Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorira, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna it. Ur 23.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 71 TRST, ČETRTEK 29. SEPTEMBRA 1955, GORICA LET. IV GENERAL LONARDI PERONOV NASLEDNIK PO PADCU DIKTATURE V ARGENTINI —a———um .urnim« 11 ■ i Socialno ozadje državnega prevrata - Argentino čakajo težki časi Po skoro desetletnem vladanju se je general Ivan Peron umaknil s politične pozor-nice Argentine in zmagoviti uporniki so sestavili novo vlado. Začasni predsednik republike je postal general Edvard Lonardi, ki je Peronu dovolil, da gre mirno v izgnanstvo. Prvo, kar so novi oblastniki naredili, je bilo, da so razpustili parlament ter zaprli vse peronistične poslance in senatorje. Nato so' proglasili svobodo tiska, shajanja in združevanja. Vsakdo — je rekel Lonardi — ima pravico kritizirati vlado, se vpisati v katerokoli stranko mu drago in ustanoviti svoje časopisje. Nova vlada se bo potrudila, da se čimprej sporazume s katoliško Cerkvijo in sklene z njo konkordat. Delavstvu jamči, da ostanejo vse njegove gospodarske in socialne pridobitve nedotaknjene. Te izjave so izzvale v Buenos Airesu velikansko navdušenje. Nepregledne množice so se usule na ulice, vzklikajoč v zboru: »Svoboda! Svoboda! Svoboda!« Te vzklike je čul tudi Peron, ki je čakal v pristanišču na urugvajski vojni ladji, kakšno usodo mu določijo. Toda navdušenje nad Peronovim padcem ni tako splošno ,kakor se zdi na prvi pogled. Ko se je v prestolnici razširil glas, da je Peron zapustil ladjo in da se na čelu še zvestih mu čet bliža mestu, so delavci takoj prihrumeli na ceste in začeli demonstrirati. Vmes so morale seči oklopne edinice vojske ter odprle ogenj na množico. Ubile so 16 oseb ter ranile okrog 80. Nemiri v pomoč Peronu so izbruhnili tudi v mestu Rosario ki *je za Buenos Airesom drugo najvažnejše središče v državi. POSEBNOST PERONOVE REVOLUCIJE Ljudje se sprašujejo, kako je mogoče, da ima Peron še toliko pristašev. Saj je bil vendar samodržec in je spravil državo v nadvse težko gospodarsko krizo! Vzrok je v tem, da Peronova revolucija ni bila taka, kakor so bile običajno vse druge v Argentini. Bogastvo in moč ogromne države sta bila od nekdaj poljedelstvo in živinoreja. Resnični gospodarji Argentine so bili vedno veleposestniški velikaši. Srednji in mali kmetje so tam nepoznani. To je dežela takih ve-leposestnikov, kakor si iih mi niti predstavljati ne moremo: v njihovi lasti ni morda po 100 ali 1000 hektarov, temveč mnoeo ■več. Da ima nekdo posestvo, ki meri 10 ali 20 tisoč hektarov, je v Argentini vsakdanja stvar. Vsa zemlja je v rokah zelo majhnega Ste vila mogotcev, ki jo dajejo v najem ter na to zapravljajo svoje bogate dohodke v Parizu in drugih razkošnih središčih Evrope. Ogromna večina prebivalcev je brez zemlje. Kruh si morajo služiti 'kot poljski delavci na tujih veleposestvih. Potreba po agrarni reformi kriči že desetletja do neba. Ti maloštevilni bogataši so bili tudi edino odločilni v politiki. Kdor se je hotel polastiti oblasti, se je sporazumel z veleposestniki in naredil nato s pomočjo vojaštva revolucijo. Na vladi je ostal, dokler so bili veleposestniki z njim zadovoljni. Peron je bil prvi, ki je poskušal ubrati v politiki nova pota. Ko je prišel na krmilo države, je začel iskati zaslombo namesto v veleposestnikih v poljskih in industrijskih delavcih. K temu ga je gnala posebno njegova nadarjena žena Evita, ki se je sama rodila o'd revnih staršev ter globoko sovražila objestne bogataške sloje svoje domovine. ARGENTINA SE INDUSTRIALIZIRA Da bi postala njegova oblast trdna, je Pc. ron potreboval predvsem številen mestni proletariat, na katerega bi se lahko1 naslanjal. Zato je sklenil razviti v deželi veliko industrijo. Za industrializacijo Argentine je izdelal dve petletki. Razmere so se zdele za take načrte zelo ugodne, ker je Argentina med vojno silno obogatela. Država je imela v blagajnah o-gromne količine zlata in tujih valut, vsega skupaj 1600 milijonov dolarjev. S tem denarjem in z izkupički iz donosnega izvoza mesa in žita — si je mislil Peron— ne bo težko izgraditi močno industrijo. Tako je 1. 1948 kupil v inozemstvu kar 108 popolnih tovarn z vsemi stroji in pripeljal v deželo 25.007 tehnikov in izučenih tujih delavcev. Najprej je ustanovil podjetja, ki so v tesni zvezi s poljedelstvom in živinorejo. Največja klavnica na svetu z najsodobnejšimi hladilnimi napravami ni v Združenih državah, marveč v Buenos Airesu: tu zakoljejo in predelajo dnevno 5000 goved in 10.000 o-vac. Govedo pa ne daje samo mesa, ampak tudi kožo. Zato so odprli velike strojarne in Argentina je postala drugi dobavitelj kože na svetu. Obenem so zgradili številne tovarne čevljev ter jih med vojno prodajali celo ameriški vojski. Ovca — so dejali Argentinci — daje volno, in zato so sezidali tovarne tekstila. Nastale so tudi tvornice papirja. Tako se je industrializacija dežele širila s področja na področje ter zadobila v državi odločilen po-Imen. Industrija Argentine je samo od leta ,1935 do leta 1947 zrasla za približno 100 od-jStotkov. In tedaj se je velikopotezna Pero* [nova politika industrializacije komaj — za-| čela. Zakaj so bili delavci za Perona Z industrijo je seveda naraščal tudi proletariat, poglavitna opora Peronove vladavine. Delavci so imeli dovolj razlogov, da so podpirali Perona: njihove organizacije so postale v državi vodilne ter potisnile sloj veleposestnikov v ozadje. Razen tega sta se Peron in Evita na vse načine trudila, da u-godita vsem gospodarskim in socialnim zah-tevnm delavstva. Njegove plače so od leta 1943 do 1948 zrasle za 167 odstotkov, medtem ko so se cene življenjskim potrebščinam dvignile v istem času le za 80 odstotkov. Ne-izučen industrijski delavec je prejemal leta 1947 devet pesosov dnevne plače in si je s tem lahko kupil 9 ducatov jajc ali 9 kg mesa ali pa 4 kg masla. Življenjske razmere so bile takrat v Argentini boljše ko v Združenih državah, saj je en argentinski prebivalec potrošil tedni 122 kg mesa na leto, en ameriški pa 75. V Argentini so použili tedaj ljudje osemkrat več mesa kot v Nemčiji. Delavci so že vedeli, zakaj se bore za Pe-t ona. Vse te blaginje je pa bilo naenkrat konec. V deželi, v kateri je bilo v starih časih to- liko go-veje živine, da so ljudje porabili od nje le kožo in jezike, ostalo pa vrgli jastrebom, se je'pojavilo pomanjkanje mesa in kruh so začeli deliti na izkaznice. Državne blagajne so se izpraznile in cene življenjskim potrebščinam so se bliskovito dvignile. Bogata Argentina je zašla V zelo težko, skoro obupno gospodarsko stisko: Kaj je temu vzrok? ‘ZAKAJ SE JE PODRLA DIKTATURA? Perona je uničila ravno industrializacija, na katero je oslanjal vse svoje upe. Moderna industrija, s katero je hotel Peron tekmovati celo Ameriki, žre silnega denarja. Stroji so dragi, drag je premog, ki'ga Argentina nima ter ga mora vsega uvažati. Tako je Peron v nekaj letih potrošil vse o-gromne prihranke, ki so se bili nakopičili med vojno v državnih blagajnah. Če pa začnejo velika industrijska podjetja enkrat obratovati, iih ni mogoče več ustaviti. Od podjetij žive sfotisoči delavcev in nameščencev in njih družine. Teh ni mogoče postaviti čez noč na cesto. In ali je mogoče vreči v zrak vse težke milijarde, ki so jih država in zasebniki vložili v industrijo? NOVICE Z VSEGA SVETA EISENHOWER JE RESNO OBOLEL Predsednik Združenih držav je nenadoma zbolel in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Zadela ga je lažja srčna kap. Vest je globoko odjeknila po vsem svetu in pretresla tudi Eisenhowerjeve nasprotnike. Adlai Stevenson, ki je bil pri zadnjih volitvah njegov glavni protivnik, je izjavil: »Silno sem zmeden in molim k Bogu, da bi predsednik hitro in popolnoma ozdravel.« Doktorji pravijo, da bo okreval v 2 mesecih, če ne nastopijo nenadni zapletljaji. Verjetno pa je, da zaradi zrahljanega zdravja pri prihodnjih volitvah ne bo hotel iznova kandidirati, kar utegne spraviti spet demokratsko stranko na oblast. Eisenhower, ki bo v kratkem 65 let star, je z očetove in materine strani povsem nemškega pokolenja. Njegov stari oče Jakob je bil protestantski pridigar in je razlagal svojim ameriškim rojakom evangelij v nemščini. Ker je umrl 1. 1904, ga je Eisenhovver moral kot deček slišati govoriti doma nemški. Med družinskimi spomini Eisenhovverje-vih hranijo še danes staro nemško sv. pismo. Današnji predsednik ne razume več nemščine. NENNIJEVO POTOVANJE Voditelj s komunisti povezane Italijanske socialistične stranke Pietro Nenni je odletel iz Rima v Moskvo, odkoder po-jde nato tudi v rdečo Kitajsko. Zdi se, da ho med drugim poizvedoval, ali bi se ne dali zboljšati odnosi med Italijo in Sovjetsko zvezo. Od takeora zbližanja bi imela Italija toliko gospodarske kot politične koristi. Polet? drueega bi lahko prodaiala Rusiji tekstil, ki danes ne ve kam ž njim. ker sev ga skladišča prepolna. Zgledu Rusije >bii kmalu 6ledile vse sovietske podložni«ke dežele. ItaHia se tudi leta bori, da bi bila snreie-ta v Oraanizaciio združenih narodov, a Moskva se je doslei temu protivila. S svoiim usrovorom ali vetom lahko njen sprejem tudi v bodoče prepreči. Snorazum ie bil do danes težak no«ehnn zaradi teea, ker v Rimu vedo, da politiko italii-mske komunistične stranke določaio pravzaprav v Kremlju ter se taka Rusi mešajo v notranje razmere Italije. FRANOTj \ IN JUGOSLAVIJA Bivši francoski ministrski predsednik Mendes-France ie imel doV rnzeovor s Tilom. odhodu iz .Tniroslnviie ie izdavil, da so Titovi posdedi na mednarodni položaj ■nore^iH nani močan vtis: ni vprašania — ie rekel — v katerem bi bili naši državi ra?