Št./№ 10
oktober-november/ottobre-novembre '95
letnik/anno V

OS
) □ 3D
с?-
Сг-
СУ С72 СУ
to-
NAŠ OBRAZ je tokrat iz Pirana: Karmelo BENKO - str. 2 Poročilo z javne tribune AU SE BOMO SPLOH ŠE LAHKO KOPALI V NAŠEM MORJU? - str. 4
Portorož je bogatejši za (še en) Kongresni center na Bernardinu - str. 5 Zakaj je odločitev, da OŠ z italijanskim učnim jezikom v Piranu ostane v dosedanji stavbi, modra? - str. 8 Pogovor s predsednico portoroškega Turističnega društva Andrejo Humar -Fatorič str. 9
INTERNET - kaj je to? - str. 10, 11 Kar tri strani KUL-(T)-URE Na strani 21 se lotite NAGRADNEGA MOŽGANSKEGA TRIMČKA Izčrpen program Avditorija za november - na zadnji strani
мшвм mm
Tukaj sanja funkcionar i) stranke. Prej je hodil sanjat na sestanke.
Zbiral je denar automobile, delnice, nakit po smrti mu ostala je le - mrzla ril.
Tu ponuam jaz, ki sem se smrti bal ne uedoč, da je gospa odlična: od usega, kar jr Bog tej zemlji dal, edina stuar poštena in pramena.
Tukaj počiua nekdanji klerikalec, kasnejši komunist in končni liberaler. Je bridka smrt potrkala na urata, baš ko je hotel it' za demokrata.
Tu počiua tisti ki џ je zdraunik suaril, naj neha piti alkohol, drugače bo umri. in res: na pločniku pred barom je pijan šofer do smrti џ podrl.
Sonja Požar
PIRMIHI ARHIV JE МЛ1Е1 «OVO DOMOVMJE
Piranski arhiv je po gradivu, ki ga hrani, najstarejši v Sloveniji in eden med starejšimi v Evropi, saj hrani dokumente neprecenljive vrednosti od leta 1173 dalje. Ko so leta 1877 začeli rušiti staro občinsko palačo, kjer so zgradili novo (sedanjo), so iz občinskega arhiva ločili starejše gradivo, zlasti srednjeveško, od novo nastajajočega. Tako je občina Piran tistega leta ustanovila svoj arhiv kot ustanovo. Prvotno seje imenoval Stari mestni arhiv - Archivio ävico antico - in je najprej bil oddelek Mestne knjižnice. Prvi arhivar Starega piranskega mestnega arhiva je bil grof Stefano Rota, od leta 1891 pa profesor Domenico Vata, ki je dolga leta uspešno opravljal svojo službo arhivarja.
Medtem ko je izolski arhiv leta 1903 zgorel, gradivo koprskega pa so med drugo svetovno vojno odnesli v Italijo, je zasluga piranskega učitelja in knjižničarja Domenica Petronia, da je piranski arhiv ostal doma. Takratno arhivsko gradivo je namreč dal obzidati pod stopniščem občinske palače in se je tako ohranilo do danes.
V preteklosti se je piranski arhiv večkrat selil: iz občinske palače, lože, do zgradbe sodišča, leta 1954 je prišel v sklop takratnega Mestnega muzeja (danes pomorskega), leto dni kasneje pa je Občinski ljudski odbor ustanovil samostojni Mestni arhiv. Po sklepu piranske občinske skupščine leta 1974 so ga priključili Pokrajinskemu arhivu Koper, vendar pod pogojem, da arhivsko gradivo in osnovna sredstva ostanejo v Piranu. Leto dni kasneje so arhiv preselili v prostore minoritskega samostana, kjer je domoval do pred kratkim, ko se je preselil v prostore na Župančičevi ulici v
nadaljevanje na strani 3


к ШШШШ ШШ^Ш^	^ ? v
Piran, 14. oktober '95 - Ob svečani otvoritvi novih prostorov piranskega arhiva na Župančičevi ulici so občani simbolično pomagali pri selitvi njegovega dragocenega gradiva. (V ozadju fotografije je pred občinsko palačo parkiran nov službeni avtomobil občine Piran znamke Opel omega, vreden kakšnih 60.000 DEM). (Foto: M.Z.)
•WW M Л tIM A	-Л JlJURХ^ЈККЛ
(Л11 OBRAZ Р1ВЛМЛ): НЛВМИО BEMHO
VESELJE BO TVOJA VEČERJA, ČE SI KORISTNO PREŽIVEL DAN. (KEMPINSKI)
Vrsto let ga srečujemo na piranski tržnici. Dan se šele rojeva, pa je že poln energije, glasnih besed in prešernega nasmeha. Pripravlja scenarij za nov tržnični dan. Rad pomaga, za vsakega ima besedo ali vsaj pozdrav in ker na tržnico zaidemo skoraj vsi, vsaj konec tedna, sem z njim malo poklepetal
Rojen v vipavskih Šmarjah leta 1926 in tudi hlače je trgal v osnovni šoli Šmarje. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklic peka in v Dutovljah to tudi postane.
Prišla je vojna in leta 1943 točneje, 12. februarja ga nasilno mobilizirajo v italijansko vojsko in pošljejo na Sardinijo v 45. regiment divizije San Bauda, ki domuje v mestu Iglesias. Po "bankrotu" italijanske armade so ga odpeljali Američani kot ujetnika in pomožnega vojaka, inulovodca zaplenjenih mul v Tobruški vojni (Libija). Mulovodci in mule pristanejo v Cataniji (Sicilija), od tu pa - peš v Messino.
V Cataniji dobi vezo z jugoslovanskim zbirnim centrom v Bariju. In se odloči za pobeg. To se mu posreči v Napoliju. Posreči se mu prispeti do Gravine, kjer organizirajo zbor 3. Prekomorske brigade, ki se v marcu 1944. izkrca na otoku Visu.
Karmelo Benko se udeleži vseh bojev za dalmatinske otoke (Korčulo, Brač, Hvar, Pelješac). V bojih za Kastel, Šibenik, Drnišin Knin je v slednjem 22. decembra 1944 hudo ranjen. V Splitu ga zakrpajo in od tu ga pošljejo na Širok Breg v novo enoto, kjer je 6. februaija ponovno ranjen in se vrne v Split. Sreča gaje zapustila, bi lahko modroval, ker je marca, ko zdrav zopet najde soborce, se bojuje za Gračanec v Liki, Udbino, Doljni Labac in Bihač, pri Rupi zopet ranjen in tako zapusti svojo borbeno pot.
Po vojni se z "edinico" nastani v Tržiču (Monfalcone). Že junija 1945 morajo Tržič zapustiti in se nastanijo v Stranah pri Postojni. Od tod jih pošljejo v Istro, točneje v Buje.
Bataljonski sklep, da ga pošljejo v podoficirsko šolo, ga pripelje v Lovran. Decembra 1945 pride v Ljubljano in od tu v Banjico pri Beogradu.
Živahen kot je bil, ta naš Benko, je bil za povrh sprejet še v partijo. Tako postane kmalu eden od
mnogih, kijih pošljejo v Rusijo.
Izbere si študij živinozdravnika in ga uspešno zaključi leta 1950. Ob zaključku šolanja mu prek-lanje z Informbirojem prepreči vrnitev domov, zato služi ruski armadi kot živinozdravnik polk-ovnih živalic v mestu Dezaudedikau (danes Vladikavkaz) do leta 1957, ko se lahko vrne v rojstni kraj.
Ruska avantura pa ni bila popolnoma vojaško usmerjena, saj se je v Moskvi našemu krajanu zgodilo "tisto" - do ušes se je zaljubil. Tamara, ki je danes družica Karmelu Benku, postavnega fanta ni zavrnila in sta si o Omsku dahnila - da.
Tako so domov v Šmaije pri Vipavi prišli z njim tudi otroka Feliks in Riana ter seveda ženka Tamara.
Leta 1971 postaneta z ženo člana Krajevne skupnosti Piran.
Službo dobi Benko kot upravitelj Klavnice Dekani, kjer dočaka tudi invalidsko upokojitev leta 1973.
Sedaj pa že vrsto let ureja tržnico v Piranu in priznajmo - vzorno.
Kadar ga ni na trgu, to ni več prava tržnica, nekaj ji manjka. Morda glas, smeh ali pripomba nekoga, kije motor tega vitalnega vozla našega mesta.
Toda le za hip in že hiti izza vogala in nadaljuje svojo vlogo v tržnični sceni.
Popoldne, ko se dan poslavlja, ga srečamo bolj umirjenega, z rokami na hrbtu koračiti po ulicah
našega mesta. A občutek imaš, daje še vedno nemiren - utesnjen.
Srečno Benko, delček živopisnosti našega mesta, del človečnosti z velikim srcem!
Rudi Mraz
: h v 1-1.1j ■
PORTOROŽ/*«OVI IHMI ОС1ЛЛ
f-,
Ugodno prodam jeklpnko za gospodinjski plin. Informacije po tel.: 76-900.
VMO
MEDICINSKA SESTRA na porodniškem dopustu nudi varstvo vašega otroka 24 ur
dnevno na svojem domu. Informacije po tel.: 70841.
VMO
Inštruiram slovenski jezik, italijanski jezik, matematiko in biologijo za osnovne šole ter italijanski jezik za srednje šole. Tel.: 70-841.
VMO
Nudim PREVOZE TOVOROV do 11 m3 oz. Do 1.700 kg teže na katerikoli relaciji. Tel.: 74-535, zvečer, Marko.
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
АМШ
MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929
Obala 114 (Trgovsko poslovni center)
Ц^р* nadaljevanje s strani 1
Piranu!
Številne selitve v preteklosti pa so žal precej škodile arhivskemu gradivu (predvsem starejšemu). Potrebno ga je bilo restavrirati in tako zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Precej starejšega gradiva pa je tudi posnetega na mikrofilmih. Neprecenljivo vredno in raznovrstno piransko arhivsko gradivo, ki se sistematično hrani od leta 1173 dalje (prepis najstarejšega dokumenta pa sega celo v leto 1036), govori o bogati preteklosti Pirana, njegovem bližnjem in širšem zaledju, večjem delu Istre in nenazadnje o vlogi Pirana v evropskem prostoru. Piranski arhiv hrani več kot 1800 primerkov notarskih pergamentnih listin (od 1173 do 1887 L), čez 70 dukatov ali doževih pisem (od 1.1263 do 1699), tudi pisanih na pergamentu (preparirani živalski koži) in več kot 8000 testamentov, pisanih na papirju, ki so bogat vir za zgodovinarje, etnologe, umetnostne zgodovinarje, pravnike, jezikoslovce... Med številnimi dokumenti in kodeksi iz obdobja beneške oblasti (od 1283 do 1797) velja omeniti še notarske knjige, statute občine Piran, čez 140 vice-domskih knjig (vsebujejo vpis kratke vsebine pravnih aktov, s čemer so le-ti postali legalizirani), pa kataverske knjige (globe in kazni), komorniške knjige (prihodki in izdatki občine), knjige javnih prodaj in dražb, knjige oseb (hudodelcev), ki so bili izgnani iz občine Piran, knjige obsodb, knjige o obmejnih sporih, knjigo prepisov vseh pomembnejših dokumentov, knjige o socialnih bojih v občini Piran, o občinskih ribjih loviščih in številne druge kodekse, ki so vsi "ročni izdelek" skrbnih pisarjev. Starejše gradivo je pisano v različnih pisavah in do zadnjih desetletij 15. stoletja v srednjeveški latinščini. Šele po letu 1480 se začenja kot uradni jezik uveljavljati italijanščina, ki pa je bila močno "oplemenitena" s primesmi piranskega ljudskega jezika.
Veliko gradiva je tudi iz francoskega, avstijskega, italijanskega in povojnega obdobja. Poleg občinskega arhiva so tu shranjeni še arhivi raznih likvidiranih podjetij (Rudnik Sečovlje, ladjedelnica Piran...), številnih osnovnih in srednjih šol, sodišča, različnih družin (Tartini, Gabrielli, Smareglia...), razne zbirke (načrti, plakati, fotografije in razglednice...), inkunabule (prve tiskane knjige) itd. Vsega gradiva je okoli 850 tekočih metrov.
Iz tega bogatega piranskega arhivskega gradiva so črpali tako domači kot tudi tuji avtorji oziroma raziskovalci (iz Italije, Hrvaške, Nemčije, Švice, Avstrije in celo iz ZDA), ki so napisali številne zgodovinske knjige, razprave, referate, doktorske disertacije. Osnovnošolcem in srednješolcem je piransko gradivo služilo za pripravo več raziskovalnih nalog, študentom pa za seminarska in diplomska dela. Napisani so bili številni članki, pripravljene razstave s katalogi, posnete radijsek in TV oddaje...
Po vseh peripetijah, ki jih je piranski arhiv doživljal v preteklosti in po številnih poskusih "selitve" tega bogastva iz našega mesta, se je končno zanj našel primeren dom. Ob občinskem prazniku je tako bila svečana otvoritev novih arhivskih prostorov, ki so jih preuredili v delu bivše trgovine Jadro na piranski Župančičevi ulici.
Na enem od dveh kamnitih stebrov za zastave ob vhodu na Tartinijev trg je vklesan stavek, ki se v prevodu glasi: "Po naših molitvah boš varna ostala zemlja Piranska". Danes lahko z zanosom ugotovimo, da je del te piranske zemlje tudi piranski arhiv, na katerega so bili ponosni naši predniki, smo ponosni mi in nedvomno bodo tudi naši zanamci, kajti arhiv je osebna izkaznica in duša mesta.
Alberto Pucer
iiniUlHO, ZAHVALJUJEMO, POZDRAVLJAMO, VOlČIIHO
Naši Gaji MRAZ, ki praznuje tretji rojstni dan 6. novembra, želijo zdravja in veselih otroških dni babica Sonja, mami Irena, sestrica Eva in dedek Rudi.
Kristjanu PRINČIČ-u iz Senčne 83, Portorož, iskreno čestitajo za uspešno opravljeno diplomo ter želijo še obilo uspehov pri nadaljnjem študiju • tata Aldo, mama Dina ter sestra Rosana. Obenem mu želijo, da se čimprej vrne domov od služenja vojaškega roka.
Vse najboljše za rojstni dan socialni delavki Nevi RODELA iz Sečovelj. Prijatelji.
Svoj rojstni dan je 17. oktobra praznoval tudi Piero BRAGHIERI. Vse najboljše mu preko "Portorožana" želijo njegovi domači.
Na Vilfanovi ulici v Portorožu je praznovala svoj rojstni dan Katja STAVAR. Iskrene čestitke.
Margareta LIKAR iz Sečovelj ima rojstni dan 5. novembra. Lepo praznovanje ji želijo in ji iskreno čestitajo prijatelji in sodelavke.
Iskrene čestitke Bojki REGENT s Cvetne poti v Portorožu, ki so ji v akciji "Živimo s podeželjem" v časopisu Kmečki glas podelili priznanje za najlepše cvetje.
Branku KEKIC-u vse najboljše za pravkar minuli rojstni dan - prijatelji in znanci
Oktobra so na Prečni poti v Portorožu imeli kar štiri slavljence. Svoj rojstni dan so praznovali Jože STERGULC, Avgust PETRIN]A, Maijan OGRIN in Jadranka TOMIČ. Iskreno jim čestitajo domači in sosedje.
Vse najboljše za rojstni dan zakoncema Zmagi in Ibniju MISSON s Koprske ceste v Portorožu, ki sta te dni oba praznovala svoj rojstni dan.

V družini avmiNI s Koprske ceste 3/a imajo oktobra in novembra tri slavljence: 26. oktobra je slavil svoj rojstni dan Ivan, 3. novembra slavi Valentin, 20. novembra pa Ines. Vse najboljše ob njihovem prazniku, prvošolcu Ivanu pa obilo uspeha v šoli - želijo iz srca vsi domači.

Atem ŠIOiABA iz Sečovelj iskreno čestitamo ob pravkar opravljeni diplomi - domači.
