AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 25 ESLOVENIA LIBRE! BUENOS AIRE» 22. junija 1967 Kaho in za ha Ji gre DIPLOMATSKA VOJNA ZA BLIŽNJI VZHOD Dva in pol milijonski izraelski narod je dobil v enem tednu vojno s 60 milijoni Arabcev. David je potolkel Go-liata. Nihče na svetu si tega poraza Arabcev ni mogel predstavljati; prav tako me tako hitre in odločne izraelske zmage. Strokovnjaki ugotavljajo, da je imel Izrael nadmočno orožje nad arabskim, se pravi orožje zahodnjakov je bilo boljše od sovjetskega. Prav tako je imel Izrael izvrstno vohunsko služb i, medtem ko je arabska odn. sovjetska popolnoma odpovedala. Toda Izraelci so imeli še eno, česar je Arabcem manjkalo: borili so se za življerije ali smrt v dobesednem pomenu izbire. Tu tiči jedro njihove klasične zmage nad nasprotnikom. Mnogi majhni narodi so se ob izraelski zgodovinski zmagi nad Arabci zamislili v svoj položaj. Kaj vse je mogoče majhnemu narodu storiti? Posnemajo' lahko izraelsko trdovratnost, vztrajnost, pridnost, odločnost> trdno povezavo v skupnost, linijo do zastavljenih ciljev itd. Vse to more vsak majhen narod, v Izraelu posnemati iri aplicirati v svojih razmerah in okoliščinah- So pa še druge možnosti, ki jih Izrael vsak trenutek lahko izkoristi v -svojem boju za obstanek, katere drugim -narodom niso na razpolago. Judje so raztreseni po vsem svetu, to in onstran železne zavese. V vseh državah imajo vpliv na gospodarstvo, So lastniki velikih tiskovnih agencij, drugih propagandnih sredstev, kakor radija. filma Im velikih časopisnih in knjižnih založb, gospodujejo mnogim bančnim zavodom, newyorškemu Wall-«treetu in londonskim bankam, so lastniki delnic velikih petrolejskih in drugih družb itd. Z eno besedo: imajo v svojih rokah močan odstotek svetovnega kapitala in večino propagandnih or ganizaoij. V trenutkih, kakršne' je pred dobrim. tednom doživljal Izrael, je bil ves ta svetovni judovski aparat usmerjen, v njegov prid odn. proti njegovim sovražnikom. Tako bo tudi v bodoče. Poleg tega pa ima Izrael še eno lastnost ki je večina drugih majhnih narodov nima. Leži ,na za Zahod ih Vzhod strateško najvažnejšem delu sveta- Izrael je trdnjava Zahoda na Bližnjem vzhodu, področju, ki se ga je v zadnjih desetih letih skobo popolnoma polastil sovjetski Vzhod- Ima, dasi ne v vseh ozirih, podoben položaj v sklopu interesnih sfer Zahoda kakor ga ima Južni Po hitri in odločilni zmagi nad Arabci je izraelska vojska začela odpravljati'množice ujetih Egipčanov čez Sinajsko puščavo do Sueškega prekopa, kjer jih je s pomočjo osebja Mednarodnega rdečega križa odpuščala čez prekop na egipčansko področje. Prvi egipčanski ' ujetniki, ki so »e pretolkli do Sueškega prekopa< so bili z egipčanske strani sprejeti s krogi jami iz egipčanskih pušk. Poročajo, da je Nasser na ta način hotel preprečiti, da bi vrnivši se ujetniki širili novice o porazu egipčanske vojske. Kot eden najodločnejših arabskih vodij, ki je ostal v vojnem stanju z Izraelom navkljub pozivom Združenih narodov na premirje, je alžirski predsednik Boumedienne odletel na obisk v Moskvo; da bi tam poizvedel, zakaj so sovjeti odpovedali v svoji pomoči Ara-bdem. Tako med poletom v Moskvo, kakor po vrnitvi iz Kremlja, se je Boumedienne ustavil pri Titu v Beogradu in mu obakrat poročal o svojem poslanstvu. Kljub očividnemu Titovemu vazalstvu do Moskve ga naivni arabski svet smatra za neko tretjo, neopredeljeno silo in mu svoje probleme in načrte odkrito razlaga in sporoča. Iz Beograda potem ta poročila najdejo hitro pot do Moskve. Arabske države, ki so bile v vojni Medtem je v Izraelu obrambni minister in dvakratni vojaški junak grah Dayan izjavil, da : Izrael osvojenih področij ne bo prepustil Arabcem prej, dokler mu sosedje ne bodo zagotovili varnega ih nemotenega obstoja in razvoja. Prav talke da Izrael ne bo pristal na pogajanja za mir, v katera bi se vmešavala katera tretja sila. Izrael da se namerava pogajati -za mir in sklep-pati o miru na tem področju samo z Vsako arabsko državo posebej. V Kmvaitu so se medtem Sestali na dvodnevno konferenco zunanji ministri arabskih držav ter so razpravljali o sklicanju arabske vrhunske konference v juliju t. 1. Arabske države se sedaj trudijo, da bi se dogovorile o skupni in enotni politiki proti Izraelu- Tudi ZSSR se ni sprijaznila s porazom, ki ga je doživela in je znova začela dovažati velike količine vseh vrst orožja in letal Egiptu in Siriji. Na izrednem zasedanju Glavne skupščine ZN, ki se je začela v ponedeljek, 19. t. m. v New Yorku> je prvi govoril sovjetski diktator Kosygin. V 50 minut I Z T E ONA TEDEN V bolivijskih rudnikih, kositra, Ca- i« ostalih prevoznih sredstvih za de-tavi, Llallagua, San José in Iluanani liciooihf.ianaapna -“udcij komunistično usmerjeni rudarji sabo-| monstracije proti vladi. Zlasti v prestol-tirajo delo. Hočejo doseči da bi se iž- «ici Bogotá in v mestu Barranquilla. kop rude tako zmanjšal, da bi postali Med pouličnimi izgredi je bilo med de-proizvodnji stroški večji, kakor pa dû- monstranti in stražniki veliko ranjenih, hodek od prodanega kositra, ki je glav- Zaradi nemirov so prekinili predavano bogastvo Bolivije. Komunisti raču- nja na univerzi v Bogotá, univerzo je najo, da bi vlada v tem slučaju rudnike zaprla_ s tem bi ise bresposelnost povečala in to bi šlo komunistom v račun. Predsednik Bolivije grab Barrientos si prizadeva, da bi pridobil za sodelovanje v vladi Bolivijansko socialistično falango. Brazilsko letalsko posadko na letališču Cochimbona področju amazonskih pragozdov je napadla večja skupina indijancev plemena Mentrononty. Na pomoč jim je prišlo več letal, eno se je pa nad amazonskimi pragozdi ponesrečilo. Pri tem je izgubilo življenje 20 ljudi. V Washingtonu se je v ponedeljek začela raztprava o venezuelski pritožbi proti Kubi zaradi pošiljanja orožja venezuelskim gverilcem. Za preučitev pritožbe in priloženega dokaznega gra- trajajočem govoru je napadel najprej i diva je bila določena posebna komisija, ZDA zaradi vojne v Vietnamu, nato ki je pa ni bilo mogoče hitro sestaviti, Zahodno Nemčijo zaradi njenih naporov ker so zastopniki nekaterih južnoame- za združenje obeh Nemčij, končno pa Izrael zaradi njegovega napada na A- z Izraelom so se v svoji nemoči hotele rabee. Amerikancem je naprtil napa- maščevati nad usodo tako, da so prepovedale ves izvoz svojega petroleja v ZDA, Anglijo, Zahodno Nemčijo in Nizozemsko. Te države da so bile ti-ste< ki so pomagale Izraelu, da je dobil vojno. Kljub svemu pa je n. pr. Sa-udijeva Arabija obdržala ameriško ose- stvom v osvojenihkrajih nacistične zlo-bje na svojih petrolejskih vrelcih, prav j .čine 'požigov dopbrtacij, streljanj itd tako Nasser na egipčanskih. ¡Na koncu govora je zahteval, da naj dalnost na Kuhi, V Kongu, v Dominikanski republiki in v Vietnamu. Za za- hodnonemške državnike je dejal da imajo ,,komar jevsie možgane“, za Izrael pa je trdil, da izvršujejo nad arabskimi ui'etnik': in arabskim pdebival- r iški h držav iz različnih vzrokov odklonili imenovanje vanjo. Med drugim pa zasedla vojska. V ZDA so 14. t- m- poslali v vsemir-je vesoljsko ladjo Mariner V. Je na štirimesečni poti proti planetu Venera. Dva dni prej so isto storili tudi sovjeti. Anglija žeflfi biti polnopravna članica Skupnega evropskega trga, ne pa tej evropski skupnosti samo priključena država. Talko je poudarilo brit. zunanje ministrstvo. Zahodnonemški! kancler dr. Kiesin-ger je odgovoril na pismo predsednika vzhodninemške kom. vlade Willija Sto-pha o neposrednih razmerah obh Nemčij, o najvažnejših nemških upraša-njih. To Kiesingerjevo pismo pa nikakor ne pomeni priznanja vzhodnonemške kom. države, ampak je bilo napisano zgolj z namenom, da bi se olajša! položaj Nemcev v Vzhodni Nemčiji pod komunističnim nasiljem in da bi se tudi ® te strani pospeševala združitev obeh Nemčij. Komunistična Kitajska je 17. t. m. razstrelila svojo prvo vodikova o foom- tudi argentinski. Kot vzrok je navajal, bo. Pred tem je preizkusila že šest da je venezuelska vlada ob nastopu sed. argentinske vlade prekinila diplomatske zveze z Argentino. Komunisti v Kolumbiji so izrabili povišanje prevoznih tarif na omnibusih svojih navadnih atomskih bomb. Norveška vlada je sklenila zaprositi za sprejem Norveške v Skupni evropski trg- Sklep vlade mora odobriti samo še parlament. Komunisti v „odprtem političnem prostoru“ Visoka .šola za 'politične vede v Lju- Nekatere države, med njimi Libija,' Glavna skuppčina .1) obsedi Izrael kot j bljani, je čisto, partijski-šolski zavod za so ukazale' Amerikancem in Angležem, naj odidejo z vojaških oporišč ki so jih doslej imeli na^ n jLhovhh ozemljih. Prav tako je Egipt zaprl SueskFpFekop' vojno odškodnino za ameriške in angleške ladje- Izrael-j rabskim državam, škim ladjam .pa je Sueški ¡prekop zaprti že dolga leta. napadalca, 2) naj mu ukaže, umik vo-'vzgajanje sekretarjev za osnovne ik.o-jmikih r V.-lkov m, stare meje in 3) da munistjčne organizacije :n občinske ko-zahteva od ?z' 'a Jev da naj piača .uirifije Na njej jc.pr':;^_.lušatclj;t ki l".a; ■vsem' prizadetim a- oido V bodočnosti nosMC? partijske oe ganizacije v .podeželju, govoril 24. maja F. Popit, tsekr. Izvršne ea odbora Cen-Ameriški. predhodnik Johnson je še tralnega odbora 'Zveze kom. Slove- Moskva je po arabskem porazu na pred Kosyginovim govorom v Glavni nije “o dosedanjih izkušnjah, rezul- akcija se opira na etatistično birokratske s!le, k; pa pri nas še vedno žive.