Štajerski
Ptuj, četrtek, 23. decembra 2004
letnik LVII . št. 51 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
Je občina zaspala? Stran 6
Ormož
Tešili
radovednost Stran 3
Pred božičem
Petarde
- pojav balkanizma Stran 7
PREDNOVOLETNfiCENA F0T06IIIÍFÍJ 10X1S
ml^m
Foto Tone, Žižek Anton s.p.. Trg osvoboditve 2, Lenart
Vsem bralcem Štajerskega tednika in poslušalcem Radia Ptuj želimo vse najlepše ob bližnjih praznikih ter veliko družinske sreče.
Delavci družbe-Radio-Tednik
Videm	Ptuj
Se bo začela lovska vojna? 135 let gimnazije Stran 10	Stran 13
Dejan Zavec
Konec marca spet v ringu Stran 19
Folo: Črtomir Goznik
Sedaj do 600.000 SIT zimskega popusta!
Zato je skoraj razumljivo, da se Volkswagen Polo užaljen kuja v kotu, saj je prepričan, da je večvreden.
Vecvredni
ilo vozil in modelov
., Zadružni trg S, 2251 Ptui
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
4,4 - 11,6 l/100km. Emisije COi: 119 - 278 g/km.
RADIOPTUJ
89,8«98,£'I04t3
Slovenske misice so tudi letos v družbi Božička obiskale male bolnike v ptujski bolnišnici in jim zaželela čimprejšnje okrevanje.
Ljubljana . Državno odlikovanje za naj čebelarja
Janezu Pislaku red za zasluge
Predsednik republike Janez Drnovšek je v torek, 21. decembra, v predsedniški palači podelil letošnja državna odlikovanja; zlati red za zasluge za življenjsko delo je med sedmimi prejemniki odlikovanj za zasluge na raznih področjih prejeli tudi svetovno znani čebelarski mojster Janez Pislak iz Apač v občini Kidričevo.
V krajši obrazložitvi je med drugim zapisano, da je Janez Pislak prejel odlikovanje red za zasluge za dolgoletno delo in zasluge na področju slovenskega čebelarstva, za njegovo mednarodno uveljavljanje ter prepoznavnost v svetu.
Na kratko pa lahko povemo, da je Janez Pislak lep primer, kako lahko iz malega zraste veliko. Iz skromnega čebeljega roja, ki si ga je kot mladenič kupil za denar, ki ga je prejel ob birmi, je z delom in vztrajnostjo ustvaril enega največjih čebelnjakov v Evropi, saj šteje danes prek 2000 čebeljih družin. Janeza Pislaka pa poznajo tudi drugod po svetu po edinstveni vzgoji kvalitetnih matic avtohtone kranjske čebele.
-OM
Foto: M. Ozmec
Čebelar Janez Pislak je znan po vzreji najkvalitetnejših matic kranjske čebele.
Orfejekova parada 2004
JL Organóaíor;DnižbazaiadijskainčasopisnodejavnostRadio-TednikPtuj
G6n6ra/n/ pokfovHBlJ
Mestna občina Ptuj
Štajerski
TEDNIK
RADIOPTUJ
89.6-98.S-l04,3
Športna dvorana Center Ptuj
nedelja, 26. decembra 2004, ob 16. uri
Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj, iUlenjainica Luna
9770040197060
Od tod in tam
Markovci • Tradicionalni Miklavžev koncert
Foto: Arhiv društva
Godba na pihala občine Markovci je v nedeljo, 5. decembra, ze četrtič zapored pripravila Miklavžev koncert. Telovadnica osnovne {oleje bila kot vedno polna do zadnjega kotička in obiskovalci so z burnim aplavzom nagradili domače godbenike, ki imajo že več kot 80-letno tradicijo. V letošnjem letu so pridobili tri mlade glasbenike in kupili dva nova instrumenta, njihova prizadevanja in delo pa bo še naprej podpirala občina Markovci, je v uvodnem nagovoru obljubil župan Franc Kekec. Mlada dirigentka Helena Bezjak je za tokratni koncert izbrala lahkoten program - od slovenskih Vinka Štru-cla, Bojana Adamiča ter Vilka in Slavka Avsenika do črnske duhovne in tujih priredb skladb za pihalne sestave.
Nataša Petrovič
Ptuj • Pravljični večer v knjižnici
Foto: Fl
Prejšnji četrtek je potekal v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pravljični večer za odrasle - že tradicionalni ob koncu vsakega leta. Projekt je zasnovala ptujska pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je tudi tokrat nastopila s pravljico iz svojega bogatega repertoarja. Ptujčani pa so tokrat gostili tudi edino slovensko poklicno pravljičarko Ljobo Jenče, kije tudi ljudska pevka in zbirateljica ljudskega izročila. Tokratni pravljični večer pa je bil nekaj posebnega tudi zaradi razstave stolov, ki jo je v slavnostni dvorani knjižnice postavil arhitektJanez Su-hadolc. Tokratni pravljični večer je dobil ime Stolchek pripoveduje.
Fl
Juršinci • Božično-novoletni koncert
Foto: ZŠ
Odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci je letos že organiziral dobrodelni koncert za nakup opreme v novem vrtcu. V soboto, 18. decembra, pa so skupaj z OŠ Juršinci organizirali že drugo leto zapored božično-novoletni koncert v večnamenski dvorani. Na njem so nastopili mešani pevski zbor in ljudske pevke KUD Anton Slodnjak, mešani pevski zbor OŠ Juršinci, APZ Kluba ptujskih študentov, pater Janez Ferlež, pevci vasi iz Male Nedelje, mešani pevski zbor DU Velika Nedelja, Oktet Dornava, skupina Srce od Sv. Tomaža in Katja Skoliber (citre) iz Središča ob Dravi. Koncert je povezovala Nada Kotar, sceno pa so pripravili učitelji OŠ Juršinci (Mari-nič, Kostanjevec in Kračun).
Zmago Šalamun
Ptuj • Prvi Kuharjevi dnevi
Soočenje domačih in tujih izkušenj
Kot smo na kratko poročali v prejšnji številki Štajerskega tednika, so v slavnostni dvorani ptujskega gradu 3. in 4. decembra potekali 1. Kúharjevi dnevi z osrednjo strokovno temo o kilah z izmenjavo mnenj in izkušenj iz dela. Ob 130-letnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sta jih pripravila kirurški oddelek bolnišnice in herniološka sekcija Združenja kirurgov Slovenije.
V imenu bolnišnice je udeležence strokovnega srečanja pozdravil direktor Lojze Arko. Govoril je o zgodovini bolnišnice, njeni sedanjosti in bodočnosti. Prepričan je, da bodo Kuharjevi dnevi postali tradicionalni. V letu 2005 bodo potekali pod naslovom 24. štajersko-slovenska konferenca travmatologov Slovenije, Avstrije in Madžarske. Zaposleni v ptujski bolnišnici se trudijo delati po vzoru prim. dr. Aleksandra Kuharja, katerega vodilo je bilo, da mora biti zdravnik nenehno na voljo ljudem.
Strokovno srečanje o kilah je pospremil kvaliteten in obširen zbornik, v katerem je podrobno obdelano zdravljenje vseh vrst kil pri otrocih in odraslih. Po oceni recenzenta prim. Jožeta Avžnerja, dr. med., spec. kirurga, je zbornik dragoceno delo, ki bo v pomoč tako kirurgom kot tudi študentom medicine, ter pomemben prispevek k slovenskemu medicinskemu slovstvu.
Prof. dr. Slavko Rakovec, dr. med., višji svetnik, predsednik Herniološke sekcije združenja kirurgov Slovenije, je povedal,
da je bila sekcija ustanovljena spomladi letos. Spoznali so, da je kirurgija trebušne stene ena od tistih tem, na katere je v zadnjih letih usmerjena posebna pozornost. Ptujsko srečanje naj bi prispevalo k uresničevanju dveh osrednjih ciljev, opredelitvi postopkov operacij, ki so se že sedaj v Sloveniji in v tujini izkazali za najbolj uspešne, da bi jih posredovali udeležencem srečanja ter da bi poskušali spodbuditi vse, ki jih kirurgija trebušne stene še posebej zanima, da se ji čim bolj posvetijo. Operacije kil sodijo med najpogostejše programske trebušne posege.
Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec., predstojnik ptujske kirurgije, eden od treh članov predsedstva strokovnega srečanja, je predstavil kirurški oddelek ptujske bolnišnice, ki danes razpolaga s petimi operacijskimi dvoranami, kjer so tudi izvajali operacijski program, ki so si ga udeleženci lahko ogledali v TV-prenosu. Ta del je vodil An-djelo Maračič, dr. med., spec.