Dolgoletnemu, zdaj že upokojenemu direktorju podjetja Droga, gospodu Marcelu Kralju Iskreno voščimo ob življenjskem jubileju, ki ga je praznoval zadnje septembrske dni. Obilo zdravja in dobre volje mu želijo vsi iz Droge.
ALI #1 BOtHO /PLOH Ii KOPALI V ISIAIIIH IHOBJU?
jc bil naslov javne tribune, ki so jo v nabito polni mali dvorani portoroškega Avditorija organizirali piranski socialdemokrati 26. oktobra letos. Večer so s svojo udeležbo popestrili tudi državni poslanci Ivo Hvalica, Janez jug in Žare Pregel, pa tudi nekateri lokalni strokovnjaki, ki se ukvaijajo z varovanjem morja, niso manjkali. Seveda tudi ni šlo brez političnih predstavnikov lokalnih političnih strank.
upravljati ter skrbeti za režim tega upravljanja in za način uporabe tega javnega dobra tj. priobalnega pasu. To bi praktično pomenilo nujo po-državljenja vsega priobalnega pasu, ki je v privatni lasti predvsem gospo-
Uvodoma je mag. Josip Rugelj, skozi prikazovanje sedanjega stanja, ugotovil, da imamo področje priobalnega morja pravno popolnoma neurejeno. To pa je - tako z vidika varovanja priobalnega morskega pasu kot z vidika javnega dobra, kakor tudi iz perspektive normalnega funkcioniranja sodobne države (ki si ne bi smela privoščiti stanja neurejenosti na takem področju, kot je moije oz. morska obala) - pravzaprav nedopustno. Posledice tega pa so bolj ali manj znane nam vsem: sebični podjetniški interesi si neusmiljeno prisvajajo obalo (ki je javno dobro) in jo uporabljajo zgolj v funkciji izkoriščanja oz. pridobivanja profita. Pri tem se seveda ne ozirajo na njeno ekološko funkcijo. Ob tem je kot primer omenil že razvpite najemne pogodbe, ki jih je bivši piranski izvršni svet sklepal z lokalnimi podjetji, s katerimi je žrtvoval javno dobro. Med drugim je izpostavil zahtevo, ki so jo podprli večinoma vsi razpravljalci, da je treba status obalnega morskega pasu urediti podobno kot v sosednjih državah, na Hrvaškem in v Italiji.
Lastnik moija mora biti država, lokalna skupnost pa mora z njim
ŽIVA VERICA OBČANOV, UČENCEV IN DIJAKOV...
V letos sprejetem Statutu občine Piran ni zaslediti kakršnegakoli zaznamka o občinskem prazniku - 15. oktobru. Poraja se vprašanje, zakaj praznovati? Zaradi občine same ali...
Krajevne skupnosti namreč ne sodelujejo na dan praznovanja, ker o pripravah na praznik pravzaprav nečesar ne vedo, razen ko dobe po pošti program občinskih prireditev Torej nam občina - kot vse drugo - predpisuje tudi program praznovanja in "veseljenja"... Vprašam se, kakšno neki je praznovanje, katerega program nastaja po pisarnah občine, mimo petnajsttisoč prebivalcev občine, mimo teles, ki jih predstavljajo (KS) in brez vključevanja vseh dejavnikov v občini. Odziv je tak, kot je bil - prozorno apatičen, občutek neorganiziranosti - grozovit.
Zato bi predlagal, da se za v bodoče določi jedro praznika, kaj in zakaj praznujemo. V to "jedro" naj se vključi vse prebivalce, dogodek pa naj se "zgosti" v tednu dni, da se nam bo od dogodkov zavrtelo. Oktober pa je za tovrstno dogajanje od nekdaj zelo primeren mesec -vsaj v naši občini.
Organizacijsko in izvedbeno je to težko obvladljiv dogodek, zato predlagam, da se snovanje praznika prenese na najširše možno polje, kajti v slogi je moč in lepota. Dogodki bodo vezani na krajane, ki bodo prireditve tudi obiskovali. Do izraza bo končno prišla pripadnost kraju in prazniku - pa ponosni bodo tudi nanj.
Če pa je občinski praznik le skeč, ki ga potrebuje občinska oblast in njeni občudovalci, da se dokazujejo sami sebi, je potem to žaloi-gra, ki jo poznamo že iz preteklosti. In kot posledica takih žaloiger in oddaljevanja nas ljudi od dogodkov, je propadla prejšnja pravljica o moči delavskega razreda. Demokratična pravljica se je komaj pričela, zato nas ne odrivajte, ne jemljite nam pravic, kajti tudi ta pravljica lahko izgubi peroti.
Apatičnost vedno tepenih in ignoriranih je velika. Mar resnično tega ne opazite in se zato zasujete s praznovanji v prepričanju, da smo praznovanja pripravili mi, občani, za vas.
Rudi Mraz
RS. V revoluciji sta dve vrsti ljudi: tisti, ki jo začnejo in tisti, ki se z njo okoriščajo.
(Napoleon)
darskih podjetij.
Na koncu smo še izvedeli, da predlog Pomorskega zakonika že več kot leto dni leži nekje v predalu Žareta Pregla, poslanca državnega zbora z Obale in predsednika Odbora za infrastrukturo in prostor pri Državnem zboru, zaradi česar bi pričakovali, da bo zelo zainteresiran za čimprejšen sprejem omenjenega zakona.
Javna tribuna je skratka odprla enega od zelo vročih problemov in je za spremembo ponudila tudi vrsto konkretnih rešitev in odgovorov na zastavljena vprašanja.
Marko Zorman
OBČINI ZA PRAZNIK
Otroci lucijskega vrtca so tudi letos s svojimi interesnimi in likovnimi dejavnostmi popestrili občinski praznik. Kot najmlajši občani so ponosno odkorakali z nahbtniki polnimi barvic, papiija in drugih pripomočkov za slikarstvo na sončno portoroško plažo. Tam so si izbrali vsak svoj navdiha poln zorni kotiček in po svoje upodabljali prečudovito pokrajino na betonska tla, na ograjo, na velike pole papirja, pa tudi na svoj nos in oblačilo.
Zadovoljno utrujeni so se vrnili s polnimi naročji risbic. Vsi ti izdelki malih, bodočih velikih umetnikov so na ogled staršem in vsem občanom na razstavi v ZD Lucija.
(Tekst in foto: B JM.)

COJTU MUDIJO V/l POD "Е1ЧО JTREHO"
Konec septembra so v Grand hotelu Emona na Bernardinu odprli nov Kongresni center, ki s svojo zasnovo, dizajnom in opremo omogoča organiziranje in izvedbo najrazličnejših dogodkov. Razen kongresom in seminarjem nudijo prostor tudi organizatorjem razstav, predstavitev, banketov, modnih revij in podobnih prireditev.
Kongresni center je torej večnamenski. Zajema približno 1600 m2 urejenih površin z vso potrebno tehnično opremo, od katere velja omeniti kabine za simultano prevajanje v štiri jezike in pa najnovejši Barco projektor, edini tovrstni pri nas, ki ga lahko najamete, omogoča pa priključitev super VHS sistema ter osebnih in prenosnih rcy:unalnikov. Velika Smaragdna dvorana lahko sprejme v "kino" postavitvi do 680 gostov, v "razredni" postavitvi z mizami od 350 do 400 ljudi, za banket od 420 do 450, na raznih sprejemih pa je lahko v njej tudi do tisoč gostov. Poleg te je na voljo še pet manjših večnamenskih dvoran.
"Vsak hotel sezonskega značaja, kar so bili do sedaj tudi Hoteli Bernardin, skuša svojo sezono čimbolj podaljšati. Kongresni center je ned-
vomno produkt, s katerim lahko tržimo svoje storitve skozi vse leto, pa tudi nivo kongresnih gostov je zelo visok," nam je povedal vodja Kongresnega centra, g. Edvard Lesnik.
Naložbo v vrednosti 6 milijonov DEM je financiral Sklad Republike Slovenije za razvoj, ki je večinski lastnik Hotelov Bernardin. Celotna letošnja investicija pa je znašala okoli 10 milijonov DEM. Poleg izgradnje Kongresnega centra so prenovili še hotelsko avlo, tik ob njej zgradili Grand Caffee, klimatizirali vse sobe v GH Emona, vgradili novo telefonsko centralo, ki gostom omogoča neposredno klicanje iz in v vsako hotelsko sobo. Velika pridobitev za hotel pa je nov športno rekreacijski center z bazenom, savnami, fitnessom, whirlpoolom, ter ročnimi in podvodnimi masažami.
V naslednji fazi načrtujejo v Grand Hotelu Emona tudi prenovo sob ter ureditev zunanjosti hotela. Njihova glavna prednost je gotovo v tem, da ponujajo vse svoje storitve pod eno streho. Gostom lahko ponudijo vse, kar potrebujejo, od zadostnega števila parkirnih mest, do organizacije večernih zabav. Zanimanje za novi bernardinski Kongresni center je veliko. V podjetju Hoteli Bernardin zatrjujejo, da prodaja poteka tako, kot so predvidevali.
A.T.
ZELENICA PRI TENIS IGRIŠČIH PRI MARINI prva sobota v oktobru Neutrudni člani Kinološkega dru-štva Portorož so tega dne pripravili svojo zadnjo prire-ditev v tem letu - tekmovanje psov v spretnosti (agility).
Bilo je prav zabavno vzpodbujati velike in majhe kužke pa njihove lastnike, ki so se trudili premagovati najrazličnejše ovire na trati. Žal pa Kinološko društvo Portorož - vsej svoji aktivnosti navkljub - pri zbiranju sredstev za organiziranje svojih prireditev prepogosto naleti na gluha ušesa.
OLJKO II* OLJKARJTVO UHKO TUDI PRIJAZNO TRŽIMO
V portoroških hotelih Morje oz. Riviera - kot jim še zmeraj pravimo - vedno znova presenetijo s čim novim. Letošnjo jesen so se lotili novega projekta in sicer so v svojo ponudbo vključili srečanje z žlahtno mediteransko rastlino, z oljko, kot izključno posebnostjo našega prostora, ki jo v naši deželi drugje ne najdemo.
Seveda so izbrali pravi čas za to, saj se že začenja obiranje oljk. Izlete k oijkaijem oz. v oljčne nasade so Hoteli Riviera ponudili različnim turističnim agencijam po Sloveniji. A niso naleteli na odziv. Nasprotno pa so se nad oljkarskimi dnevi v Portorožu navdušili pri avstrijskem časopisu Kleine Zeitung, ki so oljko in oljkarstvo sklenili predstaviti svojim bralcem "v živo". Zadnji oktobrski vikend je v Hotele Moije na oljkarske dneve torej prišlo okoli 120 gostov. V sodelovanju z Društvom oljkaijev Slovenije so pri "Morju" za svoje goste pripravili obisk pri oljkaijih, ki pridelujejo tudi v svetovnem merilu vrhunsko olje. Avstrijskim gostom so oljko in oljkarstvo najprej strokovno predstavili, potem pa so se le-ti še sami lotili obiranja tega sadeža na star, tradicionalen način (v oljčnem nasadu na Belvedeiju). Seveda so gostom postregli tudi z oljkarsko "merendo", s kozarcem domačega vina, vse pa začinili še z glasbo harmonike. Za spomin pa so si gostje Hotelov Morje lahko kupili še kakovostno oljčno olje in proizvode družinskega podjetja Saladija, ki edino pri nas na tradicionalen način prideluje slane filete in druge ribje dobrote.
Livija Sikur Zorman
TENIS IGRIŠČA PRI MARINI, 7. oktober letos - Prelepo sobotno sončno dopoldne -pravo "indijansko" poletje. Kot nalašč za partijo tenisa, da se v zdravem telesu ohrani tudi čil duh! Na vzgledno negovani trati pred igrišči pa so vrli, gibanja željni tenisači parkirali svoje jeklene konjičke, čeprav je bilo na parkirnih prostorih ob štiripasovnici še veliko prostora. Kaj če bi se s svojimi avtomobili zapeljali, kar na igrišče?
(Tekst in foto: LSJZ.)
Ii eiiSMмл/io amiomio жћma coihpii
II IUO PRIlHO MEZZO 1ECOIO DI VIU! 24 MOVEMBRE 199S BUOlM (IMQUAMTEniHO /CUOIA!
Cinquant' anni fä erravamo arivati a scuola pienl di gioia ed as-pettative!
Col passare dei decenni vedevamo la nostra "časa" crescere e assinnere importanza e valore tali che nessun castello Tavrebbe po-tuta eguagliare.
Studio e rispetto tappezzavano le nostre piccole aule laboriose.
Celebravamo ogni evento, anche se non tutti gli anni erano stati spen-sierati e felici. A volte, malattia e perdita di compagni di viaggio ci avevano profondamente segnati. Sempre Г abbraccio solidale e confortante della Nostra Scuola ci aveva accolti e ci aveva aiutati a rinnovare il nostro amore per la vita.
Noi oggi, giovani di ieri, ci ritroveremo per celebrare i suoi cinquant' anni divita.
Siamo tutti invitati a ritornare sui bandii di scuola, per ricordare gli awenimenti che hanno plasmato le nostre vite, il 24 novembre, nella nuova sede di Portorose.
I nuovi custodi della scuola di oggi sono i nipoti di quella generazione di ieri. Non dimentichiamo la scuola in questa occasione di anniversario, dimostramole tutta la nostra gratitudine.
Questo e un apello accorato a tutti gli ex maturandi e maturati di tanti anni fä!
Dine grazie con la nostra pnesenza e il nostro contributo ci renderä facile la realizzazione della festa di compleanno!
Grazie, con affetto e simpatia.
П Ginnasio
TEMELJITO aŠČEN)E - Ves oktober v centru Portoroža, tako rekoč sredi štiripasovnice, poteka intenzivno čiščenje kanalizacijskih cevi. Dela izvaja, po naročilu javnega komunalnega podjetja OKOLJE, domače gradbeno podjetje Hidrogradnja. Naročnik pravi, da sodijo med redna vzdrževalna dela. Nadejamo se, da po tem radikalnem čiščenju, portoroške štiripasovnice ne bo ob vsakem malo večjem nalivu zalila voda!
studio za nego obraza
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA SEM V SALONU PRIČELA S PEDIKURO - NEGO NOG. TEL, iT.: 71-870
ф Na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača je od 1. do 8. oktobra potekal drugi mednarodni izobraževalno - raziskovalni Unescov tabor pri nas. Iz šestih držav je letos sodelovalo petnajst šol. Kot bralci najbrž že veste, je bila šola C. Kosmača sprejeta v Unescovo ASP gibanje šol, kjer so ji dodelili sestrski šoli - eno na Norveškem (v Drammnu), drugo pa v Italiji (v sicilijski Agiri). V gibanju sta med najbolj prisotnimi dva svetovna problema - skrb za ohranitev Zemlje in miru na svetu.
*	Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani je v sodelovanju z našim Medobčinskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v piranskem Križnem hodniku Minoritskega samostana 17. oktobra letos odprla razstavo "Arhitekturna delavnica '95".
*	Občina Piran - oz. po njenem pooblastilu Komunalno podjetje Okolje - je podjetju In tour za eno leto podaljšalo najemno pogodbo za tržnični prostor "Kastel" v portoroškem centru. Za najemnino bo podjetje odštelo cca 50.000 DEM. Se bo kaj od te pogače vrnilo v Portorož? Krajevna skupnost Portorož predlaga, naj se denar od najemnine porabi za sanacijo pločnika od stavbe krajevne skupnosti do restavracije Ljubljana.
*	Predlogi dopolnitev in sprememb srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Piran bodo za javno razpravo predvidoma pripravljeni decembra meseca.
*	Kljub vsem prizadevanjem države, da bi zajezila siljenje črnih gradenj (npr. z lani sprejetim "sanacijskim PUP-om"), se le te v naši občini še naprej brezobzirno širijo. Najnovejša, o kateri so skoraj že vsi pisali, je zrasla na piranskih Arzah, na pobočju nad pokopališčem. Investitor stanovanjske hiše je krepko presegel v lokacijskem dovoljenju določene gabarite objekta. Pa ta črna gradnja, žal, v naši občini še zdaleč ni osamljen primer...