“ Spričo nevarnosti, ki ruši komunistični sistem doma je kom. funcionar Irance Popit mlade kbníuá!stt¿Ae'~‘ propagandiste vzpodbujal: “če je ZK idejno-politična sila samoupravljanja, je,moč razvijati Samoupravljanje le tako, da se upremo vsem tem pritiskom in sistem samoupravljanja utrdimo. To bojišču, ki je bil obenem tudi njen po-j skupščini govoril v Washingtomi sku- tatih, razpotjih in odprtih vprašanjih pa terja od vseh naprednih sil pri nas Vietnam na Daljnem vzhodu .alt Panama j dbločii pravilnika ZN. proti katerim-je s. prekopom v "Gentralpi '’Ameriki. Leži j leta 1950. ko šo jih ZN izglasovali “vsled na življenSki liniji'' svobadtiejga 'Iverift, korejske Vojne, nastopila in jih 'oztik-•ki teče. : od Panamie čez Atlantik mimo j ’$¡1». %a!1:f^rptiugta.%e“," Sedaj "'2'fflife^š Gibraltarja skozi Sueški' prekop dalje ižredifč žbkedanje GlaVne skupščine ZN1, proti Indiji in od tam mimo Singapnrjn ]«>)• je tipala, da bo tam megla zbrati raz, prenesla bitko na diplomatsko po-1 pl.ni ameriških profesorjev, o proble-dročje v Varnostni svet ZN. V tej sefe:j mih Bližnjega vzhoda ter je zato že iz olji ZN' je zahtevala obsodbo Izraela' tega njegovega govora razvidno stalile ot napadalca, takojšen in brezpogojen j Sl;e, .ki ga nameravajo ZDA zavzeti do urnik izraelskih vojačkih oddelkov na i krize- • JohhsonAje* poudarjal, da bodo meje izpred vojne. Glasovame o terii| morale o- miru sklepati v prvi vrsti predlogu rti izpadlo v prid Moskvi. ' ; prizadet« države, pe nravi Izrael in A-- Zato- jhbMoskva na podlagi posebnih’J-absi- sami,','da pa' bo v ibodsče imorala biti' -kagptovijeiia š .dfšSvna :.'b'ed'otaklji-,v.6sf držav 'ha*-TTEfnjem,¡vzhoda ' in :svo-b®'dfia:vpiOvba-1 šfefei ¿Svteiki t:reko > in Zveze komumstrtv“. j ustrezno organiziranost in aktivnost.” V uvodu svojega predavanja je ute- v na;daTjevanjll sVojih napatkov ud* meljeval nujnost in potrebo preosnove dhr) kom. funkcionarjem se je prito- -nrti^ske organizacije, povedal v tetk' ževa!, da pb lTgofcyitvah glanov Cen- do Japonske in čez Tihi ;’ ocean " sp»t;,uto Panama- S postojanko y Izraelu ima Zahod zagotovljeno kontrolo nad:/Sueškim prekopom Odn- zvezo . z • IndijsMiJii '■Oceanom. ji?- .e?--' !i; -Razen tega je Izrael predstraža za najbogatejša petrolejska ležišča na svetu, ki se raztezajo pod peščenimi tlemi j arabskih držav. Zahod ima tam naložene ogromne količine 'kapitala, Arabci pa ■ imajo svoje življenje navezano na petrolej. Vsega njihovega petroleja tudi Moskva noče, ker ga ne more sprejeti vsled svoje lastne velike produkcije. Obstoj Izraela je zato odvisen pa tudi zavarovan odi velikih sil. Vsega, kar bi hotel, kljub Svoji odločnosti ne more storiti, prav zaradi svoje navezanosti na velike sile, zlasti na ZDA. ZDA imajo poleg Izraela na skrbi tudi svoje delnice na petrolejskih področjih v arabskih državah. Kakor je bil Izrael priklican v življenje vsled sklepov, storjenih v ZDA, tako bi mogel prenehati obstojati, če bi od tam izgubil podporo. Ta mu je zagotovljena zaradi sovjetskega poseganja na Bližnji vzhod. Izrael je dobil vojno. Mir bodo zanj, odn- zase, delale velesilet predvsem ZDA in ZSSR. Zahod in Vzhod imata svoje interese vezane na področje Bližnjega vzhoda* Ideološki značaj boja med Vzhodom in Zahodom, ki se bije danes na svetu, je na Bližnjem Vzhodu v sedanjih razmerah potisnjen v ozadje Boj za narodno neokrnjenost bodisi večino glasov za ;bbsodbo Izraeik. :Va-•žmiit jfrnblčma Bližnjega- vzhoda jo Mdakvk^pbtidarila s tem, da je prevzel vodstvo išiivjetske delegacije ha to'izré-‘drio’’zà/éd^ftjè &Ñ 'sam predsednik 'sovjetske vlade Kosygin. -po- ;-A'h'aBšk:«tt:' Zalivu..;.. Za „-n opli-no. 4,1 heuiejeho.'. &tahje,7ln'rf' .BTižiijeni 'Vzhodu sta pa- krivi i obe strani ‘’'Izrael in Arabci. Glede Vietnam n s d ZDA že , štorije y«s-®- **a bi d® miru prišlo, toda. kothunistične strani tnisp dobilo pozitivnega odgovora, 'Nikakor pa ZDA .nimajo namena prepustiti Južnega Vietnama komunistični usodi- Iz življenja In dogajanja v Argentini Dan narodne zastave V torek, 20. junija je bil v Argentini državni praznik. Je bil to dan, ki je vsako leto posvečen narodni zastavi. Slavnosti so bile po vsej državi; združene so bile z zaprisego vojaških novincev. Največje pa so bile v mestu Ro- upokojile z 54 leti- Za pridobitev starostne pokojnine mora imeti vsaj 15 let slii-be rdi krt-rib i’h mora biti 5 let v službeni dobi od 8 let pred za-iprositvijo za pokojnino. Predsednik države grah Juan Carlos Ongania je bil s Spremstvom v pe- . , . i tek, 16. t. m. v pomorski bazi v Puer- sario ob mogočnem spomeniku narodni ^ Be]grailo ^ na morju najprej zastavi. avnos im "|e, . pr!SOa vova prisostvoval pomorskim vajam, nato pa tudi predsednik republike general £ nnmnvske baze Juan Carlos Ongania z ministri svoje vlade. Po tej slavnosti je predsednik republike ostal na obisku dva dni v provinci Santa Fe. je imel s poveljstvom pomorske baze ter z višjimi mornariškimi častniki zaupne razgovore. Predsednik države gral. Ongania je z zak-onom d«!«čil nosp-bno komisijo za rešitev spornih vprašanj glede razmejitve med posameznimi provincami. V mestu Belgrano, na Eze:zi, je bi-nov zakon o pokojninah. Med drugim: la v nedeljo, 18. t. m. slavnost ob pri-določa, da bodo pokojninske blagajne ključitvi tega mesta občini Matanza v izplačevale redne p-kojnine, invalidnine San Justu. S priključitvijo mesta Bel-ter starostne pokojnine. | prano pb,č’ni v San Justo -se je površi- Za pridobitev redne pokojnine je na te občine povečala za 35 km2, na potrebnih 30 let službe ter starost 60 katerem stoji 5-067 hiš. let za moške in 55 let za ženske. Mo-j Predstavniki baltskih narodnostnih Zakon o pokojninah Vlada jé v petek, 16. t- m. objavila šnenb položaju V sedaj kom. zveza tsr c..,!boi.a ‘ ka' izacije združenih narodov. Tako grobo P» sedanja grška vlada. Saj ze pol ški, .ki .so ali bodo to leto dopolnili 53; skupin — Letonci, Estonci ih Lifvanei, let se bodo lahko upokojili z 59 leti, ti-! so imeli v nedeljo. 18. t. m. spominsko' osnovnih p”avic .grg^ega naro-! n h 2;2 lpt ”Srobo duše njegove osnov, arabskih narodov ali Izraela, je več ali' gti pa> s0 au bodo dopolnili 54 let j slavnost pred piramido republike na, da zahteva odločno obsodbo vseh demo-1 ne Pravice“, ko „zatirajo svobodo go- « irtfrt « a. rtnrtMrto' a ii.0011 w «»a: ' 'vora, tiska in političnega združevanja“ svoje politične nasprotnike pa se kar manj le pretveza, s katero vzhod in za- | pa z 58 leti. Ženske, ki imajo to leto Majskem treu v Buenos Airesu v spo. hod branita vsak svoje interese na 1*1» j izpolnjene vse pogoje za pokojnino ter min 27-letnice, odkar so te države in področju- so stare 49 ali'več let, se bodo lahko njihove narode podjarmili ruski sovjeti kratičnih in naprednih sil sveta,“ Mnenja smo, da bi bilo bolj prav in naprej preganjajo ter zapirajo. Ne moreš ga vzeti 1 /'v s seboj Pred leti smo gledali, film, „You cajjt’t take it with you“ —, Ne morete •ga^yzeti s seboj- Denarja-namreč. Film j A Imel velikanski -uspeh. Hotel nam je povedati približne tole: Kar v življenju velja, je ljubezen, je medsebojno razumevanje- Denar ni vse, ¡narobe, denar ni nič. 'Danes se zdi -to utopija kajti nikoli še denar ni imel tolike veljave, kot jo ima danes. Neki milijonar, ki mu je pretil polom, je dejal: „Če -bi izgubil kar imam, bi se ubil. Ubpštvo bi -bilo jame smrt-“ Seveda se potem, ko je res doživel polom, ni ustrelil in tudi njegovo uboštvo je precej različno od uboštva berača- Za inSdustrijalca pomeni uboštvo izguba ugodnosti, jahte, motenega čolna, zvez v visokih krogih. A zaradi teh izgub se čuti bolj ubogega kot ‘berač, ki mora iprespati noč na klopi v parku. Ne mislimo zdaj trditi, da denar nima svoje vrednosti. Jasno je tu-d:i, da ne govorimo -o denarju, tki je pravično, plačilo za 'naše delo in nam zagotovi tisto, kar nam je za življenje -neobhodno potrebno in morda še kaj več. Govorimo' o denarju kot cilju, kateremu' človek vse drugo podredi. Treba si je priti najasno v koliki meri je denar za naš važčtr.' in ,če si znamo postaviti razumske meje v stremljenju po nje-goveni jMdobivanju. Skfbtka, -moramo si' priti nejasno, Ali 'irhU denar nad nami bbiašj; Bdi "mi nad njim, da hi morda'od denarja 'odvisna naš-a ršreča. Danes : brev&t tfuje mentalitetaljudi' kT; sif'na '.hitro bbogateli: denar je 'postalo sredstvo, s katerim si 'kupim avlo, krzneni '.plašč* «Ikratka, zunanje znalce bogastva, ki pripomorejo, da nas im-a Svet za bogate Ra" še razumemo: problem ni v tem, kaj si -kdo za denar kupi, ali ga spravlja v nogavico, ali nalaga v zavarovalnice- kot Amerikanci, ali ga meče skoki okno. Problem je v nas samih, v našem odnosu do denarja. Imeti moramo 'do njega uravnovešen odnos, ki ne spravlja v nevarnost -naše osebnosti. Denar je hudič, pravijo. V začetku se niti ne zavedaš svojega podložništva. Začne se čisto neopazno. Denar se množi, okus in navade se spremene, potrebe rastejo. Stvari, ki so bile pred ne* kaj leti odveč, so zdaj neobhodno potrebne, in tako pridemo do besedi, da je bolje umreti -kot živeti brez ugodja, to ee pravi, brez stvari, ki so v bistvu nepotrebne, a so simbol moči in ugleda. (Človek se ne -bi smel pustiti prodati za skledo leče. Smisel življenja je v borbi, ne v zmagi. Iskati moramo v •ebi, kdo smo in kaj hočemo, čemu smo na svetu. Denar nam v tem ne more