Dvodnevno strokovno srečanje o kilah so sklenili z okroglo mizo o aktualnih stališčih zdravljenja dimeljskih kil. Po zadnjih
Foto: Črtomir Goznik
Andjelo Maračič, dr. med., spec., v pogovoru z Michaelom Alexandrom iz Kanade.
podatkih, ki so na voljo, naj bi v Sloveniji leta 1998 izvedli 2700 operacij dimeljskih kil. V ptujski bolnišnici so v letu 2003 operirali 182 bolnikov s kilami trebušne stene.
Predstojnik ptujske kirurgije asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec., je bil na koncu zelo zadovoljen s samim potekom in izvedbo 1. Kuharjevih dnevov, ki
so bili prva takšna delavnica izvedena na ta način zunaj Kliničnega centra. Izkazali pa so se tudi vsi nivoji kirurškega oddelka, ki so delovali kot eno, vse operacije so izvedli v celoti sami. Novosti v kirurškem zdravljenju kil, ki jih pozna svet, so se v Sloveniji dobro prijele, slabosti ni zaznati.
MG
Evropska unija in mi • Širitev povezave
V pričakovanju leta 2007 tudi Bolgarija
Bolgarija je prošnjo za članstvo v Evropsko unijo vložila leta 1995. Dve leti kasneje je Evropska komisija zaradi nezadostnega napredka na gospodarskem področju odsvetovala vključitev države v pristopna pogajanja. V naslednjem poročilu je Komisija pohvalila njen napredek, vendar jo je pozvala k nadaljevanju naporov za izboljšanje delovanja pravne države, zaščite človekovih in manjšinskih pravic in krepitev boja proti korupciji.
Kljub temu je Evropski svet v Helsinkih decembra 1999 odločil, da so reforme prinesle dovolj napredka, zato je naslednje leto Bolgarija pričela pristopna pogajanja. V svojem mnenju o pripravljenosti držav kandidatk za vstop v EU je Komisija oktobra 2002 odsvetovala vstop Bolgarije v letu 2004, vendar je izrazila močno podporo vstopu leta 2007.
Podobno kot severno sosedo Romunijo je tudi Bolgarijo v zadnjih desetletjih zaznamoval socializem. Na pot demokratičnih sprememb je po dolgoletni vladavini Todora Živkova stopila leta 1989. Leta 1991 je sprejela novo ustavo, z njo pa so bili postavljeni temelji parlamentarne demokracije. Enodomni parlament, imenovan narodno sobranje, izbirajo vsaka štiri leta na volitvah, sestavlja pa ga 240 poslancev. Izvršna oblast je v rokah vlade, imenovane svet ministrov, ki jo na predlog premiera oziroma predsednika sveta ministrov potrdi parlament. Predsednika države skupaj s podpredsednikom volijo vsakih pet let. Med njegove naloge med drugim spada imenovanje kandidata za premiera,
Medtem ko se Evropska unija pripravlja tudi na začetek pogajanj s Tur~ijo, ve~ kot tretjina njenih državljanov po podatkih spletnega portala Evropske unije nasprotuje ponovni širitvi petindvajseterice. Anketa, ki je bila izvedena v oktobru in novembru, torej le nekaj mesecev po širitvi, je pokazala, da je kar 35 odstotkov državljanov Unije proti vnovični širitvi, medtem ko jih 53 odstotkov takšen proces še vedno podpira. Dobra desetina ne podpira ne enega ne drugega scenarija. Ce upoštevamo samo rezultate ankete v starih petnajstih članicah, bi se proti ponovni širitvi odločilo 43 odstotkov vprašanih. Največ nasprotnikov širitve prihaja iz Avstrije (62 odstotkov) in Nemčije (57 odstotkov). Širitev med prebivalstvom v novih članicah najbolj podpirajo Poljaki (78 odstotkov), sledijo Litovci s 76-odstotno podporo, v Sloveniji pa bi širitev podprli trije od štirih vprašanih.
za sedemletni mandat pa imenuje tudi predsednika vrhovnega sodišča. Bolgarija je razdeljena na devet upravnih enot, imenovanih oblasti.
Politični prostor se je močno spremenil po parlamentarnih volitvah leta 2001. Kandidatka za vstop v EU je bila do leta 1946. Večinoma kmetijska in obrtniška država je po uvedbi centralno-planskega gospodarstva po sovjetskem vzoru uvedla petletke intenzivne industrializacije. Po
demokratizaciji v letu 1989 so v državi uvedli tržno gospodarstvo in sprejeli vrsto ukrepov za privatizacijo določenih gospodarskih sektorjev. BDP je na ravni držav v razvoju, eno osmino pa ga sestavlja kmetijstvo, ki zaposluje slabo petino delovne sile. Glavni pridelek so žita, ob tem pa še riž, soja, krompir, sladkorna pesa, tobak, bombaž in sončnice. Pomembne gospodarske panoge so tudi vinogradništvo, sadjarstvo in pridelovanje ze-
lenjave. Dobro sta razvita živinoreja in ribištvo. V državi intenzivno potekata denacionalizacija in dekolektivizacija velikih agroindustrijskih kompleksov. Dobra tretjina zaposlenih v industriji ustvari več kot polovico BDP, po sovjetskem vzoru pa je najbolj razvita težka industrija. Dobro so razvite tudi predelovalna, živilska (konzervirano sadje in zelenjava, tudi za izvoz), tekstilna, strojna, tobačna in elektrotehnična industrija. Približno tretjino električne energije pridobivajo v jedrskih elektrarnah. Država z obal Črnega morja postaja tudi priljubljena turistična destinacija, ki odpira vrata masovnemu turizmu. Po zadnjem popisu živi v Bolgariji več kot 8,23 milijona prebivalcev. Zaradi upadanja rodnosti ta številka zadnje desetletje upada, zmanjšuje pa jo tudi bežanje turške etnične manjšine iz države. Gostota poseljenosti ni najvišja, na kvadratnem kilometru živi 74 prebivalcev, zaradi preseljevanja jih 70 odstotkov živi v mestih.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Gorisnica/Podlehnik • Notranje ministrstvo bo opravilo svojo cenitev M Uvodnik
Kakšna bo cena zemljišč za nove policijske postaje?
Sredi minulega tedna so se predstavniki notranjega ministrstva — Urada za policijo — odlo~ili za ogled izbranih lokacij, namenjenih izgradnji novih policijskih postaj v občinah Ormož, Gorišnica in Podlehnik.
Kot je znano, je policija za novogradnje že kupila kompleks stare lokacije Kmetijske zadruge v Ormožu, obe ostali občini pa naj bi zagotovili brezplačen prenos ustrezno velikih zemljišč (približno 30 arov).
A v Gorišnici so pred kratkim ugotovili, da je brezplačen prenos parcele (to naj bi občina, tako kot v Podlehniku, odkupila od lastnikov parcel na izbrani lokaciji, nato pa zastonj predala policiji) protizakonit, saj je v nasprotju z 51. členom Zakona o lokalni samoupravi. Zato so svetniki na zadnji seji preklicali sklep občinskega sveta o brezplačnem prenosu, župan Jožef Kokot pa se je s predstavniki policije dogovoril o uradni ocenitvi sicer že izbranega zemljišča.
"Res je, da so se prejšnji teden, dokaj nepričakovano, pri nas, in kot mi je znano, tudi v obeh ostalih občinah, oglasili predstavniki policije. Ker je v naši občini zemljišče za gradnjo policijske postaje dokončno določeno in
o sami gradnji sploh ni nobenih dvomov, smo največ časa posvetili pogovoru okoli poteka same izgradnje. Kot mi je bilo rečeno, so idejni projekti za našo policijsko postajo v Moškanjcih praktično izdelani, šlo pa naj bi za atrijski tip objekta. Okoli cene in same prodaje zemljišča pa zadeve še potekajo, vsekakor pa morajo biti rešene januarja naslednje leto."
Očitno pa, po domače povedano, brez barantanja okoli cene zemljišča ne bo šlo, saj cenilni zapisnik s strani občine oziroma lastnika parcele ne bo edini me-rodajen. Notranje ministrstvo se je namreč odločilo, da bo izbrane lokacije ocenilo tudi preko uradnega cenilca, ki ga bodo izbrali sami, kar je bilo navsezadnje tudi pričakovati. Malo težje pa je pričakovati, da se bodo rezultati cenitev iz obeh zapisnikov kar ujemali, kar pomeni, da bodo pred dejansko izvršeno prodajo tekla še vroča pogajanja.
"Prodaja izbranega zemljišča
bo, upoštevajoč sklep našega občinskega sveta, potekala direktno med lastnikom parcele in ministrstvom," je v zvezi s tem še povedal župan Kokot. V primeru Gorišnice to pomeni, da se bosta o končni ceni pogajala kar župan kot lastnik parcele na eni in ministrstvo na drugi strani.
Kaj bodo storili v Podlehniku?