*	Bodo Metropol Hoteli začeli kmalu graditi garažno hišo pod zemljo Grand hotela Metropol? Ugibanja so upravičena, nenazadnje tudi zaradi negodovanja sindikatov portoroških igralniških delavcev. Gradnjo podzemne garaže naj bi namreč finančno krepko podprl prav Casinö. Po mnenju igralniških delavcev naj bi ta investicija hudo obremenila vse zaposlene (tudi) v Casinoju, kar bi utegnilo vplivati na višino njihovih plač. Glede na trenutno negativno poslovanje portoroške igralnice pa po mnenju sindikatov omenjena investicija ne bi bila ravno modra.

KOPER
FELOLUX - Liminjanska 111 LUCIJA tel.: 066/75-897
tehnični material, vodovodni material, elektro material, sanitarna keramika, plinske - ojjne peči, ostali material za obrt
OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽALI
Naš obraz v Luciji- Majda Miklavec, lastnica butika Ascada
......чтш,
KEMIČNA CISTiLNICA - PULITURA A SECCOH
Гцтта MERCIRIA /f ;
V pasaži lucijskega Trgovskega poslovnega centra med prodajalnimi izstopa lepo in okusno opremljena trgovina ženskih oblačil in modnih dodatkov (predvsem zanimivega nakita). Lastnica tega butika je simpatična in zmeraj široko nasmejana Majda Miklavec, sicer doma v Portorožu. Ob našem obisku nam je na kratko pripovedovala o svojih dosedanjih trgovskih izkušnjah: "Nekaj let sem imela trgovino oblačil v Piranu, vendar je bila prodaja izredno pičla. Brez pretiravanja lahko trdim, da sta včasih minila dva tedna, ne da bi prodala niti igle!" "Pa tu?" smo zvedavi. "No, tu pa vsak dan pomalem nekaj "kapne", pa se nekako lahko živi", pravi Majda Miklavčeva.
Izvemo, da redno sledi svetovnim modnim trendom, kar se odraža tudi v ponudbi oblačil v njeni trgovini, Iger lahko primerno oblačilo zase najdejo tudi ženske najbolj pretanjenega okusa. Butik - ASCADA mu je ime - je njegova lastnica že davno založila s konfekcijo za jesensko in zimsko sezono. Brez pomislekov vam priporočamo obisk Ascade, saj so tu cene dostopne celo še tako plitvemu žepu.
Ob koncu našega obiska nam gospa Miklavec ni pozabila povedati, da sodeluje tudi s šiviljo, ki po naročilu šiva izvirne svilene unikate. Za te enkratne modele pa je med tukajšnjim ženskim svetom precejšnje zanimanje.
Norina kot opredmetenje lepega
V lucijski prodajni galeriji NORINA vedno znova presenetijo svoje stranke. Letos so zelo pohiteli, tako da so se že zdaj dobro pripravili na božično novoletni čas, ko že po tradiciji drug drugega obdarimo. V sicer majhni, a izredno lepo opremljeni prodajalni, v kateri veje prijeten, a diskreten vonj, se boste počutili kot v razkošni sobani. Na stenah galerije visijo umetniške slike, na policah so okrasni pa tudi uporabni predmeti iz porcelana, izbran nakit, srebrni okvirji za fotografije in še in še. Ambient je pač lep, tako da se nehote v njem lepo počutiš. In predmeti, ki jih prodajajo v Norini, so prav tako lepi. Če jih prestaviš v svoj dom, preneseš z njim tudi košček lepote in glamurja. Kot nam je povedal lastnik galerije Marko Prinčič, sicer doma iz Portoroža, bodo decembra začeli s promocijskimi razstavami domačih likovnih umetnikov. In prav v ponudbi likovnih del galerija najbolj preseneča, saj lahko najdeš dela znanih domačih in tujih avtorjev. Velja se kdaj sprehoditi do Norine in si jo iz golega, estetskega užitka ogledati! Moramo pa vam še prišepniti, da cene nikakor niso astronomske, kot bi marsikdo morda pričakoval. Z okusnimi in (ali) uporabnimi izvirnimi, lepimi darili, kijih ponujajo pri Norini, pa boste obdarovanega ( no) zmeraj presenetili in razveselili.
Obiskali smo "Mare"
Obiskali smo kemično čistilnico in trgovino s pozamenterijo MARE. Čistilnica se nahaja na Liminjanski cesti 78, v zgradbi novega lucijskega športnega centra (telovadnica ob OŠ Lucija).
Obratovati je začela lani maja, njena "prva violina" pa je Petra Simič, ki se lahko pohvali z dvaindvajsetimi leti delovnih izkušenj na področju kemičnega čiščenja. Trudijo se seveda še drugi člani (beri članice) ekipe: Snežka, Petra, občasno pa priskočita na pomoč še študentki Nataša in Nives.
Čistilnica Mare je s tehnološkega vidika opremljena z najsodobnejšimi ekološko neoporečnimi stroji. Strankam nudijo številne storitve kot so: kemično čiščenje oblačil, zaves, oddej, pregrinjal ter pranje in likanje srajc. Pa ne zgolj to!
Pri "MARE-tu" imajo tudi dobro založeno trgovino, kjer marsikaj dobite po ugodnih cenah: modne gumbe, sukanec, krojaški pribor ter vse ostale malenkosti, ki so za šivanje neobhodne in ste morali prej ponje skočiti preko meje - italijanske seveda. Kmalu pa bodo ponudbo razširili in sicer z bogatim izborom ženskih nogavic.
Naš mladi sogovornik - lastnik čistilnice in trgovine Maijan Rebernik -Mare se je ob koncu našega obiska želel zahvaliti vsem svojim strankam za zaupanje.
David Božič
MAYGUT
APARTMANI
FIZIOTERAPIJA
FIZIOTERAPIJA
Letoviška 11, 66320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058
FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGIMANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA
KOPER
POREČ
r
PORTOROŽ CENTER
MAYGUT
FIZIOTERAPIJA

rL'''''!"- ■ .........
VEH JE MERILO 1НОЈЕСЛ ŽIVIJEMJ^
(P. Buck)
Od uredništva sem dobil "domačo nalogo", naj napišem, zakaj je dobro, da osnovna šola z italijanskim učnim jezikom ostane v stari stavbi v samem mestnem jedru Pirana. Odgovoril bom z vprašanjem. Ste si ogledali prenovljeno gimnazijsko poslopje in njegov vrt? Prav na vsakem koraku je čutiti prisotnost vitalne in energične ženske miselnosti, ki je dodala gimnazijski stavbi pridih domačnosti.
Stavba se mi zdi mnogo večja in zračnejša, nekako primernejša strmi in od starosti in ljudi uničeni Bolniški ulici.
In tako vidim staro stavbo italijanske osnovne šole, ki čemi na sami obali. Vidim jo, videl pa sem jo že mnogo prej, kot pomlajeno živo Lauro velikega Francesco Petrarce, v sonetih, ki so bili vzor tudi našemu Francetu Prešernu.
Seveda pa bo šola potrebovala še kaj več od obstoječih prostorov. Tako bi lahko na primer ulico med italijansko OŠ in kovino preuredili v urejeno šolsko celoto, saj pešcem služi le tu in tam.
Dodal bi še tole. Ko so me še takrat, ko je bila v občinski hiši trgovina, ki se ji je po domače reklo "Pri Italu", prvič v Piranu poslali v to trgovino po kruh in me pred tem doma poučili, da moram reči "pane", mi ni nobeden govoril o čem drugem. Hočem povedati, da nas nihče ni učil sovraštva, nihče ni nečesar izrabljal za boj proti drugim ljudem. Živeli smo drug ob drugem in se različnosti govorice še zavedali nismo. Pomagali smo si tudi z rokami, če je bilo treba. Žal nas danes dostikrat izrablja politika in politiki za svoje namere.
Spoštovani krajani italijanske skupnosti, ne dovolimo tega! Vaša šola je v mestu Piran in tu mora tudi ostati za vas, za mesto in za zgodovino. Zahtevati moramo, da se uredi primerno za vaše otroke, prijatelje naših otrok. Vse to lahko dosežemo le, če se ne bomo več pustili speljati v igrice politikov. Da se da vse to tudi uresničiti, je dokaz Gimnazija, ki je postala resnični biser našega mesta.
Za KS Piran Rudi Mraz
OBCIMm SVET ODKIOMII POIHOC ZA VZORŽEVAlMJE POlHMIKOV MOB
Občinski odbor Zveze borcev Piran je na svoji redni seji, ki je bila sredi oktobra, ponovno razpravljal o propadanju obeležij in spomenikov NOB na območju piranske občine. Sklenili so, da ponovno zaprosijo za skromno pomoč za vzdrževanje omenjenih pomnikov. Občinski svetniki so jo enkrat že odklonili, čeprav gre za manjša denarna sredstva.
Ni mi znano, iz katerih razlogov so svetniki odklonili to pomoč in kako bodo to opravičili pred javnostjo. Večini namreč ni vseeno, če bi ta obeležja, ki spominjajo na tiste čase in dogodke, v katerih se je bil boj za ta košček slovenske zemlje in moija, ki je prav po zaslugi teh bojev, danes naše okno v svet, prepustili propadanju.
Svetniki bi morali pri svojem odločanju pred seboj imeti ta vidik, ne pa ideološko-strankarskih zdrah, katerim dajejo prednost pred splošnimi interesi nacije.
Žarko Žbogar
kavarna GALERIJA
Tel: 74-063
Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje
in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač.
Do kdaj bo Srednja zdravstvena šola še domovala v Piranu? -
Srednjo zdravstveno šolo, ki že zelo dolgo gostuje v Minoritskem samostanu v Piranu, ta čas s polno paro obnavljajo. Dela tečejo predvsem v notranjih prostorih zgradbe, ki jih je zob časa že pošteno načel. Vendar pa šola ne bo več dolgo domovala tu. Letos se je iz nekdanjega samostana preselil piranski pokrajinski arhiv, v roku treh ali štirih let pa se bo od tod preselila tudi "medicinska" šola in sicer v zgradbo nove izolske bolnišnice.
OBNOVLJENA GIMNAZIJA PIRAN - Nekdanja stavba osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Piranu je - prenovljena - letošnje šolsko leto zasijala v vsej svoji lepoti. Končno je prodrla zavest, da ni zmeraj modro zgolj na novo graditi in daje za staro mestece najboljše, če obnovimo staro. Tako v mestu tudi obdržimo marsikatero dejavnost, la bi se sicer preselila v Lucijo. Taka dejavnost je v našem primeru prav slovenska gimnazija, ki je nekoč in bo odslej še starim zidovom in ulicam vdahnila dušo. (Foto: M.J.)
VPAVEU^
Tel: 066/73-619 73-994
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rizoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočamo.
Pogovor s predsednico Turističnega društva Portorož: ЈКОВЛЈ MIHCE /t VEČ NE ZlNEtM ZA U/ODO KRAJA
0 turizmu v nosi občini smo se pogovarjali z Andrejo Humor - Fatorič, predsednico Turističnega društva Portorož, za sedaj v naši Kini edinega Turističnega društva, ki se nekako trudi zaobjeti celotno občinsko območie.
Portorožan: Kaj menite, o čem bi morala tea beseda na Problemski seji, ki io pripravljajo v piranskem občinskem svetu?
- Najprej bi morali kritično razčleniti dogajanje v turizmu v zadnjih letih, predvsem v Portorožu. Menim sicer, da lahko "olajševalne" okoliščine za slepo ulico, v katero je naš turizem zašel, najdemo v osamosvojitvi Slovenije in vojni na Balkanu, vendar se ne moremo v nedogled sklicevati zgolj na zunanje dejavnike. Kriva je tudi naša lastna nepripravljenost spopasti se z nastalo situacijo. Najprej se je potrebno vprašati, kdo je bil tisti, ki v odločilnih trenutkih preobratov, ni reagiral. Kdo je vsa ta leta vodil politiko našega turizma, od katerega je odvisna seveda tudi usoda našega kraja in našega vsakdana?
Ko v zadnjem času spremljam pobudo za ustanovitev g.i.z. (gospodarsko interesno združenje) občine, jo po eni strani pozdravljam, po drugi pa se mi nehote porajajo dvomi. Imamo namreč že eno takšno združenje na regionalni ravni (sedež ima prav v naši občini), večina članic pa je prav tako iz naše občine. Formalno se je preoblikovalo iz prejšnje Obalno kraške turistične poslovne skupnosti. Ali ni ta institucija že imela dovolj možnosti, da zagrize v marsikateri problem, ki je sicer akuten danes, vendar pa ima korenine že od prej.
V vseh teh letih je ta organizacija iz občinske proračunske malhe dobivala po mojih kriterijih nemajhna sredstva. Pa so kje vidni konkretni učinki ali vlaganja v naš turizem? Razen nekaj študij, osnutkov in planov, ki jih tako radi omenjajo, ne vidim nobenega bistvenega napredka v turizmu naše občine, celo nasprotno. Turistična informativna pisarna v Portorožu, s katero upravlja "Protour", pa gotovo že vizuelno s svojo ureditvijo ne pro-movira Portoroža tako, kot bi mi vsi radi. Po domače bi rekla, da je prav ubožna, kot bi bila v kakšni zakotni vasi in ne v Meki slovenskega turizma. Zalaganje s propagandnim materialom je na primer bolj stvar naključja - kolikor
ga pač posamezniki sami prinesejo tja. Pa tudi telefonske govorilnice v tej pisarni, s katerimi se v "Protouiju" radi pohvalijo, kot bi bile ne vem kakšna velika sodobna pridobitev, se mi zdi, da niso omembe vredne. To je namreč še najmanj, kar bi moderna in učinkovita informativna pisarna v kraju, kakršen je Portorož -poleg ostalega - morala imeti že zdavnaj. Res se je mogoče vključiti v informacijsko mrežo drugih talcih centrov v Sloveniji, Portorož sam o sebi pa "združuje" v tem sistemu le bore malo informacij.
Portorožan: Od kod torej po vašem pobuda za ustanovitev še enega podobnega gospodarskega interesnega združenja, če že staro ni bilo najbolj učinkovito?
-	V tem letu je občinski svet že obstoječemu združenju (Protourju) odklonil proračunska sredstva. To seveda podpiram, saj bi lahko sredstva za promocijo koristneje uporabili. In potem se je prav iz vrst tega združenja zaslišal prvi glas oz. pobuda za ustanovitev občinskega g.i.z.-a za turizem. Ustanovila naj bi ga občina in turistično gospodarstvo. Lahko samo upam, da bo ta giz, če bo zares zaživel, uspešnejši, da ne bo zgolj institucija, zaradi nje same. Bojim pa se, da bo rezultat kot običajno: več institucij - manj uspeha! Pravzaprav ne vem, čemu naj bi občina soustanavljala giz za turizem, ko pa že ima javni zavod za promocijo - t.j. Avditorij. Seveda pa, kot zmeraj, uspeh zavisi predvsem od ljudi.
Portorožan: Čemu bi po vašem morali v turizmu posvečati več pozornosti, kaj "veliki" najrajši zanemarjajo?
-	Ob privatizaciji, lastninjenju in golem boju za čimboljše rezultate, pa s širitvijo najrazličnejše ponudbe z edinim ciljem čimveč zaslužiti, se skorajda nihče več ne zmeni za usodo kraja. In prav tu morda tiči glavni razlog za probleme, ki so nastali v Portorožu. Zdaj se to maščuje. Morda ravno tistim, ki so jih "zakuhali". Najbolj pa so najbrž prizadeti krajani in sam Portorož oz. njegov "image". Največ kritike je na račun ponudbe gostinskih in trgovskih lokalov. Utemeljeno. Kajti ravno ponudba je tista, ki privablja takšne turiste, kot jih pač imamo. Žal pa se le-ta vse bolj prilagaja okusu prav takega turista! Taka ponudba seveda ne sodi v kraj s hoteli višjega razreda, kot jih ima Portorož. A prav hotelirji so jo, z oddajanjem poslovnih lokalov za tovrstno ponudbo, soustvarjali.