pomagati, nasprotno, denar človeka od -teh ciljev oddaljuje, ga kvari. Vprašajmo bogate ljudi, če so srečni. Mnogi vam bodo -odgovorili, da ne. Irj vendar imajo vse. Da, vse imajo, kar se da prijeti, okusiti, a so tako p-rečesto brez osebnosti, človek mora trpeti im ti ljudje tudi trpe. če ni dejanskega vzroka za trpljenje, si začno domišljati lažno osebnost, (ki jim sčasoma nadomesti njihovo lastno osebnost. Sreča bogatinov je kakor varljivi občutek nekoga, ki s temne ceste gleda razsvetljeno sobo ter ta sijaj zamenja za srečo. Gledamo eleganco, težko pohištvo in dragocene preproge ter si rečemo: „Kako so ti ljudje srečni!" Ne zavedamo se, da bi tudi ti ljudje morali iskati smisel življenja v sebi, pa so se izgubili in iščejo v edino smer, ki jim je na razpolago, v -smer, ki j,im jo kaže denar: pobeg iz dolgočasja in presitosti in hrepenenje po oblasti. Vsako leto, ki je predi nami, je o,dprta knjiga z novo stranjo- Zavedati se moramo, da je v veliki meri odvisno od. nas samih, kaj bo napisano, kako ■borno sprejeli, tkar nam bo življenje prineslo. Redki, trenutki isreče, ki jih bomo. doživeli, ne bodo odvisni od denarja,. ampak se bodo rodili iz naših notranjih zmag, iz, nasmeha ljubljenega človeka, iz dobre, -pravične besede, ki nam jo bo nekdo spregovoril o pravem času, iz besede tolažbe, ki nam, jo bo nekdo iz srca spregovoril. " -M. J., Mladika, Trst. argentinske oblasti in narod izrekajo ZAHVALO JANEZU HLADNIKE Prevoz Hladnikovih posmrtnih ostankov v grobnico v cerkev Sv. Jožefa v Lanuslu Msgr. Janez Hladnik A* J~-r 20. junija t. 1. počiva v cerkvi sv. Jožefa Pompejskega, ki jo je sam zgradil pred leti v tem kraju. Pogrebne 'slovesnosti so pričale, da Tanez Hladnik živi tudi mrtev med tem ljudstvom. Ljudje ga nis-o pozabili in so se v velikem številu udeležili pogrebnih slavnosti dopoldne in popoldne. Prevoz krste s pokopališča v cerkev Krsto s posmrtnimi ostanki msgra. Janeza Hladnika je v pokopališki kapeli v Lomas -de 'Zamora sprejel Hladnikov naslednik pri sv. Jožefu g. župnik Tone Škulj. S pokopališča se je razvil pogrebni sprevod, v katerem »o svojega prvega župnika spremljali člani komisije za prevoz Hladnikovega trupla v farno verkev, argentinski in slovenski verniki v avtomobilih. Formiranje pravega pogrebnega spre- do večernih ur. V tem času so ga neprestano prihajali ljudje kropit in molit za pokoj njegove duše. Vrstile so se tudi maše 'duhovnikov, ki -oskrbujejo dušno pastirstvo v oddaljenih področjih fare sv. Jožefa. Tako je imel ob pol štirih mašo biv. župnik Naše Fatimske Gospe, g. Janez Malenštek, z ljudmi iz te fare; sledila je maša s skupino ljudi iz Villa Fiorito. kjer stoji kapela Sv. Križa. Imel jo je Emilio Menetrir, sed. oskrbnik te kapele. Mašo z ljudmi iz Villa Elvira je imel kaplan g- Mirko Grbec. Škof msgr. Shell postavlja Hladnika za vzor ljudem Petdeset let začenja minevati odkar so se sprožili prvi zgodovinsko težki dogodki in odprli jez neustavljivemu veletoku osvobodilnega gjjanja sredi prve svetovne vojne, ki je povzročilo ogromni preobrat dobro leto. kasneje in slivenskemu narodu prineslo svobodo. Začelo se je z majsko deklaracijo 1- 1917, se je razvijalo, rastlo in zorelo v slovesni oklic svobodne Slovenije 29. oktobra 1918, nato pa se zapletalo in razpletalo v dolgotrajni borbi za vsebino in obliko pridobljene svobode. Boj ni' končan tem -manj, ker je nared med tem spet izgubil svobodo, sicer izgubil na drugalSen način, vendar ini svoboden. Pred petdesetimi leti začeti boj bo do-bojevan šele, ko si bo narod priboril popolno, suvereno neodvisnost v lastni državnosti in v pravem pomenu besede -postal, kar v mednarodnem pojmovanju pomeni izraz: nation. (D. Ludvik Puš, Svoboda v polmraku, str. 22) Ni politika, pa vendarle ie Nadaljevanje i-n konec članka I- A. v clevelandski Sloveniji z dne 29. maja t- 1. v pojasnilo nekaterim trditvam ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika v novoletnem govoru. Beseda o dialogu Govor pravi, dla je minula doba, ko je “Cerkev krotila svoje nasprotnike s pomočjo svetne sile in' se zoper nje Slovesna pogrebna maša je bila na 'povedana za -šesto uro. Pred tem je., borila s polemiko in kohtroverzami. Na-prišlo v cerkev zastopstvo Slovenske! sprotno, nastopila je doba dialoga, ko si vasi s slovensko zastavo. Bili so člani j Cerkev želi razgovora z vsemi ljudmi, odbora Društva Slovenska vas; otroci^ ki so dobre volje." Cerkvena politika je voda ie hiln M a ^ o'1 «' i v slbv‘ narodnih nošah prav ta-, torej dobila novo podlago-, ki je zasi- voda je bilo na krmscu Avde. San Mar- ko dekle in fant, -ki je nosil slov. za- drana v, magični besedi dialog V na- stavo.^ Prišli so tudi gasilci š -svojim ‘ čelu temu ne bi mogel nihče ugovarja-povel'jnikom_ glavni policijski direktor ti, v .praksi je pa stvar drugačna, ter lanuški župan -polkovnik A. CifuUi 'š šefi vseh. oddelkov in odsekov na občini: - ■ Pogrebno mašo je imel' .škof iz Tomas de Zamora msgt. Aleksander Shell ob asistenci župnikov gg.'Toneta Škulja iz fare sv. Jožefa in vikarja Janeza Pet- tin in ul. Viamonte. Tu je krsto is posmrtnimi ostanki; msgra. Janeza Hladnika pričakovalo, nad 2.Ó00 ljudi. Bili so vsi' učenci farne šole Fatimske Marije, ter srednješolskega sestrskega zk-vbfbi' sv.' Fran-iška Asiškega/ zastopava - ostalih sol v tem -delu’ Lanusa', -otroci slovenske šole v Slovenski Vasi S 'svbjiffišucnitrii nioČiml, ■odborniki Društva' Slovenska Vaš tbr slovenskih mladinskih organizacij. Slovensko zastop-štVo 'iz Slovenske vasi je bilo' s Slovenjo zastavo. Bili pa so tudi Slovenci iz drugih slovenskih ‘ náseij na področju Vel. Bs. Airesa ter zastopniki iruštev in organizacij «orghnfzifane demokratske ' skupnois-ti v Argentini. Skratka: številna slovenska izseljenska družina. Krsto s Hladnikovim truplom, položeno na avtomobil lanuških gasilcev, So pokrili z argentinsko in papeško zastavo, nato jo je pa spremljala na 12 kvader dolgi poti do farne cerkve častna četa gasilcev. Poleg njih so stopali tudi najmlajši učenci farne šole v angelskih ter viteškd oblačilih. Ijju-dje v sprevodu so molili rožni venec in prepevali cerkvene pesmi. Med 'šolskimi sestrami, ki so bile v sprevodu, je ■bila tudi njihova -proyincialka, & s-Suzana Miheau iz Rosaría odr Sa-n Lorenza. Hladnik znova v svoji cerkvi ka CM iz Slov.enske vasi ‘Po evangeliju, je' Janezu Hladniku govoril v Zadnje slovo škof msgrl -Shell Omenjal, je: Hladhikovo vsestransko , delavnost v fari in naglašal, da je sedaj znova med njimi. Ne šjcer’živ, toda med njimi živi is številnimi 'dOlj, ki jih je opravil v tem kraju. Vernikom, naj bo vzor .in naj ga ¡posnemajo. Zatem je omenjal zlasti Hladnikovo prizadevanje, , -da bi Kristiis dobil primerno svetišče. Postavil mu je cerkev in zvonik dvignil tako vijoko, da je viden daleč naokoli, da ljudi opozarja, da je to božja hiša. Zatem Hladnikovo brezmejno ljubezen do potrebnih in revnih in to ne samo v duhovnem, ampak tudi v materialnem pogledu. Lajšal je ljudem težave kjer je mogel in kolikor je mogel. Omenja Hladnikovo skrb za mladino, kateri je postavil lepo šolo. Končno je pa poudarjal Hladnikovo veliko prizadevanje,bi med mladino vzbudil duhovniške poklice, da bi delovali nato kot duhovniki med temi ljudmi. Vse prosi naj ne molijo samo za Beseda dialog pomeni končno, le razgovor,; ki mora . biti na kulturni višini: pa, še pri tem opirati na. nekaj pogojev, če- tsploh hoče kaj doseči. Vsak .udeleženec pri razgovoru mora biti svoboden,, neodvisen in ravno-praven. Ne sme se,bati..tla bi njegove, besede ali, njegova ..stališče meglo nj.ejnu ali .konju, dru- prav takšen položaj človeka v samo-upravljalnem sistemu dan za dnevom izriva vero in Cerkev iz zasebnega in javnega življenja..." Komunisti bi torej idejo o dialogu radi izrabili za boj proti katoliški Cerkvi. To'ni nič novega. Novo je le to, da ta cilj kar odkrito javno priznajo ravno takrat, ko se vnemajo za idejo o dialogu. . 'V- Zdi se nam, da bi bila preveč tvegana igraj ako bi'katoličani v Jugoslaviji slavili idejo o dialogu, obenem pase na bi - 'javno 'odidaljiii- od (komunističnega namena in pojmovanja - besede -dialog., čiste pogodbe -SO 'še zmeraj dobri, prijatelji,- "■ (Jfii-iajsrA Do tega i nas pa navaja še drug? vprašanje:' na kaj naj se dialogov jJ/U; goslaviji omeji, da bi rodil-'vsaj .nekaj haska ? Ne morda -na debat».; o sodelo- * 4 Avtom-obil ts krsto se je ustavil P°k°j Hladnikove duše, ampak tudi za pred cerkvijo sv. Jožefa. V njegovem'to. da bi Hladnik prosil pri Bogu zanje zvoniku je turobno klenkal navček. Be- in podpiral -še naprej faro sv. Jožefa. se-do je povzel predsednik komisije za prevoz Hladnikovega trupla v cerkev, ing. Cesar Dupont. Navajal je vse Hlad- Po maši je škof msgr. Shell izmolil še molitve Reši me, nat-o so pa gasilci in predstavniki oblasti dvignili krsto in nikove stvaritve v tej fari: cerkev, šo- jo prenesli pre-d cerkev. Tu je povzel lo, novo župnijo Naše Fatimske Gospe, besedo najprej predsednik skupnosti kapelo Sv. Križa, ki bo v kratkem no- farnih laičnih ¡društev in ustanov Lu-va fara, blagoslovitev temeljnega kam- ciano R°jas> stari Hladnikov (prijatelj-na za kapelo v Villa «Elvira, ki je se- V Rojasovi hiši je bila prva maša v daj že dograjena in so v njej že redno tem kraju in nato vse naprej, 'dokler sv. maše. Poudarjal je, da je vsa Hlad- ni 'bila postavljena cerkev. Poveličeval nikova delavnost v tem kraju, v cerkvi J« Hladnikovo vsestransko dejavnost v in zunaj nje, razodevala Kristusovo tem kraju. Za njim je spregovoril dr. dobroto ter njegovo brezmejno lju- Tine Debeljak v imenu osebnih prija- bežen. Naslednji govornik je bil msgr. Avguštin Casanova, župnik v sosednji župniji v mestu -Re-medios de Escalada. -Zlasti je poudarjal Hladnikovo neustraše-nóst in odločnost ipri delu ter njegov vedri optimizem. Povedal je zbrani ■teljev in slovenske skupnosti. Omenjal je, da -sta bila -s Hladnikom sošolca v ljudski in srednji šoli ter sta prav na dan prevoza Hladnikovega trupla v njegovo cerkev pred 45 leti maturirala v škofovih zavodih. Naglašal je, da je gemu škodovati. Te pogoje, pa more iz- aij na- besedne bitke o načelih, polniti le režim, politične .s.vobode, me pa ampak na ozko področje'..