Kako bodo pogajanja o ceni potekala v občini Podlehnik, kjer po vzgledu Gorišnice prav tako zahtevajo prodajo zemljišča, pa je veliko manj jasno. V tej občini je namreč izbrano zemljišče še vedno v občinskem in zasebnem solastništvu. Možno, vendar pa zelo malo verjetno je dejstvo, da bi se ministrstvo odločilo pogajati o ceni z najmanj dvema ali več lastniki, zato bodo v Podlehniku najverjetneje morali rešiti vprašanje solastništva izbrane lokacije v zelo kratkem času. Ne glede na to, kako se bodo odločili vso zadevo izpeljati, pa brez
Ormož • Znižali nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča
V prihodnje občutno manj
Zavezanci za plačilo nadomestila, ki so vložili vloge za spremembo namembnosti zemljišča, bodo v prihodnje manj obremenjeni.
Od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča se jih v letu 2005 obremeni le v višini 50 % pripadajočega nadomestila, nekateri pa se obremenijo le v višini 15 %. Kdor ni napisal vloge, se za spremembo lahko obriše pod nosom, plačal bo po starem!
Sklep občinskega sveta je posledica številnih vloženih zahtevkov za spremembo prostorskega plana, s katerim so vlagatelji želeli svoja nezazidana stavbna zemljišča spremeniti v kmetijska. Ker gre pri spremembi prostorskega plana za dolgotrajen postopek, ki lahko traja tudi tri leta, na ta način ni bilo mogoče rešiti pro-
blema zemljišč, za katera bi kljub vlogi lastniki tudi v prihodnje morali plačevati visoka nadomestila. Poleg tega bi v tem času lahko prišlo tudi do tega, da bi po eni strani nezazidano stavbo zemljišče oprostili plačila, po drugi pa bi nekdo lahko na njem začel graditi. Zato so nastalo zagato rešili s korekcijo faktorja obremenitve - za nekatere v višini 50 % pripadajočega nadomestila, za nekatere pa le 15 %. Ce se bo kateri lastnik takšnega nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je predvidena za spremembo, odločil za gradnjo, bo zapadel v plačilo nadomestila, kot predvideva odlok. Skupna površina ob-
ravnavanih nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so obremenjena 50 %, je 558.155 kvadratov od skupno 3.529.539 kvadratnih metrov, obremenjenih v letu 2004. Pri 15 % obremenitvi pa gre večinoma za parcele, opredeljene z zazidalnim načrtom za obrtno cono. Od 170.566 kvadratov obremenjenih letos jih bo izvzetih 14.604.
Finančni učinek tega sklepa za proračun občine je negativen in predvideva se izpad proračunskih prihodkov v višini 13 milijonov SIT, poleg tega pa še omenjena korekcijska koeficienta navržeta nadaljnjih 5 milijonov primanjkljaja.
vki
sklepa občinskega sveta ne bo šlo, saj je del zemljišča v občinski lasti. Variant je sicer več; od tega, da občina dokupi potrebno velikost parcele ali pa jo pridobi z zamenjavo (sklep o tem je s strani občinskega sveta že sprejet, vendar zaradi nepotrjenega zapisnika s seje še ni v izvedbi), lahko pa bi ubrali tudi povsem nasprotno pot ter občinsko parcelo prodali v zasebne roke in bi se lastnik — kot v primeru Gorišnice — direktno pogajal z ministrstvom. Seveda bi bil za to najprej potreben nov sklep občinskega sveta, prav malo verjetno pa je tudi, da bi se kakšen zasebnik odločil za takšno potezo.
Kakorkoli že, v Podlehniku bodo morali pohiteti z urejanjem vseh teh zemljiških razmerij, če si seveda novo policijsko postajo sploh želijo dobiti. Kot je slišati, je pri nekaterih občanih načrtovana novogradnja precej nezaželena, ne glede na prednosti, ki jih občini lahko prinese. Sicer pa niti niso več tako tihe govorice, da bi nadomestno zemljišče za izgradnjo policijske postaje kaj hitro lahko zagotovili v eni od sosednjih občin.
SM
Novo obdobje ptujskega šolstva
v naslednjem letu bo Ptuj po zaslugi Šolskega centra dobil prvi višješolski program, financiran s strani države. Program mehat-ronik je dobil zeleno luč s strani Ministrstva za šolstvo in šport in v naslednjem šolskem letu se bo začel izvajati na Elektro šoli na Ptuju.
Program mehatronik je nov način razmišljanja v načrtovanju izdelkov in sistemov, ki omogočajo integracijo precizne mehanike, elektronike, avtomatskega vodenja in informatike v osnovni proces načrtovanja, namesto da bi iskali inženirske rešitve za vsako zahtevo posebej. Trend trga delovne sile zahteva povezovanje znanj strojništva, elektrotehnike, avtomatike, informacijskih tehnologij, ekonomije in menedžmenta, tehniškega varstva okolja ter jezika inovativnosti in kreativnosti. Kmalu nobena sodobna proizvodnja ne bo več mogla delovati brez strojev, ki delujejo s pomočjo elektronskih krmilnih sistemov in brez avtomatiziranih linij. S pridobljenimi znanji bodo diplomanti zanimivi za trg dela, saj bodo znali uporabljati znanja iz osnovnih inženirskih disciplin pri obravnavanju kompleksnih razvojnih in tehnoloških problemov; znali bodo načrtovati in krmiliti razvojni in proizvodni proces, se naučili delati v timu, in kar je pomembno, znali bodo reševati probleme v predpisanem času. Strokovnjak mehatronik ni mišljen kot ozek specialist v svoji stroki, ampak kot multidisciplinarno izobražen strokovnjak.
Pri planiranju takšnega projekta je potrebno veliko doslednega dela, potrebno pa je imeti tudi botre v političnih vrstah, saj je ptujska kmetijska šola tudi pripravila višješolski program s področja kmetijstva, pa se je ta začel izvajati drugje, kjer so očitno imeli vplivnejše ljudi na ustreznih mestih, kjer se o takšnih zadevah odloča.
Tudi ptujske srednje šole se potegujejo za nove šolske programe. Trenutno sta aktualna dva umetniška programa, ki naj bi se izvajala na Gimnaziji Ptuj, gre za likovno in glasbeno gimnazijo. Ptujčani imamo trenutno v šolskih krogih močno zastopstvo, saj prihajata tako minister za šolstvo kot direktor Zavoda za šolstvo iz naših logov. To pa najverjetneje kljub vsemu ne bo dovolj, za pridobitev novih programov bo največ potrebno narediti doma, da pa se to da, najbolj dokazuje program mehatronik.
Franc Lačen
Ljutomer • Novi prostori Pošte Slovenije
Z 206 na 562 kvadratnih metrov
Minulo soboto sta župan občine Ljutomer Jožef Špindler ter generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec odprla nove prostore Pošte Slovenije v Ljutomeru.
Doslej je ljutomerska pošta delovala v utesnjenih in nefunkcionalnih prostorih na 206 kvadratnih metrih površine na Glavnem trgu v Ljutomeru, odslej pa je novi urad v Ulici Nade Rajh 2 v Ljutomeru, ki obsega 562 kvadratnih metrov površine. Uporabnikom bo na voljo šest sodobno opremljenih okenc za sprejem in izročanje poštnih pošiljk ter opravljanje denarnih in drugih storitev, poštnih predalov pa bo 231. V nove prostore, ki so v novoizgrajeni poslovni zgradbi podjetja Gomboc iz Beltincev, bodo lahko neovirano vstopali tudi invalidi.
"V zadnjih petih letih so se storitve ljutomerske pošte povečale za 17 odstotkov, paketne storitve pa za kar dvainpolkrat, zato so dosedanji prostori postali premajhni," je med drugim na otvoritvi dejal generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec in dodal: ^"V domala desetih letih smo za naložbe namenili 54 milijard tolarjev, od tega kar 65 odstotkov za novogradnje poštnih zgradb ter prenovo obstoječih prostorov pošt." V tem času je Pošta Slovenije odprla 46 novih poštnih enot, nove ali prenovljene prostore pa je dobilo 317 pošt. Število zaposlenih se je v zadnjih desetih letih poveča-
lo za okrog tisoč ljudi, tako da danes Pošta Slovenije zaposluje blizu 6500 ljudi.
Novi prostori Pošte Slovenije v Ljutomeru so stali 251 milijonov tolarjev. Pošta Ljutomer pokriva območje s 3428 gospodinjstvi in
opravlja vse vrste storitev. Šestkrat tedensko dostavljajo pošto v 1231 gospodinjstev, v preostala pa petkrat na teden. Na pošti je 19 zaposlenih, med njimi osem pismonoš.
Miha Šoštarič
Župan občine Ljutomer Jožef Špindler (levo) in generalni direktor Poste Slovenije Alfonz Podgorelec sta odprla nove prostore Poste Slovenije v Ljutomeru.