-ličneirn mišlienia. FraneJia in Ju^oslaviia hi morali na vseh področiih tesno sodelovati. Odgovorni možie Jugoslavije — ie dodal — se zavedajo težkega gospodarskega po-ložain. v katerem se nahaja niih dežela, ter. se trudijo, da hi era premagali. DUH OVNIKI-DE* .A V CI Po voini so’ si v Franriii mnogi duhovniki belili glavo, kako hi delavstvo, ki se je po«ebno v velikih mestih popolnoma odtujilo cerkvi. snet pridobili za krščanstvo. Samo duhovnik — so spoznali — ki se pomeša med delavce, z njimi trpi in se bori, ima lahko nanje pravi vpliv. In tako so številni mladi duhovniki šli v tovarne in rudnike ter postali sami delavci. Slekli so duhovniško obleko in si nadeli delavsko. Njihov vpliv je med proletarci močno zrasel, vendar so mnogi med njimi pri tem zanemarili svoje poklicne dolžnosti ter se spremenili iz duhovnikov v prave delavce. Vrhovno vodstvo Cerkve je sodilo, da so šli predaleč in odredilo, da morajo svoje delovanje preusmeriti. Sedaj išče to' velevažno gibanje nove oblike svojemu udejstvovanju. Pretekli teden je prišlo njihovo odposlanstvo v Italijo in bilo sprejeto’ tudi od milanskega nadškofa Montinija. Med njimi so bili trije mladi duhovniki, ki so leta živel: od ročnega dela: prvi je bil zidar, drugi nosač v skladišču jestvin, tretji kovinar v tovarni letal. Temeljna ideja o duhovnikih-delavcih je globoka in zato ima pred seboj bodočnost. MIKOJA.N GLEDA NA TRST V nedeljo je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan prispel v spremstvu 2 edinic ju« goslovanske vojne mornarice na jahti Pod-gorka v Koper, kjer si je ogledal mestece in tamkajšnje gospodarske naprave. Kosil je s spremljevalci v Socerbu. Tu je z višine motril in občudoval Trst. Zahteval je daljnogled ter si dal natančno opisati industrijska podjetja mesta in naprave v pristanišču. MARTINOVA IZJAVA Novi list je nedavno tega obžaloval, da se toliko Italijanov seli iz cone B v naše kraje, in menil, da hi bilo najbolje, ko bi begunci ostali na svoji rodni zemlji. Zaradi tega nas je napadel neki — slovenski časnik, češ da je nam lahko dajati Italijanom take nasvete. Zanimivo je, da je zunanji minister Martino imel v torek pred rimskim parlamentom govor, v katerem je dal beguncem isti nasvet. »Italijanska vlada,« je rekel, »do danes nima razloga, da bi se pritoževala nad ravnanjem 'jugoslovanske vlade, četudi jo izseljevanje laškega prebivalstva iz cone B hudo boli. Vlada želi, da bi ti Italijani o-stali v svojih rodnih krajih ter tako postali nekaka prijateljska vez med obema narodoma.« Sedaj pričakujemo, da bo tisti slovenski list napadel še ministra Martina ter s tem dokazal, da zna bolje braniti laške koristi kot sami Italijani. SLOVENCI ZANJE NE OBSTAJAJO Tržaški škof je imel pretekli teden pastoralno vizitacijo v župniii očetov klaretan-cev v ulici Sv. Anastazija. Četudi prebiva lam precej Slovencev, so se vse svečanosti izvršile izključno v italijanščini. Nihče se ni spomnil slovenskih vernikov z eno samo besedo v njihovem materinem jeziku. Slovenci za cerkvena oblastva enostavno ne obstajamo, kakor da nismo tudi mi člani Kristusove Cerkve. Ob koncu so se spomnili s posebno službo božjo tudi vseh umrlih župljanov. Morali bi se predvsem onih nesrečnih Slovencev, ki so umrli, ne da bi imeli v lastni župniji na razpolago slovenskega spovednika. LEPA KRIZA Podjetniki zapadne Nemčije opominjajo vlado, da preti industriji veliko pomanjkanje — delovnih moči, in zahtevajo od ob-lastev, naj pokličejo čimprej delavce iz I-talije. Minister za gospodarstvo dr. Erhard je že več ko pred enim letom hotel najeti italijanske delavce, a so se temu odločno uprle domače strokovne organizacije, ker so se bale, da bi tuji delavci pritiskali navzdol plače. Minister za delo je tedaj potegnil z domačini ter Italijane odbil. Kaj bo zdaj naredil ? Tako »krizo« kot Nemčija bi mi potrebovali, saj bi potem nihče ne bil prisiljen iti od doma po svetu. MAJHNE ROENTGEN PRIPRAVE Ameriški učenjaki so izdelali prav drobne Rontgen priprave, ki niso večje kot pisalni stroj ter tehtajo le 10 do 20 kg. Ko se kdo ponesreči, prihiti zdravnik z aparatom in ugotovi na mestu samem, kje je kost zlomljena. Danes morajo bolnika takoj prepeljati v bolnišnico in na poti se bolezen večkrat zelo poslabša. OBMEJNI PROMET NARAŠČA Okrog 500 oseb prosi vsak dan pri tržaški kvesturi za prepustnice, s katerimi gredo lahko štirikrat na mesec čez mejo. Do preteklega četrtka je bilo vloženih 13 tisoč 694 prošenj in Jugoslovani so potrdili in vrnili 2632. Redno vozijo tudi parniki in potniški avtomobili med obema področjema. Videmski sporazum je eden izmed redkih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, ki se resnično izvaja v korist prebivalstva. Skrajni čas, da ravno tako uresničijo vse ostale določbe posebnega statuta! »ŠE TESNEJŠE ZVEZE Z ZAPAD-NJAKI« Amerikanci so voljni dati Jugoslaviji 60 milijonov dolarjev pomoči, ali bi se radi zanesli, da ostane Jugoslavija še nadalje resnična prijateljica Združenih držav. Da bi se to vprašanje razčistilo, je prišel pretekli teden v Jugoslavijo tudi vplivni ameriški senator Kefauver in obiskal Tita na veleposestvu Belju. »Imam vtis,« je rekel ob slovesu, »da se TitO' pripravlja, kako bi v bodočnosti še bolj učvrstil svoje zveze z zapadom. Tito je zanesljiv prijatelj in iskren zaveznik.« »Tito,« je Amerikanec pristavil, »je bil zelo dobro razpoložen, ker je davi ustrelil najdebelejšega medveda v tej lovski dobi.« GOSPODARSTVO ZAPADNE EVROPE Delovne sile ne primanjkujejo le Nemčiji, temveč tudi Veliki Britaniji, kjer znaša število brezposelnih le en odstotek prebivalstva. Praznih mest, za katera iščejo delavcev in nameščencev, je pa trikrat več kot brezposelnih. Minister financ Butler je pred kratkim izjavil, da ni angleško ljudstvo šc nikoli v zgodovini živelo tako dobro kot danes. Zapadna Evropa je v splošnem dosegla zelo visoko stopnjo blaginje. Medtem ko si druge zapadne dežele razbijajo glavo, kako bi našli potrebnih delavcev, je pa v Italiji še vedno 2 milijona brezposelnih. ■ NOVICE SVOBODA POUKA Po italijanski ustavi je pouk svoboden, lo se pravi, da smejo poleg države ustanavljati šole tudi zasebniki. Zanimivo' je, da je v Italiji manj državnih srednjih šol kot zasebnih. Državnih je 1286, privatnih 2136, od teh jih je 1500 v rokah Cerkve. Učencev je pa mnogo več v državnih, in sicer 463 tisoC. medtem ko obiskuje zasebne šole le okoli 160 tisoč učencev. Država prihrani tako na desetine milijard, saj stane en srednješolec državo od 80.000 do 120.000 lir na leto. Razen tega ni treba vladi skrbeti za poslopja in učne pripomočke. V zadnjih časih se čujejo pritožbe, da je pouk v zasebnih šolah površen, da profesorji gledajo preveč učencem skozi prste. Med Slovenci so pa bile take šole redno boljše od državnih: Škofovi zavodi v Šentvidu so bili najstrožja in najboljša gimnazija v državi. OSEMLETNO ŠOLANJE V Jugoslaviji pripravljajo zakon, po katerem bo moral vsak otrok obiskovati šolo od 7. do 15. leta starosti. Šolanje bo brezplačno: učenci naj bi dobivali zastonj knjige, peresa in svinčnike in hrano v šolah. Iz oddaljenih krajev bi jih prevažali k pouku brezplačno. GRENEK KRUH Pri »komedijah« v Neaplju je v neko -kolibo vse drlo gledat pravo čudo. Na stolu je sedela osemletna deklica, o kateri je gospodar trdil, da njeno telo proizvaja elektriko. Ko je ugasnil luči, je približal žarnico o-trokovi roki — in se je — zasvetila. Policija je ugotovila, da je bil skozi stol napeljan električni tok in da je ubogi otrok po' vsaki predstavi od muke padal v nezavest. Gospodar je za isto igro prej uporabljal lastno 7-letno hčer, ki je od muk umrla. RADIOAKTIVNA KROGLICA Atomska sila bo imela, kakor vemo, velikanski pomen tudi v zdravilstvu. Z njo bodo zdravili raka in druge bolezni. Zdravniki se sedaj trudijo, da bi prišli do posebne radioaktivne kroglice ali pilule, ki jo bo bolnik požrl, če bo čutil v telesu bolečine. Kroglica bo natančno pokazala, kje je izvor bolečine, in zdravnik bo laže spoznal, kaj mu je napraviti. Sedaj večkrat tipa in išče, daje bolniku za poskušnjo medicine, a ne ve, kje prav za prav tiči bolezen. ŽUPAN Z METLO V Strassburgu so se občinski svetovalci pritoževali, da delajo cestni pometači prepočasno. Podžupan Zeli je izjavil, da si u-pa pomesti mestni trg v eni uri, medtem ko opravijo danes to delo 4 možje v 4 urah. Pometači so »bahavega« Zella pozvali, naj to dokaže ali pa se javno opraviči. In res se je 63-letni podžupan pojavil z zavihano srajco na trgu in ga pred številnimi meščani v eni uri pometel. POLICIJA Z VIZITKAMI V Hamburgu mora od sedaj naprej imeti vsak policist pri sebi vizitko ali posetnico, na kateri je razločno napisano njegovo ime, priimek, službeni