O plaži kot javni površini ne bi dosti govorila. Portoroška plaža pa gotovo ne sme biti zabavišče za mlade. Seveda tudi zabavišče nujno potrebujemo, vendar izven letoviškega centra. Pri odločanju o strategiji razvoja nam mora biti izhodišče kraj. Prav pri tem vidim pomembno vlogo Turističnega društva.
Portorožan: In kakšni so cilji Turističnega društva?
-	Še naprej se bomo zavzemali za urejenost kraja in vse občine. Trudimo se, da bi postopoma prerasli v občinsko turistično zvezo. Prizadevali se bomo za kvaliteto življenja; tudi z organiziranjem raznih krajevnih prireditev. Ena, že uspela, je portoroški pustni festival.
Sledili mu bodo še solinarski praznik, božičnonovoletni teden idr... Ponovno bomo skušali oživiti sekcijo sobodajalcev, saj menimo, da je takšna organiziranost v okviru Turističnega društva najbolj smiselna. Sobodajalci nudijo prav toliko ležišč kot hoteli, zato bi bil nujen tudi njihov skupni nastop pri pro-moviranju Portoroža. Gostince, ki si prizadevajo za kvaliteto svoje ponudbe, pa bomo vzpodbudili k organiziranju lastne sekcije. Aktivni bomo tudi pri turistični vzgoji prebivalstva, predvsem z vključevanjem mladih in šolarjev v turistični podmladek.
Kot predsednica društva imam še veliko načrtov in tudi dobre volje. Doslej nam je bilo to težje, ker v društvu nimamo nobenega zaposlenega. Upam, da se bližajo Turističnemu društvu boljši časi, saj bom kot strokovni izvajalec kmalu pogodbeno prevzela organizacijsko vodenje in poslovanje društva.
Portorožan: Kaj bi pa še položila občinskim svetnikom na srce. preden bodo razpravljali o nadaljnji usodi turizma v naši občini?
-	S sredstvi za promocijo občine kot turistične (in nenazadnje tudi zelene) občine bi morali narediti naslednje: najti ustrezno lokacijo za zabaviščni center mladih z ustrezno turistično infrastrukturo (youth hostel), poskrbeti za javni WC v Portorožu in Piranu, urediti avtobusne postaje v Portorožu (napeljati javno razsvetljavo) in Piranu, ozeleniti čimveč površin (tudi na plažah - z drevjem, ki bi kopalcem nudilo senco!!!), še povečati skrb okolju (npr. z regresiranjem sadik vrtnic in mediteranskih trajnic, z dežurstvom smetarjev v turistični sezoni, s povečanjem ekipe koscev, z ureditvijo sprehajalnih poti, namestitvijo klopi, ustrezno označbo ulic, s primernimi smerokazi, informativnimi tablami...) Svetniki bi morali določiti nosilca informacijske dejavnosti v občini, sprožiti vzpostavitev turistične lokalne vodniške službe, morda tudi uvedbo lokalne policije, pa spodbujati organiziranje kvalitetnih krajevnih prireditev... In še marsikaj. Pri večini naštetega bi lahko koordinativno vlogo najuspešnejše odigralo prav Turistično društvo.
Pogovarjala seje Livija Sikur Zorman
MEKDMjl KOI4CRI/MI TURIZEfH
V predvolilnem nastopu aspirantov za županski stolček, ki je bil pred skoraj letom dni v Avditoriju, je bilo sproženo vpraianje, kdo dana bolje trži Portorož kot kongresni kraj. Pa smo res našli najboljšega strokovnjaka? Po mojem skromnem mnenju bi se vsi danafnji portoroild strokovnjaki marsičesa lahko naučili iz izkušenj predhodnikov. Če bi seveda te izkušnje poznali.
Ali mogoče veste, da je bila kmalu po prvi svetovni vojni pri nas v Portorožu mednarodna konferenca. Točneje - v kristalni dvorani hotela Palace. Danes prirejajo dvo ali tridnevne seminarje, takrat pa je konferenca trajala skoraj mesec dni: ta, o kateri teče beseda od 29. oktobra do 23. novembra 1921. Konferenci je predsedoval italijanski ambasador baron Romano Avez-zana. Udeležili so se je predstavniki Velike Britanije, Avstrije, Francije, Poljske, Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske in Združenih držav. Slednje so bile edina neevropska država in so se udeležile konference kot ena od zmagovalk v 1. svetovni vojni. Konferenca bi se bila morala pričeti že 24. oktobra, vendar so pričetek, zaradi zamude delegacij iz Avstrije, Madžarske, Poljske in Češkoslovaške preložili na 29. oktober. Vzrok
zamude so bila burna dogajanja na Madžarskem, ko je zadnji habsburški cesar Kari skušal zasesti madžarski prestol.
Kaj so počeli predstavniki devetih evropskih držav in Američani v Portorožu? Razpravljali so o povsem tehničnih zadevah železniškega prometa, o porazdelitvi lokomotiv in vagonov, poštnih povezavah, mednarodni trgovini in odpravi carinskih ovir
Seveda so poskrbeli tudi za dokaze o tem dogodku in sicer z uporabo priložnostnega žiga z napisom PORTOROSE CONFERENZA * VENEZIA GIULIA.
Mitja Jančar
O l«TER»ET -U
1 1. Nekateri pojmi 1
Najprej si oglejmo nekatere zveneče pogosto uporabljane besede:
1.	Mreža računalnikov: skupina med seboj povezanih računalnikov, ki omogoča uporabnikom posameznega računalnika pošiljanje (in sprejemanje) elektronske pošte drugim uporabnikom v isti mreži, izmenjavo podatkov (file-ov) z drugimi uporabniki mreže, "klepet" preko mreže in koriščenje tiskalnikov in drugih enot računalnikov v mreži.
2.	Globalna mreža: velike mreže računalnikov kot npr. Internet, Compuserve, Prodigy ali Eunet v Evropi. Take mreže obsegajo nekaj milijonov uporabnikov, oz. celo 3.5 milijonov računalnikov v primeru Internet-a.
3.	E-mail naslov: naše ime za elektronsko pošto. Običajno je znotraj Interneta. Oblike: ime@domena.domena.Država (npr. Kribelz@razor.fer.uni-lj.si), Kribelz=ime, razor, fer, uni-LJ so domene, si=Slovenija.
I 2. Zgodovina mreže Internet ]
Internet je globalna mreža računalnikov, ki je nastala iz ARPANET - vojaške mreže v ZDA - okoli 1969-ega leta. Najprej so se povezale vse univerze v ZDA, kasneje pa se je uporaba razširila tudi drugod po svetu. Danes (podatki so z dne 1.5.1995, anonymous ftp nic.merit.edi.,dir / nsfnet / statistics / nets.by.country) zajema Internet 93 držav s 50766 mrežami, ki so vse povezane v Internet. Od tega je 28470 mrež v ZDA. Število vključenih računalnikov je približno 3.5 milijona (nihče ne vodi seznama vseh). V Internetu sodeluje med okoli 100. in 150. milijoni uporabnikov. Za primerjavo navajam podatek, da komercialna mreža Compuserve "šteje" le 2.7 milijona uporabnikov. Vsekakor lahko preko Interneta dosežemo večino vseh evropskih in svetovnih akademikov iz razvitejšega dela sveta. Bolj in bolj pa se širi tudi uporaba Internet uslug v komercialne namene. V zadnjem letu pa je beseda Internet postala majhna moda v vsakem okolju. [ 3. Čemu Internet? [
Kaj vse lahko počnemo z Internetom? Skoraj vse! Preko Interneta lahko izvemo sveže novice. Sveže pomeni nekaj deset minut stare. Novice prihajajo lahko iz najbolj nepristopnih krajev, npr. z Južnega pola. Nekatere novice nam lahko celo omogočijo naglo obogatitev (npr. borzne), zato je dostop do takih informacij lahko zelo drag. (Http://www.ijs.si) Pismo prijatelju, znancu ali ustanovi je treba oblikovati, natisniti prepogniti, shraniti v ovo-
jnico, zalepiti in še nasloviti... Za nameček moramo še na poštni urad. Tam je seveda vrsta, pa še plačati moramo. Vsemu temu se lahko izognemo z elektronsko pošto. Pismo pošljemo po žicah. Prednosti: imamo izvirno besedilo, zlahka ga pošljemo 1000 naslovnikom, imamo evidenco komu, kdaj in zakaj (s čim v zvezi) smo ga poslali. Približna cena pošiljanja za eno stran (pri ceni telefonske minute do Ljubljane 3.56 SIT) je 7.23 SIT. In ta cena je enaka tako za pismo v Ljubljano ali New York, povsod velja ista cena.
Ilegalno kopiranje ni samo slovenska vrlina. Zanimivo je, da je velika večina programov, ki jih prav radi kopiramo, na razpolago zastonj. Do teh programov pridemo preko anonimnega FTP, t.j. preko posebnega protokola, kjer postrežemo samo z našim e-mail naslovom in izberemo, kaj bi radi kopirali.
Internet "surfanje" ponavadi označuje dolgotrajno iskanje, pogosto brez natančnega načrta, različnih besedil, slik in/ali zvočnih zapisov s pomočjo enega od znamenitih Windows programov: Netscape in Mosaic. S tema dvema programoma lahko pristopimo k posebno sestavljenim matičnim stranem. To so posebej oblikovane strani, ki vsebujejo klasično besedilo, povezave z drugimi matičnimi stranmi drugod po mreži in posebna polja, kjer je skrita slika ali zvočni zapis, kadar izberemo to polje. (npr. www.compubooks.com. / books.html bo prikazal katalog knjig podjetja CompuBooks, Texas USA, http://sln.fi.edu nas popelje v Franklinov inštitut znanosti, http://www.eunet. si pa je vstopna točka v slovenski Eunet. Akademiki imajo vsi na razpolago vstopno stran v ARNES, slovensko raziskovalno mrežo preko http://stenar.arnes.si.) Take strani lahko brez večjih težav tudi sami oblikujemo. Pojavljajo se že knjige v taki obliki. Prospekt Portoroža s fotografijami, kakšen del prijetne melodije, ki dosega 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ni prav nič utopična slika. Vse to obstaja tudi v našem okolju. Zanimivost: v torek, 5. sept. '95 med 11. in 14. uro po pacifiškem času se je Internet mreža zadušila zaradi silne rasti prometa. V ZDA so to občutili milijoni uporabnikov, ki so na odgovor morali čakati tudi do 40 minut, kljub temu, da je ameriško omrežje tehnološko najbolj razvito. Uidi v žepni Sloveniji ima ARNES že tisoč srednješolcev, ki vohljajo po Internetu.


RESTAVRACIJA "Pri MARIČKi" Parecag 159, SEČOVLJE
Nudi ribje in mesne jedi, njoke г gorgonzoio, specialiteto hiše - špagete z jastogom in ribe v pečici s krompirjem.
Odprto vsak dan od 12. -22. ure.
wmm
p.f.cA.
Družba Primorski finančni center Interfin Koper; borzno posredniška hiša vam nudi nakup in prodajo vrednostnih papitjev ter vse ostale storitve povezane z vrednostnimi papirji in borzo. Pokličite nas na telefon 37-100 ali 38-740 oz. obiščite nas v Kopru na Pristaniški 8.
Mercator - Degro
MODA
Obala 53
prodajalna z ženskim in moškim perilom
priznanih domačih proizvajalcev LISCE BETI in perilo iz uvoza LOHMAR ANTONELLA ženske nogavice FILODORO in moške nogavice PRISCO
izbira, ki ustreza vsem kupcem M DEGRO
MODA Portorož
[4. Kaj pa pri nas? )
Po moji oceni v Sloveniji pravzaprav niti ne zaostajamo zelo veliko. V Sloveniji je približno 130.000 osebnih računalnikov. 36% gospodinjstev ima PC doma. Tudi večina telefonskih central je že digitalnih. ARNES je javni zavod, ki nudi priključek na Internet vsakomur, ki se ukvarja z raziskovanjem ali izobraževanjem. Oni resda nudijo gostovanje na STENAR-ju, t.j. računalniku na IJS v Ljubljani, vendar celo iz naših krajev lahko delamo s tem strojem preko lokalne telefonske številke. (Hmm, vsaj občasno!) Komercialni svet ima na razpolago tri podjetja, ki nudijo uslugo Internet: ABM d.o.o., Nil d.o.o. in Quantum d.o.o. (vsa so iz Ljubljane). Vsak od teh dobaviteljev nudi priključek z navodili za uporabo in vsaj minimalno opremo. Npr. Quantum d.o.o. ponuja STARTER2 pack, t.j. shareware oprema za pošto, ftp in Mosaic za surfarje. Nil d.o.o. nudi profesionalni paket EXPLORE 1.1. ameriškega proizvajalca FTP Software. Trenutna cena samega priključka (na dan 28.6/95) je 100 DEM za 15 ur uporabe, tj. cca 8000 SIT. K temu je treba dodati še stroške telefona, ki znašajo 213.60 SIT na uro pri dražji tarifi (od 7. do 19. ure), oz. 106.80 SIT na uro med 19. in 7. zjutraj ali pa ob praznikih in nedeljah. Skupno je to za eno uro "surfanja" prek Nil d.o.o. 760.20 SIT za dražjo in 663.46 SIT za cenejšo tarifo.
5. Dejansko
Za delo z Internetom moramo zaenkrat vsi uporabniki (komericalni in akademski) uporabljati telefonske linije. Računalnik ne more pošiljati podatkov v digitalni obliki preko telefonske linije. Potrebno je dokupiti modem, tj. stroj, ki zna prevesti digitalne signale iz računalnika v analogne spremembe, ki so sprejemljive za obstoječo telefonsko omrežje. Tak "kos železa" stane med 15.000 in 150.000 SIT. Seveda moramo imeti računalnik in telefonski priključek v bližini. Priporočljivo je, da je ta moderen, tj. da je možen tudi tonski način izbiranja naročnika. Za "surfanje", kije običajno v okolju Windows, je primernejši močnejši računalnik (486/25 Mhz ali več). Poleg vsega tega je potrebna izdatna mera strpnosti, znanja in kanček normalnega bontona pri pošiljanju pošte ali klepetu z drugimi. Slednje je seveda pri nas prava redkost.
Za posredovanje znanja (v krajši obliki), tj. za krajši klepet po telefonu, pa je bralcem na razpolago v uredništvu moj osebni telefon -zaenkrat zastonj.
Vsem veliko uspeha pri "surfanju" po Internetu!
Z. Kribel, Seča
35* LETIM CI ЕОВ1ИЛ VIVE OB ROB
Izza borovcev je čutiti kristalno modrino piranskega zaliva v še milem oktobrskem soncu. Med krošnjami dreves se dvigujejo beli oblaki finega kamnitega prahu. Slišati je brnenje vrtalnih strojev in zamolkle zvoke dlet, ki tolčejo ob kamen. Komur še ni jasno za kaj gre, naj povem, da smo na Formi vivi na polotoku Seča.
Ah, Forma viva... in že si predstavljamo neme kamnite bloke z, za navadne smrtnike, mnogokrat enigmatično vsebino. Morda je pomen teh kulturnih spomenikov manj tajin-stven za sprehajalce s psi, saj le-ti brez težav prepoznajo "resnično" uporabnost skulptur. Za marsikoga je ta prostor tudi primerno odlagališče za odpadke ali pa idealen za kampiranje.
Pa sploh vemo, kaj beseda "forma viva" pomeni? Živeči na dvojezičnem področju bomo lahko hitro prevedli to besedno zvezo v "živo obliko". Živo obliko česa? Kamna, ki ga kiparji obudijo k življenju.
Zakaj ves ta uvod? Forma viva letos praznuje 35. letnico obstoja. Ta kiparski simpozij je bil ustanovljen sočasno s tistim v Kostanjevici na Krki leta 1961 in je drugi najstarejši v zgodovini. (Prvega je avstrijski kipar Kari Prantl organiziral le dve leti prej v St. Margarethnu na Gradiščanskem). Kljub temu častitljivemu jubileju pa Forma viva ne preživlja najboljših časov, čeprav edina na svetu neprekinjeno deluje. (Kiparska srečanja v Kostanjevici so na primer morali začasno ukiniti zaradi pomanjkanja denarja.)