Ormož • Zgovorni in prepirljivi svetniki
Tešili radovednost
Prav nič kaj moško ni minila 7. izredna seja občinskega sveta Ormož. Če ne bi vedeli, da sta v svetu le dve svetnici, bi lahko mislili, da so zasedale same ženske. Kar nekajkrat je bilo namreč slišati, da če je radovednost (glede Plastdispenzerja in Unterhunda) tako velika, jo bo župan pač potešil. Sicer ženska lastnost — radovednost — v politiki ni nikoli odveč. Se več, politika, opozicija, pozicija, demokracija, stranka, seja — vse "politične" besede so ženskega spola!
Tudi opozicija se je obnašala prav po žensko muhasto in tako so že pri sprejemanju dnevnega reda zaceli z razsipanjem tistega, cesar imajo v občinskih svetih največ — časa. Opozicija je želela na dnevni red uvrstiti dve dodatni točki — o problematiki zaprtja Plastdispenzerja in o tožbi v zvezi z Unterhundom. Župan jim je dokazoval, da za to niso izpolnjeni
nobeni pogoji, saj omenjena problematika ni nastala včeraj in zato nima prostora na izredni seji, poleg tega pa tudi ni bilo pripravljenega materiala o teh dveh temah. Bil pa je pripravljen podati informacijo, oziroma povedati vse, kar ve, o obeh zadevah pod točko Pobude in vprašanja. Tega pa opozicija ni nikakor želela sprejeti. In ko je izgledalo, da bodo sejo
že na začetku spremenili v nikoli končano zgodbo, je zadevo rešil obrtnik — za te je znano, da nikoli nimajo časa. Ivan Kukovec je uradno formuliral predlog, da se točka Pobude in vprašanja uvrsti na dnevni red, kar so svetniki tudi potrdili. S tem pa blamaže in natezanja levo in desno še ni bilo konec. Ko so v ponedeljek zvečer okrog pol desete ure svetniki
Trnovska vas • Seja občinskega sveta
Proti podražitvi vode in odvoza smeti
V četrtek, 16. decembra, so svetniki v Trnovski vasi zasedali na 17. redni seji občinskega sveta.
Po potrditvi zapisnikov in pregledu sklepov prejšnje seje so se ponovno lotili obravnave tarifnega sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki. Svetniki so v razpravi poudarjali, da novi sistem večjim gospodinjstvom prinaša veliko podražitev, ki v povprečju znaša od 90 do 100 odstotkov. To bi sprožilo nezadovoljstvo občanov, ki bi pričeli vračati posode za smeti in ponovno bi se polnila divja odlagališča. Sedaj je v občini v odvoz odpadkov vključenih 255 gospodinjstev od 330. Zato so zavrnili predložen tarifni sistem in sprejeli sklep, da bodo od koncesionarja zahtevali, da eno- in dvočlanskim gospodinjstvom dostavi manjše posode in tudi temu primerne nižje položnice. Od inšpekcijske službe pa zahtevajo, da ponovno preveri seznam vključenih v odvoz odpadkov in predlaga vključitev v sistem dostopnih gospodinjstev.
Predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj Marjan Gregorinčič svetnikov ni uspel prepričati, da bi glasovali za 3,2-odstotno podražitev proizvodnje in distribucije vode. Svetniki so povedali, da bi v podjetju morali več narediti
pri zmanjšanju izgub vode v sistemu, ki že nekaj let znašajo 29 odstotkov.
Obravnavo poročila nadzornega odbora so prestavili na naslednjo sejo, saj predsednik nadzornega odbora ni bil prisoten. Na predlog odbora za negospodarstvo so potrdili razdelitev sredstev društvom v višini 1,5 milijona tolarjev. Svetniki so v razpravi poudarjali, da obstoječi pravilnik ne omogoča pravične delitve, zato so občinski upravi in odboru naložili pripravo novega pravilnika. Sprejeli pa so tudi pravilnik o vrednotenju letnega programa športa v občini Trnovska vas.
V uredniški odbor glasila Trnovski zvon so imenovali Anito Vršič, Barbaro Drumlič, Marjana Potrča in Romano Breznik. Župan občine Karl Vurcer pa je svetnikom predstavil tudi osnutek proračuna za prihodnje leto, o katerem je povedal: "Projekcija finančnega poslovanja občine v prihodnjem letu predvideva tristo milijonov in pol prihodkov in 320 milijonov odhodkov. Pri prihodkih bo lastnih okrog 42 milijonov, ostalo pa bo dotacija
države. Tako primerna poraba znaša 132 milijonov in sofinanciranje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, 143 milijonov za investicijo gradnje šole, vrtca in telovadnice. To so glavne postavke prihodkov. Odhodkov predvidevamo 320 milijonov, za izgradnjo šolskega prostora, ki v tem času teče uspešno, je namenjenih 206 milijonov. Nadaljevala se bo izgradnja kanalizacije v vrednosti 4 milijone, potem bomo nekaj denarja namenili za obvezo pri izgradnji reševalne postaje v Ptuju. Normalno pa je, da moramo vzdrževati javne ceste, lokalne ceste in javne poti v občini, za kar bomo namenili okrog 9 milijonov. Prevozi učencev nas stanejo okrog 8 milijonov, za starejše občane v domovih plačamo 14 milijonov, za subvencioniranje cene vrtcev skoraj 9 milijonov, za delo občinske uprave okrog 20 milijonov. Potem pa še za požarno varstvo in za društva. Predvidevamo najetje dolgoročnega kredita v višini 20 milijonov, da bomo lahko finančno projekcijo prihodnje leto zaključili."
Zmago Šalamun
•k
LDS
LIBERALIMA DEIVIOKRACIJA SLOVENIJE
Svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj,
vam iskreno želimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem
letu 2005
ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije.
pririnili do te točke, je župan Vili Trofenik vprašal, ali so kakšna vprašanja. In nihče ni želel ničesar vprašati. Saj veste, ženska uža-ljenost pač. Zato je župan začel klepetati kar samoiniciativno. Povedal ni nič novega. Nič, česar ne bi že lahko prebrali v našem časopisu. Izrazil pa je obžalovanje ob izgubi zaposlitve 180 delavcev, od katerih se jih bo morda 15 uspelo upokojiti. Povedal je še, da to ni težava le za prizadete in njihove družine, del bremena bo čutila tudi občina, predvsem v obliki povečanja socialnih transfer-jev — zdravstvenega zavarovanja za brezposelne, otroškega varstva in subvencije stanarin.
V zadevi Unterhund pa se je župan hudoval predvsem na državne organe, vključno s sodiščem, ker ne opravljajo svojega dela. Del krivde za obratovanje Unter-hunda med novoletnimi prazniki 2003/04, ki je bil takrat že deklariran kot za obiskovalce nevaren, je prevzel tudi nase. Povedal je, da je manjši del vsebine Unterhunda
Prejeli smo
Mestna občina pa po svoje
kultura, večji pa zabava. Kulturne vsebine bi po njegovem lahko izvajali tudi v kulturnem domu. V primeru Unterhunda gre, po besedah župana, za samovoljno uporabo prostorov, brez vednosti lastnika. Spornih je menda še kar nekaj reči v dokumentaciji, kjer se prostor prenese na klub, ki takrat sploh ni obstajal. Un-terhundovcem je očital tudi, da niso izpolnili skoraj nobene točke iz dogovora o ureditvi prostora, za katere so se zavezali s sporazumom ob prevzemu prostorov. Župana moti tudi nered in smeti okrog gradu, kar je posledica delovanja kluba. Zato si mora župan v soboto pred izvajanjem zlatih porok marsikaj počistiti kar sam! Odnosi pa so se menda sprevrgli tudi v nagajanje.
Alojz Sok iz Nsi mu je očital, da samovoljno razpolaga z gradom, da ne dovoljuje najema dvoran za seje političnim strankam. Župan je zatrdil, da se z vsemi silami zavzema za obnovo gradu in da zato v interesu ohranitve gradu ne do-
■ ■■
Odgovor na objavo službe za stike z javnostjo Mestne občine Ptuj ter direktorja KKS, d. d., Ptuj, objavljene v Štajerskem tedniku dne 16.12. 2004:
Mestna občina Ptuj je takoj po izdaji sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju zahtevala prenehanje poslovanja operaterju INGEL, d. o. o. Operater je spoštoval sklep sodišča in v dogovorjenem roku predal ključe objektov, dokumentacijo ter prenehal pošiljati položnice za vzdrževanje. Mestna občina Ptuj je takoj prenesla sistem v upravljanje družbi KKS, d. d., Ptuj.
Na sklep Okrožnega sodišča na Ptuju je v zakonskem roku vložena pritožba. S sklepom višjega sodišča v Mariboru se sklep Okrožnega sodišča na Ptuju o začasni odredbi razveljavi in predlog za njeno izdajo zavrne, saj ni pravnih osnov za izdajo začasne odredbe. Na Sklep višjega sodišča v Mariboru ni pritožbe, sklep je pravnomočen.