položaj in službena številka. Policist mora nositi s seboj vedno 10 lakih listkov. Komur to zahteva, je dolžan dati te podatke na razpolago. TEŽKO KAZNOVANA POVRŠNOST Stave na nogomet ali tako zvani »totocal-eio« so postale prava bolezen, ker bi vsakdo rad hitro obogatel. Tako je preteklo nedeljo stavil tudi Amadej Ramatelli iz Florence ter zadel vseh 13 točk. Dobiti bi moral 5 milijonov lir. Toda ko je šel po denar, so ugotovili, da je napačno prepisal stolpce in milijoni so šli po vodi. BREZPRIMERNA NESREČA Blizu mesta Torreon v Mehiki se je pripetila nesreča kot malo takih. Dva tovornika, naložena z dinamitom, sta se ustavila poleg neke proge, ko pridirja vlak, poln potnikov, ter povzroči eksplozijo dinamita. Strašen vzbruh — in od tovornikov in vlaka ni ostalo drugo kot gora zvitega železa in do 5 m globoke jame. Kose težke lokomotive je neslo do pol kilometra daleč. Iz razbitin vlačijo stotine razmesarjenih trupel. ČUDNA OBRT V Ameriki obstoji posebno podjetje, ki se imenuje »Ženitovanjska družba« in ima v svojih seznamih zapisane za ženitev godne mladeniče iz vseh delov sveta. Dekleta si lahko izberejo moža po meri in okusu. Zadnje čase je največ povpraševanja po Italijanih, češ da so najbolj prikladni za Amerikanke. Zato so odposlali v Italijo posebno komisijo izbirat ženine. KATERI POKLIC NAJVEČ NESE? Pretekli teden sta se v Nevv Yorku borila težka boksarja Rocky Marciano in Archie Moore za svetovno prvenstvo. Družba, ki je lekmo priredila, je imela pri tem 1300 milijonov lir dohodkov. Od tega je dobil zmagovalec Marciano 300 milijonov, njegov nasprotnik 150. Vse to v enem samem večeru! ŽIVILSKE KARTE Radiio v Pekingu je naznanil, da morajo v bodoče imeti vsi konji, osli in velblodi v kitajskih mestih živilske karte. Konj, ki gre v drugo mesto, mora prinesti s seboj izkaznico za kirmo. Po padcu di Nadaljevanje s 1. strani Taki ukrepi bi izzvali pravi prevrat v prebivalstvu. Tega si tudi Peron ni upal tvegati. Zato mu ni preostalo nič drugega, kot da je industrijo še nadalje z vso močjo podpiral in ji preskrboval gorivo, surovine in stroje iz tujine s pomočjo izkupičkov od izvoženega mesa in žita. Prisiljen je bil toliko izvažati^ da je končno nastalo pomanjkanje v sami Argentini. Industrializacija je tej deželi prav gotovo potrebna; toda Peron jo je izvajal prenagljeno in lahkoumno. Ker so njegovi delavci bili še neizkušeni in zaostali, so izdelki mnogih argentinskih tovarn bili predragi, da bi mogli tekmovati s proizvodi že razvitih tu- Prvič eujemo, da je neka vlada vpeljjala živilske karte tudi za živino. Tolovaji v Rimu Ne samo v Kalabriji, tudi v prdmestjili Kima so se pojavili roparji. Pri postaji Tusco-lana, kjer je precej prometa, sta dva črno zakrinkana moža z revolverji prisilila posestnika Valentesija, da jima je izročil listnico. Potem je moral še pet minut stati obrnjen proti zidu, ker so mu zagrozili, da dobi sicer kroglo v rebra. Še boljša se je zgodila gospodinji Liljani Rossi v ulici degli Equi. Ko je kuhala kosilo, sta prisopla dva neznanca, češ da ju pošilja njen mož po ves denar, ker se mu je nekaj pripetilo. Če ne verjame, naj gre z njima. Brž je vzela torbo s pol milijona lir in tekla z njima po stopnicah. V veži sta ji roparja iztrgala torbS* skočila v avto in — zbogom. Z ROKAVICAMI Ker nova vlada v Argentini vidi, da je še velik del prebivalstva, zlasti delavstvo na strani ubeglega Perona, je sklenila ubrati z nasprotniki bolj mile strune. Predvčerajšnjim ie razglasila splošno pomiloščenje zaprtih Peronovih pristašev, torej tudi poslancev in senatorjev. Ta ukrep je pameten, ker bo zeio pomagal umiriti državo. TRST IN GORICA Amerikanci so svoj čas darovali Svobodnemu tržaškemu ozemlju 32 milijard lir, tako zvani »krožni sklad«, da bi z njim pospeševali tržaško gospodarstvo. Po njihovem odhodu je pa Rim kar naenkrat hotel vzeti Trstu pravico, da samostojno razpolaga s tem svojim denarjem: sklad naj bi služil tudi gospodarskim potrebam videmske in goriške dežele. Tržačani so seve planili pokoncu in Rim se je začel umikati. Vlada je ubrala srednjo pot: v krožni sklad je vključila samo še Goričane ter mu zato dodala iz svojega še 5 milijardi. Toda Tržačani so kljub temu zelo nezadovoljni, kajti sklad vendar ni več popolnoma njihov, temveč se razdeli na prebivalstvo dveh dežel; namesto 300 tisoč ljudi naj bi ga sedaj uživalo 470 tisoč. S tem bo trza. ško gospodarstvo prikrajšano za skoro 7 milijard. Tržačani privoščijo Goričanom vsaktero podporo, saj so res potrebni, toda menijo, naj država pomaga Goričanom iz svojega, na pa jemlje Trstu, kar je njegovo. v Argentini jih dežel. Če je Argentina hotela prodajati v inozemstvo, je morala delati z izgubo. Stalnih primanjkljajev ne more pa nobena vlada večno mašiti. Ob teh težavah se je Peronova vladavina zrušila. Njegove naslednike ne čakajo lepi časi. Spor s katoliško Cerkvijo, ki ga je Peron lahkomiselno izzval, bodo z lahkoto v kratkem poravnali. Ravno tako bodo obno-vili demokratične svoboščine in s tem zado-v oljili milijonske množice svobodoljubnih državljanov. Težka gospodarska in socialna vprašanja, ki jih je pustil Peron v dedišči-no, bodo pa 09tala vsa nerešena. Ob njih bodo morali novi gospodarji šele dokazati svoje resnične sposobnosti. Za Argentino se po zmagoviti revoluciji težki časi šele pričenjajo. NABREŽINA Pretekli teden je izredno velika množica Nabrežincev in ljudi iz bližnjih vasi spremila k večnemu počitku 38-letnega domačina Massima Gobba. Pokojnik se je predpreteklo nedeljo vračal z motorjem domov, ko ga je pri Romkah mimoidoči avto podrl na tla. Ponesrečenca so odpeljali v tržiško bolnico, kjer je kljub hitri zdravniški pomoči naslednji torek izdihnil. G. Gobbo je bil sin vzorne furlanske družine, ki se je bila nastanila v naši vasi že za časa Avstrije. Bil je priznan klesarski mojster ter več let delovodja pri podjetju Gor-lato. Zadnje čase pa je odprl lastno obrt, ki je kar dobro uspevala. Vzgojil je celo vrsto mladih klesarjev, za katere je imel posebno skrb. Širši javnosti je znan po nagrobnih spomenikih in drugih umetninah, ki jih je izdelal po načrtih umetnika Vilka Čekute. Številna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako so pokojnika vsi spoštovali in cenili. Ženi g. Adeli, sinčku Andreju, stari materi in ostalim sorodnikom izrekamo Na-brežinci globoko občuteno sožalje. Pokojniku naj ljubi Bog podeli večni mir. Letos so v Nabrežini ponovno odprli kle-sarsko šolo, ki jo obiskuje približno 35 vajencev. Pouk je vsak dan, in sicer od 17. do 19. ure. Šolo vzdržuje ustanova INAPLI. Kakor smo Nabrežinci z ene strani prav zadovoljni, da se je taka šola obnovila, ne moremo odobravati, da je pouk le v italijanščini. Znano je namreč, da so vajenci po veliki večini Slovenci, in bi jih zato morali učiti v njih materinščini. Vprašanje večernih tečajev za slovenske vajence je sicer po vsej Tržaški še nerešeno, le čudimo se, kako da se še nobena slovenska organizacija ni za to zadevo zanimala in (jo skušala rešiti, kakor zahtevata čast in bodočnost našega mladega delavskega življa. SESLJAN Številni Sesljančani in tudi mnogi izletniki so nemo obstrmeli ob prometni nesreči, ki se je preteklo soboto zgodila v Ses-ljanu. Bilo je kmalu po 12. uri, ko ije 44-letni klesar Rudolf Kabas iz Devina stopil na motorno kolo ter iz Šucove gostilne, kjer je pokosil, počasi zavijal proti Nabrežini. Prevozil je komaj nekaj metrov, ko je z nasprotne strani pridrvelo motorno vozi- lo, na katerem sta se vozila dva Furlana, ter z vso silo treščilo v Kabasa. Vsi trije so zleteli na lta, a se je pri padcu najresneje ranil Devinčan. Brž so 'jih odpeljali v tržiško bolnico, kjer so pri Kabasu ugotovili hude poškodbe na lobanji, nogi in roki, tako da je njegovo stanje zelo resno. Ostala bosta okrevala v nekaj tednih. Nesreča je globoko presunila vse prisotne, ker so »Dolfija« dobro poznali in so se NIZKO STANOVANJE Po obilni pojedini, kjer so se ga povab-Ijenci po vseh predpisih tako nalezli, da niso več vedeli, kaj počenjajo, je mož tožil ženi: »Ti naši gostitelji imajo pa res nemogoče stanovanje! Prišel sem v sobico, kjer se mi je strop dobesedno dotikal glave.k »Seveda,« je odgovorila žena, »saj si sedel pijan pod mizo.