Večina tukajšnjih prebivalcev komajda ve za obstoj simpozija na Seä in le malokdo se zaveda njegovega pomena. Vzrokov je več. Nekaj odgovornosti nosi gotovo Forma viva sama, saj očitno premalo skrbi za promocijo svoje aktivnosti. Vendar so (tudi) za to namenjena sredstva minimalna in komajda zadostujejo za nepretrgano delovanje kiparskih srečanj.
Z galerijo na prostem upravlja Komunalno podje^e občine Piran (Okolje). Stanje tega prostora pa je, kot da ne bi nikogar več brigal. Toni Biloslav, direktor Obalnih galerij Pi-
ran, pravi, da za ta prevzem upravljanja (prej je bila v rokah Obalnih galerij) ni bilo izdano nobeno uradno dovoljenje. Možnosti sta zdaj dve: a) izdati ustrezno dovoljenje, ki bo dokončno zavezovalo Komunalno podjetje za urejanje tega odprtega prostora, b) upravljanje vrniti Obalnim galerijam, ki bi potem bile dejansko pristojne za ukrepanje. "Učinkovito bi lahko zaščitili Formo vivo le, če bi ji podelili status muzeja na prostem in tako zagotovili sredstva za ureditev in vzdrževanje tako skulptur kot parka," dodaja Biloslav.
"Zaskrbljujoče je tudi, da se - seveda (!) dramijo veliki interesi do tega še nedotaknjenega kosa zemlje, idealnega za novogradnje... Drevesa in zelenje pa bomo, če se bo tako nadaljevalo, lahko občudovali le še na, že tako skromnih, zelenicah."
Neurejenost okolja zagotovo odvrača tudi turistične organizacije, da bi Formo Vivo predstavile turistom kot edinstveno kulturno znamenitost Verjetno bi marsikoga razveselilo, da v Portorožu ne obstojajo le igralnice
Ж
in diskoteke, ali pa galerije z nemogočimi urniki (npr. Vila San Marco, s katero upravlja Pomorski muzej Piran).
Glede kritik, da je Forma viva prenatrpana s kipi pa Toni Biloslav pravi takole: "Forme vive se ne sme siromašiti in odstranjevati oz. prenašati kipov, ki so bili izklesani prav za ta prostor (harmonično vključevanje kipov v naravni prostor je bistvo "forme vive"). Interesenti za prevzem nekega kipa bi morali poskrbeti za plačilo klesanja drugega dela, ki bi se primerno vključeval v park na Seči in pa zagotoviti najemnino za kipe, namenjene prenosu. V 35. letih so kiparji na tem mestu ustvarili okrog 300 skulptur. V sami galeriji Forme vive in v obalnih mestih je trenutno 117 skulptur, 32 pa jih nastaja z namenom, da bi jih prenesli v druge parke in zelenice (Piran, Koper,...).
Sami kiparji letošnjega simpozija (Hrvat Ljubo de Karinja, Anglež Richard Perry, Japonec Nobunaki Kanamori, Makedonec Atanas Atanasoski in domačin Janez Lenassi ter kamnoseki Albino Stulin, Viliam Gažik, /■^' ■"^f/ viliam Gall in Nevijo Božič) so navdušeno pohvalili lepo okolje, prijazne ljudi, okusno hrano. Vsi pa si seveda marljivo nabirajo izkušnje s klesanjem istrskega kamna.
Forma viva je bolj znana v svetu kot doma. Predvsem pa naj ne bi bila namenjena samo kiparjem, ki si na teh srečanjih izmenjujejo dragocene izkušnje pri ustvarjalnem delu, temveč vsem, ki tu živijo in ki jim je vsaj malo mar, kaj se dogaja v neposredni bližini njihovih bivališč.
Kaj torej storiti, da bo Forma viva zaživela in nam bila vsem v ponos?
Sandra Kump
1ЧЛ JTEŽAJ ODPRU VR^U OB VIJOKilH JUBILEJU
Kulturno društvo Korte je v cerkvi v petek, 20.10.1995, pripravilo koncer ob 650-letnici župnije.
Prisotni smo lahko uživali ob spevnih arijah in samospevih v izvedbi sopranistke Marte Horvat, ki sta jo pri klavirju oziroma or-glah spremljala profesorja Centra za glasbeno vzgojo Koper Bojan Glavina in Nadja Žerjal. Umetniki so doživetje stopnjevali do vrhunca v Pucanijevi ariji O mio babbino caro iz opere Gianni Schic-chi, za sladokusce pa je bila pika na i izvedba Pavčičevega samospeva na verze Otona Župančiča Ciciban drifuj prepričljiva, otroško iskrena radoživost, od prvega do zadnjega tona umetnina.
Za popestritev in dopolnitev koncertnega programa sta poskrbeli tržaški umetnici flavtistka Silvia Di Marino in čembalistka Luisa Antoni, ki sta s seboj pripeljala zasebni spinet - po starinskem vzoru izdelan baročni predhodnik klavirja. Dognani sta bili interpretaciji Veracinijeve Sonate prime v F-duru in Hamburške sonate v G-duru C.Ph.E. Bacha, zlasti pa se je posrečil stavek iz Lovčeve sonate za flavto in cembalo v baročnem slogu. Ganljivo
preprosto je izvenela Albanska ljudska v priredbi S. Di Marino.
TUdi v širšem obalnem prostoru redko slišimo na avtentična glasbila v živo izvajano staro glasbo, za kortežansko cerkev pa lahko rečemo, da je bil v njeni dolgi zgodovini najbrž prvi tovrstni dogodek; dogodek, ki se ga ne bi sramovalo niti kako večje mesto!
Občinstvo je prizorišče dodobra napolnilo. Videti je bilo ljudi različnih svetovnih nazorov, nekaj občinskih svetnikov,, pa tudi dva državna poslanca, v cerkvico so stopili predstavniki različnih narodnosti in celo veroizpovedi. Dogodku so bili priča ljubitelji klasične glasbe in drugi ljudje, ki so se koncerta udeležili zaradi svoje kulturne in narodne zavesti, vsem pa je bilo skupno naslednje: s svojo prisotnostjo so počastili in proslavili visok jubilej kortežanske župnije in s tem utrdili prepričanje, da bo morda še velikokrat tako svečano.
Darinka Jug
ШВ1А КМЈШСЛ V ZBIRKI AOVEMIHE l/ШКЕ VfcJTI: Ј1ИЛВЈЕ PBI KOPRU
Pred kratkim je izšla knjižica o Šmaijah pri Kopru, četrta iz zbirke Slovenske istrske vasi. Zamisel o tej zbirki, v kateri so do sedaj izšle knjižice o Padni, Kortah in Krkavčah, seje že leta 1984 porodila Albertu Pucerju. Gre za kratko predstavitev slovenskih istrskih vasi v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku, saj niso namenjene le domačinom in domačim turistom ampak tudi tujim, ki vsako leto v vse večjem številu obiskujejo in odkrivajo te naše zanimive kraje. Pri tem pa so jim tovrstne knjižice - vodiči nedvomno v pomoč in korist.
Avtor knjižice o Šmaijah je Alberto Pucer (kot tudi o Padni in Krkavčah). Podobno kot v dosedanjih, je tudi v knjižici o Šmaijah po kratkem uvodu kronološko prikazana zgodovina vasi. Sledijo poglavja o imenu vasi in številu prebivalcev, vaški arhitekturi, gospodarstvu, običajih življenjskega in letnega cikla, kulturnem in športnem utripu. V zadnjem poglavju pa je na kratko predstavljena še okolica.
Prevodi iz latinščine so delo Maijana Rožaca. V italijanščino je tekst prevedla Daniela Milotti - Bertoni. V nemščini (Andreja Glavina) in angleščini (Majda Savle) pa sta samo povzetka. Lektoriranje je opravila Ines Cergol • Bavčar, ki se je tudi drugače veliko angažirala pri izidu knjižice. Fotografije, ki krasijo lično oblikovano knjižico, sta posnela Iztok Dimic (črnobele) in Alberto Pucer (barvne). Na koncu knjižice je še seznam virov in literature.
Čeprav dajejo Šmaije videz moderne, novejše vasi, segajo korenine njene zgodovine daleč v preteklost in so vsekakor zanimive. Poleg literature je avtor črpal podatke oziroma vire iz župnijskega aihiva in pripovedi domačinov.
Pri realizaciji tega projekta je neumorno sodeloval Filip Krtelj, izdajo pa je omogočilo podjetje MONTEKO d.o.o. • Ludvik Glavina, Šmarčan, brez katerega knjižica ne bi zagledala belega dne. Grafično je knjižico pripravilo Ognjišče Koper, izdal pa Župnijski urad Šmarje v nakladi 2000 izvodov.
Predstavitev knjižice je bila 29. oktobra v Šmaijah.	(A.P.)
COnOVAMjl РОВТОВОЈКЕСЛ ZBORA V RIlHU
Primorski zborovski pevci so na rimski turneji zapeli slovensko pesem tudi na avdienri pri papežu.
Portoroški zbor se je v začetku oktobra skupaj s Komornim moškim zborom iz Izole in organistom Dimitrijem Rejcem odpravil na gostovanje v Rim Na uspešnem celovečernem koncertu v rimski cerkvi sv. Ignacija so uspešno predstavili cerkveno glasbo, ki jo je napisal tolminski skladatelj Vinko Filli med fašistično okupacijo Primorske. S koncertom so primorski pevci očarali in navdušili poslušalce, ki so napolnili eno največjih rimskih cerkva. Med uglednimi gosti, ki so spremljali koncert, sta bila tudi dva slovenska veleposlanika, in sicer v Rimu in Vatikanu, dr. Marko Kosin in dr. Štefan Falež.
V	portoroškem pevskem zboru, ki ga leto dni vodi priznani slovenski zborovodja, dr. Mirko Slosar so se za nastop odločili pred letom dni, po-spešno pa so vadili od avgusta dalje. Repertoar, ki so si ga izbrali za svoj rimski koncert, so sestavljale slovenske cerkvene pesmi. Uglasbil jih je tolminski skladatelj samouk Vinko Filli, ki je v času fašističnega raznoro-dovanja in prepovedi delovanja slovenskih prosvetnih društev ter prepovedi javnega prepevanja slovenske pesmi, našel zatočišče za svoje delo v tolminski farni cerkvi. V tem času je nastala sv. maša Mati božja na Ilovici, posvečena bazoviškim žrtvam, ki jo je Portoroški zbor predstavil v prvem delu koncerta. Fiilijevi glasbi pa ni bilo usojeno, da bi jo javno izvajali niti v letih po drugi svetovni vojni. Portoroški zbor je zato še posebej ponosen na to, daje lansko leto prvi javno predstavil Fillijevo glasbo.
V	drugem delu koncerta v Rimu so pevci peli Fillijeve božične pesmi. Komorno moški zbor Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč, pa je v intermezzu pel Gallusa, Čajkovskega, Lešnika in Mozarta.
Nastop v cerkvi sv. Ignacija pa ni bil edini na uspešni rimski turneji. Ob prihodu v Rim sta se oba zbora udeležila sprejema pri Janezu Pavlu П in svetemu očetu zapela slovensko narodno Pastirska. Fillijevo mašo in več božičnih pesmi so posneli tudi za slovenski program Radia Vatikan. Organizatorji koncerta so bili prijetno presenečeni nad ubranim petjem primorskih pevcev. Izrazili so željo in pripravljenost, da bi podobne koncerte organizirali tudi za druge slovenske zbore.
A €>ВтС1МЛМЛ ЛМСНЕ PITTOBI PIBЛНЕЖШ
All' Ex Tempore di Grisignana, manifestazione organizzata da Unione Italiana - Universitä Popolare di Trieste, in collaborazione con il Comune di Grisignana, la locale Comunita degli Italiani e con il patrorinio della Contea Istriana, hanno preso parte settanta pit-tori provenienti da Croazia, Italia e Slovenia.
In totale, nel corso della giornata sono state realizzate 119 opere.
Nel corso della premiazione che si ć svolta nello spazio espositivo della Galleria "FONTICUS" la giuria internazionale ha sottolineato che le opere realizzate in quest' occasione sono veramente di alto livello. II primo premio ć andato al pittore di Albona Zdravko Milic, il secondo a Enzo Mari di Trieste ed il terzo al polese Fulvio Juričit. Ai tre premi in palio e stato aggiunto un
Skladišče soli lahko služi tudi kot galerija - Letošnji že XXX. ExTempore, ki ga pripravljajo Obalne galerije Piran je z nekaj umetniškimi deli gostoval tudi v enem od portoroških, Droginih skladišč soli. Od 18. septembra do 22. oktobra so torej skladišče soli preuredili v improvizirano galerijo. Obiskovalcev je od prvega do poslednjega razstavnega dne bilo dovolj. In kolikor vemo, so odkupili tudi precejšnje število slik. kar se seveda tudi šteje kot uspeh.
quarto che e stato chiamato Premio Grisignana, vinto da Kavim Azad, ira-niano residente ad Ajdovščina. La giuria ha inoltre segnalato Vojo Gasperut di Capodistria, Silvia Kopič di Ajdovščina, Attilio Radojkovič e Fulvia Zudič di Pirano. Tra le opere esposte da ricordare pure le opere di Sergej Prinčič e di Andej Lovšin pure di Pirano.
Fulvia Zudič
IHIADIMIHI PIHALNI ORKESTER ZANJE USPEH ZA UJPEHOlH
Kdo ne pozno Mladinskega pialnega orkestra Kulturno umetniškega društva Karol Pahor Piran? Najbrž ga le malokdo ni še nikoli slišal. In najbrž ste redki, ki še niste slišali za njegove številne uspehe. Tako so se mladi godbeniki letos (18. oktobra) udeležili državnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertni kategoriji v Mariboru. Seveda je bil orkester izredno uspešen, saj so mu podelili zlato plaketo.
Ob tem uspehu ne bo torej odveč o zgodovini orkestra objaviti nekaj več kot zgolj golo vestičko.
Mladinski pihalni orkester deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Karol Pahor Piran. Godbeniška tradicija v Piranu je dolga že več kot 151 let, delovanje današnjega orkestra pa sega v leto 1981, ko je nastal na temeljih prejšnjega novi, mladinski orkester. Takrat ga je vodil dirigent Umberto Radojkovič, priznani profesor trobil na piranski glasbeni šoli. V desetih letih delovanja je orkester prerasel v enega najboljših orkestrov pri nas, kar dokazujejo številna pridobljena priznanja in nagrade. Leta 1987 se je orkester udeležil svetovnega tekmovanja mladih glasbenikov na Dunaju in v hudi konkurenci dosegel tretje mesto. Leta 1988 je orkester na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Ш. težavnostni kategoriji dobil prvo nagrado s posebno pohvalo, leto kasneje (1989) je orkester tekmoval v II. težavnostni stopnji in si spet priigral prvo nagrado s posebno pohvalo. Leta 1990 pa so mlade godbenike nagradili celo s prvim mestom v I. težavnostni kategoriji. S tem so si izborili sodelovanje v tekmovanju v "absolutni" umetniški kategoriji pihalnih orkestrov. Tekmovanje v umetniški kategoriji je potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani leta 1991. Ocenjevala ga je mednarodna žirija, ki je našemu orkestru, edinemu v mladinski sestavi, prisodila 2. mesto. Orkestru so zato podelili srebrno plaketo.
Leta 1992 so piranski godbeniki sodelovali na svetovnem tekmovanju mladih glasbenikov in sicer na Dunaju. Spet so se visoko uvrstili: osvojili so drugo mesto.
V	orkestru igra okoli 50 članov. Od leta 1993 dirigira orkestru Benjamin Makovec, pri strokovnem delu pa sodelujejo in pomagajo vsi profesorji Glasbene šole Piran, še posebej dragocena pa je pomoč profesorja Mihaela Gunzka.