Ob pravnomočnosti sklepa višjega sodišča v Mariboru Mestna občina Ptuj kljub pisnemu pozivu operaterja INGEL, d. o. o., da vrne sistem v upravljanje zakonitemu operaterju, ni ustrezno ukrepala; še več, javnost obvešča, da posluje KKS, d. d., zakonito. Dejansko sije s tem Mestna občina Ptuj protizakonito prilastila upravljavske pravice v sistemu CaTV, saj upravljanje sistema CaTV Ptuj s strani KKS, d. d., Ptuj nima nobene zakonske osnove. Svoje mnenje je dal tudi Urad RS za zaščito pot-
rošnikov, kar je bilo objavljeno v medijih.
V interesu Mestne občine Ptuj je, da ostane sistem v upravljanju pri KKS, d. d., Ptuj, saj je ta v 100 % lasti Mestne občine Ptuj in ima vse možnosti, da direktno vpliva na poslovanje in delo delniške družbe. Po predlogu Mestne občine Ptuj bi se premoženje sistema CaTV razdelilo tako, da bi več kot 50 % vrednosti sistema pripadalo Mestni občini Ptuj, ostalo pa bi se razdelilo ostalim vlagateljem. Ob dejstvu, da Mestna občina Ptuj ni vložila v sistem CaTV Ptuj niti tolarja proračunskih sredstev, je takšna delitev nesprejemljiva.
Ali je takšen način dela Mestne občine Ptuj res v interesu večinskih vlagateljev — posameznih občanov?
S prenosom upravljanja na operaterja INGEL, d. o. o., se ne prenaša lastnina sistema CaTV. Zakonsko utemeljeno vračanje upravljanja sistema CaTV operaterju INGEL, d. o. o., je le do statusne spremembe organiziranosti. Sistem CaTV Ptuj se bo po ugotovitvi lastninskih deležev posameznih vlagateljev preoblikoval v ustrezno organiziranost, v kateri bodo imeli večinski vlagatelji znaten vpliv na delovanje in razvoj sistema.
Statusno spremembo sistema CaTV Ptuj je ves čas zavirala Mestna občina Ptuj. Že leta 2002 je takratni upravni odbor aktivno deloval na statusni spremembi sistema, vendar so bile vselej
voljuje takih dejavnosti, saj so bili menda po zadnjem takem sestanku, ki naj bi ga imela opozicijska stranka, stoli politi z vinom in pokapani za voskom od sveč.
Svetniki so zatem potrdili še letošnji izbor komisije za občinska priznanja. Prejeli so skupno sedem predlogov, odločili pa so se, da zlato plaketo podelijo Anici Pevec iz Jastrebcev, srebrno Otiliji Kolarič iz Obreža in bronasto Francu Gorjaku iz Stanovna. Svetniki so si bili enotni, da je primerno, da se predlaganim posameznikom za njihovo delo občina oddolži s priznanji. Kar precej vroče krvi pa je bilo okrog nepodeljenega naziva. Namreč za častnega občana občine Ormož je Anton Kirič predlagal prof. dr. Stanka Janežiča, duhovnika in v naših krajih pogosto citiranega pesnika. Svetniki so v tej razpravi nenadoma in dokončno našli stik s svojo pravo moško naturo in pokazali, da jim za takšne občutljive teme manjka takta in dobrih manir.
viki klemenčič ivanuša
onemogočene aktivnosti, saj le-te niso bile v skladu z odločitvami Mestne občine Ptuj. V vseh razgovorih so predstavniki Mestne občine Ptuj zagovarjali le enostranska stališča, sprejeta na Mestni občini, vsaka drugačna stališča pa so bila za njih nesprejemljiva oziroma so jih zavračali, predlagatelje pa obtoževali zaradi nesodelova-nja v rešitvah.
Glede prejemkov posameznih članov upravnega odbora moram poudariti, da so bila pravila o izplačevanju nagrad posameznim članom upravnega odbora, ki so aktivno delovali v sistemu CaTV, določena s sklepi. Izplačevanje je potekalo v skladu z zakonskimi predpisi. Vsa izplačila nekaterim članom upravnega odbora so bila sestavni del stroškov upravljanja. Skupni stroški upravljanja pa niso bili v nobenem letu višji, kakor je bilo določeno v strukturi stroškov, znatno pa so bili nižji od priporočene strukture stroškov, ki so jo pripravili na Združenju kabelskih operaterjev Slovenije.
Vsekakor bi bil zanimiv podatek in primerjava v strukturi, kolikšni so bili stroški plač in nagrad v obdobju od julija do novembra, ko je sistem upravljal KKS, d. d., Ptuj.
Izjava direktorja KKS, d. d., Ptuj, da je INGEL, d. o. o., izgubil tožbo proti KKS, d. d., Ptuj, je netočna in zavajajoča. Na Okrožnem sodišču na Ptuju je sprejet sklep o zavrnitvi ničnosti vpisa KKS, d. d., v sodni register. Sklep ni pravnomočen, ker je možna pritožba na višje sodišče. Glede na upravičenost pritožbe bo ta pritožba vložena v zakonskem roku.
Predsednik lO CATV Ptuj: Boris Krajnc
SDS
Slovenska demokratska stranka
Z željo, da bi tudi v letu 200S znali uresničiti svoje sanje, jih deliti z drugimi, najti prave poti in se nikoli ustaviti, voščimo prijetno doživete božične in novoletne praznike ter čestitamo ob dnevu samostojnosti.
Zdravo, srečno in uspešno 2005!
Svetniška skupina vodja
Rajko Fajt, univ. dipl. ird..
Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj
predsednik lO Miroslav Luci, dr med.
Maribor • Prednovoletna tiskovna konferenca uprave Probanke
Presegli načrtovane obsege poslovanja
V torek, 14. decembra, je uprava Probanke na tradicionalni prednovoletni tiskovni konferenci že napovedala oceno poslovnih rezultatov, ki bodo obeležili letošnje poslovno leto tako v Probanki, d. d., kot v finančni skupini Probanke.
Obseg poslovanja finančne skupine Probanke je do konca novembra letos znašal 216 milijard tolarjev, kar pomeni 18-odstotno prirast glede na konec lanskega leta. Samo v Probanki so dosegli 163 milijard tolarjev skupnega obsega poslovanja, v povezanih in odvisnih družbah pa čez 12 milijard. Vrednost Probankinih skladov v upravljanju znaša več kot 41 milijard tolarjev in je z 28-odstotno rastjo bistveno presegla v začetku leta s poslovnim načrtom določeno rast. S tem so že dosegli načrtovane cilje za letos. To pa pomeni, da je za Probanko tudi štirinajsto leto njenega poslovanja na slovenskem bančnem prizorišču minilo razvojno in dinamično.
Tudi nekateri drugi kazalci poslovanja Probanke še vedno kažejo dinamično rast. Tako bo Probanka, ki se uvršča v sredino slovenske bančne velikostne lestvice, do konca leta samo s tujino realizirala več kot milijardo evrov plačilnega prometa. Domači plačilni promet na transakcijskih računih (poslovnih in osebnih) pa bo do konca leta presegel 750 milijard tolarjev Z 42-odstotno rastjo kreditnega portfelja prebivalstva je banka opredelila poslovanje s prebivalstvom kot svojo strateško ciljno skupino, kateri bo visokokako-vostni finančni servis ponujen tudi skozi privatno in osebno
bančništvo.
"Nadzornemu svetu Probanke smo že na začetku tega meseca predstavili tudi našo napoved vseh finančnih pokazateljev poslovanja, ki jih bomo realizirali do konca leta, vključno s pričakovanim dobičkom," je povedala mag. Romana Pajenk, predsedni-
ca uprave Probanke in dodala: "Ta bo presegel 900 milijonov tolarjev bruto, kar je tudi več, kot smo predvideli z našim poslovnim načrtom. Tako ocenjujemo, da smo v Probanki dosegli cilje poslovanja za letošnje leto na vseh področjih, vključno s sistemom spodbujanja zadovolj-
Predsednica uprave Probanke mag. Romana Pajenk in članica uprave Milana Lah
stva zaposlenih. Povedala je še, da je nadzorni svet z zadovoljstvom potrdil informacijo o poslovnih dosežkih. Probanka je v letošnjem letu najela za 14,5 mio EUR posojil pri tujih bankah, s čimer je svojim komitentom zagotovila dostop do konkurenčnejših virov financiranja. V mesecu juniju pa je izvršila dokapitalizcijo v višini 1,3 mrd tolarjev, s čimer ob doseženi rasti obsegov poslovanja dosega kapitalsko ustreznost 12 odstotkov.
S temi kazalci banka povečuje svojo produktivnost in stroškovno učinkovitost, saj je obseg poslovanja na zaposlenega do konca novembra porasel za 11 odstotkov, splošno-upravni stroški na aktivo pa so upadli za 13 odstotkov glede na preteklo leto.
"Za prihajajoče leto bomo tako kljub zaostrovanju konkurenčnosti v slovenskem bančnem prostoru nadaljevali z uveljavljenimi stopnjami razvoja in rasti.