«. še minuto prej z njim šalili. Kljub hudim poškodbam upamo in želimo, da bo njegova krepka narava prenesla vse bolečine, tako da bo v doglednem času okreval. MAVHINJE Odkar so pri radijski postaji Trst A spremenili valovno dolžino, vlada pri naših po-, slušalcih silna nevolja. Ljudje se upravičeno pritožujejo, da se oddaje slabo ali celo nič ne slišijo. Sicer tudi prej ni bilo vse najbolje, a se je le dalo potrpeti. Danes pa nastane posebno ob večernih urah, ko najraje sedimo pri aparatih, tak šum in ropot, da smo prisiljeni radio zapreti ali pa naviti na drugo postajo. Ob spremembi valovne dolžine smo' misli- li, da se bodo oddaje bolje slišale. Zdaj se pa na žalost godi ravno narobe. Zato želimo, da bi^se pri radijski postaji nekoliko pozanimali za to zadevo, saj menimo, da ne zahtevamo nekaj nemogočega. Poslušalci plačujemo naročnino in menda imamo pravico, da tudi 0'ddaje Radia Trst A dobro slišimo. Ne vemo, kako se drugod sliši, vendar čujemo, da tudi tam ni mnogo bolje kakor pri nas. To pot smo se omejili le na tehnično plat naših radijskih oddaj, o govorjenem sporedu pa kdaj prihodnjič. Mavhinjci se še danes ne moremo sprijazniti z mislijo, da ne dobimo' telefonske govorilnice, češ da ni več na razpolago potrebnega državnega prispevka. Ne moremo razumeti, kaiko morejo oblastva požreti dano obljubo! Da bi nam sedaj vsaj preuredili in asfaltirali cesto za v Vižovlje. Mnoga leta že moledujemo, da bi nam izvršili to važno delo, a doslej je bila vsaka naša prošnja zaman. Z nestrpnostjo zato pričakujemo, da bi zvedeli, kaj je z novim gospodarskim načrtom, v katerega je občinska uprava vključila tudi postavko: asfaltiranje naše ceste. Tipamo, da ne bomo tokrat iznova razočarani, kakor smo bili že večkrat. SV KRIŽ Nekaj dni pred zaključkom vpisovanja v ljudske šole so naši starši dobivali pismene pozive, naj se nemudoma zglase pri italijanskih didaktičnih ravnateljstvih zaradi vpisa njih otrok v laške šole. Priznati moramo, da so ti pozivi ustvarili pri nekaterih materah tako zmedo, da so zaskrbljeno spraševale, ali res morajo otroke vpisati v tujo šolo. Naši učitelji so jim seveda pojasnili, da je slovenska šola po zakonu enakovredna laški in da bi moral zato poziv veljati le za italijanske otroke. Slišali smo, da so slična vabila pošiljali tudi 9taršem s Proseka. Kaj naj k tej zadevi porečejo trezni ljudje? Pozive smatramo Križani za zahrbtno in podlo dejanje nekaterih naših narodnih nasprotnikov, ki se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi slovensko šolo uničili. Pohvaliti moramo naše vaščane, ki ne le da niso nasedli tem zlobnim nakanam, temveč so naredili vse, da niso imeli pozivi niti najmanjšega uspeha. Veseli nas, da se je število kriških šoloobveznih otrok letos znatno povečalo, kar je poroštvo za naš bodoči obstoj na tukajšnjih tleh. JEZERO Bralci Novega lista naj nam ne zamerijo, če se danes ponovno vrnemo‘k vprašanju našega vodovoda. Do zdaj nismo še ničesar slišali, da bi oblastva v Trstu odobrila znesek ki ga je občina določila za napeljavo vodovoda v našo vasico. Prav zaradi tega se danes še enkrat obračamo na prefekturo s prošnjo, da bi nam končno vendarle preskrbela zdrave in pitne vode, ki si je tako vroče želimo, saj je neobliodno potrebna tako ljudem kakor živini. Dnevno beremo v listih, kako država skrbi in podpira kmečki živelj in zalo upamo, da bodo državni predstavniki e-nako ravnali tudi na Tržaškem. Napeljava vodovoda v Jezero naj ima prednost pred vsemi drugimi gospodarskimi potrebami dolinske občine, zakaj tu gre za zdravje ljudi, ki je prva stvar, za katero morata država in občina skrbeti. PADRIČE Zadnjič smo pisali, da so se v bivših ameriških zgradbah nastanili begunci iz cone B in da vanje stalno prihajajo novi, za katere naj bi sedaj bilo treba zidati druge barake. Naša vest je bila konec preteklega tedna potrjena, ker je država določila 45 milijonov za nova begunska taborišča. To nam vzbuja sum, da ne gre tu le za neko začasno bivališče, ampak za pravcato naselje, kakor ga kljub enodušnemu odporu vsega domačega prebivalstva sedaj zidajo v Sesljanu in na Kontovelu. Nismo sicer proti temu, da oblastva beguncem pomagajo in da jim zgrade primeren dom, saj je to veliko človekoljubno delo, vendar ne moremo na noben način odobravati, da najvišji državni krogi te nesrečneže uporabljajo za kolonizacijo tržaškega slovenskega podeželja. Domačini imamo sveto pravico in dolžnost, da branimo svojo zemljo pred poplavo tujcev, kajti nočemo pod nobenim pogojem postati manjšina na lastnih tleh. OPOZORILO Kmete-dvolastnike opozarjamo, da morajo obnoviti dvolastniške prepustnice, ki so bile izdane pred podpisom videmskega sporazuma. Za vsa podrobnejša navodila naj se obrnejo na kmečke organizacije v Trstu. Kdor namerava sekali drva v svojih gozdovih v Jugoslaviji, mora nasloviti prošnjo na gozdno upravo v Sežani ali Kopru. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole v Trstu pri Sv. Ivapu sporoča dijakom, staršem in) prijateljem šolske mladine, da bo otvoritvena služba božja v soboto, 1. oktobra ob 8,30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po službi božji odidejo dijaki domov. V ponedeljek, 3. oktobra, se zberejo dijaki ob 8,30 v šolskih prostorih, kjer dobijo vsa potrebna navodila. ■Redni pouk se prične v torek, 4 .oktobra ob 8. uri. KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. SPOR MED BRATI Pred kratkim smo poročali o nameravani gradnji nove železniške proge Zagrad—Sv. Ivan ob Nadiži, s katero naj bi se za 19 km skrajšala zveza med Avstrijo in Nemčijo ter Trstom. Nova proga naj bi služila zgolj promet« s tovornimi brzovlaki. Izvedbo tega načrta, ki bi stal država štiri milijarde in 800 milijonov lir, zahteva predvsem tržaška trgovinska zbornica. Na vse pretege se pa že več let temu upira goriška trgovinska zbornica in z njo vsi goriški gospodarski ter politični krogi. Ker so razni italijanski listi v zadnjem času poročali, da sta ministrstva za promet in javna dela že odobrila zahtevo Tržačanov in da so tudi že določeni zneski za razširitev železniške postaje v Ronkah, zgradnjo nove proge ter za okrepitev pon-tebske železnice, so se goriški vodilni krogi močno vznemirili. Poslanec Baresi je takoj odpotoval v Rim in napel vse sile, da prepreči namero tržaških italijanskih gospodarstvenikov. Ako se ta načrt izvede, bi bili namreč Gorica, Kopriva in Krmin odrezani od nove proge. Težak gospodarski, politični in psihološki udarec bi doživelo zlasti mesto Gorica. Zato je njegova trgovinska zbornica pretekli petek na zborovanju podprla odločni nastop goriškega poslanca in odposlala ministrstvom resolucijo z zahtevo, da se prepreči gradnja proge; namesto tega naj vlada čimprej začne pogajanja z Jugoslavijo, tla se omogoči promet med južno in severno postajo v Gorici; na progi Trst—Gorica— Videm pa naij se, kjer ga še ni, zgradi dvoj-ni tir. Sodimo, da so zahteve tukajšnjih gospodarskih krogov utemeljene in zato jih odobravamo tudi goriški Sldvenci. DELOVIŠČE V GORIŠKI BOLNICI Ministrstvo dela je s svojim prispevkom omogočilo izredno delovišče v novi bolnici, kjer bodo zgradili notranje poti. Zaposlenih bo 72 sedaj brezposelnih delavcev, in sicer 102 delovna dneva. Deželni predsednik dr. Culot se je ministru Vigorelliju zahvalil, tla je vlada prevzela vse stroške. KOVA CESTA DO OKOSTNICE Naši bralci vedo, kako se goriški nacionalistični krogi že dalj časa potegujejo, da bi se zgradila nova cesta iz Goriščeka čez Solkansko polje in preko Soče do okostnice na 0-slavju. Lepa cesta po ulici XX septembra tem krogom ne zadostuje več. Mnenja smo, da bi gradnja nove poti in zlasti še novega mostu čez Sočo stala ogromno in da je današnja zveza z zares veličastno okostnico še vedno dokaj dobra. Nacionalisti so se tik pred blagoslovitvijo dveh zastav, ki je bila predpreteklo nedeljo na oslavski kostnici, v listih ponovn0 zavzeli za ta načrt. Slovenci sicer visoko cenimo češčenje mrtvih, še posebej pa do vojnih žrtev, ki ga naši italijanski sodržavljani tako lepo geje. Vendar menimo, da se ne pregrešimo proti mrtvim, ako trdimo, da je treba predvsem zadovoljiti življenjske potre-he živih, h katerim spada zlasti zdrava pitnn voda. S to rešitvijo bodo tudi mrtvi najbolj počaščeni. Že nekaijkrat smo poudarili, da ima vprašanje briškega vodovoda prednost pred vsemi drugimi gradbenimi načrti v goriški deželi. Dokler se to ne zgodi, bo slovensko obmejno prebivalstvo opravičeno imelo občutek, da se njegove gospodarske in zdravstvene potrebe grobo zanemarjajo. ŠTEVERJAN Kmečka bolniška blagajna je po večkratnem brezuspešnem poskusu končno izvolila za tajnika g. Cirila Terpina. Razume se, da inora ta ustanova poslovati v slovenskem jeziku, da ne bodo imeli kmečki zavarovanci brezpotrebnili stroškov in sitnosti s prevajanjem dopisov. Upamo, da bodo poprave v občinski hiši, kjer so prej bili orožniki, kmalu končane in da se ves občinski urad čimprej tja preseli. Tako lahko dobi v šoli primerno stanovanje tudi šolski upravitelj in s tem bo izpolnjena davna želja števerjanskih staršev, ki pričakujejo, da bo tedaj omogočen živahnejši in ožji stik med šolo in domom. To je nujen pogoj za boljši uspeh v šoli kakor tudi v domači vzgoji. JAMLJE Bridka nesreča, ki je zadela našo domačinko 20-letno Zoro Radetič, je hudo jjre-tresla vso našo vas, posebno pa njene mlade prijateljice. Hvala Bogu, da je prišlo mlado dekle do zavesti; pravijo, da se je njeno stanje znatno zboljšalo. Bog daj, da bi dobra mladenka čimprej popolnoma okrevala. Bojimo se, da bo gradnja naše ljudske šole zopet zavlekla v nedogled. Da ne zaspijo tisti, ki imajo dolžnost skrbeti za kulturo tudi slovenskega ljudstva, bomo skrbeli dopisniki Novega lista. Županstvo pa prosimo, naj trajno dreza oblastva, da se požu-rijo, kajti zelo sta nam pri srcu sreča in napredek naših otrok. Zato jim želimo, da b: čimprej prišli do novega prijetnega šolskega doma. UMRL JE MOŽ! Vso Gorico je v soboto popoldne pretresla žalostna vest, da je v celjski bolnici naglo-ma umrl 59-letni goriški zdravnik dr. France Jakončič. Pokojnik je pred časom bil v Bologni, kjer