V	letošnjem letu se orkester pripravlja na dve pomembni tekmovanji na Češkem v Ostravi in, ponovno v umetniški kategoriji, v Mariboru. Kot vsako leto pa bo priredil tudi več promenadnih koncertov kot poklon turistom, ki letujejo v naši občini.
Piranski Mladinski pihalni orkester že vsa leta sodeluje tudi na srečanjih istrskih godb.__
RESTAVRACIJA
IZJAVA DRUJTVA ZA KULTURO BIVANJA
Društvo za kulturo bivanja je na svoji seji 4. oktobra obravnavalo bivalne razmere v piranski občini v minuli turistični sezoni. Z zadovoljstvom opažamo, da so občinske službe letos bolje kot v preteklih letih poskrbele za čistočo, vendar je bil smrad, posebno v okolici gostinskih lokalov v mestnem jedru, pogosto zelo moteč.
Nekoliko boljšim razmeram na tem področju pa je letos pripomoglo tudi deževno vreme. Na področju hrupa pa je stanje vse bolj pereče, zato društvo zahteva, da vsi pristojni organi že danes pričnejo z izvajanjem ukrepov, da bodo v bodoče, predvsem pa v prihodnji turistični sezoni, razmere znosnejše.
Opažamo, daje delo komunalne inšpekcije osredotočeno predvsem na prometne težave, ob tem pa ostajajo nesankcionirane kršitve na drugih področjih. Predvsem gre za nespoštovanje tistih določil v zakonih, odlokih in pravilnikih, ki so območje piranske občine spremenile v neprijazno hrupno okolje: kršitve obratovalnega časa lokalov, hrupne prireditve, neprimerne ventilacijske oziroma klimatske naprave in drugi izvori hrupa so bili letos tarča skupne kritike občanov, hotelirjev in turističnih gostov.
Letos je Republiška Vlada sprejela:
1.	Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov (Url št. 15 - 16. Ш.95)
2.	Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (U.L. št. 45,4.Ш.95)
Oba dokumenta dajeta državnim in občinskim organom še dodatno možnost učinkovitega ukrepanja. Žal opažamo, da na odgovornih mestih še vedno vlada prepričanje, da je hrupno in neurejeno okolje nujno zlo turističnega kraja. Drugače si ne moremo razlagati dejstva, da se še vedno izdajajo dovoljenja za dejavnosti, ki so izrazito neprijazne do okolja, ter da se kronične kršilce nagrajuje namesto, da bi se jih preganjalo.
Zopet je potrebno jasno in glasno povedati, da smo stalni prebivalci in turisti, od katerih je odvisno naše gospodarstvo, enako zainteresirani za kvalitetno okolje. Na drugem bregu pa so interesi hitrega zaslužka na škodo občanov, okolja in dolgoročnega razvoja.
Dokler bo oblast interese posameznikov prikazovala kot skupni interes in dopuščala kršitve zakonov ter odlokov, bo našturizem reven, kvaliteta bivanja v naši občini pa nizka.
Društvo za kulturo bivanja Piran predsednik: Žare Lipušček
V poslovni stavbi Splošne plovbe Portorož (vhod skozi park vile San Marco), Obala 55
vas vabi na TEDEN MARTINOVE PONUDBE S PREKMURSKIMI KULINARIČNIMI SPECIALITETAMI
od 6. do II. novembra. Restavracija Zlato sidro je odprta vsak dan od 8. do 23. ure. Pri Zlatem sidru vam lahko organiziramo tudi sprejeme za večje skupine. Pokličete nas lahko na tel.: 73-894.
"NAJ" DOCODEK 1ИЕЈЕСА OKTOBRA V Ol V PORTOROŽU:
KAČA IZ JUŽNE AMERIKE
V šolo nam je Simonova babica prinesla pokazat kačo. Kača je iz južne Amerike. Našli so jo na vrtu, pred hišo. S kačo se je igrala njihova mačka. Predvidevajo, da je kača prišla v Slovenijo v zaboju z južnim sadjem. Kača je dolga približno 45 cm. Zgoraj je bele barve s črnimi lisami, spodaj pa zelenkasto ijave barve. Odnesli jo bodo v terarij, da bo kača lahko preživela.
Nina Lenček 3. razred
Piranski arhiv je v novih prostorih. Del cerkvenih posesti bo tako lahko vrnjen Cerkvi.
Okolje bo končno lahko delovalo kot švicarska ura. Za to bo poskrbel novi direktor, gospod Casar.
Portorož je v veliki nevarnosti. Nahaja se v centru med obema kongresnima centroma. Center pa je vedno hudo nevaren.
pri Petrolu, pod hotelom Metropol... Pirančani rešeni v stilu, turizem smo ljudje.
#tarejši krajani so iz javnega avtobusnega prometa izključeni. Prve stopničke na avtobusih so 50 centimov od tal...
#mo Zelena občina rdečega župana. Nekaj je narobe?
Jmo Zelena občina rdečega župana in belih cerkva.
#tatut občine je njen temeljni dokument. A preveč elastičen, vsaj pri nas.
Škarpena
V/ЛК DAM BOLJ 1MI POHAJA JA/MO,
ZAKAJ V PORTOROŠKEM TURIZMU MIC Hi JA/MO!
(Portoroška)
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA:
OKTOBER V 1ЧАЛ1И KRAJU (Prosti spis)
Jesen je prišla v deželo in z njo trgatev, ki je najbolj znan narodni običaj na Slovenskem.
Moj tata pravi, da bo vino letos dobro, ker je bilo dovolj sonca o pravem času, le občinska vlada da bo imela spet bolj kislo grozdje. Zelo sem se začudil, saj do tistega hipa nisem vedel, da ima občinska vlada vinograde in ko sem ga vprašal, kje ležijo, mi je tata odvrnil, da tam, kjer je zmeraj megla, samo jasnega nikoli nič. In je še dodal, da se bodo kljub slabi letini občinski tiči vseeno nazobali sladkega grozdja v kakem drugem vinogradu. Rekel sem, da bo to bolj težko, saj so v vseh vinogradih strašila, pa je moj tata odvrnil, da se občinski tiči še svojih volilcev ne bojijo, kaj šele strašil.
Druga znamenitost tega meseca je bil občinski praznik. To sicer ni čisto zaresen praznik, saj smo ves čas imeli pouk. Toda bilo je nekaj prireditev, od katerih smo si ogledali le tiste najbolj glasne, ki niso bile namenjene izključno intelektualcem, gostom iz Ljubljane in občinskim organom. Od vseh je bila najbolj zabavna tista, ko so se v bifeju "Pri žejni sipi" stepli Ljubljančani in domačini. Tata je sicer rekel, da folklora iz drugih občin ne sodi v naš praznik, da pa je po drugi strani prav, da ga začini vsaj en nepozaben dogodek. Vprašal sem tata, zakaj imamo občinski praznik ravno v tem času. Dolgo je tuhtal, nato pa le (verjetno pravilno) uganil, da najbrž zaradi skorajšnjega vstopa Slovenije v EGS. Dobro je namreč, da smo že zdaj kar najbolj podobni eni ali drugi državi članici: če imajo torej Nemci svoj Oktoberfest v Muenchenu - zakaj ne bi imeli Slovenci "'Oktoberfeste" v Portorožu?
Sicer pa je moj tata mnenja, da naj bi za občinski praznik proglasili tisti dan, ko bodo dokončno in stoodstotno rešeni vsi problemi okrog parkiranja in prometa nasploh. Mama je na te besede pripomnila, da se bo to zgodilo prav kmalu, saj imamo zdaj v občini že drugi kongresni center in sicer v Bernardinu. Kadar se namreč na razdalji dveh kilometrov koncentrira toliko učenosti in umskih sposobnosti, kot jih bo sijalo iz dveh tako imenitnih ustanov, potem ni vrag, da bo vsaj drobec te genialnosti kanil na naš prometni klobčič in ga razmotal. Na te besede je moj tata žalostno vzdihnil in rekel, kako ni vedel, da je moja mama tako naivna. Resnica, je rekel, je ta, da državo figo brigajo naši problemi.
Kongresni center je namenjen vzgoji njenih kadrov in pretoku mentalitete iz centra v provinco. Tedaj je tudi mama postala žalostna, kar je moj tata hitro izkoristil: polglasno je zamrmral, da je slišal nekaj o ustanavljanju tretjega kongresnega centra v bifeju "Pri žejni sipi" in da se gre prepričat, če je kaj resnice v tem. Tako sva se oba neopazno izmuznila mami: tata ven, jaz pa čim dlje od zvezka domačih nalog.
Sonja Požar, Lucija
PO CETIlVOVO - ^ЛТЛНЛПЈКЕ:
^ _	f7 NATAKAR ? 1___
( .	1 (Л	МАМЗкСЛ f __—
}е>н o VANП a META U
VbE.lLAU -je- VČE12, OSTALO V U-UHItiJl.
Чг
-p "NE TOfc'JRnÄim^ j-r [бЕ.блз VAM .ME v От'^ ^DO V6f.^A TOP(Lt}\ y
ТЈАТАКМ?! V MOD зинГ^
r ' f natakar! v mojiT)
A'-JHI MUHA t ^-
---~tw
NE TAKO GLAtweA &ICEK. bo VS4K. SOS.T/
- m "-hotel etjof J
***

***
***
***
Дм ,1.1?! .Дм1... iHlfSH QUIZ
Nadaljujemo z našim tradicionalnim quizom. Kot že veste, morate obkrožiti pravilen odgovor, žrebanje pa bo 30. februarja naslednje leto.
1.	Akumulacija je:
a)	kopičenje, nabiranje česarkoli
b)	zbiranje prijateljev in znancev ob šanku
2.	Cisterna je:
a)	vagon ali kamion za prevoz tekočine
b)	drugo ime za stalnega gosta pivnice
3.	Mobilizacija je:
a)	vpoklic v vojsko ali h kakemu nujnemu delu, pomembnemu za javnost
b)	organizirano, vnaprej dogovorjeno srečanje somišljenikov pri šanku
4.	Dehidracija je:
a)	odstranitev vode iz snovi ali telesa
b)	bolezen, katere simptom je trmasto vztrajanje v točilnici
5.	Spiritizemje:
a)	klicanje duhov umrlih
b)	degustacija žganih pijač
6.Žornadaje:
a)	dnina, enodnevno delo oziroma zaslužek
b)	del dneva, namenjen za obhod točilnic
Sonja Požar
PARADOKSI
*	Umrl je od žeje - z Vodo" v kolenu.
*	Ima "teniški" komolec, pa tenisa sploh ne igra.
*	Ima vročino, a je umrl - od mraza.
*	Umrl je od lakote, čeprav ima "Adamovo jabolko".
*	Ima "žolčne kamne", pa mu za zidavo hiše zmanjkuje prav - kamnov.
(J.N.)
/A/o w _
dai(ila,regali, presents
Obala 120, 66320 Portorož-Portorose/tel.: 066/74-535
Cenjene stranke obveščamo, da smo dodatno popestrili našo ponudbo. Poleg ostalega nudimo še: bižuterijo iz korenine oljke, muranskega stekla, posebne porcelanske figure, namizne okvirje in svetilke. Ljubitelji slikarstva pa lahko v naši galeriji najdejo slikarska dela mednarodno priznanih umetnikov kot so Mersad berber, Safet Zec, Ivan Rabuzin...
Novost v naši ponudbi je posredovanje pri okvirjanju umetniških slik, diplom, ipd.
Cene so ugodne, velika izbira okviijev.
ШЈмЖ
ODMEV 1ЧА UVODNIH V 9. ŠTEVILKI PORTORОШЉША "JE /PlOH KDO KRIV, D/* ji UHO?"
Mnogo je vzrokov, da je tako!
Res je! Avtomobilska gneča je poleti v Portorožu in Piranu nevzdržna. Parkirnih mest ni. Le kam se vozijo vsi ti ljudje? Hrup in smrad sta neznosna! Povsod ležijo smeti in pivske pločevinke. Koliko takih jeznih ugotovitev smo že slišali v zadnjih dveh letih! Pa pojdimo po vrsti.
Pred nekaj leti je svetovalno podjetje Trafcons iz Ljubljane po naročilu Sklada stavbnih zemljišč izdelalo cestno - prometno študijo občine Piran. Rezultati so bili poučni in suhoparni hkrati. Kot primer naj omenimo le tisti del poročila, ki je obravnaval najbolj kritične prometne točke.
Čez križišče "pri Kaštelu" v Portorožu se v kritičnih urah vali v eni smeri kar 2860 vozil na uro, v celem dnevu pa preko 20 000 vozil. Čeprav so že navedene številke strašljive, naj za ilustracijo povemo, da je to križišče obremenjeno v poletni sezoni bolj, kot največja križišča v središču Ljubljane.
Neka predhodna prometna študija pa je ugotavljala, da je v mestu Piran le 545 legalnih parkirnih mest, da pa ima skoraj 1500 prebivalcev tega prostora prijavljen osebni avtomobil. Nekaj kasnejše štetje je pokazalo, da se v Piran v sezoni stlači preko 2000 avtomobilov.
Vse omenjeno je bilo dosedanjim občinskim upravam zadnjih desetih let znano, vendar nobena do sedaj ni zmogla vsaj toliko odločnosti, da bi uredila tekoči in mirujoči promet. Razpisovali so se natečaji, naročale so se študije, zares zgodilo pa se ni prav nič. V istem času je sosednji Gradež zaprl skoraj celo mesto za promet, zgradil veliko parkirišče in garažo pred mestom in uredil javni promet.
Pomembno je tudi na začetku postavljeno vprašanje, kam se vozijo vsi ti ljudje? Že prej omenjena študija je razdelila vso občino na ciljna in izvorna območja. Če poiskusimo strniti množico računalniških izkazov te študije v nekaj preprostih besed, sta vzroka za tako strahovit lokalni promet samo dva: avtomobilisti iščejo parkirni prostor in pomembne oskrbne in centralne dejavnosti so prav tam, kjer skoraj ni parkirnih mest.
Enako žalostno je vprašanje omejevanja hrupa v okolju. Ko je pred tremi leti zaprosilo neko novopečeno podjetje občinsko upravo za dovoljenje za predvajanje elektronsko ojačane glasbe v Fiesi in predložilo meritvene rezultate nekega pravtako novopečenega podjetja, je upravni organ (brez vsakršne omejitve) dovolil uporabo ojačevalcev, pa čeprav so bili rezultati že na prvi pogled ponarejeni, ali pa vsaj prirejeni, ni nikomur od občinske uprave prišlo na misel, da bi naročil kontrolo meritev. Na mnoge prijave je sanitarna inšpekcija odgovarjala, da nima ustreznih aparatur in izšolanih kadrov za meritve hrupa, policija pa je prijave o nočnem motenju hrupa le nerada obravnavala.
Mnogo pomembnejše od vprašanja ali nočni hrup presega z zakonom dovoljeno mejo jakosti, pa je vprašanje ali koristi turističnemu gospodarstvu in posredno tudi občinski blaginji. Žal pridemo tudi tu do zelo preprostih ugotovitev: nočni hrup koristi izključno lastniku ali najemniku lokala, ki ga povzroča, zelo pa škodi vsem, ki bi si tudi radi odrezali kakšen kos od turistične pogače.
Medtem ko sedanja občinska uprava strogo nadzira vse novogradnje in skuša preprečiti dobesedno vsako novo posteljo, je ista uprava neskončno širokogrudna do odpiranja novih lokalov. Portoroška plaža je v nekaj letih postala nočno zabavišče z neštetimi kioski in zasilno urejenimi točilnimi pulti. Vsak od teh lokalov je ponoči svoj izvor hrupa. Prav v teh preprostih ugotovitvah je vzrok za pravo poplavo vrečarjev.
Kaj torej storiti? Vsekakor bi morala sedanja ali pa katera od naslednjih občinskih uprav urediti prometne razmere. Mesto Piran ni bilo načrtovano in grajeno za motorni promet, delovalo in razvijalo se bo lahko le, če bo za promet zaprto. Zgled kako se to uredi pa ni daleč. Gradež in Poreč, pa morda še Umag so takoj za sedanjimi mejami. Lahko pa bi se česa naučili tudi v mestu Saccile, ki mu je prof. Podrecca uredil zunanjo podobo prav tako kot Piranu.