Ptuj • V NLB posodobili prostore
Komitent in bančnik vse bliže
V ptujskem delu Nove ljubljanske banke - Podružnica Podravje - v Prešernovi ulici 6 so 17. decembra tudi uradno odprli prenovljene prostore poslovalnice za prebivalstvo, ki so odsev sprememb v delu sodobnega bančništva, njegove preusmeritve k osebnemu bančništvu in ponudbi drugih produktov.
Poleg vzpostavljanja novih bančnih storitev smo si zadali tudi optimistične stopnje rasti obsega našega poslovanja, ki jih je nadzorni svet že potrdil in nam tako dal mandate, da jih tudi uresničimo. Probanka bo tako v naslednjem poslovnem letu prvič v svoji zgodovini presegla milijardo tolarjev bruto dobička, seveda ob predpostavkah, da bomo nadaljevali z rastjo obsega poslovanja za 16 odstotkov in čistih prihodkov za 11 odstotkov," je izpostavila Milana Lah, članica uprave Probanke. Ob tem je nanizala še celo vrsto kvalitativnih pokazateljev, ki bodo Pro-banki zagotovili načrtovano rast tudi v prihodnosti in dodala: "Zastavljene cilje bomo dosegali tudi z vzpostavljanjem celovitega finančnega servisa, v katerem našim komitentom zagotavljamo optimiranje upravljanja njihovega premoženja in kapitala."
Zmago Šalamun
laV
Naklonjeno,
prijazno
in uspesno
leto 2005
Vam želimo!
Poleg klasičnega varčevanja in vezave sredstev ponujajo tudi naložbe v vzajemne sklade in razširjeno ponudbo bančnih zavarovalniških storitev, je povedala namestnica direktorja Podružnice Podravje Marija Planine.
Zdajšnja obnova je po odprtju podružnice 10. maja 1993 največja naložba od začetka poslovanja.
V ptujskem delu Nove Ljubljanske banke je 35 zaposlenih. Petkove slovesnosti ob odprtju prenovljenih prostorov se je udeležil tudi bivši predsednik izvršnega sveta občine Ptuj
Branko Brumen, ki je eden izmed tistih zaslužnih, ki so prispevali k temu, da je prišlo do odprtja podružnice Nove ljubljanske banke na Ptuju. Prišel pa je tudi prvi varčevalec Peter Zmazek. V imenu Nove Ljubljanske banke - Podružnice Podravje - je govoril direktor Borut Rataj. Prepričan je, da se bodo komitenti v novih prostorih dobro počutili, prav tako zaposleni. V novem letu jim je zaželel veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Bančniki jim obljubljajo, da bodo za vsako njihovo denarno potrebo našli najugodnejšo rešitev.
MG
Trgovina prijaznih
Črtomir Goznik
Direktor Podružnice Podravje Borut Rataj in namestnica Marija Planine nazdravljata komitentom.
Na borzi
Minuli teden je bil v znamenju padca vseh pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do četrtka izgubil 0,5 % in četrtkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.872,84 točke. Največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami Krke (KRKG), s katerim je bilo do četrtka opravljenega za 571 mio SIT poslov, četrtkovo trgovanje pa so delnice zaključile pri vrednosti 84.437,47 SIT, kar je malo manj kot odstotek vrednosti nižje od ponedeljkove vrednosti.
V ospredju borznega dogajanja so bile delnice Mercatorja (MELR), ki so se od ponedeljka pocenile za 4,6 %. Padec vrednosti je pripisati objavljeni napovedi poslovanja "najboljšega soseda" za prihodnje leto. V poslovnem sistemu Mercator pričakujejo rast čistih prihodkov od prodaje za skoraj 19 %, na ravni skupine pa 3,5 %. Načrtovan dobiček v letu 2005 naj bi bil 6.094 mio SIT, kar je le 1,5 % več v primerjavi z napovedjo za leto 2004. Objavljena novica je precej razočarala investitorje, kar se je precej poznalo pri tečaju MELR.
Na drugi strani se je v minulem tednu nadaljevala rast delnic Istrabenza (ITBG), ki so od 1. decembra pridobile 9,6 %, minuli teden pa so ob prometu 355 mio SIT zrasle za 1,9 % in četrtkovo trgovanje zaključile pri tečaju 9.987,67 SIT.
Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice Emone obale Koper (EOKG), ki so po močnem padcu v začetku meseca ta teden ob prometu 8,7 mio SIT zrasle za 3,8 %. Največjo izgubo minulega tedna so doživele delnice Iskra Avtoelek-trika (IALG) z 8,73 % padcem, četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 8.670,49 SIT.
Telekom Slovenije je napovedal oddajo zavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža v črnogorskem Telekomu. Za nakup 51,12 % državnega deleža se poleg Telekoma potegujejo še štirje potencialni kupci: Madžarski Matav (katerega večinski lastnik je Deutsche Telekom), avstrijski Mobilkom, srbski Telekom in ameriške družba WWI.
Upravi Kolinske in Droge sta sklenili dogovor o menjalnem razmerju delnic ob predvideni združitvi, in sicer 14,25 delnic Kolinske za eno delnico Droge. O dokončni vsebini pogodbe o združitvi naj bi se dogovorili predvidoma januarja 2005.
Statistični urad RS je objavil prvo objavo o bruto domačem proizvodu v 3. četrtletju 2004. Rast bruto domačega proizvoda se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju letošnjega leta, ko je gospodarska rast glede na tretje četrtletje 2003 znašala 4,9 odstotka. V prvih devetih mesecih letos se je BDP v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 4,5 odstotka.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.lipar@ilirika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Foto: ZS
Ptuj • Sanacija podpornega zidu Grajene
Je lokalna skupnost zaspala?
Grajeno na poti skozi Ptuj v celoti oklepajo obrežni zidovi. Za njeno vzdrževanje in upravljanje je odgovorna država.
Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj je koncesionar za upravljanje in vzdrževanje vodotokov na porečju Drave v Republiki Sloveniji. Upravljanje in vzdrževanje opravlja v okviru razpoložljivih sredstev. Sredstva za ta namen so se v zadnjih štirinajstih letih znižala za nekajkrat, z 0,1 BDP so padla na 0,001 BDP Republike Slovenije. To pomeni, da vodne infrastrukture, med katere sodijo tudi zidovi ob grajeni, niso redno vzdržani, prav tako ne vodotoki.
Tudi na Grajeni je vrsta zidov, ki bi jih bilo potrebno vzdrževati. Pri centru Drava je dotrajal in padel že avgusta leta 2003, pa do danes še ni saniran. Na njegov padec so vplivale tudi nekatere spremembe na tem območju, tudi gradnja centra, zaradi katere-
ga so se zgodili nekateri premiki, ki so padec zidu le še pospešili.
Grajena
na stranskem tiru
Napačna je interpretacija, da je bila po padcu zidu v avgustu leta 2003 izvedena sanacija. "Sanacije ni bilo, izvedena je bila samo pretočnost vodnega korita. Rečno korito smo očistili do te mere, da je bila prevodnost zagotovljena, brežino, ki pa je bila zaradi porušitve načeta, smo zaščitili z materialom, ki je ostal po razbitju zidu. Zasilni poseg trenutno še drži, čeprav smo vsi pričakovali, da bo do sanacije prišlo že v kratkem.
Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj mora kot dober gospodar upravljati z vsemi vodnimi
objekti, skrbeti, da so rečne struge pretočne, da ne pride do zamašitve in podobnega. V okviru
razpoložljivih sredstev jih vzdržujemo glede na prioritete, ki jih vsako leto sproti ugotavljamo,"
Foto: Črtomir Goznik
"Grda" slika ob lepem objektu, ki si ga Ptuj ne bi smel privoščiti. Sanacija grajenskega zidu vse predolgo čaka.
je v zvezi s sanacijo grajenskega zidu pri centru Drava povedal direktor Drago Klobučar. Na po-vodju cele Drave v Sloveniji, od Črne na Koroškem do hrvaške meje, pomurskega in savinjskega povodja, je bilo v letu 2004 investicijsko vzdrževanje izvedeno le na enem objektu od predlaganih petnajstih oziroma dvajsetih, med katerimi je tudi Grajena. Zakaj vodni sklad ni bolj odprl mošnje, ne ve nihče.
"Mislim pa, da se stvari tudi na področju vodarstva počasi premikajo na bolje. Za letos sicer ne vem, zakaj ni prišlo do realizacije, ampak v letu 2005 naj bi bil del teh projektov vendarle realiziran, med njimi najbrž tudi zid na Grajeni na Ptuju. Državni vodarji v Ljubljani, odgovorni za finance, ne glede na to, da gra-jenski zid sodi med državno infrastrukturo, želijo in zahtevajo, da v urbanih delih lokalna skupnost k takemu urejanju prispeva svoj delež financ," je povedal Drago Klobučar.