ga je zdravil znani slovenski zdravnik za srčne bolezni dr. Postelj. Vrnil se je očitno zdravstveno okrepljen v Gorico. Da bi zdravje še bolj utrdil, je pred nekaj dnevi odpotoval v Rogaško Slatino. Tu se je pa njegovo stanje poslabšalo in zato so ga odpeljali v celjsko bolnico. Dobrega zdravnika smo vsi Goričani visoko spoštovali. Bil je priljubljen v vseh krogih ne glede na politično smer. Odlikovala ga je najlepša lastnost, ki krasi značaj zrelega moža, to je izredna dobrota. Reveže in zlasti dijake je zdravil vedno zastonj. Poudariti moramo pokojnikovo narodno zavest, ki jo je vneto gojil tudi v vsem javnem delovanju. Bil je odličen predavatelj in družabnik. Ob izgubi vrlega moža prosimo goriški Slovenci ljubega Boga, naj mu bogato poplača vse njegovo delo in požrtvovalnost zn naše ljudstvo, ki ga je zares iskreno ljubil. Sorodnikom, zlasti še gospe sestri, izražamo globoko sožalje. IZ DOBERDOBA Notranja komisija pomorskega oddelka tržiških ladjedelnic je preteklo soboto priobčila poročilo o važnem zborovanju, ki so se ga udeležili tudi ravnatelji podjetja. Ti so na zborovanju sporočili, da imajo trenutno ladjedelnice naročil za zgradnjo 11 ladij po 231 ton. Vodstvo podjetja se trudi, da dobi še druga naročila, o čemer pa ne more trenutno nič določnega poročati. V nekaj tednih bodo sprejeti na delo vsi začasno odpuščeni delavci, ki so svoj čas bi- li zaposleni pri delu ladij na doku. Odpuščeni delavci drugih kategorij pa bodo v polnem zaposleni v sredini drugega leta, ko se pričnejo dela na ladji tipa Esperije. To poročilo je gotovo razveseljivo za vse delavstvo. Za zaposleno, ker mu bogata gradbena naročila jamčijo večletno trajnejšo zaposlitev; odpuščeno pa, ker bodo mnogi delavci že v kratkem spet zaposleni, drugi pa najpozneje v juniju prihodnjega leta. Drugače pa si Kraševci želimo še vsaj nekaj toplih dni, da bi dobro dozorela tudi na-a črnina. Če bo naša prošnja uslišana, bo 'etošnja trgatev bogata in vesela kot redkokdaj prej. V Doberdobu bi tudi radi videli, da bi radnja poštnega poslopja hitreje napredo-ala ter bi tako čimprej dobili toliko zaže-eni poštni urad. DIJAKOM Avtobusno podjetje ATA obvešča dijake, da lahko dobijo od 30. septembra dalje vozno mesečno izkaznico v uradu na Korzu Italia št. 95 vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Dijaki naj prinesejo s seboj sliko za izkaznico. Za proge št. 1, 2, 6 stane izkaznica 700 lir, za loč-n:ško progo (št. 4), podgorsko (št. 7) in pevmsko (št. 8 ) 800 lir, za Sovodpje (št. 3) 900, za Gabri je pa 1300 lir. NAKUP SEMENSKE PŠENICE Tudi letos bo država podprla kmetovalce pri nakupu semenske pšenice. Za goriško deželo so določili prispevek za nakup 1000 stotov semena. Vsak prosilec ima pravico do 3500 lir prispevka pri nakupu ap*ga q. Prošnja se mora vložiti do 15. oktobra pri deželnem kmetijskem padzorništvu (ul. Duca D’Aosta). SLUŽBA ZA ŠOFERJE Županstvo raizglaša, da bo sprejelo v službo dva šoferja, ki ne smeta biti stara čez 40 let, razen v primerih, ki jih predpisuje zakon. Prosilci morajo imeti šoferski izpit II. in III. stopnje za prevažanje avtomobilov; morali bodo napraviti tudi praktični izpit. Prošnjo je treba vložit; do 5 .oktobra do 12. ure. Priložijo naj tudi vsa potrdila o prejšnjih službah. OPOZORILO Kokošerejce obveščamo, da lahko do 30. septembra zaprosijo pri goriškem kmetijskem nadzomi-štvu v ul. Duca D’Aosta državni prispevek za nakup piščancev in izbranih petelinov, hrane in zlasti tudi kletk za kokoši. Prispevek znaša od 30 do 60 odstotkov nakupne cene. Obrazec za prošnjo dobiš pri kmetijskem uradu. ZNANA URARNA IN ZLATARNA 91. Šuligoj G 0 H I C A - BI. Cnrilucci 19 (Goapoaha ulica) Eogata izbira švicarskih ur, moderno in lično izdelana zlatnina Cene zmerne - Popravila z jamstvom IZ ČEDADA, Končno jc padla odločitev, ki bo gotovo škodovala ugledu demokratske Italije v svetu. Preiskovalni sodnik je pretekli četrtek vložil pri porotnem sodišču v Vidmu obtožnico proti 50 beneškim Slovencem, ki so se v sklopu zavezniških armad borili proti fašizmu in nacizmu. S tem krši italijanska re publika 16. člen mirovne pogodbe, ki so j., v Parizu svečano in svobodno' podpisali tudi zastopniki Italije. Gre za pravo spako političnega procesa, ki so še vedno bili v največjo škodo držav in narodov, kadar so se z njimi borili proti narodnim manjšinam. Gospoda, ki je za ta proces odgovorna, se ni prav nič izučila iz preteklosti, niti iz daljnje niti bližnje, niti iz tuje, še najmanj pa iz svoje lastne narodne. Kako malo kaže razumevanja za svojega le v knjigah in na papirju slavljenega borca, Silvija Pellica! Daleč je od njegovega duha, ki ga je tako preprosto izrazil v svoji visoko moralni knjigi Le mie prigioni, o katerih pravi Balbo, da je pomenila za Avstrijo več kot izgubljena bitka. SAMA PROTISLOVJA Videmski proces je prejasen dokaz, kako padajo vsi raznarodovalci vedno in zopet v smešna in obenem tragična protislovja. Tako se je zgodilo n. pr. vseučiliškemu profesorju Diegu De Castru na zborovanju društva Dante Alighieri v Trstu. Mož je namreč v govoru kar tajil, da obstaja v Beneški Sloveniji kaka slovenska narodna manjšina. Za njimi stopica tudi senator Tessitori ter vsa njemu slična gospoda. Sedaj pa naenkrat ta proces! Obtoženi so se borili proti fašizmu, ki je bil zanje najhujši sovražnik. Pri lem so vračali milo za drago, kakor se pač dogaja vsaki oboroženi borbi. Da so se našle v Beneški Sloveniji stotine in stotine fantov ter mož, ki so se dvignili kot vihar proti fašistom in nacistom, je pač jasen dokaz, da ži- vi tu narod, ki terja svoje pravice v cerkvi ;n državi. Tajiti na eni strani obstoj slovenske narodne manjšine, na drugi strani pa u-prizarjati proti njej in njenim sinovom tako kričave politične procese, je naravnost do neba vpijoče protislovje. Tajiti Slovence v Beneški Sloveniji more samo norec, saj je vendar znano, da so imeli v svoji zgodovini lepo vrsto velikih učenjakov, pesnikov in škofov. In proti njeni duhovščini se dan za dnem zaganjajo valovi italijanskega šovinizma le zato, ker krčevito brani pravice slovenskega jezika v cerkvi. Nismo še izgubili upanja, da bodo državna oblastva končno spoznala, da ta pot ne more voditi do pravega miru med obema narodnostma. Mi smo napravili svojo krščansko dolžnost, da smo nekajkrat opozorili oblastva na gorostasnost tega procesa., na lijih pa je, da ga preprečijo ter tako odstranijo veliko škodo, ki grozi ne le narodnim manjšinam, ampak tudi državi. 2ABNICE Sneg, ki je pred 14 dnevi pobelil naše gore v višini nad 1500 m, je skopnel in nato smo imeli več dni izredno prijetnega vremena. Zadnja nedelja je bila kar nebeško lepa. Nič se ne čudimo, če je ta dan romalo toliko ljudi na Sv. Višarje, ki so ob takih prilikah zelo privlačne. Sedaj se pripravljamo na slovesno zaključitev letošnjega romanja, ki bo prihodnjo nedeljo. Potrebno je, da danes ponovno opozorimo oblastva, naj ne dovolijo gradnje vzpenjače do višarskega vrha. Bojimo se namreč, da bi svetišče s tem izgubilo svoj pravi duhovni pomen za vernike. Toda če že mora priti do te naprave, naj jo zgrade kvečjemu o., planine. Saj so naši predniki od vsepovsod, i7 Goriške, Tržaške, Istre, Furlanije, Kranjske in Avstrije radi peš prihajali na Sv. Vilarje. Pomenilo bi pa naravnost izzivati verno ljudstvo, ako bi se izdalo dovoljenje za gradnjo kakega razkošnega hotela za slasti željno gospodo. To bi bilo pravo skrunjenje našega svetišča. Zato se to ne sme nikdar zgoditi. UKVJ5 Ce smo že bili letos zaradi skrajno slabega vremena prikrajšani med poletjem, bo jesen, kakor kaže, mnogo boljša. Kar lepe dneve imamo in želeti bi bilo, da ostane .a-ko tja do vseh svetih, če ne do božiča. Saj stari ljudje menijo, da pojde tako do zimskih kvater, ker so bile jesenske tako lepe. Kljub pretirani letošnji moči, kaže, da bo krompir imel dobro letino. Sena in otave smo imeli kar dovolj, čeprav je bilo sušenje in spravljanje skoraj obupno. OVČJA VES Pretekle dneve so lovski čuvaji staknili kar tri divje lovce, ki so vsi iz bližnje Dunje. Dva sta nesla srno, eden pa srnjaka. I redrznost bo stala vsakega povprečno pol milijona lir. Pa tudi ob puške so prišli, ki so tudi vredne po 150 tisoč, meso so’pa sned-'i drugi. t/tfo hi že fift>rifififfl ti ttVoeiiiiio ? AKLET5 Še isti dan je začel urejevati zadnje posle. Pisal je Karloti, čeprav so mu napačno iz Miramara sporočili, kdo ve kdo in zakaj, da je žena že umrla. Takole je pisal: »Če si še živa, mi (je tvoje trpljenje prebridko in bo Bog odločil, da prideš kmalu za mano. Bodi blagoslovljena roka Gospodova, tudi če nas je tukaj bridko zadela. Zbogom, Kar-lota, zbogom. Tvoj nesrečni Maks.« Glejta, fanta, to niso več besede cesarskih visokosti, to je krik strtega moža pred smrtjo. Proti večeru istega dne je napisal oporoko in prosil osebnega zdravnika dr. Bašo, naj poskrbi, da se njegovo truplo brez vsakih časti prepelje v Evropo in naj tudi Karloto pokopljejo kraj njega, pa bodisi kjerkoli. K stražnemu častniku obrnjen, reče: »Izberite dobre strelce!