-čiščenja . po.j,-: mov. Komunisti imajo .naVado,, da vsako besedo razumejo tako, bot jim to svetujejo trenutne koristi, . Kdo pa naj potem še debatira z: njimi, ako se ne more zanesti, da pravilno razume njihov jezik?-' Kako zelo je potrebno čiščenje pojh mov, lahko pove vprašanje ločitve Cerkve od države. Ker imata Cerkev in diktatura vsaka svoj- pojem o Cerkvi in državi, je ločnica med njima ravno tako prepletena kot na primer jezikovna meja med 'Srbi- in Hrvati. Da bi dialog res rodil kaj- koristi, bi moral čistiti pojme. Tega ipa komunizem ne bo hotel, jahal bo na dialogu kot uvodu za politično 'sodelovanje po ¡komunistiflpih pogojih, čjeprav istočasno trdi, 3a nobena še tako mila. diktatura. Tisti u-d-eleženci pri dialogih* ki živijo v. diktaturah,. Se v nobenem (primeru ne morejo svobodno izražati niti takrat, ako slučajno govorijo v deželah, kjer vlada politična svoboda. Zato bodo dialogi v Jugoslaviji zmeraj šepali, kajti tam je samo en človeiki, ki s«e lahko svobodno razgovarja s komunisičnim režimom: papežev delegat v Beogradu. Zato oid dialogov v Jugoslaviji ne moremo pričakovati kaj prida Dober bo pa tudi vsak mali uspeh. Vse to je važno, toda ne najvažnejše. Najvažnejše je vprašanje, kaj jugoslo-alog. Ali vidi v njej res samo kulturne vanski komunizem razume pod besedo di-razgovore ali tudi kaj -drugega? 'Zdi se nam”, da jugoslovanski komunisti misKjy pri besedi „dialog“ na vse kaj drugega. Izvršilni odbor CK hrvaške komunistične stranke je na primer 6- marca obravnaval vprašanje odnosov do katoliške cerkve in ob tej priliki izjavil: „‘Dialog s Cerkvijo v naši državi razumemo kot aktivno sodelovanje religioznih in areli-gioznih ljudi v,graditvi socializma, v or-ganih samoupravljanja in v organizacijah «Socialistične -zveze." Dialog je torej pojmovan kot „stvarno sodelovanje teistov in ateistov v naprednem družbenem gibanju." Jugoslovanskim komunistom torej me pade niti na misel, da bi videli v dialogu razgovore na kulturni višini. Vidijo v dialogu sredstvo, kako bi katoličane vpregli v delo za komunizem v režimskih organizacijah, posebno pa v Socialistični zvezi- Seveda me bodo nasprotovali tudi drugim razgovorom, toda tudi v takih slučajih bodo iskali svojo politično korist. Pri tem iso pa hrvaški komunisti še celo tako odkritosrčni, -da isti trenutek tudi trdijo: „Upravljati družbeni razvoj pomeni zavedati se posledic... bil 'Hladnik mož izredne energije, vo-mn-ožici tale resnični dogodek: Ko je lje, delavnosti in vere, kajti le tako ored leti rajni laplatski nadškof Solarij je mogel ustvariti tako velika dela za pripeljal Hladniku v ta kraj, je ob Hlad-1 Argentince in nas Slovence. Omenjal j nikovi izjavi da želi prevze-ti župnijo je dalje njegovo delo za naselitev sl-ov. i ksit-eri odslej počivajo njegovi^po-smrt-sv. Jožefa dejal, da ne more dopustiti j protikomunističnih beguncev v Argen-I ni ostanki^ ter jih 'bodo hodili častit še da bi duhovniki v njegovi nadškofiji fini in ustanovitev Slovenske vasi, po- umirali od lakote. Omenjal je Hladnikove kreposti in zlasti njegovo vnemo za -pridobivanje novih duhovniških poklicev. Saj je dosegel, da je bilo rav- noš naše emigracije. Končno je dejal, da želi na dan argentinske zastave prikloniti nad Hladnikovo kns-to tudi sloj vensko. Za -slovo mu je v slovenščini iz Hladnikove fare v semenišču v izrekel: Počivaj v miru, dragi Janez, Nikolaj Podgorni, predsednik Sovjetske zveze se je 20- junija na potovanju k egiptovskemu diktatorju Naser ju ustavil pri Titu na Brionih. Z njim -se je pomenil o nadaljnih komunističnih načrtih med arabskim svetom. Harold Wilson, predsednik britanske vlade, je bil 19. in 20. junija na prijateljskem obisku v Parizu. Z De Gaullom je imel več razgovorov o mednarodnih problemih, nazadnje je pa z njim načel tudi vprašanje vstopa Vel. Britanije v Skupni evropski trg. Tudi tokrat De Gaulle ni bil prav nič popustljiv Angležem ter je Wilsonu zatrdil, da mora to vprašanje šest evropskih držav, temeljito preučiti. La Plati največ bogoslovcev. Kar štir-:e. Eden od teh je že duhovnik in sicer Slovenec, Mirko Grbec, ki je sedaj kaplan v Hladnikovi fari. G. Janko žerovnik je zatem v hno- v Bogu, ki si mu bil zvest služabnik. Javna zahvala lanučkega župana Janezu Hladniku Končno je spregovoril župan mesta nu slov. protikom. borcev položil na' Lanus, po(kov*np'k A. Cirulli- Povedal krsto šopek nageljnov s slovenskim 3e, da ljudje iz fare sv. Jožefa Pompej-trakom. G. Janko Žerovnik tudi notra-j sike,ga Janezu Hladniku izkazujejo ved-nje opremlja Hladnikovo farno cenkev.i no večje časti in vedno bolj iskrene, grobnico, škof msgr. Schell jo je bla-Njegovi so (kipi v glavnem oltarju. Kri-1 Hladnikov lik postaja v njegovih -delih goslovil, nato pa še izmolil, predpisane bodoči rodovi. Zaključil pa je svoj govor z besedami: V imenu prebivalstva občine Lanus se zahvalimo Gospodu, da nam je poislal v to občino msgra. Janeza Hladnika in da je s tem omogočil -duhovni in materialni napredek tega tako gosto naseljenega kraja. ‘Msgr. Janez Hladnik, počivaj v miru na veke vekov. Amen.“ Po -govoru lanuškega župana so odlične osebnosti dvignile krsto, jo ponesle nazaj v cerkev ter jo nato na levi strani pod korom spustile v zidano stus na križu, sv. Jožef in Fatimska j ih'v spominu vedno večji. Naglašal je Marija kakor tudi sv. križev pot, ki zlasti, da se njegovo delovanje ni orne- je vzbujal splošno pozornost. G- župnik Tone Škulj je izmolil molitve Reši me, nakar so krsto prenesli valo samo na področje, ki mu jih je -Odrejal njegov duhovski poklic ampak je tudi dvigal kulturno višino ljudi v v cerkev ter je položili na mrtvaški kraju; -bil, je v pravem pomenu besede. oder (pred glavnim oltarjem, na katerem je -imel nato g. žup. Škulj tudi mašo za msgr- Hladnika. Ljudje znova romajo k Hladniku Krsta z Hladnikovimi -posmrtnimi ostanki je bila izpostavljena v cerkvi učitelj, isaj je za otroke ustanovil ljudsko šolo mladim pa srednjo šolo. Pa ne samo to. Vsako izboljšanje socialnega položaja, lepšanje in ureditev kraja, ni podpiral samo z naklonjenostjo, pogrebne molitve. Predseldi. IDruštva -Slovenska vas, g-Jože Ičampa je na krsto spustil per-gišče slovenske zemlje, nakar so gTob-nico pokrili s pokrovom Slovenski verniki ¡so nato ostali v cerkvi še pri maši g. direktorja Antona Oreharja- Ob prevozu krste s Hladnikovim truplom v cerkev sv. Jožefa je farni list “(La Voz de San José de Pompeo” ampak z vso vztrajnostjo. Brez dvoma izšel v povečanem obsegu a toplo piša-je bil pionir. Končno je poudarjal, da bol nimi spominskimi članki o Janezu Hlad-Hladriikov duh vedno navzoč v tej (hiši, I niku in njegovemu delu- in narobe. Iz vsega tega sledi samo en zaključek: vsak slavospev dialogu je še prezgoden in bo marsikoga zapeljal na napačna pota in v napačne upe. Kako lahko se to zgodi, priča sledeča misel: Treba je samo spraviti v zvezo na eni strani slavospev dialogu na drugi pa stališče hrvaških komunistov in še pri-dejati nekaj' hudobnosti, pa imaš na dnevnem redu „ klerokomunizem “, — kar se od nekod že sliši. Tudi to utegne biti razlog, zakaj komunisti tako goreče preganjajo klerikalnega zmaja. 4. In končno Se kardinal Spellman Kako je prišel v programatičen govor še napad na ‘kardinala Spellmana. si res ne moremo pojasniti. Ali morda zato, ker so ravno takrat levičarji vsega sveta mlatili po Spellmanovi izjavi? Pri tem pa govor nič ne omenja, kaj mislita O kardinalovi izjavi Vatikan in ameriška javnost, ki sta menda ravno tako upravičena do -svojega mnenja kot Ljubljana. Bolj pa nas zanima utemeljitev napada na Spellmana. Govor namreč pravi: „Vsako obliko današnje vojne Cerkev -obsoja kot moralno zlo.