V poslovnem centru Drava ob Osojnikovi ulici na Ptuju je sedež številnih za ljudi pomembnih dejavnosti. Med drugim ima več tisoč ljudi na tem naslovu svojega izbranega zdravnika oziroma spe-
cialista, do katerega pa ima zaradi neodgovornega odnosa države in lokalne skupnosti otežen dostop, še posebej je ta problematičen za invalide. Zdravniki-zasebniki povzdigujejo svoj glas, a je za zdaj glas vpijočega v puščavi; prepričani so, da če bi se kaj takega dogajalo ob javnem zavodu ZD Ptuj, bi lokalna oblast hitro reagirala. Celo se jim zdi, da je v tem primeru malo zaspala. Koncesionar pravi, da je naredil vse, kar je v njegovi moči, za lokalno skupnost pa ne ve. V proračunu mestne občine Ptuj za leto 2005 prispevek k sanaciji podpornega zidu ni najbolj viden; postavka, ki je bila že v letu 2003 izpolnjena z zneskom milijon tolarjev, je v novem proračunu prazna. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan sicer pravi, da je denar za te namene v postavki za intervencije. Po projektu sanacije, ki čaka na realizacijo, bo potrebno za Grajeno zagotoviti med 45 in 50 milijonov tolarjev, koliko bo ptujskega denarja, pa v tem trenutku še ni jasno, kot tudi ni znano, ali mestna občina kaj "pritiska" na državo, da bi končno pristopila k sanaciji grajenske-ga zidu.
MG
Ptuj • Na Ormoški rušijo
Novi center brez krožišča ne bo mogel
Na območju nekdanjega sejmišča na Ormoški cesti na Ptuju in širše že nekaj časa potekajo rušitvena dela, ki jih izvaja podjetje Asfalti, d. o. o., Ptuj. Glavnino objektov so že porušili, januarja pa bodo odstranili še objekt nekdanjega Centra za socialno delo in dva Petrolova objekta.
Za objekt nekdanje avtopralni-ce so v teku sodni postopki, dokler ne bodo končani, bo objekt stal.
Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za začetek gradnje, ki se bo pričela takoj, ko bodo odstranili zadnje ruševine, in vsa soglasja, ki so temelj za izdajo gradbenega dovoljenja, je investitor, podjetje Hypo Paam, katerega direktor je Robert Furjan, že pridobilo. Po končani gradnji bo območje, veliko 42 tisoč m2, dobilo mestni vi-
dez, postalo naj bi najlepši novi del Ptuja z veliko zelenja, pokrite površine pa bodo zasedale blizu 19 tisoč m2. Skoraj polovico centra bodo s svojo ponudbo zasedli Interspar, Big Bang, Hervis in DM. Na območju novega trgovsko-poslovnega centra, ki računa na kupce iz celega Podravja in sosednje Hrvaške, bodo uredili okrog 600 parkirnih mest. V njem naj bi kupovalo tudi 18 odstotkov Ptujčanov, ki sedaj kupujejo v Eu-roparku. Naložba bo veljala 18 mi-
lijonov evrov. Gradnja mora biti končana v osmih mesecih po izdaji gradbenega dovoljenja, je eden od razpisnih pogojev, ki ga mora spoštovati investitor.
Da bo center lahko funkcioniral, bo potrebno na Ormoški cesti zgraditi tudi krožišče. Kot investitorja v krožišče se omenja tudi Direkcijo za ceste Republike Slovenije.
Robert Furjan je za Štajerski tednik tudi povedal, da ne držijo govorice, da bo izgradnja komu-
nalne infrastrukture na območju novega centra mestno občino Ptuj stala milijardo tolarjev. Samo nakup zemljišča je investitorja stal več kot 400 milijonov tolarjev, njegov strošek pa bo tudi potrebna infrastruktura.
V novem trgovsko-poslovnem centru na Ormoški cesti na Ptuju bo zaposlitev dobilo okrog 300 ljudi. Gre za center, ki ga ima že vsako večje mesto v Sloveniji, Ptuj pa ga dobiva med zadnjimi.
MG
Rušitvena dela na Ormoški potekajo nemoteno.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • S 24. seje mestnega sveta
Proračun pod streho, KTV še sporna
Svetniki mestnega sveta so sredi decembra po skrajšanem postopku sprejeli proračun za leto 2005, ki je določen v višini štiri milijarde 949 milijonov tolarjev, pri čemer znaša primanjkljaj skoraj 864 milijonov tolarjev.
Ugotovili so, da gre pri novem proračunu za relativno zdrav kompromis v tem trenutku, sprejeli pa obveznost, da se "bodo skupaj borili, da bi do polletja stvari spremenili".
Podprli so amandma Emila Me-sariča, da se bo sekundarna kanalizacija gradila na Poljski cesti, ne pa na Pobrežju, v Sodincih in Suhi veji. Svetniška skupina SDS je uspela z amandmajem za vlaganje v kulturno dvorano v Grajeni.
Z amandmajem odbora za finance so pridobila društva, pri katerih so bile postavke v delovnem gradivu proračuna prepolovljene, in mladi. Za 8,5 milijona tolarjev so zmanjšali postavko "dokumentacija za vrtec Breg", to je vrtec, ki dela v najslabših razmerah v mestni občini Ptuj in je edini še montažen; ob simboličnem znesku 1,5 milijona tolarjev so svetniki prepričani, da ga bodo ohranili in da se bodo sredstva za omenjeni vrtec našla v drugih virih. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ni imel nič proti predlaganemu amandmaju, dejal je le: "Če najdete ustrezno rešitev ..." Ta pa vsaj na
24. seji ni bila vidna. Morda so kot "drugi viri" mišljena pričakovana sredstva koncesije Dravskih elektrarn; v mestno občino Ptuj naj bi po neuradnih virih iz tega naslova za leto 2005 nateklo okrog 195 milijonov tolarjev.
Marjan Kolarič (SDS) je zaman opozarjal o nujnosti modernizacije Slovenjegoriške ceste v povezavi z varnostjo otrok. V proračunu sredstev za to niso zagotovili, ker se bo ta cesta reševala v letu 2006, prej pa je potrebno rešiti kanalizacijo in odvodnjavanje, je bil odgovor ptujskega župana, ki bo najbrž že v kratkem imel ponovno opravek z iniciativnim odborom iz Pod-vincev.
Meta Puklavec (DeSUS) je opozorila na katastrofalne indekse v kulturi v primerjavi z letom 2003, pri ljubiteljski kulturi je ta le 55 odstotkov. ^"V takih razmerah je težko govoriti o priložnosti za razvoj kulture, zato je potrebno te usodne napake, ki kažejo tudi na stanje duha v tem okolju, že ob rebalansu popraviti. Nizko realizacijo imajo tudi sredstva v izobraževanju. Vse to so trendi, ki vodijo v na-
zadovanje. Ljudje, ko so nas volili, verjetno niso računali na takšne odločitve," pravi Meta Puklavec, zato pričakuje, da bo čim prej prišlo do sanacije teh "neodgovornih" številk. S temi ugotovitvami se kot ponavadi ni strinjal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je znova postregel s podatkom, da gre za družbene dejavnosti več kot milijarda 900 milijonov tolarjev.
O KTV mimo poslovnika
V točki pobude in vprašanja pa so na tokratni seji mestnega sveta svetniki razvili razpravo o odprtih
vprašanjih KTV Ptuj, ne glede na to, da so s tem kršili določila poslovnika, kar pa ni nikogar zanimalo. Župan je na sejo povabil tudi odvetnico Vido Mayr, ki se je prav tako vključila v pojasnjevanje nastale situacije. Najbolj pa so tokrat imeli v delu odločitev višjega sodišča, ki je odpravilo sklep okrožnega sodišča na Ptuju, ki pa, kot je bilo rečeno, občini neposredno ne nalaga nikakršnih obveznosti, zato v tem trenutku tudi ne morejo predvideti nobenih potez. Mestna občina se bori naprej, z zadevo gre na ustavno in vrhovno sodiš-
Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov je v zvezi z vprašanjem, komu plačevati položnice KTV, odgovoril: "Potrošniki morajo položnice plačati tistemu operaterju, v prid katerega je razsodilo višje sodišče. Tudi če so že plačali novemu operaterju, na katerega je z začasno odredbo bilo preneseno upravljanje s strani okrožnega sodišča, mora ta operater že vplačani znesek potrošnikom vrniti. Potrošnikom slednji ne bi smel izstaviti položnic, če ni imel pravnomočne odločbe. Stanovalci, lastniki stanovanj, potrošniki pa morajo ob menjavi upravnika ali drugega izvajalca storitev biti posebej pozorni, da od novega upravnika, izvajalca, zahtevajo pravno podlago (pravnomočno odločbo) za zahtevek."
če, pritegnila pa je tudi odvetniško pisarno Čeferin.