Portorož je pokojni prof. Mihevc načrtoval za motorni promet v času, ko smo vsi skupaj občudovali avtomobilski korzo v Monacu. Danes so take rešitve tako neprimerne, da
Ц^Р jih skoraj povsod skušajo spremeniti. Tlidi tu bo sčasom potrebno obalno cesto zapreti in dovoliti izključno javni promet in
dostavo.
Ostaja seveda vprašanje povezave našega tro-mestja. Če bi sledili rešitvam, ki so se v drugih turističnih krajih že uveljavile, bi lahko po obalni cesti potekal le javni promet. Drugi promet bo potrebno preusmeriti na Belokriško cesto in preko Valete v Lucijo. Vendar bo prej potrebno to cesto z velikimi posegi usposobiti in zaščititi prebivalce ob njej pred neprijetnimi prometnimi vplivi.
Nadaljnje vprašanje je, kako urejati gospodarske pogoje za turizem in kako preko tega onemogočiti vsakovrstne zlorabe okolja. Prav gotovo je, da bo morala sedanja, ali pa naslednja občinska uprava temeljito premisliti, če je prav število postelj edino sidro, na katerega bi naj se vezala sprememba in kvalitetna obnova turistične ponudbe. Če bi se res odločali za tako ostre omejevalne ukrepe, bi bilo seveda potrebno predhodno premisliti, koliko sedežev v barih, diskotekah in pivnicah lahko prenesejo Portorož, Lucija, Piran in Fiesa. Gost, ki si najame sobo s posteljo, ne obremenjuje okolja niti približno toliko kot horde naključnih nočnih gostov z avtomobili in
potrebujejo samo troje: veliko pijače, nenadzorovane kotičke,.kjer je možno v miru pokaditi svoj joint ali od dealeija kupiti še kaj tršega, pa hrup in morda še pretep, da ne bo dolgčas.
In nazadnje: zakaj pravzaprav kot davkoplačevalci plačujemo policijo, sanitarno in komunalno inšpekcijo in še celo vrsto razvojnih in upravnih služb, do samega vrha občinske uprave, če ne zato, da nam kot občanom ponudijo rešitve za neštete tegobe in nas zaščitijo pred samovoljami vseh vrst. 1\i je odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil uvodnik 9. številke.
Fedor-Anton Umek
Prispis uredništva: Uvodnik v septembrski številki Portorožana "Je sploh kdo kriv, da je tako?" je imel namen zgolj odpirati vprašanja in ne odgovoriti nanje. Prav zato, ker občani vsa ta leta zgolj nemočni strmimo v vrtoglavo padanje ravni kvalitete našega turizma, tisti, ki bi lahko karkoli naredili, pa kot da se jih ne tiče. Letos se zdi, da so tudi oni začeli biti plat zvona. Upamo, da ne prepozno!
Z veseljem pa objavljamo vaš sestavek - kajti naš namen je bil ravno ta - da kdo na naša vprašanja odgovori.
BELOKRllKI ОООЛЈ1МК
Bralcem Portorožana želim dopolniti kratko notico, kije bila objavljena v rubriki Portorožarije v septembrski številki.
Občinski svet je na svoji seji 17.08.1995 med drugim obravnaval tudi izklop srednjevalovnega oddajnika na Belem križu. V moji razpravi sem nasprotovala izklopu po načinu politike izvršenih dejstev. Dovolj jasno pa sem se zavzela za celovito reševanje perečega problema. Z modernejšimi in manj škodljivimi sredstvi naj RTV Slovenija omogoči čim večjo in boljšo slišnost radia Koper - Capodistria. Moje glasovanje pa je dokaz, da so mi pravice vseh ljudi enako pomembne ne glede na narodnost ali kraj bivanja.
Vojka Štular
REV/CINA, НЛЈ JE (ŽE) TO?
Nedvomno je revščina tudi pri nas postala nenepogost družbeni pojav. Prerasla je tudi v predmet tako političnega, institucionalnega kot raziskovalnega interesa, da bi jo lažje kontrolirali in obvladovali z različnimi mehanizmi državne regulacije. Še vedno je revščina skrb države, ki naj bi jo omilila z nudenjem minimalne socialne varnosti svojim takšne skrbi potrebnim državljanom.
Pojem revščine je zelo relativen. Razlikuje se od načina dojemanja tega pojma pri posamezniku v neki družbeni sredi - kje torej so pravzaprav meje za občutke sreče, zadovoljstva in občutka relativne blaginje in kje oz. kdaj se sprevržejo v občutke pomanjkanja, materialne ogroženosti ali ekzistenčne stiske.
Morda revščina ogroža bolj predvsem določene rizične skupine ljudi kot so: stari, invalidi, otroci, enostarševske družine, dolgo obdobje brezposelni...
V	Sloveniji se vsekakor sluti oz. občuti zniževanje blaginje posameznika na eni in bogatenje dela prebivalstva na drugi strani. Raziskave kažejo, da npr. stopnja izobrazbe ni zanesljiv napovedovalec gmotne ogroženosti ljudi in njihovih družin.
V	osemdesetih letih, ko smo v takratni državi dejansko prvič začutili vsesplošno krizo, se je ta kazala v padanju standarda ljudi. Večanje brezposelnosti in zmanjševanje sociovarstvenih pravic ljudi je bil pri marsikomu prvi korak s soočenjem revščine.
T\idi ameriške in zahodne evropske analize kažejo stalen in močan porast siromašenja prebivalstva.
Na našem Rdečem križu se od konca osemdesetih let vse bolj srečujemo z revščino. Vse večje število ljudi se obrača na nas s prošnjami za pomoč predvsem v obliki hrane, obleke, stanovanjske opreme... In ta pojav je celo v porastu.
Krajevna skupnost število (družin) (oseb), število (družin) (oseb), ki prejema stalno	ki prejema občasno
mesečno pomoč	pomoč
Piran	39	112	21	73
Lucija	41	128	10	14
Sečovlje	30	48	6	13
Portorož	3	10	17	18
Strunjan	-	-	5	9
Skupaj	113 298	59 127
Včeraj povprečna, zaposlena starša z otroci, danes brezposelna obupanca - to ni več tako redek pojav. Vsakodnevna prizadevanja za golo preživetje, prizadevanja za pokrivanje vse večjih stroškov za šolanje otrok in še kaj, vse to so skrbi, ki zmanjšujejo in dušijo posameznikovo in družinsko srečo.
Po trenutni evidenci Območne organizacije Rdečega križa Piran prejema stalno humanitarno pomoč v hrani in higienskih artiklih (po KS):
Po zgornjih podatkih lahko grobo ocenimo, da je v naši občini 425 ogroženih posameznikov, ki (razen socialne pomoči države) potrebujejo dodatno pomoč Rdečega križa.
Če tistih, ki jim ponos dopušča, da zaprosijo za tovrstno pomoč, niti ne omenjamo. Žal jih je preveč, da bi jih katerakoli raziskava zajela in priznala za reveže.
Nazoren slovenski pregovor pravi: "SITA VRANA LAČNI NE VERJAME", in taka je tudi resnica o revščini in blagostanju.
Relativna, večkrat pa preboleča, da bi jo videle vse oči.
Valentina Klemše
1,1 .ШгМЖ'Ш
PA VOZNI RED?
Avtobuski piranskega javnega prometa ne vozijo po voznem redu, so umazani, nekateri vozijo izredno hitro, v poletnih mesecih se v njih vozi tudi do petnajst in celo več potnikov, "buski" pa so uradno registrirani za osem potnikov... Na vozovnicah "Street tour ja", podjetja, ki ima koncesijo za javni prevoz v naši občini, je napisana cena 80,00 in 100,00 SIT. Katera je prava? Še posebej za turista so te vozovnice prava uganka. Ob sobotah in nedeljah pa je prava tombola, da prispeš na primer iz Lucije v Piran ali obratno. V Piranu se tudi dogaja, da gre pet taksistov hkrati na malico, potnikom pa ne preostane drugega kot da vdano čakajo, da pomalicajo... Toliko za zdaj.
Vaša bralka iz Pirana
P.S. Ime bralke je znano uredništvu.
VARNOST KOPER p.o.
PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA 66000 KOPER. Ferrarska ul. 2.
tel.: 066/ 32 671
-varovanje z varnostniki -alarmni sistemi -intervencijska služba -spremstvo gotovine -obhodno varovanje -varovanje prireditev
NOVO
-ALARMNI SISTEMI
najem v času vaše odsotnosti
-VAROVANJE V SILI
pomoč starejšim, bolnikom, ogroženim

Adriatic j,55 <8S?> AIL
Г оВ1ИО «VPESoo ^j, PIZZERIA - PUB
PERGOLA
portorož - portorosf; tel.: 71-918

k
Vsak dan do 04
Frava Italijanska pizza pripravljena v krušni peči
Špageti, tortelini, ravioli, peresniki... na več načinov
Meso na žaru
л Šampinjoni na žaru
-^J	Solate
Maxi palačinka Pergola
... in še ...
Glasba v živo
M
/K
_V
ŠIFRA
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14,
66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211
Obala 20/a Portorož (pod GH Metropol) tel. 066/75-593
Vabi na veliko razprodajo zalog usnjene konfekcije od 23.10 - 11.11.1995.
Poleg tega nudimo tudi veliko izbiro novih modelov usnjene in krznene konfekcije ter galanterije. Ugodni plačilni pogoji. Odprto je vsak dan razen nedelje od 9 - 12 in od 16 - 19.
PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 66320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132
18
JVETOVlVO PRVElMJTVO V VEIIAIVJU 1ЧЛ BLEDU
Čeprav se je to zgodilo že na začetku septembra (od 8. do 9.), je še zanimivo. Na Bledu je namreč potekalo prvenstvo veslaških veteranov. Za državo Slovenijo se je kot edina ženska predstavnica odlično uvrstila Zdenka Fatorič, članica veslaškega kluba Piran. Pričujoča fotografija je odraz živahnega navijaškega vzdušja Zdenkinih kolegic - vzgojiteljic iz vrtca Lucija.
(Foto: Slavica P.|
МЛЈ1И1ЛЈЛ /O МЛЛ OBČIMI PRIMEILI iE EMO /REBRO V BMIMMJU«
Po prvi medalji v balinanju, ki so jo naši občini priborili balinaiji kluba Prijatelji Seča (na mladinskem državnem prvenstvu v Kranju dne 17. septembra sta Bojan Taškar in Kemal Husanovič dobila srebrno medaljo), je občina Piran postala bogatejša še za eno srebro. Na državnem pionirskem prvenstvu v balinanju, ki je bilo teden dni za mladinskim, prav tako v Kranju, sta v tekmovanju dvojic srebrno medaljo osvojila pionirja kluba Prijatelji Enes Husanovič in Boris Radoslav. Vice pionirska prvaka sta po sedmih urah naporne igre klonila šele v finalu proti vrstnikoma iz škofjeloškega BK Trata z rezultatom 8:7.
(Z.T.)
PORTOROŽ BREZ /ЛНЛ НШ PORTOROŽ
Spomin na Polugajevskega
Nedavno je v Parizu umrl eden najboljših ruskih šahistov, velemojster PolugajevskL Sedemdeseta leta so bila leta njegovega največjega vzpona. Trikrat si je poskusil priigrati naslov šahovskega svetovnega prvaka. Prvič, leta 1973Je izgubil proti Karpovu, v letih 1976 in 1980 pa je prišel do polfinala...
Polugajevski je sled zapustil tudi v šahovski teoriji. Po njem se imenuje ena od variant v ostri sicilijanki. No, za nas je Polugajevski pomemben predvsem zato, ker je bil gost šahovskega Portoroža. Polugajevski je namreč na medconskem turnirju v Petropolisu leta 1973 delil drugo mesto s Portišem in Gelerjem. Glede na to, da sta se v nadaljnje boje uvrstila le dva od njih, so odigrali troboj. Mednarodna šahovska organizacija FIDE je organizacijo tega troboja zaupala Portorožu. Zmagal je Portiš pred Polugajevskim in Geleijem - tako sta kandidata za svetovnega prvaka v šahu postala Portiš in Polugajevski. Zanimive so nagrade, ki jih je ob tej priložnosti dala FIDE. Nagradni sklad je takrat znašal le - danes neverjetnih - 1.500 dolarjev. Portiš kot zmagovalec je torej prejel le 700 dolarjev, Polugajevski 500, Geler pa 300 dolarjev. Kdor se hoče približevati šahovskemu prestolu, ne sme gledati zgolj na zaslužek! Morda bi morali, vsaj včasih, na to pomisliti tudi naši Sahisti!
Jovan Nikolić
REZULTATI KOTALKARJEV
Societa sportiva/Športno društvo "Pirano" je oktobra na lucijskem karto-dromu pripravilo kar dve prestižni prireditvi. Tretje obalno prvenstvo v hitrostnem kotalkanju - rolanju je bilo 7. oktobra, teden dni kasneje - 14. oktobra - pa so se osnovnošolci in dijaki šol v Sloveniji, ki gojijo hitrostno kotalkanje oz. rolanje, pomerili na drugem državnem prvenstvu.
Obakrat je bilo vreme organizatorju izredno naklonjeno.
Objavljamo imena prvouvrščenih na drugi prireditvi - državnem prvenstvu učencev osnovnih šol in srednješolcev:
-	dečki (letnik r. 1987-88,400 m)
-	deklice (letnik r. 1987-88,400 m)
-	dečki (letnik r. 1985-86,600 m)
-	deklice (letnik r. 1985-86), 600 m)
-	fantje (letnik r. 1983-84,1000 m)
-	dekleta (letnik r. 1983-84,800 m)
-	fantje (letnik r. 1981-82,1500 m)
-	dekleta (letnik r. 1981-82,100 m)
Timotej Plahuta;
Osnovna šola C. Kosmač Piran
Ajda Ažman;
O.Š. France Prešeren Kranj
Jernej Letica;
OŠ Ciril Kosmač Piran
Kira Zorman;
OŠ Ciril Kosmač Piran (podr. Portorož) Boris Šolič; OŠ Ciril Kosmač Piran Tina Šmid;
OŠ France Prešeren Kranj Jure Pogačar; OŠ France Prešeren Kranj Paolina Plahuta;
OS Ciril Kosmač Piran
-	mladinci (letnik r. 1979-80,1500 m) Matej Detoni;
Srednja šola "Pietro Coppo" Izola
-	mladinke (letnik r. 1979-80,1000 m) Nataša Koblar;
Gostinska srednja šola Izola
-	mladinci (letnik r. 1978 in starejši, 3000 m) Sašo Groš;
Gimnazija Ško^a Loka
-	mladinke (letnik r. 1978 in starejše, 1500 m) Anja Detoni;
Srednja šola "Pietro Coppo" Izola
Pred začetkom uradnega tekmovanja v hitrostnem kotalkanju učencev in dijakov so se v kotalkanju pomerili še najmlajši - tisti iz skupine "prvi koraki".
-	Med dečki rojenimi leta 1989/90 seje najbolje odrezal Andraž Struna iz male šole v Piranu.
-	Med deklicami pa je bila najhitrejša Nika Gergeta iz male šole v Luciji.
Mali kotalkarji so se pomerili na 200 metrov.
Plinio Tomasin
л.

^О PODIRA
^Ti /POLEMIKI, /НВЛ^ИЕ PODHMKi.
VEDMO /E ОЛЈО иРОВЛВШ
(Jerzy Leg)
Pred 149-imi leti so v Trstu poučevali v slovenskem jeziku.
"V Tersti so vladarski natiskar I. Papš, leta 1846 natisnili "Napeljevanje iz glave poštevati" za peivi klas ljudskih šol.
