtnih delavcev v Št. Petru pri Gorici, Antona Šušteršiča iz Gorice, Alojzija Iliča iz Linhliane in sindikalne skupine prosvetnih delavcev v Mengšu, ki jih nimamo v seznamu naročnikov. Vse navedene prosimo, da nam spornče. če so morda spremenili svoj naslov, česar doslej niso javili.
Naročnike tudi prosimo, da nam redno pošiljajo naročnino, ker bomo morali vsa opozorila priračunavati k računom. Nove naročnike pa prosimo, da list naročalo knner meseca da jim ca lahko pričnemo v začetku meseca pošiljati, — Iz uprave.
Izdaja Republiški svet zve?,e slndtk att,v *a Sloveni to l*rpdst.ix niu lo?** I ur«e Odgovorni urednik Roman Albreht Tiski, tiskarn* I in.i^kr nrav lev t Moblianl Naslov uredništva ln uprave: Masarykova ret V* 11 11 v 1 l.ibi i»ni telefon T» 3 In 49-70. Poštni preda 2K4 Račun url podružnln Narmttip *»	v Sl" L11 'i n i
št 604-90321-4 List Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Vk-s-čm* naročnina 25 din, četrtletna ?5 din. poli letna 150 din ln eeloletn« ‘lili din