“ Na kaj Se pa beseda „današnje" nanaša ? Ali morda kar naravnost na vietnamsko vojsko? Če ne, se pojavlja vprašanje, kaj pa vojne v zgodovini, na primer križarske? Kaj pa vojne v prihodnjosti, kolikor jih še bo? Kaj pa narodnoosvobodilne vojne, ki jih komunizem ne samo opravičuje ampak celo poveličuje. Navajeni smo na misel, da so moralni zakoni nespremenljivi v času in prostoru. Ali za vojne -obstoja več moralnih zakonov ? Te misli so nam padle v glavo, ko smo brali gornje ¡besede. Razlaga bi mam pa prišla prav, da bi vedeli, kaj naj mislimo na primer o narodnoosvobodilnih vojnah, ki nam jih komunisti od časa do Časa še obetajo. Naj bo dan na gornja vpralšanja tak ali tak odgovor, dejstvo je pa vendar le, da o vietnamski vojni misli tako kot karlcHnal iSipellman kakih 70% Arne. rikancev, ako naši poizvedovalni zavodi me lažejo, čeprav se morda vsi ne strinjajo z vsako besedo kardinalove izjave- Tako kritizirati Spellmanov go-. vor kot ga je ljubljanski govor, se pravi kritizirati Ameriko. Le komu naj ho to v korist? Ali morda le komunistom? » Onesnažen zrak v Sloveniji V tednu za zaščito narave je na javnem pogovoru, ki ga je pripravilo Društvo meteorologov Slovenije, ing. Bogdan Sicherl_ predstavnik fakultete za naravoslovje in tehnologijo1 izjavil o izrednem onesnaženju zraka v Sloveniji tole: „če bi združili vse rezultate, vse meritve in 'dosedanje sicer še nepopolne, ugotovitve ’ strokovnjakov, bi lahko 'brez pretiravanja rekli, da je stanje glede onesnaženja zraka v naši republiki — porazno“. Poročevalec o tem sestanku v Delu v dne 27. maja navaja, da je gornjo trditev ing. Sicherla potrdilo še 9 drugih strokovnjakov zdravnikov, meteorologov, kemikiov, biologov in drugih, kajti letošnje meritve meteorologov na petih mestih so poka-' lenj se je povečal za 34-2 % f kožnih vnetij za 29%. K onesnaženju zraka dosti prispil- | Božidar Boliko ki jV govoril tudi ,pred vajo tudi težka motorna vozila z diesel pa sta iste odlomke v slovenskih pre-voldlih Cirila Zlobca, Janeza Menarta, Ivana Minattija, Kajetana Koviča, Franja Smerduja in Jelene Križajeve prebrala dr. Franjo Smerdu in Janko Mo-! der. Uvodno besedo je imel književnik stroji. Poročevalec v čilo zaključuje z ugotovitvijo: „Slej ko prej nam je neogibno potreben tudi zakon o zaščiti zraka“- Predsednik itepubliške konference Soc. zveze del. ljudstva Slovenije je postal Janez Vipotnik predsednik konference te kom. politične formacije za celo državo — SDSRJ pa Rato Dugo njič, dosed. predsednik skupščine Bo sne in Hercegovine, glavni tajnik pa Beno Zupančič. V Kranjski gori so 25, maja odkrpi spominsko ploščo na rojstni hiši telja in pesnika Josipa Vandota. 40 leti na prvem takem večeru. Na ted-istu svoje poio- takem večeru so brali svojo poezijo in 'prozo danes že pokojni Oton Župančič, Franc S- Finžgar, Franc Albreht in Anton Vodnik. V Ljubljani so zaključili revizijo pokojnin ter so okrog 1260 upokojencem pokojnine znižali, ker „ne ustrezajo“ sedanjim'pokojninskim predpisom. . ■ j V Ljubljani bo od 3- do 8- se,ptem zale, da je včasih v Ljubljani vepja ko- , , , . . . ! bra mednarodni muzikoloski kongres. ličina žveplovega dvokisa, ki je nevaren plin, kakor n- pr. v najbolj industrializiranih predelih čikaga, Detroita ali Los Angelesa v ZDA. Onesnažen l.pa ni samo zrak nad. Ljubljano, ampak tudi v drugih predelih Slovenije. Kako tudi ne,bi bil, saj n. pr. •fimniki jeseni'ške železarne izbruhajo je ,bil 16. maja slovensko-srbski preva-V •¿sajk približno 3 milijone kub. me-' jateljskl večer prevodov modefne 'srb-•krov strupenih plinov1. NIČ bolje, ali ske. poezije in proze, v slovenščino. Pri-pa raje"še-'huje je v Mežici,:. Celju, sto-j reditev je Tbila .dvojezična. Dvabeograj V avstrijskem Društvu za arhitek turo na Dunaju so ; 27. maja odprli reprezentativno razstavo Josipa Plečnika ob 10. letnici njegove smrti. Razstava je bila pod naslovom Dunaj — Praga — Ljubljana. Umrli so. V Ljubljani: Franc Kosec, žel. upok. Stanko Pongračič, šofer Ivana Gross roj. Schlegel Hilda Petrič, roj. Fabiani, Stanko Velkovrh, Vladi-pisa-j mir Dolničar, dolgoletni solist ljubljanske opere, Karel Veičnik strojni mehanik, Slavko Drašler strojni tehnik, Matija Pirjevec, Terezija Doganc, učit. v pok. Marko Novak, radio mehanik, Božo Štajer, Anton Prhovec, poslovodja Kurilnice . drž. žel. v pok-, Franc Schcšš, v. ž?L,'prometnik v pokoju Ivo Komar,upok.Pavel Mrak in Ignac Gra- gusovi je izročil pergament s sporočilom vat. drž. tajništva, hčerkam in sinovom pa spominske ’svetinjice. Langusovi gospe so nato izrekli še čestitke direktor msgr. Orehar, dr. Alojzij Vor-šič, msgr. Marcon, učiteljica ga. Ester Peluffo de Witzel; .priložnostno pesem je recitirala ga. Lopez de Garcia v imenu Langusove družine sta se pa'za slavje zahvalili ga. Neža Potočnikova, nato pa še ga, Antonija Langus. Po kosilu je na odru nastopila ar-gent. folklorna skupina in izvajala ar-gent. narodne plese, slovenska dekleta iz San Justa so ipa odplesala dva slovenska plesa. Slavje je zaključil pevski zbor iz San Martina, 'ki je lepo zapel več slovenskih pesmi. SAN MARTIN Prosvetni večer v Slovenskem domu v San Martinu je preteklo soboto privabil tolikšno število poslušalcev, da je bila mala dvorana polna in mnogi niso našli prostora. G. prof. dr. Filip žakeij je v dvournem predavanju,' ki s0 ga spremljale odlične skiopfičrie slike, popeljal poslušalcu V "-Baragov rojstni Rah, Trbovljah, Kidričevem Idriji, Ravnah ih ’ drugod. V teh krajih dah za dnem bruhajo, dimniki ogromne količine strupenih plinov, ki ostanejo, v ozra-epu- Pošlodice so'strahdtne. Vedno bolj |e opažati; da' so ponekod; že. začeli odbirati gpz-dpvi, zlasti; na . Koroškem. V nekaterih najbolj zastrupljenih krajih -So že ponovno našli poginjene živali tsrne, koze, gamse zajce, ki so se pasli na okuženih travnikih. Zdravniki so prišli na dan s statistikami obolenj na človeških 'dihalih. Navajajo, da je v krajih z onesnaženim zrakom vedno več bolnih na pljučih. V letih od 1958 do 1962 se je število takih obolenj (povečalo za 48.1 %. Vedno več je tudi pojavov alergije (9.6%), odstotek očesnih obo- Staršem dijakov slovenskega srednje Dolskega tečaja Marko Bajuk šič biv. trgovec na Brezjah, Janko če-1 ha Dolenjsko,- v Metliko, Ljubljano Na Kolarčevi univerzi ■ v Beogradu rrie, .Sedlarski ‘mojster na Igu, Andrej j m Šmaitin pri Kranju, kjer je Baraga Mlinar v Dol vasi .pri Cerknici, Karel, ',leloval '’ «dušnem pastirstvu. Nato pa Jordan, pes. jva. Raki, Vera štokejj roj. . J'e ' Pokazal vse tiste, kraje"-v S e ve rhi Piki v št. Petru, MaJči. Petrič v Ribnici na Dol '- Ana Fink v Zagorju,- Franc Jelinčiči nh‘: Rdkeku, Mafija- Drnovšek roj- Jenko v Zagorju Nande. H o jak v Vsak teden ena SVETLOBI BOLEČIN SEM DAROVANA France Balantič Svetlobi bolečin sem darovan^ trpko dišijo kamni žrtvenika, ne najdem čistih ustnic svečenika,, da bil bi dar moj poveličevan. Moj) gad fnie bo nikoli praznovan muževna sem,, narezana steblika, živ sok pač rriora biti izkričan! Kat $ekla smrt se mi v telo pogreza, nihče str delih curkov ne prestreza, kako so težke jagode prevar! Vendar sVetd zasanjan sem vrtnar, v samoto gonijo me ildjenice, viharji rož mi trgajo nosnice. ska recitatčrhja šta* hajpraj bralk v 'iz- virniku 'poezijo in: prozo: Vaška Popa, Oskarja Daviča,. .Ste,varia .Rajkoviča, Desanke Simayic, Mladena Oljčar An- Hrušici, Katarina Marčan roj.. Petejan v Kranju,; Angela Košir, v Kranju in tona.,Isakqviča' in fíragana Lukiča, nato Marjana Hočevar v St. Vidu. S to VEN C I .RITENOS A TR RS Osebne novice Poroka. V Entre Ríos sta se poročila v soboto, -dne 17. junija gdč- Metka Kinkelj in prof. dr. Víctor Augustoco-viello. Za priči sta bila: nevesti njen A R Q I N f I H I v kateri je kaplan njegov brat Primož, je- bila v nedeljo 11. junija slavnost, namenjena ge. Antoniji Langusovi. Ameriki-; kjer : je Baraga 'kot -misijonar in kot škof razvijal svojo" delavnost? med domačini, zlasti indljanci. Poslušalci so bili*g večerom; zelo .zadovoljni. Odbor doma pa bo moral poskrbeti ¿a večjo predavalnico. Spominska proslava. Članice, gDf>, in člani NT Z .sd., pripravili ijkupno poč», stitev spomina vseh „žrtev, jtomunisfične-revolucije- V lepo okrašeni prali, dvorani je začel sestanek predsednik SFZ Jožo Ziherl. Duhovno misel je podal g., žu I pnik Gregor Mali. Spominski govor, pa je imel g. Rudolf Smersu, kulturni referent doma, ki je orisal nastanek komunistične revolucije m ‘odpor sloven- Boletín Informativo de Estóvenla Libre Izšla je četrta številka v kasteljan-ščini pisanega Informativnega -biltena. Posvečena je 50 letnici Majske deklaracije. Uvodni članek „Uh mosaico de Racionalidades “ špansko govoreči svet , sáznaiija z rfáródi, ki so Sestavljali -biv. avštro-oCTsko monarhijo, in med' -kate-: .rimi so -imeli"-slovanski narodi večino, so pa bili v primeri z Nemci ih Mádza-ri V' vedno zapeltavljenem poiozaju.' ' ■.Xseí>Pa, Majske ■ deklaracije je., ob-: javljena v .članku „Declaración de Ma- • /> >'<*•• î'isiovena“. V' razpravi „Los proble- Pripravil j0 je župnijski odbor, nanjo so ipa bili povabljeni .poleg domač-i-oče' Drago ^Kinkelk ženi n upa" n j e go v a nov, še nekateri Slovenci ter predstav- skega naroda zoper to, razložil nastanek mati, ga. Nilda Augustocoviello. Novo-! niki drugih izseljenskih'narodnosti, ki Slovenske legije in drugih -legij t vaških straž in domobranstva ter pozval mladino,, da sledi svetlim vzorom padlih Ob enajsti uri je bila koncelebrirana! in pobitih junakov in tudi junakinj. Drugi sestanek staršev dijakov slov. srednješolskega tečlajja Mark» Bajuk, bo v soboto 1- julija ob 19.30. Na njem bo pogovor s profesorji, ki bodo pojasnjevali predmete, ki jih poučujejo. poro.čencema želimo obilo sreče in bož- j žive v tej župniji, jega blagoslova. Družinska sreča. V družini Milana Magistra in -njegove žene ge. Olge, roj. Prijatelj se je rodil sin. Pri krstu v , v. v . , , , Slovenski kapeli dne 18. t. m., je dobil Üruzine gg. župnika Janeza in kaplana MENDOZA '' '' * ‘........ Primoža ter Jurija, ki deluje kot sale- zijanski duhovnik v mestu Avellaneda. maša treh duhovnikov iz Langusove ime Martin. Otroka je krstil g. msgr. Anton Orehar, za priči sta pa bila Rev. dr. Franček Prijatelj in gdč. dr. Marija Prijatelj, oba v Nemčiji. Srečni družini naše čestitke! Novi slovenski Inženir. Na vseuči-Istočasno bo družabna prireditev di-' lišču v mestu La Plata je končal študije in dobil Idne 15. t. m. diplomo strojnega jakov, katerih starši bodo prisostvovali debati. Dijaki, katerih starši bodo _ _ . odsotni naj prinesejo pismeno dovolje- znanega trgovca s pohištvom na Ezei-nje, da se te prireditve lahko udeleže.1 zi in odbornika Družabne pravde Lukp 'Poleg drugega programa 'bo dijakom Milharčiča. Gregorju Milharčiču, ki je na tem večeru Jernej Dobovšek pred-, bil med študijem na vseučilišču v La 50 letnice Majniške deklaracije se je Pridigo je imel g. župnik France Gla- spomnila naša mladina v Mendozi v ne-vač, med mašo pa je? pel slav: pevski, 28” majnika. Fantovski odseik ih zbor iz San Martina,, .¡pod vodstvom g. Dfekt^ski krožek sta imela skupni mese-Vinka Klemenčiča. Ob pristopu treh čni sestanek, na katerem je predaval duhovnikov Vodopivčevo. „Najvišji Vse- 'prof. Božidar Bajuk. inženirja Gregor Milharčič, sin mogočni Bog“, med- -mašo pa odlomke iz Tomčevih maš. Med kosilom je škof msgr. Raspanti Ob Cankarjevih besedah: „Tisoč let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehku-žnež bi dušo izdihnil in še sveče bi mu ne žgali, -še Kij bi mu ne peli! Ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljčnju utrujen, vajal slike krajev, v katerih žive slo-! Plati tudi pomožni profesor za mate-| prebral sporočilo vatikanskega drž. taj- ( ------- venske družine. Sledil bo prigrizek. matiko, k doseženemu cilju čestitamo. nika Tardinija, da podeljuje papež Pa- 'komaj zmaješ z rameni pod sovražno V soboto”247’tTm bodo dijaki III- ter mu v inženirskem poklicu želimo vej vj. apostolski blagoslov ge. Anto- pestjo in praviš: Ta burka je stara že "lAf nacionales en, yugoslavia,“ j,e predis; sedpik NO di% -Miha .K-rek pdjkazal- vso sedanjo.. problematiko Slovencev in o- ■ stalfh narodov v.Jugoslaviji is posebnim-ozironi na Majsko -deklaracijo t- j, - za . razdobje zadnjih petdesetih let.- V članku „Treinta afios del P. . C. Esloveno,“ je SvetpVni javnosti predstar vijeno 'škodljivo delovanje slov. kom. ¡stranke za Slovence,, polno zločinov in nasilja ter zatora sleherne svobode. Članek „La peregrimacion suspendida, pa govori o prepovedi romanja vernih. Slovencev h Gospe Sve-ti na Koroško. Naročajte, Informativni bilten, ki -svetovno javnost obvešča o komunistični tiraniji v Sloveniji, za svoje znance in prijatelje v špansko govorečem svetu. 'S tem boste učinkovito -podprli prizadevanja za osvoboditev slovenskega naroda izpod komunistične sužnosti. Posamezna številka stane 50 pesov. Naročila po pošti: Eslovenia Libre, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. m IV. letnika 'srednješolskega tečaja -uspehov ter sreče- prisostvovali pod vodstvom Nikolaja Jeločnika in arh. Marjana Eiletza predstavi Celestine. Zbirališče ob 17. uri pred gledališčem San Martín, Corrientes 1530. ISIDRO CASANOVA V tuk. župniji Naše Gospe iz Fatime, ki jo vodi Slovenec g- Janez Langus in niji Langus, njenim trem sinovam idu- tisoč let!“ je predavatelj prikazal nabornikom, ostalim njenim otrokom in Šim fantom in dekletom, ki so v svojem vsemu sorodstvu, škof je izrekel tople ' znanju že močno odmaknjeni od naše besede v spomin tudi očetu, Jožetu Lan-j narodne zgodovine in bližnje ter daljne gusu, ki So ga komunisti ubili, ge- Lan-'preteklosti, trnjevo pot našega naroda od prvih pričetkov po naselitvi ko so naši predniki prišli ipod tuji politični vpliv, ipreko vseh obdobij težke usode pod tujim jarmom in zunanjimi udarci, preko prebujenja na-še narodne zavesti vse do zadnjega in najvišjega klica po uresni čenju n|jegove življienjsike zahteve po uresničenju 'samostojnosti v majniški deklaraciji. —jkc Kulturni odmevi iz Slovenije Nadaljevanje iz prešnje številke V študijski knjižnici v Mariboru je bila razstava „Slovenskih romanov“, obsegajoč obdobje od 1945 leta dalje. Razstavljenih je bilo več kot 150 .del. Razstava se je končala natanko 100 let po izidu zadnjega snopiča Jurčičevega Desetega brata. Ljubljanska opera je gostovala v italijanskih meistih Reggio Emilia, Parma in Guastelli. Repertoar je obsegal: 'Straussovo Šaloma ter balete (M. Lipovšek, Obrežje plesalk, Z. Ciglič ter Volk Ditilleux). Pri založbi Mladinske knjige v Ljubljani je izšla Narava, prva od osmih knjig sodobne ilustrirane Enciklopediji ki je smatrana kot največje delo te vrste v ¡slovenščini. Tiskana je bila -v 10.000 izvodih. Ostale knjige bodo že: Zgodovina, Geografija, Tehnika, Jezik in komunikacije, Umetnost, Zdravje in bogastvo Kemija-fizika-astronomija-Skupaj bo obsegala 3000 str. s 7000 barvnimi in čmobelimi ilustracijami, vinjeta mi, fotografijami, diagrami in tabelami. Knjige bodo prevedene iz angleškega izvirnika (založba Aldos Book v Londonu). Knjigo Narava je poslovenil dr. Kazimir Tarman vendar je prevod' prirejen in dopolnjen s primeri, ki so značilni za slovensko ozemlje. Knjiga nosi podnaslov: Zemlja, rastline, živali. Posebej razlaga 500 strokovnih besed iz naravoslovja. Izdajo vseh knjig obljubljajo do-konca leta 1967. Prekmurski pisatelj Ferdo Godina je izdal zbirko novel z uvodom Ivana Potr- ča „Viragova Verona“ pri založbi Mladinska knjiga. Zbirka obsega osem novel, 196 strani, že prej izišlih v revijalnem tisku- Istočasno je pri Pomurski založbi izšel roman „ Babilon ljubezni in sovraštva“, v katerem zajema novo tematiko: življenje filmskih delavcev, ki ga doslej še ni obdelal noben slovenski pripovednik. 'Pri Cankarjevi založbi v Lj- so izšle Izbrane pesmi Boža Voduška. Pravzaprav je to le ponovljena zbirka iz leta 1939 Očarani svet, le z dodatkom devetih pesmi iz prvih povojnih let. Njihov ocenjevalec, Jože Kastelic, je med drugim zapisal: „Ta poezija ima že svojo ugotovljeno veljavnost in mesto, njena retrospektivna revija nam predoči znane teme, obudi melodije, ki so že utihnile in prikliče v spomin boje, ki so že izbojevani. „Mitja Mejak je zbirki napisal uvodne besede. 'Zavod Borec v Lj. je ob 23 obletnici smrti (22. 2. 1944) partizanskega pesnika Karla Destovnika • Kajuha podelil nagrade za déla s -partizansko tematiko. Prejeli so jih: dr. M. Mikuž za Oris partizanske sanitete na Slovenskem; pisatelj Ivo Zorman za roman Koleselj iz cedilike in Ernest Krnajič za opremo Bardinijeve knjige Zadnji dnevi Benita Musolinija. še za letos pripravljajo v Mariboru drugo izdajo knjige Poslovilna pisma talcev. Prva izdajo je izšla pri založbi Obzorja V Mariboru in je razprodana. Režiser ljubljanske Drame, Slavko Jan, je v mariborskem gledališču pri-, dala knjigo Thomasa Trenta Pohodi v j pravljic je v prevodu Cvetka Zagor-pravil Cankarjevega Kralja na Betajno-; neznano, ki opisuje odkrivanje in razi- iškega izšla pri Mladinski knjigi. Vze- vi v okviru proslav 100 lstnice slovenskega gledališča. Veliki poznavavee glasbene literature prof- L. M. Škerjanc, je izdal glasbeno oblikoslovje, namenjeno srednjemu in visokemu šolstvu. V njem prikaže oblike evropske vokalne, instrumentalne in vokalno—instrumentalne glasbe. Na ozemlju starega gradu v Ribnici bodo uredili park kulturnikov. Iz skovanje -zemeljskih tečajev in polarnih pokrajin. Delo je vezano na nekatera realna imena reziskovavcev. Prevod je oskrbel VI. Naglič. te so iz narodopisnih zaipiskov, ki jih je opravil Ovanes Tumanjan. Do'd;an je še armenski, narodni ep David Sazun-ski, katerega avtorstvo pripisujejo iste- Drago šega je pri Cankarjevi za- mu Tumanjanu. ložbi v Ljubljani izdal knjigo Eseji in kritike. V prvem ciklu obravnava slo- Kristina Brenkova je pripravila za najmanjše izbor pesmi Otona županči- novi poeziji, o Cenetu Vipotniku, o Kocbekovi poeziji ter o razvojnih tedencah . sodobne slovenske -poezije); v drugem „zapuščenega travnika se bo dvignil ^ najdemo izbor kritik proznih del vensko poezijo (Uvod v Laghersovo ča, ki nosijo ime „Crep-na tleh je lon-Antologijo slovenske poezije, o Grud- ček“. Ilustrirala in opremila je knjigo Marlenlka Stupica, izšla je pri Mladinski knjigi. park kulture, izrasle bodo bele- poti, ’revesa in klopi. Ljudje se bodo sprehajali skozi park in ustavljali ob spomenikih zaslužnih mož te doline. Sprehod skozi stoletno zgodovino mimo o-stankov hrasta s Starih njiv (kjer so sežigali zadnjo čarovnico na Slovenskem, op- p-), mimo muzeja suhe robe. in lončarstva^ mimo bronastih in kamnitih glav...“ Nato naštevajo vrsto kulturnih mož tam okrog rojenih, nekoč tam živečih ali dluičeo ,kiibhj ?po, koč tam živečih ali delujočih, ki bi prišli v poštev: Trubarja, Gallusa, Levstika, dr. I. Prijatlja, Val. Vodnika, Fr. Prešerna Janeza E. Kreka, Fr. Gorše-ta, dr. F. Zbašnika, dr. I. Šušteršiča, Janeza Podboja, Antona Lesarja in druge- V prevodu Marije-Jgmar Legatove je pri 'Državni založbi izšla biografija Burno življenje Marka Pola svetovnega popotnika in raziskovavca Azije, katero je napisal Leon Thoorens. Kljub mnogim domnevam in izmišljotinam odkriva knjiga čudovit svet starega klateža — Mladinska knjiga v Ljubljani je iz- (Magajna, Ingolič, Godina, Mihelič); tretji del uvaja esej o Cankarjevi dra- Miha Likar v knjigi Jamajka pripoveduje o preteklosti Jamajke, o sužnjih, izseljenstvih, verstvih, folklori in. matiki in našem odrskem izrazu ter j gospodarstvu, živalih in rastlinah- S .sb. kovnimi prilogami je izšla pri Mladinski knjigi. prikaže nekatere slovenske sodobne 'dramatike (Krefta Potrča, Miheliča, Torkarja, Mihelna, Hofmana, Rožanca). Tako je v knjigi zbrano mal-o opažene in raztreseno delo po listih in revijah. Ljubjansko Delo poroča o akademiku Borisu Kambiču, članU akademske-’ ga alpinističnega odseka v Ljubljani, Za Pomursko založbo v Murski So- ki se je podal na obisk k svojim star-boti je Drago -Grah prevedel roman1 šem V Buenos Airesu in se je v Lju-madžarskega zdravnika Laszlo Neme-.bljano oglasil s pismom. Iz tega pisma tha z naslovom Groiza. Opisuje ženo, ki' je posneto poročilo: „Med obiskom pri je bila prisiljena v zakon in ki kljub | svojih starših v Buenos Airesu se je trpljenju in ponižanju najde primemo življenjsko pot in smisel svojega obstoja. Občinski odbor v Ilirski Bistrici je založil delo Črtomira Šinkovca „Uporni svet pod Snežnikom“, ki opisuje čase v zgodovini, do najnovejših, ko so se tam bile številne borbe, kakor tudi ne pozabi na kultumo-umetniško življenje teh 62 vasi okrog Snežnika. Mladinska knjiga je založila Grudnovo pesniško zbirko Pesnikovo srce, ki izbor pesmi s spremno besedo, opombami v ureditvi Igorja Gedriha. 