« Ustrelitev je bila določena zanj, za generala Mejijo in Miramona na drugi dan zjutraj. Ponoči so se obsojenci spovedali in bili pri maši. Tri je že odbilo. Smrtne patrulje še ni. Ob enajstih zarožljajo zapahi in višji častnik vstopi ter naznani, da je obsodba odložena za tri dni. Za tri dni se je trpljenje podaljšalo. Velesile, med temi tudi Amerika, so se za- vzele za nesrečnike. Juarez okleva, nazadnje se pa odloči, da bo dal Evropi zgled, ter potrdi obsodbo. Cesar je teh nekaj ur porabil, da je pisal za slovo vsemu osebju v Miramar in prosil prefekta gradu, naj ne zapusti Kar-lote. Piše tudi zadnje pismo bratu Francu Jožefu, naj poskrbi za preostale njegove vojake, za nas. Nazadnje še Juarezu: »Gospod Usmrtitev Maksimilijana predsednik, naj bo moja kri zadnja, ki moči to deželo. Dajte ji miru in složnosti!« Zdaj je odmrl temu svetu. Lepa zarja se je razlila čez vse mesto 19. junija 1867. Jetniki so bili ponoči skupaj pri zadnji službi božji. Nato potegne cesar po- ročni prstan in ga z rožnim vencem vred iz-roči zdravniku, da ju kot poslednji pozdrav ponese materi, še enkrat objame oba obsojenca: »Gospodje, pojdimo, čez malo časa se bomo videli onkraj življenja!« Zdajci so po vsem svetu zazvonili zvonovi. Nam v ječah se je stisnilo srce, vedeli smo, da bije zadnja ura.« Spet je vitez obnemel kot ob prividu smrtnega dne. S hlipajočim glasom je kot sam zase pravil še zadnje: Po mestu je bilo zaprto vse, ko se je žalostni sprevod pomikal na Cerro de la Cam-pana, kjer je bil zadnji boj. Na vrhu so že stale čete v štirikotu. Ob zid so postavili vse tri. Zdajci je sonce oblilo hrib. »Kako lep dan,« je vzkliknil eesar, »vedno sem si želel v soncu umreti!« Nato je razdelil med strelce zadnje cekine s prošnjo, naj merijo v srce. Stopil je k zidu. Častnik je dvignil sabljo in jecljal besede odpuščanja. Strelci so, tresoč se, merili. Maks zakliče: »Odpuščam vsem! Moja kri naj pomaga Me-hiki. Živela svo . . ,« Streli zagrme in pretr-žejo zadnje besede. Cesar se zgrabi za srce, omahne, pade vznak . . .« Pripovedovalec vitez Pokorn je utihnil. Poi gledal je proti omaram, polnim lepo vezanih slovenskih klasikov. »Cesarjev ni več,« mu je v/žarela misel, »danes naj bodo pa klasiki vaši knezi in carji.« Enajsto je udarilo v šempetrskem zvoniku; ko smo si molče segli v roke. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Od 25. avgusta do 10. septembra je bil v Benetkah 16. mednarodni filmski festival. Za nagrado Zlatega leva je tekmovalo 34 filmov iz 19 držav. Prvo nagrado je prejel danski film Beseda. Ostale nagrade so dobili ruski film Škržat, ameriški Veliki nož, italijanski Prijateljice ter nizozemski Mišji gobec. Nagrado za najboljšo moško vlogo sta dobila Nemec Kurt Jurgems, ki nastopa kot glavni igralec v Vra-govem generalu, ter Anglež Kenneth More za njegovo igro y filmu Globoko isinje morje. Razsodišče je menilo, da nobena izmed nastopajočih igralk ni zaslužila nagrade za najboljšo žensko vlogo. BESEDA Beseda (Ordet) je veliko filmsko delo, ki ga Je režiral eden najslavnejših današnjih režiserjev Danec Carl Theodor Dreyer. Ta nam je do zdaj ustva-vril 13 dobrih filmov, med katerimi sta znana zlasti Ivana Arška in Dies irae. Vsebina Besede je povze ta po drami, ki jo je spisal Dreyerjev rojak pisatelj Kaj Munk. Obravnava spor, ki je nastal med dvema družinama zaradi različnega pojmovanja vere. Gospodar Bergenove kmetije sodi, da je misel na Boga vir tolažbe, ljubezni, odpuščanja in veselja. V tem duhu skuša vzgojiti svoje tri sinove. Toda zaman. Najstarejši sin Mikkel izgubi vero kljub najskrb-nejši vzgoji staršev; drugi sin Janez, ki je študiral bogoslovje, znori in se izdaja za Kristusa; najmlajši sin Anders se pa zaljubi v Ano, hčerko krojača Petra Skraedderja, čigar versko nazlranje je popolnoma drugačpo od Bergepovega. Zanj pomeni Bog strah, maščevanje in grozo. Toda kakor da ubogi Bergen nima že dovolj skrbi s svojimi tremi sinovi, se mu pripeti še četrta nesreča: nenadoma mu na porodu umrje snaha Inger, žena Mikkelova, ki se je z vsemi silami trudila, da bi družina ostala enotna. Zdaj je kupa trpljenja polna. Družina Bergen je uničena. Umobolnl Janez trdi, da se je vse to zgodilo zato, ker imajo njeni člani premalo zaupanja v Boga. Toda razen male Ingerinine hčerke ga nihče pe posluša. Edino mala nečakinja mu verjame, da bo obudil od smrti njeno mater. Janez izgine za nekaj časa, ker preživlja globoko duhovno krizo. In glej, ko se zdi, da je že vse izgubljeno, je Božja pomoč najbližja. Stari Peter se nenadoma pobota s svojim verskim nasprotnikom Bergenom ter dovoli hčerki, da vzame za moža njegovega sina. Se večji čudež se pripeti na dan Ingerininega pogreba. Ko so pogrebci na tem, da pokrijejo krsto, se nenadoma prikaže Janez, ki je medtem popolnoma ozdravel. Mala nečakinja ga prosi, naj izpolni obljubo in ji obudi mamo. Tedaj zakliče Janez, ves prežet od neizmernega zaupanja v Boga, umrli Inger, naj vstane. Ob splošnem preplahu in grozi se pokojnica dvigne ter objame svojega moža. Zgodil se je čudež. In to zaradi Janezove globoke vere in nedolžne prošnje male nečakinje. Vsebina filma odraža veliko misel, da človek ne zadostuje samemu sebi. ,Ce hoče zadovoljno živeti, mu je potrebna stalna Božja pomoč. To bo pa dosegel, če je čistega srca, kakor sta bila Janez in njegova mala nečakinja. Filmska vsebina prehaja iz resničnega v neresnično življenje, iz stvarnosti v abstraktnost. Ta dvojni značaj dela ni bil vsem gledalcem všeč. Večina se je zanj navdušila, nekateri so pa menili, dia Grafična razstava V prvi polovici septembra je bila v Mariboru grafična razstava, na kateri -so sodelovali švicarski, holandski, ameriški in jugoslovanski umetniki. Vsega skupaj je razstavljalo 69 mojstrov 90 del. Na’šte-vilneje so bili zastopani Švicarji. Njihova umetnost se nam je pokazala kot zbir različnih likovnih smernic. Zelo prijetno je učinkovala ameriška Skupina osmih grafikov, katerim se je nadvse povoljno pridružila jugoslovanska skupina 13 mojstrov, med katerimi je prednjačila znfina slovenska četvorica: Mihelič - Debenjak - Maleš - Sedej. Ponovno je bilo treba z zadovoljstvom ugotoviti, da so njihova dela učinkovala izredno poživljajoče in samoniklo. Skupno s Švicarji je razstavljal tudi naš goriiki rojak Zoran Mušič. Predstavil je dvoje italijanskih motivov, ki sta vseskozi poenostavljena in rahle barvitosti. V celoti je bila razstava oblikovno in idejno zelo razgibana. Med vsemi deli je prevladovala barvna grafika, zlasti litografija. Po vsebini so listi predstavljali najrazličnejše izrazne težnje, od stvarnih, naidstvarnih do najbolj abstraktnih. je nerazumljiv. Spet druge je motilo vzdušje, v katerem pride do čudeža. Po njihovem to ni dovolj prepričevalno, ker je preveč mehanično in premalo mistično. Toda kljub vsem morebitnim nedostatkom je Beseda res veliko umetniško delo. Poleg velike misli o božji pj-ičujočposti v nas nam čudovito lepo prikazuje najrazličnejše življenjske odnose med člani Bergenove družine. Tudi z igralske in tehnične plati je delo dovršeno. Vsi igralci brez izjeme igrajo odlično. Občudovanja vredni so zlasti fotografski pospetki nordijskih pokrajin. SKR2AT Na festivalu so bili prikazani trije sovjetski filmi: 1. K novim obalam, ki je izrazito komunistično propagandno delo brez kakršne koli umetniške vrednosti; 2. Boris Godunov, ki je filmski posnetek nesmrtne opere velikega ruskega skladatelja Musorg-skcga, prikazane žal s tendenčnimi težnjami, in 3. Škržat, ki je filmska obdelava znane novele ruskega pisatelja Čehova. Medtem ko prva dva filma, zlasti K novim obalam, nista vzbudila velikega zanimanja, je tretji žel vsesplošno priznanje. Z njim so Rusi pokazali, da so sposobni ustvariti veliko umetniško delo, če niso vezani na uradno propagando. Film je pripravil mladi ruski režiser Samsonov. .V njem je ustvaril popolno vzdušje dobe, v kateri se dejanje odigrava. In kakšna je vsebina filma? Kdo je škržat? Škržat je Olga Dymova, ki živi v brezdelju, razkošju ln ljubimka, medtem ko njen mož, slovit zdravnik, dan in noč dela, da bi jo osrečil. Mož dobro ve za vse njeno početje, kljub temu ji vse velikodušno odpušča. Olga ne zna ceniti moževe plemenitosti in požrtvovalnosti. Ima ga za slabiča ter nadaljuje lahkomiselno življenje. Sele ko se nenadoma znajde ob moževi smrtni postelji, spozna njegovo duhovno veličino, a je prekasno. Mož umre. Nobeno kesanje ga ne more več obuditi k življenju. Olga je za vedno izgubila neprecenljivo dobro. Minilo je poletje in škržatovo brezdelje. Nastala je trda in neizprosna zima. Režiserju Samsonovu je uspelo ustvariti iz filmske zgodbe, iz igre, glasbe, prizorišča ip opreme enotno umetniško celoto. Pri tem so mu pomagali odlični igralci kakor Ljudmila Zelikovskaja, Sergij Bondarčuk, Vladimir Drušnikov, glasbenik Nikolaj Kriukov, scepogjaf Gibisov ter izvrstna snemalca Monakhov in Dobronravov. Festivalsko občinstvo je delo nagradilo z večkratnim navdušenim ploskanjem med predstavo in po njej. Tudi filmski kritiki so se o njem izrekli zelo pohvalno. (Konec prihodnjič) Kulturne vest! V šolskem letu 1954/55 je bilo v Sloveniji 1595 šol. Od teh je 1105 osnovnih in 196 gimnazij; ostale so strokovne in umetniške šole za izobrazbo odraslih. V osnovne šole je hodilo 147.317 otrok, v gimnazije pa 60.611 dijakov in dijakinj. Od