Prvi slovenski časopis je izšel v Trstu leta 1850 z naslovom "Jadranski slavjan." Za jadranskim slavjanom pa so izšli se naslednji slovenski časopisi: leta 1866 "Ilirski Primorjani",, 1869 "Jadranska zarja", 1871 "Primorec" in istega leta v Gorici še "Soča", 1876 "Edinost", 1891 "Brivec", П899 "Rdeči prapor", '1893 "Primorski list", 1890 "Gorica" v Gorici, 1918 "Goriška Straža" v Gorici in 1920 "Delo" v Trstu. 1920 izide še "Učiteljski list", 1923 "Mali list", 1924 "Novice" in 1929 še "Novi list" v Gorici.
Prepoved tiska v slovenščini je prišla v obliki dopisa s številko 2211 v letu 1942:
Alia direzione dell'azienda.
Per ragioni di oppurtunitä politico vi invitiamo a non assumeie ordinazioni di stampe e publicazioni in lingua slava.
Gradiremo cortese conferma.
Vincere!
Se nadaljuje.
Povzel po: Memorandum of the Regional national liberation committee for the Sloven Littoral and TYieste y
"k raz,
KDAJ КЛВШКД TELEVIZIJA V PORTOROŽU?
Kar nekaj krajanov je na portoroški Krajevni skupnosti spraševalo, kdaj bo napeljana kabelska televizija v Portorožu. Akcija za napeljavo kabelske televizije v KS Portorož je namreč stekla že pomladi in nekateri krajani so podjetju CETRA, nosilcu akcije, KaTV-priključek že plačali. Tteba je še povedati, da je podjetje CETRA, d.o.o. v pretežni meri že zgradilo kabelski sistem v Piranu in da bi bil kabelski sistem v Portorožu nadaljevanje piranskega.
Žal pa je podjetje CETRA s KS Portorož dogovorjene roke za začetek izgradnje in dograditev kabelskega sistema doslej že krepko prekoračilo. Zato sta obe krajevni skupnosti - Piran in Portorož - zahtevali pojasnilo za zamujanje pri izgradnji sistema v Porotrožu in za začetek predvajanja internega programa (kar je bilo vse določeno z medsebojnimi pogodbami.) Predstavniki CETRE so zagotovili, da se bodo dela v kratkem nadaljevala (v KS Portorož pravzaprav začela), saj je to nenazadnje prav neposredni interes podjetja. V zadnjem obdobju je namreč prišlo tudi do sprememb v lastniški strukturi družbe CETRE tako, da je po novem večinski lastnik kabelskega sistema v Piranu in Portorožu ISKRA TEL iz Kranja. To naj bi bil - po zagotovilih odgovornih v CETRI - tudi poglavitni razlog za zastoj v izgradnji sistema.
Kljub tem zagotovilom obema prizadetima krajevnima skupnostima pa od odgovornih pri CETRI - kot glavnemu nosilcu izgradnje KaTV sistema v Piranu in Portorožu - pričakujemo, da sami javno pojasnijo natančneje» kdaj naj bi začeli oz. (vsaj kar se Portoroža tiče) nadaljevali z izgradnjo tega sistema.
Mitja Jančar
OŠKODOVANJE OBČINJKECA PREMOŽENJA?
Občinski svet je na svoji zadnji seji imenoval petčlansko komisijo iz vrst svetnikov, ki naj bi pregledala "famozne" pogodbe, ki jih je v zadnjem letu svojega obstoja sklepal bivši IS SO Piran. V komisijo so imenovali Vojka Štu-lar, Josip Rugelj, Ivan Dekleva, Saša Žužek - Rešek in Marko Zorman.
Da ne pozabimo: IS je v zadnjem letu svojega delovanja, potem, ko mu je bila izrečena nezaupnica in mu je bila skratka odvzeta politična legitimnost, na lastno pest - brez soglasja ali odobritve lokalne skupnosti - oddajal v dolgoročni najem (za dobo 99 let) javno dobro - občinska zemljišča in sicer obalni pas predvsem Metropol Hotelom, Marini Portorož in Drogi Portorož.
d.o.o.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring ^ Obala 55,66320 Portorož j
Mobitel: 0609/618-541 ,Tel.: 066/746-920, Fax: 066/746-922
PORTOROŽARIJE
Ma javni tribuni v portoroškem Avditoriju, ki so jo 26. oktobra organizirali piranski socialdemokrati, katere so nekateri hudomušno imenovali janševci, se je v Avditorijevem bifeju ob kozarčku belega vina, rodila nova domislica: bolje janževec kot janševec. (BOLJE MALVAZQA KOT INVAZIJA?)
Ob nedavnem občinskem prazniku so tudi slavnostno odprli nove prostore piranskega arhiva. Slavnostni govornik, kulturni minister Sergij Pel-han je v svojem nagovoru kar nekajkrat uporabil izraz MESTNA občina Piran. (TUDI NJEMU SEJE "ZGODIL" PIRAN)
Ob slavnostni otvoritvi piranskega arhiva pa se je zgodila še ena "nezgoda". Vrata v arhiv so bila namreč - zaklenjena, arhivar pa je medtem raje menda pil pivo nekje v bližini. Kasneje je mestni arhivar pojasnil, da vrata arhiva niso bila zaklenjena, ampak je bilo zgolj treba vrata nekoliko močneje poriniti oz. jih suniti, česar se nista domislila ne piranski župan, ne kulturni minister. (OBA STA SE VZGLEDOVALA PRI LEVSTIKOVEM MINISTRU GREGORJU)
1МЛСВЛ01М1 MOŽCAMIKI IRIlHCEK
SREČNO MESTO: PIRAN
Rešitev in nagrajenci izpoinjevanke "Tri mesta" iz prejšnje številke Portorožana, (št 9, september '95):
Rešitev: KOPER - IZOLA - PIRAN
Naša sodelavka Sandra Kump pa je tokrat imela čast med prispelimi rešitvami izžrebati tri nagrajence:
1.	NAGRADO JE PRISPEVAL FRIZERSKI SALON MARY; Šolska 18, Lucija (tel.: 70-260). Nagrado v obliki frizerskih storitev (trajna, striženje) prejme naša bralka: Elide ŠKAPIN, Dantejeva 5, PIRAN.
2.	Tudi drugo nagrado podeljuje česalnica MARY. Izžreban pa je bil bralec: ^
Bruno ČENDAK, ul. Alme Vivode 10, PIRAN.
Srečni izžrebanec se za nagrado lahko v salonu Mary ostriže, lasišče pa mu bodo tudi zmasirali.
3.	Tretja nagrada gre - kot že prvi dve - v Piran. Prejmejo:
Boris PRODAN, Ttiršičev trg 5, PIRAN.
Pridobil si je Portorožanovo majico - z vinjeto našega sodelavca Sandra Sambija.
Vsem trem iskreno čestitamo!
V	К1ТЛЈ1Н1 REJTAVRACIJI CH 1HETROPOL
BO VEČERJALA IZOlCAlMKA
V	prejšnji številki Portorožana smo Vam zastavili nalogo in sicer da naštgete vsaj štiri hotele, s katerimi upravlja družba Metropol Hoteli Portorož. Seveda smo bralkam in bralcem obljubili njihov trud poplačati z nagrado • večajo v kitajski restavraciji.
Na našo akcijo se je odzvalo precejšnje število bralcev. Zato lahko rečemo, daje izžrebanka: Anica STEPANČIČ, Ul. Z. Miloša 8 iz Izole, imela res veliko srečo, da smo jo potegnili iz kupa pravilnih odgovorov.
Naši bralki iz Izole seveda v imenu Portorožana in Metropol Hotelov iskreno čestitamo.
S pravilnim odgovorom na naše nagradno vprašanje (hoteli Barbara, Roža, Vesna, Lucija, Marita - lahko bi bila napisala še GH Metropol) si je torej "prislužila" večerjo v kitajski restavraciji GH Metropol. (Nagrajenko bomo poklicali po telefonu, da se dogovorimo o podrobnostih).
Številka / numero 10* oktober-november / ottobre-novembre 1995* letnik / anno V * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990
* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIC 4 UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NDCOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ - TURK, Livija SIKUR ZORMAN * oblik ovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * urejanje Livija SIKUR ZORMAN * tisk / stampa Pi-GRAF, d-ол. Izola * naklada / tiratura: 3.000 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILK] SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Fulvia ZUDIČ, Slavica P., Valentina KLEMŠE, Z. KRIBEL, Sonja POŽAR, Plinio TOMASIN, Sandra KUMP, Nina LENČEK iz 3. r. OŠ v Portorožu, Darinka JUG, Miloš JOVANOVIČ, Alja TASl, Žarko ŽBOGAR, Alberto PUCER, Elizabeta LAUS in še kdo... Vinjete: Giani CETIN.
1МЛСВЛ01МЛ IZPOIlSiJEVMKA: PRIJMMO Cfc/LO
No, zdaj se je naš nagradni trimček med bralkami in bralci Portorožana že uveljavil. Upamo, da nam boste še naprej pošiljali vaše rešitve, mi pa vam obljubljamo, da se bomo potrudili za zanimive nagrade. Tudi tokrat naj ostanejo nagrade presenečenje!
Rešitev na kuponu tokratne izpoinjevanke dostavite (osebno, po pošti...) na naslov uredništva Portorožana, Obala 16. Portorož do sobote 11. novembra '95.
Ne pozabite napisati svojih podatkov! Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike nagrad!
IZPOLIVIEVMHA
V vsako vrsto vpišite besede kot zahtevajo opisi, ne da bi vmes postavljali črnih polj. Na označenih poljih dobite pozdrav našim gostom.
1.	naš kraj znan po zaporu, poboljševalnici; pleme, rasa; košara; švedska filmska igralka Ullman
2.	poročilo; makedonsko kolo; ime za živahno zabavo
3.	tolst trebuh; bodičasto orožje oziroma organ nekaterih kožokrilcev in ščipalcev; predislamski arabski ljubezenski pesnik al-Kais iz 6. stoletja
4.	šolska ocena; mesto v Srbiji; bit, srž
5.	vrsta povrtnine; zvok, glas; oblika ženskega imena.
r \ ч ^	r \ \ s	s ^	s S	s	s ^		S <!	s г	s ^	s <>	4 S
		? s s S	? > 4	? s s ^	? s s ^	s ;	? s 4 ^	? s s г	? \ ч S	? S ч s	
s S	S \ s ^	? s s ^		r \ s ^	? s s ^	? S ч ^		? s ч ;			s ^
? S s <>	? S s ^	? s s ^	/ s s ;	? \ s <t	? s 4 ✓			? s s ;	s <>	s ^	? s s ^
? s 4 ^	? s ч ^	? s 4 ✓	> s ч У	? s Ч S		4	/ N 4 S	? s ч У	? S	? s 4	? S 4
(PAL)
REŠITEV IZPOLNJEVANKE IZ PORTOROŽANA ŠT. 10
REŠITEV SE GLASI:.
X
IME, PRIIMEK:
NASLOV:
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: družina DUSIČ s Senčne poti 2000 tolarjev, Nevenka KRAPEŽ z Ladjedelniške rebri 500 tolarjev, BJVI. s Strme poti 1.500 SIT, družina s Koprske ceste 2000 tolarjev, Jasna KRMAC iz trgovine "Jagoda" v Luciji 2000 tolarjev, Marija PRIBAC s Strme poti 2000 tolarjev, družina PŠAKER z Belokriške ceste 1000 tolarjev in gospa iz Lucije, ki ne želi biti imenovana 5000 tolarjev.
Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Oktober/November 1995
portoroian št. 10
EU
јззгш^
PROCRAM PRIREDITEV - WOVSlHBtR 95
*	petek, 3.11. ob 20J0: FILMSKI ANTIKVARIAT predvajanje kinotečnih filmov ob 100-letnici filma - projekcija filma KO SEM BIL MRTEV (izvirna glasbena spremljava Urbana Kodra - v živo; prvi srednjemetražni film znamenitega nemškega in ameriškega režiserja Ernsta Lubitscha. Prireditev smo organizirali v sodelovanju s Slovensko Kinoteko.)
*	sobota, 4.11 ob 16.00: OTROŠKI PROGRAM - RISANI FILM: LEVJI KRALJ (najuspešnejši Disneyev film v letu '95)
*	sobota 4.11. Ob 18.00 in 20.30 FILMSKA USPEŠNICA: WATER-WORLD, akcijski znanstveno futuristični film, režiser Kewin Reynolds, gl. Igralci Kevin Costner, Dennis Hooper.
*	nedelja, 5.11. ob 18.00 in 21.00 uri: FILMSKO GLEDALIŠČE POGUMNO SRCE (BRAVEHEARTH) (režija in igra Mel Gibson in Sophie Marceau)
*	sreda, 8.11. ob 20JO; gledališka predstava tržaškega gledališča La Contrada - UN' ISOTTA NEL GIARDINO (predstava je v italijanskem jeziku (tržaško narečje))
*	petek, 10.11. Ob 20.30: FILMSKI ANTIKVARIAT TISTEGA LEPEGA DNE, komedija, režija: Franc Štiglic
*	sobota, 11.11. ob 2030: koncert zabavne glasbe - MARTINO-VANJE S TEREZO KESOVTJO (posebna ponudba v kavarni Avditorija (mošt in martinovi mlinci), na koncertu bo možnost kupiti knjigo TEREZA, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenskem jeziku). Cena vstopnice za koncert je v predprodaji 1200 SIT, na dan koncerta 1500 SIT.
*	nedelja, 12.11, ob 18.00 uri: FILMSKA USPEŠNICA (izven abonmaja): WILLY П. • FREE WILLY II (mladinski avanturistični film)
*	nedelja, 12.11. ob 20.30 FILMSKO GLEDALIŠČE: ZLOBA - MALICE (thriller, igrajo Alec Baldwin, Nicole Kidman, Bill Pulman)
*	petek, 17.11. ob 20.30: FILMSKI ANTIKVARIAT VELIKI DIKTATOR, komedija (Charles Chaplin)
*	sobota, 18.11. ob 20JO: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica: KAZINA (musical) (režija: Katja Pegan, prevedel: Alojz Rebula, igrajo: Jože Horvat, Rastko Krosi, Mira Lampe-Vujičič, Barbara Babič, Teja Glažar, Sandi Krosi, Tone Šolar, Metka Franko, Dragica Kokot, Nevenka Vrančič, Alenka Vidrih)
*	nedelja, 19.11. ob 18.00 in 20J0 uri: FILMSKA USPEŠNICA APOLLO 13 (drama vesoljske posadke, režija Ron Howard, igra Tom Hanks)
*	četrtek, 23.11. ob 17.00 MLADOST BREZ DROGE (V organi zaciji lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti v Občini Piran in Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije). Vstop je prost.
*	petek, 24.11. ob 20J0: FILMSKI ANTIKVARIAT NEKDO TAM POJE (Ko to tamo pjeva), režija Slobodan Šijan
*	sobota, 25.11. ob 16.00 OTROŠKI PROGRAM ZGODBA O FERDINANDU (Munro Leaf - Milan Dekleva). Cena vstopnice za otroške predstave je 300 SIT.
*	sobota, 25.11. ob 20 JO: FILM ART FEST VEČER, izven abonmaja - SLEPARSKO SONCE (dobitnik Oscaija '95 za najboljši tuji film)
*	nedelja, 26.11. ob 18.00 in 20J0: FILMSKA USPEŠNICA: PRET-A-PORTER (satirična komedija, režija Robert Altman, igrajo Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Julia Roberts, Tim Robbins, Kim Bassinger)
*	od četrtka 30.11.95 do sobote 2.12.95: TRADICIONALNI SLOVENSKI FILMSKI MARATON Z RAZSTAVO PLAKATOV IN FILMSKIH REKVIZITOV - OB 90-LETNIQ SLOVENSKEGA FILMA v sode lovanju s Slovensko kinoteko.
splošna banka koper
feu
Mesec oktober je bil v Splošni banki Koper posebno obarvan; poimenovali smo ga "MESEC VARČEVANJA1, zadnjega dne tega meseca, 31. oktobra pa smo se pridružili Svetovnemu dnevu varčevanja.
Ob tej priložnosti se Vam iskreno zahvaljujemo za dolgoletno varčevanje v naši banki in za zaupanje, ki nam ga s tem izkazujete.