'Skupina 20 najlepših armenskih priključil tamkajšnjim alpinistom, med katerimi ne manjka tudi Slovencev...“ Potem opisuje vzpone na vrhove v juž-j ni Argentini in zaključuje: „To je v zadnjih treh letih že naš tretji uspeh v gorah Južne Amerike. Skupno se lahko tam pohvalimo s petnajstimi prvimi pristopi, še več pa bi jih bilo, če bi prišteli še vse tiste, ki so jih opravili tamkaj živeči Slovenci, med katerimi jrh več sodi v elito argentinskih alpinistov in imajo tudi 'svoje slovensko planinsko društ.vo.‘'‘ Sicer laskavo, toda silno okrnjeno prizharije našim v Argentini živečim planincem! Jubilej zase Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1967 vzbuja povsod pozornost, še več: občudovanje. Iz vseh delov sveta, v katere je bil poslan med slovenske naselje n c e> prihajajta uredništvu pohvalna pisma in priznanje ter prošnje naj bi vztrajali še naprej pri tem tako pomembnem delu ne samo za slovensko emigracijo, ampak za ves slovenski narod. _ . 1; :j r! O Zborniku se nad vse pohvalno izraža tudi kritika v slovenskih listih v svobodnem svetu. Tako n. pr. ipiše o njem „Katoliški glas“ z dne 1. junija med drugim takole: „Pod ozvezdjem Južnega križa ob Srebrni reki v mestu Dobrega zraka, je v Buenos Airesu že petindvajsetič izšel Zbornik Svobodne Slovenije, t. j. tednika, ki je glasilo slovenskih povojnih izseljencev v Argentini, kronika naših zamejskih dogodkov duhovna vez med domovino in širokim svetom ter pomnik težke borbe okupacijskih let, komunističnega nasilja, odhoda v tujino s treznim pogledom na sedanjost in z optimistično vero v bodočnost našega naroda. Tudi Zborniki Svoboldhe Slovenije nosijo v sebi. pečat lista, ki jih je priklical v življenje. Koliko je v njih gradiva za zgodovino zadnjih desetletij, koliko tehtnih (programskih spisov, koliko organizacijskih pobud, koliko spominov in poti v bodočnost, koliko tudi literarnih stvaritev in znanstvenih dognanj! Petindvajset knjižnih izdaj, to je gotovo jubilej zase, vreden, da se omenja v zdomski publicistiki in posebej poudari njegova pomembnost. Kaj bo pomenila čez leta taka kompletna zbirka nekoč knjižnicam in privatnikom v domovini! Impozantna knjiga je letošnji Zbornik z Goršetovim ovitkom „na poti, v vrhovih“. Je mogočen spomenik rasti Slovencev v svobodi. 440 strani velike- riške in Trsta ter skladatelj Matija Tomc. Po deželni himni, ki jo je zapel gimnazijski mešani zbor, je spregovoril oče Slovenske gimnazije dr. Joško Ti-ischler. Poudaril je, ida se je Slovenska gimnazija lepo razvila, čeprav so ji pri ustanovitvi prerokovali kratko življenje. Zahvalil se je staršem, da so zaupali svoje otroke novemu učnemu zavodu in jih pozval, naj še dalje skrbe zfe izobra. zbo svojih otrok; še posebej se je zahvalil dijaškim domovom Mohorjeve družbe in Slovenske prosvetne zveze, ki so dali večini dijakov streho in o-skrbo. Po pevskih odrskih in glasbenih nastopih sta ravnatelju gimnazije čestitala Pavle Zablatmik in preds. Združenja staršev ravnatelj Zdravko Vauti. Govornik je omenil, da zveni desetletnica obstoja Državne gimnazije za Slovence spričo štirih stoletij obstoja nemške Državne gimnazije kaj skromno. In vendar pomeni to skromno desetletje Obstoja samostojne slovenske srednje šole veliko prelomnico v tisočletni zgodovini koroških Slovencev. V šoli imajo sedaj po dolgih stoletjih slovenski di- prvaka na prvenstvu v Leskovcu. Za njim so se uvrstili Brodnik, Kensnič, Šrot. Vidovič in Anič. Pri damah je prvo mesto osvojila prvakinja Sljepica, druga je bila Krna Havelka, slede Kužka Skenderovič, Marlenka Kovač, Inge Poje in Irena Nemet- V drugi nogometni ligi (zahodna skupina) je Maribor v 29 kolih zbral 46 točk in ima 7 točk naskoka pred zagrebško Lokomotivo. 'Ljubljanska 0-limpija se obupno bori v prvi ligi za obstanek, pa je veliko vprašanje, če ji bo uspelo- Pet kol pred zaključkom prvenstva je bila na predzadnjem mestu s 17 točkami, pred njo pa So bili Sutjeska z 18 točkami ter Rijeka in Beograd z 19. V Zrenjaninu se je končalo namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije z zmago Ištvana Korpo, ki nastopa za ljubljansko Olimpijo drugi je 'bil Šurbek iz Zagreba, tretji pa Vecko (01.). Kor-pa in Vecko sta osvojila naslov v dvojicah. Pri damah je -osvojila prvo mesto Reslerjeva iz Zagreba; (dolgoletna prvakinja Pirčeva az Ljubljane se je uvrstila šele na četrto mesto. Huligani iso po nogometni tekmi v Moskvi med Torpedom in CSKA napadli igralce Torpeda in v splošnem pretepu je kapetan Torpeda, ki je izgu- . bil tekmo z 2:1, Valerij Voronin prejel j ; nekaj hujših 'blišk. 1 ! Moskovski list Večerna Moskva je! ! »i« _____ ______-j.__ __ Z venskih pesmi za moški, ženski in mešani zbor s solisti. Sobota, 8. julija: V Slovenski hiši ob 19. uri sesta- I nek članov SILA S-a z rednim občnim | zborom. V Slovenskem domu v S4n Martinu samostojen nastop učencev in učenk harmonikarske šole. V Slov. domu v Carapachayu, ver-sko-vzgojno predavanje g. Fr. Sodje. Nedelja, 9. julija: V Slovenskem domu v Carapachayu, Koline. Sobota, 15. julija: V Somškovem domu družabni večer s plesom. S . f • ■ ■ Ob prazniku sv. Alojzija zavetnika; mladine, bo za vse otroke Vel. Bilenos Airesa ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloa Star* Redactor; José Kroaelj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentin« O OZ« FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 ° c O < TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Bagiatra Nací cual im hi fripée Intelectual No. 910.387 SQLSKA SV. MASA nato I pa veseloigra v 3- dejanjih Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100-—• Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 jaki možnost srednješolske izobrazbeI zapisal, da ža Huligane ni prostora na ; VlilI MATIA7 lil Al FifTIPA ! v domačem jeziku na domačih tleh. Prav stadionu in je navedel imena izgred- ; MHU RIAI JUL lil nLLnUluA : --A*° 1 «s— »it. k.«, i na za slovenski narod. Sledu je kon- ^ \ 5 cerfcni sporedi. { ¡NAROČAJTE IN SIRITI SVOBODNO SLOVENIJO lt«TIICI M I V I T V KANADA Društvo Slovencev Baraga v Toro V Mariboru ¡je nogometna amaterska reprezentanca Jugoslavije premagala Avstrijo i 2:0. V jugoslovanski ekipi, ki bo zdstopala Jugoslavijo na olimpiadi v Me&jki, ao igrali Škufca iz Ljubljane. 'H ribi mik iz Celja in Nosan iz Kranja. *1, , v Nov svetovni Tekord v deseteroboju nto pripravlja osmi Slovenski dan v _ pastavii -Kurt Bendlin Z. Nemčija, Kanadi. Bo zadnjo nedeljo v juliju,v j*. je zbral *8319 točk, kar je za 89 dne 30. julija na slovenskem letovišču j točk več kot dosedanji rekord Ameri-v Boltonu. Prvi del prireditve bo po- čana Hodgeša- «večen 100 letnici obstoja Kanade, drugi; V La Plati je jugoslovanska košar-del pa proslavi 50 letnice Majniške de-| klaracije. Slovenci v Torontu so sicer manjšo proslavo 50 letnice Majniške de- klaracije že imeli 29. aprila t- 1- v Slo- ga formata, na katerega smo se ze vens:kem domu. Večer je bil združen s navadili^ obsega. Preveč bogata je ta slavnostno večerjo, na kateri je bil ča 98:76. V jug. reprezentanci ni nastSpil Ivo Daneu, ker je zbolel za gripo. OBVESTILA Režija: g». Marie« Debevec • č«c: nedelj«, 25. juniji ob 16 j Kraj: Slovenska hiš« | Otroke, starše in prijiieje mladine j lapo vabi učiteljski zbor | Prosimo le za prostovoljne prispevke; knjiga, da bi jo v tej kratki oceni lahko dostojno predstavili.“ Nato ocenjevalec — ej — navaja vsa poglavja in v njih objavljene članke ter razprave. KOROŠKA Deset let'Slovenske gimnazije stni gost predsednik NO za Slovenijo Sobota, 24. junija: dr. Miha Krek. Zbranim rojakom je tudi Sestanek SKAD-a ob 19. uri. Na govoril o pomenu Majniške deklaracije, programu predajanje prof. Jožeta Osa- Svoja lepa izvajanja je zaključil s po- ne o glasbi. Vabljeni člani in prijatelji. živem da moramo vsi delati na tem, da N« Pristavi sestanek naraščajnic - bo močno rastlo slovensko steblo pod m a en i o Triglavom, ki naj -požene korenine do , Nedelja, 25- junija Črnega morja. Po krvi po jeziku in ču-j v Slovenski „ hiši ^proslava sv. Aloj-stvovanju ter izvoru je slovenski na- zija. Ob 16. sv- masa, nato veseloigra rod član velike slovanske družine. De- Kralj Matjaž in Alenčica. V Naši“m domu v San Justu, ob 10.30 začetek športnih dni SFZ in SDO-Sreda, 28. junija: Seja učiteljskega sveta ob 19 v Slovenski hiši. SDO SFZ Otvoritev športnih dni Naš dom, San Justo 25. junija ob 10.30 lajmo na to, da bi Čmiprej zavladala svoboda od Triglava do Urala. PO iPORTNEM SVETO V Celovcu so 28- maja slovesno proslavili desetletnico 'Slovenske gimnazije, ki je pred desetimi leti skromno vzklila iz treh razredov s 101 učencem, vsako leto krepkeje rasla in je leta 1963 obrodila sad prve mature. Po desetih letih ima Slovenska gimnazija 15 razredov Pred začetkom svetovnga prvenstva Sobota, 1. julija: s skoro 400 učenci. Letos sta že kar v košarki v Montevideu je bilo v Sko-j y gan Martinu roditeljski sestanek dva osmošolska razreda! | ?ju baikansk° Ju?oslavija s predavanjem č. g. Sodja ob 18.30. j , , ,, , . . , . 