gimnazij je 162 nižjih in 34 v šjih. Po najpoveiših podatkih bi omenjene šole potrebovale še kakih 500 učiteljev, 134 profesorjev in 650 predmetnih učiteljev. Najbolj je čutiti pomanjkanje predavateljev iz matematike, kemije in fizike. * • • Sredi oktobra začne v Celju izhajati nov časopis za gojitev slovenskega jezika Naša beseda. List bo posvečal pozornost jezikovnim in književnim potrebam slovenščine ter jo bo usposabljal za sodobne in dnevne naloge. Od sedanjega glasila naših akademskih slavističnih krogov Slavistične revije se bo razlikoval v tem, da bo nekak praktični priročnik za uporabo jezika v vsakdanjem življenju, medtem ko je Slavistična revija znanstvenega značaja. Glavni urednik Naše besede bo dr. Jože Mahnič. • • • V novem dunajskem opernem gledališču bodo kot prvo predstavo uprizorili znano sodobno ameriško opero Svetnica iz predmestja, ki jo je zložil skladatelj Carlo Menotti. V glavni ženski vlogi bo nastopila znana črnska umetnica Marlan Anderson, članica Metropolitanske opere v New Yorku. Glavno tenorsko vlogo bo pel naš rojak Josip Gostič, član dunajske Opere. • * * Na berlinskem festivalu je v Verdijevi operi Othel-lo nastopil član berlinske Opere, hrvatski roiak Tomislav Neralič. V vlogi Jaga je dosegel odličen u-speh. Glasbeni kritiki so ga pohvalili kot pevca velikih odlik. * • • Hrvatski skladaltelj Jakov Gotovac, čigar opero Ero z onega sveta -smo gledali tudi v Trstu, je pred kratkim dokončal novo glasbeno delo Djerdan. Vsebina je povzeta po dramski obdelavi istoimenske novele hrvatskega književnika Dinka Simpnoviča; glasba je pa sestavljena na podlagi raznih motivov narodnih pesmi. Delo ni zahtevno, ker je za njegovo izvedbo potrebno poleg nekaj dramskih igralcev le pet pevcev solistov, manjši zbor, balet in mali komorni orkester. * * « Sestra znanega umrlega goriškega zdravnika dr. Morpurga, ki so ga Goričani poznali pod imenom »zdravnik revnih«, gospa Bahar-Juda, je napisala zanimivo knjigo v angleščini: Msr. Potsto and Mr. To Morrow and other stories (Gospa Potato ip gospod To Morrovv ter druge povesti). Knjiga pripoveduje o življenju v raznih vojnih taboriščih v Grčiji, Nemčiji in Indiji. Prometne nesreče in zdravje Skoraj vsak dan beremo v časopisih o številnih prometnih nesrečah, ki se dogajajo na naših oestah. Vzroki cestnih nezgod so navadno neprevidnost in pomanjkljiva izurjenost voznikov kakor tudi stanje naših cest, ki nikakor ne odgovarjajo več protre-bam današnjega prometa. Tem običajnim vzrokom se čestokrat pridružujejo še drugi, ki jih povprečni človek navadno ne opazi, a morejo še tako dobrega in previdnega šoferja zavesti v nesrečo. Eden izmed teh je prav gotovo pomanjkljivo zdravje voznika. Zdravniki trdijo, da bi danes, ko se je promet tako povečal, smele sesti za krmilo avtomobila predvsem pa motornega kolesa le popolnoma zdrave osebe. Ne zadostuje, da je voznik previden in da povsem obvlada svoj stroj! Biti mora predvsem pri dobrem zdravju, kajti tudi najmanjša telesna hiba povzroča, da ni človek gospodar samega sebe, kar pa je neobhodpo potrebno, da se izogneš prometnim nezgodam. Navadno se prometne nesreče, ki jih povzroča voznikovo slabo zdravje, ne dogode nenadoma. Pojavijo se nekateri znaki, ki nezgodo tako rekoč napovedujejo. Poglejmo jih! Do nedavnega je bila vožnja v veselje in ti je pomirjevala živce. Danes si ob krmilu ves zaskrbljen in, ko zapuščaš vozilo, se prav oddahneš, pa čeprav nisi utrujen. Na ovinkih se ti za trenutek zamegli pred očmi, čutiš rahlo omamljenost, ki iz- gine, brž ko se cesta zravna. Dogodi se včasih, da se tudi na ravni cesti nenadoma »zagledaš« v obcestne kampe ali te popade lahna omedlevica, oči pa žare. Vožpja je zate prava muka! Komaj uro sediš na motornem vozilu, pa te že napadejo bolečine v križu. Ko se ustaviš ip narediš nekaj korakov, ti začno odpovedovati noge. Nešteto je torej znakov, ki te svare, kdaj moraš biti previden in kdaj se ne smeš podati na dolgo pot. Ta opozorila veljajo za vse voznike, že prav posebno pa za osebe, ki bolehajo za določeno bolezen, čeprav morejo kljub temu druga dela neovirano o-pravljati. H krmilu naj predvsem ne »topijo ljudje, ki so živčno izčrpani, imajo močan krvni pritisk, bolehajo za sladkorno bolezen ali na ledvicah. Vse te osebe so lahko odlični šoferji, a nepričakovano poslabšanje njihovega zdravja bi jih moglo spraviti v veliko življenjsko nevarnost. Nočemo seveda s tem reči, naj taki ljudje opuste vožnjo z motornimi vozili! Dobro pa je, da se drže zdravnikovih nasvetov, da ne vozijo pa daljših poteh in da po možnosti imajo s seboj spremljevalca ki lahko vsak trenutek sede za krmilo. Zavedati se moramo, da je najbolje, če šofersko mesto zapustimo, brž ko se pojavijo znaki, o katerih smo zgoraj govorili. S tem bomo najlaže zavarovali sebe ip bližnjega GOSPODARSTVO VRTNAR V OKTOBRU Ta mesec še marsikaj sejemo in presajamo. Predvsem ne pozabi na česen. Ne boj se, da ga zima vzame. Če hočeš imeti res zadovoljiv pridelek, vsadi ga sedaj. Ne smeš pa saditi preplitvo. Najbolje je, da je stročje pokrito s 3 cm zemlje. Za 5 kv. metrov površine potrebuješ tri četrt kg strokov. Istočasno sadi afriško čebulo. Če ta mesec vseješ špinačo, boš imel nekaj zelenjadi že pred zimo, več pa konec zime. Sejati smeš seveda samo sorte, ki ne pozebejo. Primerne sorte so: orjaška viroflay, gaudry, matador in tudi nemška sorta »špika«. Nadalje lahko seješ še motovilec in tudi radič solatnik, katerega boš enkrat prežel še pred zi-rno. Če ga boš pozimi pokril z nekoliko zemlje, boš lahko vrtal prvovrstni radič-solastnik. ki je spomladi tako priljubljen. Solatico-be-rivko lahko seješ še vso prvo polovico oktobra. Istočasno lahko seješ še zimsko solato, katero boš konec meseca presadil in dobil konec zime in v zgodnji spomladi prvovrstno glavnato solato. V zavetne lege lahko še seješ mesečne redkvice (non plus ultra). Če prej nisi utegnil, lahko' seješ v prvi tretjini meseca tudi še zgodnji kapus ali vrzotine (ekspres, etampes, volovsko srce) in brunš-viško zelje. Poznejša setev da prešibke saje-nice, zato bi se do zime premalo razvile. Če si dovolj zgodaj vsejal zgodnje zelje in zimsko solato, boš imel ta mesec delo s presajanjem. Zimsko solato presadi na razdaljo 30 cm, zgodnje zelje ali vrzotine pa na 50 cm. Ta mesec moraš urediti jagodnjak. Če nisi vsejal jagod, odtrži sajenice od matičnih grmov. Na vsak kv. meter površine vsadi 4 rastlinice debeloplodnih ali 12 do 15 rastlinic drobnoplodnih sort. Pridelek boš bral od srede maja dalje. HIJACINTE IN TULIPANE sadimo, če le mogoče, v oktobru, najpozneje pa v novembru. Tulipane kakor tudi narcise, anemone in ranunkole sadimo v gredice, hijacinte pa predvsem v lonce. Najbolje je, da hijacinte sadiš v stare lonce, katere prej razkužiš z vrelo vodo in jih osušiš na soncu. V nove lonce sadi sploh vse cvetlice le po predhodnem temeljitem izpranju. Najbolje je, da nove cvetlične lonce postaviš v vedro ali drugo primerno posodo z navadno vodo in jih tu držiš 5 dni. Vodo zamenjaj vsak dan. Lahko pa držiš nove lonce 2 uri v vreli vodi, nakar jih iz-plakneš in posušiš na soncu. Nato jih šele rabi. Nikdar ne uporabljaj stare prsti iz cvetličnih loncev, temveč jo nadomesti z dobro preperela gozdno zemljo, z zemljo iz gnijočih drevesnih štorov ali s prvovrstnim kompostom, ki ga lahko sam pripraviš. Tako zemljo najprej premešaj z nekoliko umetnega gnojila, morda »perflor«. Nato premešaj zemljo z eno tretjino navadnega, a čistega peska ali mivke. Končno vsadi čebulice liijacint tako globoko, da komaj opaziš, ali je kaj vsajeno. Lonce s čebulicami hijacint zalij in nato jih postavi na temen prostor v kleti ali pa jih vloži v zaboj, kjer jih obsuješ in pokri- ješ z 10 do 15 cm debelo plastjo zemlje ali peska. V zaboju naj ostanejo lonci 6 tednov, nato jih vzamemo iz zaboja in držimo še 2 tedna v temi. Končno jih prenesemo v stanovanje. BOŠ SEJAL PŠENICO? Večina naših kmetov seje pšenico prepozno. Mnogi jo sejejo komaj v drugi polovici novembra, kar 'je na vsak način mnogo prepozno. Pšenico moramo najpozneje sejatji v drugi polovici oktobra in le nekatere sorte še v prvi polovici novembra. Če pa hočeš sejati pšenico, oskrbi si že sedaj potrebno seme, da ga boš imel pri roki in ga ne boš iskal po trgovinah, ko bi že moralo biti vsejano. Isto velja tudi za umetna gnojila. O teh pa pomni: če hočeš gnojiti tudi z apnenim dušikom (calciocia-namid, črni prah), ga raztrosi vsaj teden dni pred setvijo, da zgubi svojo jedkost in da ne bo ožgal mladih pšeničnih kali. Podrobna navodila o gojenju pšenice bomo dali prihodnjič. UŽIVAJTE GROZDJE! Še danes mi je hudo, ko se spomnim na mlada leta: breskve in smokve smo otroci uživali po mili volji, grozdja pa se nismo smeli dotakniti, češ da je za vino; vina pa smo smeli piti. Zobal sem sicer tudi grozdje, a sem ga moral ukrasti, pa čeprav na domačem. Ne ustvarjajte bridkih spominov svojim otrokom! V ortni pregled —j NOGOMET Pretekla nedelja je v nogometnem pogledu bila najvažnejša v letošnji sezoni. Dvojno srečanje Jugoslavija - Nemčija In Madžarska - Sovjetska zveza je bilo medsebojno obračunavanje štirih evropskih in tudi svetovnih velesil. Nas seveda v prvi vrsti zanima dvoboj Nemčija - Jugoslavija. V Beogradu sta nastopili A enajstorici, v Ljubljani pa druga moštva. Od zadnje vojne Nemci verjetno na nobenem področju niso bili tako poraženi kot v nedeljo v Ljubljani- Izgubili so tekmo proti drugemu jugoslovanskemu moštvu (ki je zametek bodoče državne reprezentance) z 0-8! Kdor se zanima za nogomet, je verjetno že bral opis te tekme; mi pa bomo kot najboljšo sliko podali izjavo trenerja nemškega moštva Crammerja, ki je rekel: »Od časa do časa je bilo, kot da se odrasli igrajo z otroki. Iz srca rad bi bil trener takega moštva, kot je jugoslovansko.