1 je osvojila prvo mesto brez posebnega IV. kulturni večer SKA ob 19 v Slo- ' Slovesna prosiva desetletnice je i- napora. Drugo mesto je osvojila Bol- venski hiši. Govori g. dr. Debeljak s la. v dvorani Delavske zbornice v Čelov- ^rija. Slede: Grčija Romunija in Tur- s;.delovan:em g. Vombergarja o Dveh cu. Pred proslavo so si udeleženci prp- čija. Na tekmi z Grčijo .je kapetan Ivo noy:ii doneskih k Levstikovemu Marti-. siave ogledali lepo razstavo slik 'n ro- Daneu 150.1Č nastopil v juoslovanski pu‘Krj»anu. Na sporedu tudi plošča z onih del. S proslavo so pričeli tambura- reprezentanci- recitacijo ljubljanskega, .gledališkega ši, nato je prof Reginald Vospernik V švicarskem letovišču Montreaux so: igralca SgVerja. poz ravi v imenu la na e ja s e, p nega društva (pripravili turnir, ki so še Nedelja, 2. julija: resorskega zbora in dijakov vse udele- ^ utjeležiM Japonec Curunii, Miro Ce- NaS^tfom’ San’ Justo: Slovenski zim- žence in častne goste. Med temi so bili rar, Carminucci iz Italije, Kubiča iz skl večer- ...... poleg- zastopnikov koroške deželne Via- Poljske, Brehme iz Vz. Nemčije in štir. - V'Slomškovem domu skioptičrib prede zastopnika'koroškega škofa in jugo- je najboljši švicarski telovadci. Dru- davanje g- dr. P. Žaklja o Baragovi elbvanskih-' konzularnih rredstavnikov, 8° »epto je zasedel Miro Cerar, prvi rojstni, in misijonski deželi.. pa ^ i, ia.;ri ““ političnih organizacij s Koroške, z Go- rar desetič osvojil naslov državnega ' . va«i ob i6. koncert Slo- JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Duchos Airear T. E- 35-8827 SLOVENSKI DOM CARAPACHAY priredi v nedeljo, 9. julija DOMAČE KOLINE z družabno zabavo Sodeluje orkoster “Planik*” Koline bodo na razpolago že od 12. ure naprej Na predvečer_ 8. julija, pa bo v domu Versko vzgojno predavanje č. g. Sodje za starše in za mladino Lepo vabljeni! Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1296, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Prancia 952 TD 7S!S pij 516 V petek in soboto od 9—13 ure VII. 1967 ob 16 uri Slovenski zimski večer' v novi dvorani Našega doma v San Justu 1 V pristno domačen z.imskem okolju vas bodo presenetile slovenske melodije i ob spremljavi citer in harmonikarjev Za to priliko bo-pripravljen poseben slovenski zimski jedilni list Sodeluje orkester “PLANIKA” HRANILNE VLOGE — POSOJILA SLOVENSKA HRANILNICA %. z o. z. ii'. C. O.G.A. Ltda.j Bme.: Mitre 97 — Rainos Mejia — T. E. 658-6574 Uradne ure: ob sobotah od 16—20 . : hb torkih od 18—-20' ' . ' J Zaupno ih točno poslovanje HÊ! fanas Jalen 51 Trop brez zvoncev Povest Peter je previdno hodil proti vetru, Se zakrival in postajal in spet in Spet oprezal. Kozarijo je spazil. Pasla se je v meli in se počasi pomikala navzgor Razen tropiča gamsov ni videl nobene druge živali. Le kepen> velika podlasica, ga je pogledal izza skale. Bil je ves bel, rep se mu je pa končaval v črn čop. Peter bi ga bi streljal, da je imel s seboj puško na libre, S kroglo iz manliherice bi ga pa, težko zadel, če bi ga pa, bi vsega razbil. Pa tudi zavoljo gamsov, ki bi se splašili, ni maral tvegati strela. Od Tičariee sem se je pripeljalo dvoje krokarjev. Odletela sta proti Pršivci. Naenkrat je Peter obstal, kakor hi bil zagledal gada pred sabo- V snegu, ki ga je bil veter precej visoko na-medel v globel med skalami, da jesensko sonce ni moglo vsega stajati, je opazil sveže (stopinje. Pozorno jih je ogledal. Ni maral verjeti, pa si je lo moral priznati, da je res, če bi si bil še tako rad utajil. Pred sabo je vidci odtise Tkalčevih čevljev. Peter se je prikril za skalo in sedel, da razmisli, kaj narediti. Dru^e krati bi bila vzkipela jeza v njem. Sedaj pa, ko je bilo nasprotje med njim in Boštjanom že kar porav nano in sta se on in Jerc« po tolikih navzkrižjih že pripravljala na poroko ga je obšla grenka žalost- V svoji nov; hiši j’e dolge večere sanjal o urejene» življenju, kakor si ga je bil začrtal. Celo z Reso se je pogovarjal o tem in mu pripovedoval, da je že pozabil na Grmovo špelco in da bo Resa moral tudi, če ne, mu jo s palico istepe 'z glave. Ta sled v snegu pa vse njegovo premagovanje podira. Petra se je lotila skušnjava, da bi Tkalca posvaril. Strel -bi se razlegel in odjeknil od, gora naokrog. Boštjan pa 'bi vedel, da mu je Peter za ip-etami. Kasneje, ko bo Jerca že njegova žena, menda vendar ne bo zahajal več v njegovo lov:šče- Da se je tisto minuto spet pokazal ikepen bi si Peter nič ne pomišljal. Pomeril bi in stisnil, pa čeprav bi vznemiril živad. (Svojega gamsa bi že prihodnje dni kdaj podrl. Pa keipena ni mogel nikjer več opaziti. Streljati v prazen zrak Se mu je pa zdelo grdo 'n nepošteno. Kaj pa, če navsezadnje ne hoji pred njim Tkalec, ampak kdo drug. Verjetno ni mogoče pa. Vsak bi se mu v pest smejal i:n ga imel za straho-; petca. Nak! Sicer je pa prisegel, da ! bo divjad pred vsakomer branil. Peter se ni več obotavljal. Vstal je in se pričel oprezno kakor lisjak pomikati naprej. Včasih mu ni kazalo drugače, kàkor da je legel na tla in1 se plazil po trebuhu. Spotil se je in umazal, a sledu ni smel izgub ti, še manj pa izdati sebe. Na jasi pred sabo je spet zagledal hermelina. Ni mogel vedeti, če je prav tisti, ki ga je bil prej videl. Ptiča je nesel v gobcu, se na ,pol vzravnal in se razgledoval na okrog. Petru niti na mar ni več hodilo, da bi streljal- Sklenil je le, da ob prvi priložnosti vzame s sabo mali sklopec in mu nastavi. Podlasica se je zgubila med' kamenjem. Petér je pa kaj kmalu spet opazil v snegu odtise dolgega čevlja. Bili so tako razločni^ da je prepoznal žeblje. Sedaj ni niti najmanj več dvomil, da zasleduje Boštjana Tkalca. Lotila s-e ga je vnema, kakršne do takrat še ni poznal- Nase in na Jerco ni utegnil več misliti. Vedel je samo, da mu Tkalec ne sme več uiti. Peter se je oddihoval, prikrit v nizki kotanji. V ruševju, nekaj sto korakov pred njim, je počil strel. Odjeknil je od skal in se porazgubil v vrbovih gora. Gamsi v meli so zbežali v pečine. Peter je slišal proti sebi drviti skoke, ki so prešli v čedalje počasnejšo hojo in nazadnje za streljaj od njega obstali. Peter je hitro presodil, da je bržkone I slišal prihajati izastreljenega gamsa, za katerim -bo prišel tudi Tkalec. Vendar ga lahko prehiti ker je sedaj bliže njemu, kakor pa kraju ,s katerega je streljal Tkalec. Trdno si je pritisnrl klobuk na čelo, da ga ne zgubi, se previjal okrog grmov in skal, kakor se previja, vidra v Savi, ter z napol pripr-j timi očmi srepo gledal predse in nao- ( krog. Za hip je včasih postal in pri-luhnil. Gams bi utegnil vstati in se preleči. še bolj pa je vlekel na ušesa, da bi ne preslišal Tkalčevih korakov. „Tu nekje je moral obležati," je sodil Peter. Previdno je razgrnil vejevje in pogledal na jaso, ki se je bila odprla pred njim, Ob robu snega, ki ga je hjlo za dobro nasušilno rjuho, je ležal s pod-1 vitimi nogami težak kozelj. Ni se več ganil. Peter je gamsa takoj prepoznal. Bil je tiisti z velikim čopom, ki si ga je bil sam izbral za odstrel. Pogrela ga je jeza_ pa se ni gmel prenagliti. Skrbno se je prikril in čakal. Stkozi vejevje je pa še vedno videl rdečo liso krvi na snegu. Bolelo ga je, kakor bi bil krvavel on sam in ne gams. Ni mu bilo več treba oprezovati naokrog- Dobro je vedel, da bo Boštjan prišel po krvavi sledi- Visoko pod nebom sta se oglasila spet krokarja. Peter je dolgo čakal, preden se je zamajalo ruševje onstran jase. Kakor prej on, je oprezno pogledal na jaso Tkalec. „Drzen je,“ je pomislil Peter. „Niti s sajami 'se ni namazal po obrazu, da bi se ošemil.“ Petru se je zdelo za malo, do talko podcenjuje njegovo čuječnost in vestnost. Pa 'bo že skusil. Sedaj se mu ne izmuzne več. Bal se Boštjana sicer ni, hotel se je pa ogniti ruvanju in če le mogoče tudi prerekanju. Naj le misli, da je varen. Tkalec gamsu ni zaupal. Z napeto puško se mu je približal, šele ko je kozla brcnil in. se ta ni ganil, je previdno spustil petelina. Obraz mu je zmagoslavno žarel. Saj bi tudi Petru_ da ga ni Boštjan prehitel. Premagati se je moral, da ni pri priči planil na Tkalca in ga podrl na tla. Preden se je lotil dela, se je Tkalec ozrl okrog sebe. Pa bolj iz navade kakor iz zaskrbljene previdnosti. Da se čuti popolnoma varnega, se je izdal, ko je puško prislonil na dobra dva se-žnja oddaljeno skalo- Bila je skoraj bliže Petru kakor Tkalcu. Boštjan je pokleknil v sneg in pričel z roko dvigati čop na gamsovem hrbtu. 0'd' zadovoljstva je kimal z glavo. Vzel je iz žepa že dokaj pomečkan papir ga razgrnil poleg sebe, začel previdno puliti čop in ga zlagati na papir. Peter je opazoval in čakal pravega trenutka- Namenil se je pa, da se Tkalcu pokaže prej, preden bo le-ta segel po nož, da kozla odpre.