« V Beogradu so nastopili svetovni prvaki Nemci s svojimi najboljšimi možmi. V tem beograjskem moštvu je bilo sedem igralcev, ki so v Švici osvojili najvišji naslov. A tudi tu so Nemci doživeli poraz, in sicer 3-1. Častni gol so gostje zabili šele zadnjo minuto pred koncem. Jugoslovani so zmagali v prvem delu igre, ko so prikazali trideset minut bleščeče kombinacijske igre, ki je v mnogočem spominjala na Turin. Poleg Vukasa je tokrat zapustil izreden vtis mladi Milutinovič, brez dvoma najboljši igralec mlade garde. Dajemo vam zdaj še imena enajstorice, ki je obvladala svetovne prvake: Bea-ra, Belin, Zekovič, Boškov, Horvat, Kristič II, Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič in Vidoševič Zadnji je sredi drugega polčasa zapustil igrišče; na njegovo mesto je stopil Ognjanov. S to zmago so Jugoslovani dokončno dokazali, kje jim je mesi o na evropski lestvici. Verjetno bo jugoslovanski nogomet v prihodnjih letih skupno z Ru- Grozdje je božji dar, najžlahtnejši sad, proizvod trtnega soka in toplih sončnih žarkov, zemlje in nebes. V njem je nakopičena sladkost, hrana in zdravilo za nežnega o-troka, pa tudi od dela in let utrujenega zemljana. Nikdar ni na deželi tako veselje kot ob dobri trgatvi: podnevi v vinogradu pojejo trgači, zvečer pred kletjo tudi nosači in stiskači. Kdo bo žalosten in bolan, ko pa je ljubi Bog tako bogato blagoslovil trud in znoj. Vsem žari veselje iz oči in z lic. Kako pa tudi ne, saj grozdje izčisti kri, jo razredči in odstrani predvsem kvarne soli in kisline; manjša krvni pritisk in s tem glavobol in še druge bolezni, zlasti živčne. Grozdje je poleg tega tudi hrana, zlasti zaradi obilnega sladkorja. Grozdni sladkor pa ni tak, kakršnega kupiš v trgovini, temveč je bolj enostaven in zato preide v kri, ne da bi se moral spreminjati v prebavilih. V krvi grozdni sladkor zgori, se spremeni v toploto, v silo, ki krepi naše mišice. Pomni pa to: grozdje za zobanje mora biti dobro dozorelo, sladko ali samo za spoznanje kisilato. Kislo grozdje je škodljivo celo zobnemu kamnu. Grozdje največ zaleže zjutraj na tešče, a tudi kot dopolnilo k jedi, in sicer po kosilu ali večerji. Otroku daj za malico in ju-žino kos kruha z grozdjem. Grozdnih lupin pa ne požiraj, ker so neprebavljive in so prebavilom samo v napot-je: izloči jih in, če le moreš, tudi pečke (pelke). V modi je tudi zdravljenje z grozdjem. Na tisoče ljudi obišče letno Meran v južnem Tirolu, da se zdravijo z grozdjem. Najboljše je žlahtno namizno grozdje, katerega vinogradniki vedno več gojijo, saj ga tudi z lahkoto prodajo. si gospodoval na evropskih igriščih. Po tem, kar so namreč v nedeljo .pokazali Madžari (pridajmo še njih slabo tekmo proti Švici) lahko sklepamo, da se bliža konec madžarske nogometne nadoblasti. rV Budimpešti so sicer .dosegli neodločen izid proti Rusom (1-1), a šele v zadnjih minutah iz enajstmetrovke. BOKS Rocky Marciano je premagal Archia Moora. Pri svojih 38 letih se je črnec dovolj dobro branil, vendar je v devetem krogu položil orožje. Glavna zanimivost tega dvoboja za svetovno prvenstvo težke kategorije, je bila veličastna besedna priprava obeh nasprotnikov. Bahala sta se na vsa usta in s tem res ustvarila tako zanimanje, da je njuno pretepanje bilo najbolje obiskana boksarska prireditev y zgodovini. Primeren je bil seveda tudi zaslužek obeh strank. Poraženi Moore je dobil 150 milijonov dir in s tem preskrbel za vse življenje svoje otroke. Zdaj se lahko umakne v pokoj. ATLETIKA IRuiski atleti so na dveh prireditvah v Celju in Zagrebu skušali zasenčiti svoje dosežene uspehe v Beogradu (tri svetovne rekorde), a jim to pri najboljši volji ni uspelo. V poskusu, da bi izboljšali svetovni rekord, je Kuc samo popravil sovjetski najboljši čas v teku na 3000 metrov (8:02.6); približal se je za 7 sekund najboljšemu Madžaru Iharošu. Edino Otkalenkova je presegla svoj beograjski u-speh in je še enkrat popravila ženski rekord na 800 metrov s časom 2:05, ki bi mpogim moškim tekmovalcem delal vso čast. PLAVANJE 17. t. m. je madžarska ženska reprezentanca po-stovila nov svetovni rekord v štafeti 4x100 s časom 4’57"8 v 50-metr®kem bazenu. Prejšnji rekord je bil 5’00’’l. Ob tej priliki je holandska plavalka Balken-emde dosegla najboljši čas na svetu v plavanju na 400 m prosto v istem bazenu. Tudi Angelo Romani se še ni ustavil ip je zrušil že tretji italijanski rekord v tem letu in sicer na 1500 m v času 19’02”8. Tako je sedaj Romani italijanski prvak na 100 m, 200 m in 1500 m. tm. ZA NASE NAJMLAJSE KAAAAAAAS+* v dcM&cur, luatf džuHpU št. 33 Ar/NA/V\A/VW\VWVW/VWWVVWvVYNftVWWVVVV^^ »A>AA^ ~>7------------ V 24 urah je Tarzan prehitel razdaljo, za katero so drugi raibili skoraj teden dpi. Nazadnje je dospel do velike skale, kjer je bil tajni vhodi v mesi o. Kakor mačka se je vzpel se drugič obrnite na prodajalca kmetijskih strojev, recimo na konzorcij. Taka grozdna stiskalnica, nova, slane danes 75 do 85.000 lir, grozdni mlin, kot jih imajo navadno naši vinogradniki, pa stane okoli 25.000 lir. Iz Gorice VOZNI RED AVTOBUSOV V OBMEJNEM PASU Dnevno vozijo 4 avtobusi 1. Gorica — Nova Gorica — Solkan: odhod iz Gorice ob delavnikih ob 6.30 in 18.30, ob praznikih ob 16. in 19.; povratek iz Solkana ob delavnikih ob 7. in 19.45; ob praznikih ob 17.35 in 22. uri. 2. Gorica — Šempeter — Vrtojba: odhod iz Gorice vsak dan ob 8. in 11.; povratek ob 8.30 in 11.30 iz Vrtojbe. 3. Gorica — Dobrovo — Medana: odhod vsak dan iz Gorice ob 6., 12.30 in 17.30, povratek iz Medane ob 7., 13.30 in 18.30. 4. Trbiž — Bovec — Tolmin — Gorica: odhod iz Trbiža vsak dan ob 6. uri, povratek iz Gorice ob 17. uri. Vozni red na progi Gorica — Opatje selo -— Komen še ni določen, kajti avtobusi ne bodo vozili, dokler ne bodo popravljene ceste, ki so doslej zaradi državne meje ostaze zaprte. Vsi odhodi iz avtobusne postaje podjetja Ribi v Ul. IX. avgusta. Sprejemajo se samo potniki, ki imajo pro-pustnico ali redni potni list. izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Pokazalo se je veliko, visoko čelo in zelene zlobne oči. ki so se uprle vanj z izrazom, ki ga nikoli ne pozabim. Bil je dr. Fu Manču! Nastopil je trenutek največje tišine — moreče tišine. Potem je vprašal Smith: »Kaj ste storili s profesorjem Mondom?« Dr. Fu Manču je pokazal svoje ravne, rumene zobe z edinstveno zlobnim smehom, ki sem ga tako dobro poznal. Kot zvezan jetnik je sedel prav tako hladnokrvno kot kak sodnik pri svoji mizi. Po resnici in pravici moram reči, da je bil Fu-Manču brez trohice bojazni. »Zelo nujni opravki ga zadržujejo na Kitajskem,« je odvrnil hladho in sikajoče. »Njegova dobro znana osebnost in samotarstvo sta mi tu prav dobro prišli.« Videl sem, da Smith še ni bil odločen, kaj naj počne; mirno je stal, se vlekel za uhelj in pogledoval zdaj Kitajca, zdaj spet začudene detektive. »Kaj naj storimo, sir?« ga je vprašal eden izmed njih. »Pustite naju z doktorjem Petriejem sama z jetnikom, dokler vas ne pokličem 1« Odšli so iz sobe. Uganil sem, kaj bo zdaj prišlo. »Ali morete ozdraviti Weymouthovo blaznost?« se je nenadoma zadrl Smith. »Ne morem vas rešiti pred rabljem, niti« — pesti so se mu krčevito stisnile — »niti ne bi hotel, če bi mogel; toda ... Fu Manču je uprl svoje sijoče oči vanj. »Ne recite ničesar več, Mr. Smith,« ga je pretrgal; »vi me ne razumete. Ne bom se prepiral o tem, toda kar sem nnredil iz prepričanja in kar sem storil iz potrebe, sta dve ločeni stvari — kakor dvoje oddaljenih morij. Vrlega nadzornika Weymoutha sem s strupeno iglo ranil v samoobrambi; obžalujem to okolnost prav tako močno ko vi. Spoštujem takega moža. Sicer pa obstoji sredstvo, ki učinkuje proti strupu igle.« »Imenujte ga,« je velel Smith. Fu-Manču se je iznova nasmehnil. »Bilo bi zaman,« je odgovoril. »Edinole jaz ga znam pripraviti. Moje skrivnosti bodo z menoj umrle. Napravil bom zdravega človeka iz nadzornika Weymoutha, toda le, ako ne bo nihče drugi v hiši ko on in jaz.« »Obkolili jo bomo s policijo,« mu je srdito segel Smith v besedo. »Kakor vam drago,« je rekel Fu-Manču. »Storite vse potrebno. V tisti ebenovinasti skrinjici na mizi so vse priprave, ki jib potrebujem za zdravljenje. Ukrenite vse potrebno, da ga obiščenii kjer in kadar vam je všeč .. .« »Ne zaupam vam čisto nič. To bo spet kaka ukana,« je nagi® dejal Smith. Dr. Fu-Manču se je počasi dvignil in vzravnal do cele svoje višine. Njegove vklenjene roke niso prav nič motile njegovega pošastnega dostojanstva. S tužno kretnjo jih je dvignil nad glavo in upiral svoj prebadajoči pogled v Naylanda Smitha. (Nadaljevanje v prihodnji številk*J