Razpravo o KTV Ptuj je spodbudil Dejan Levanič (ZLSD), ki se je dal podrobno podučiti o zadevi, ker občanke in občani nimajo pojma, kaj se dogaja, pri čemer je ptujski župan pohitel z odgovorom, da gre za napačen vrstni red dogodkov in da gre za zelo zapleteno pravno zgodbo, ki se bo vrtela naprej. Čeprav je svetnica Marija Magdalenc (ZLSD) govorila o tem, da se občina igra z občani, je skupaj z drugimi svetniki zavrnila prevzem kakršnihkoli odgovornosti za KTV Ptuj, čeprav je mestni svet v zvezi s tem sprejel več odločitev, ki jih še ni nihče razveljavil. Težko tudi verjame, da bi bili svetniki s tem, ko so ustanavljali delniško družbo KKS Ptuj, zavedeni, če pa je bilo tako, bo moral nekdo odgovarjati. Nastaja pa tudi velika gospodarska škoda, ker ni razvoja, ker se ne obračunava amortizacija in podobno, plačujejo se sodne kazni, ker je bila pogodba o prenosu v upravljanje nepravilno sklenjena. Takšno je ne glede na opozorila še naprej podpisoval tudi novi ptujski župan. Ingel je bil prisiljen podpisati pomanjkljivo pogodbo, če je želel še naprej delati.
Milan Čuček (LDS) je govoril o tem, da gre pri vsej zadevi za prepir dveh, ki bi rada upravljala sistem in našo lastnino, zato bi bilo čim prej potrebno ugotoviti solastniške deleže in vsem, ki so vlagali v sistem, to tudi priznati. Janez
Rožmarin, zadnji predsednik upravnega odbora KTV Ptuj, je ponovno, kot že večkrat doslej, mestni občini Ptuj očital premalo volje za sodelovanje, prav tako, da je bil ves postopek v zvezi s KTV nepravilno zastavljen, najbolj pa je ogorčen, ker se na Ptuju vedno ve, kako bodo zadeve razsojene, o tem predstavniki mestne občine govorijo tudi preko medijev. Nasploh ga je zanimalo, kako lahko gredo tako neodgovorne izjave v javnost. Ker so ljudje sedaj v dilemi, decembra so dobili dve položnici, komu naj torej plačajo, je odvetnica Vida Mayr povedala, da tistemu, ki je opravil delo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je vnovič poudaril, da nihče v primeru ptujskega kabelskega sistema ni delal zlonamerno, nihče si tudi ne želi nalagati dodatnih stroškov, zdaj je občina v to prisiljena. Mag. Janez Merc pa je v duhu postopkov mestne občine Ptuj ugotavljal, da žal ni bilo posluha za sodelovanje na drugi strani. Znova so potegnili na plano tudi sklepe mestnega sveta o KTV Ptuj iz leta 2002, potem ko je bila opravljena revizija. Nobeden od trinajstih sklepov naj ne bi bil realiziran, o čemer bodo prav tako morali svetniki še celovito razpravljati, kot tudi o nekaterih drugih dokumentih, ki jih doslej še niso imeli možnosti prebrati, da bi bila zagotovljena objektivnost, ki jo v mestni občini tako radi poudarjajo.
Pred božičem • Pogovor s kaplanom dr. Ludvikom Počivavškom
Petarde, pojav balkanizma!
Dr. Ludvik Počivavšek je od septembra 2002 kaplan v Lenartu, prej je bil dvanajst let izseljeniski duhovnik v Zgornji Avstriji. Ob tem je študiral psihologijo na salzburški naravoslovni fakulteti in leta 1996 magistriral iz filozofije, leta 2001 pa doktoriral iz psihologije. V teh predprazničnih dneh smo mu zastavili nekaj vprašanj, povezanih s prihajajočimi prazniki.
Adventni čas se izteka. Kaj sploh je ta čas?
"Beseda advent je latinska in pomeni prihod. Kristjani pričakujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Beseda pa ima tudi drugi pomen. Ker se je Jezus rodil že pred približno 2000 leti, pomeni tudi prihod, ko se bo človek srečal z Bogom."
Kateri simboli so značilni za advent?
"Eden glavnih je adventni venec, ki naj bi bil sestavljen iz svežega zelenja, ker je sveže zelenje simbol novega življenja v tem zimskem mrtvem času. Predstavlja Kristusa, ki s svojim rojstvom — prihodom — med ljudi prinaša novo življenje. Na adventnem vencu so štiri sveče, ki imajo močno simboliko. Morale bi biti vijoličaste, to je liturgična barva, simbol upanja. Adventni čas postaja vedno bolj teman in ravno v to temo prihaja svetloba — Kristus. Imamo štiri adventne nedelje, z vsako adventno nedeljo se prižge ena sveča več, spet bogata simbolika. Bolj kot se človek približuje Kristusovemu rojstvu, bolj kot se približuje Bogu, bolj postaja njegovo življenje svetlo. Drugi simbol je korenina, ki je pri drevesu skrita pod zemljo in je dostikrat ne vidimo, je pa bistveni del rastline, saj ta brez nje ne more eksistirati. Ta simbolika nam govori, da bi človek moral imeti korenine. Gre za duhovno dimenzijo. V današnjem času žal gledamo samo na neko zunanjost, pozabljamo na nekaj bistvenega in začelo se bo dogajati to, kar se na zahodu že dogaja: mladina, ki ima dovolj materialnih dobrin, umira pri polnih mizah, ne najde smisla življenja, ker nima neke duhovne dimenzije, ki bi jim to dala. Vsak kristjan se mora vprašati, katere so njegove korenine, od kod črpa moč za svoje življenje. Rastlina lahko ima površinske korenine, to je simbol človeka, ki lahko živi v teh vsakodnevnih površnih stvareh -od denarja, službe itd. Ob viharju ali suši pa je pomembno, kako globoke korenine ima. Globoka korenina je simbol človekove povezanosti z Bogom. Božično drevo ima podobno simboliko kot adventni venec. Naj bi bilo iz svežega zelenja s številnimi lučkami,
Dr. Ludvik Počivavšek
ki pomenijo svetlobo. Če je človeku svetlo, potem vidi svojo življenjsko pot."
Kako gledate na petarde, ki se v zadnjem času vedno pogosteje spremljajo božično--novoletne praznike?
"Pri vseh cerkvenih praznikih se kot stranski pojav pojavlja trgovina. Ljudje hočejo izkoristiti situacijo in zaslužiti, to pa bistvo praznika zatemni. Bistvo božiča je prihod Boga med nas, ljudi. Kar zadeva petarde, je to pojav balkanizma, neke kulture, ki je zelo padla. Otroke sem pri verouku zelo svaril, da se jim ne bo takšen lep praznik spremenil v družinsko katastrofo. Če nekdo vrže petardo nekomu in ga do konca življenja poškoduje, so to strahotne posledice za družino in tistega, ki je to naredil."
Velikokrat petarde kupujejo starši. Kako gledate na to in kaj svetujete tem staršem?
"Starši, ki nimajo časa ali si ga ne vzamejo za svojega otroka, potem otroku v zameno izpolnjujejo njegove dostikrat neumne želje. To kaže na duhovno revščino. Če oče ali mati nimata otroku ponuditi na takšen praznik kaj boljšega kot nevarno orožje, potem bi se morali starši vpraša-
ti, ali res ne bi potrebovali nekoga za vzgojo. Kar zadeva petarde, bi rad omenil psihološki vidik. Ko petarda poči, zbudi neko pozornost, ljudje se prestrašijo in tisti, ki meče petarde, nehote opozarja nase. Značajski profil tega otroka je, da hoče na vsak način vzbuditi pozornost. Otrok staršev, ki si ne vzamejo dovolj časa za njega, čuti neprestano potrebo po vzbujanju pozornosti."
Po adventu prihaja čas božiča. Kaj ta prinaša ljudem?
"Neki oče je lepo rekel glede božiča. Od božiča in božičnih praznikov ne pričakujem veliko. Medsebojni pogovori v družini, razumevanje — to se mora vsak dan zgoditi. Starši si morajo vzeti čas za otroka in to se mora dogajati vse leto. Potem bo božični praznik res nekaj lepšega. Če pa se vse leto dogaja sovraštvo v družini, do sosedov, do sodelavcev, potem ne smemo od božiča pričakovati čudežev."
V čas praznikov pa sodi tudi čas obdarovanja. Zakaj ta obdarovanja in kako otroci gledajo na obdarovanja?
"Božič je eden največjih darov, kar jih je človeštvo prejelo od Boga, ko je poslal svojega edino rojenega sina, nam ga podaril kot
Hajdina • V cerkvi sv. Martina nastopile Katice
Božični koncert prelepih ljudskih
Zveza kulturnih društev občine Hajdina je minuli petek, 17. decembra, v cerkvi sv. Martina na Hajdini pripravila že tradicionalni, šesti božični koncert. Gostje večera so bile članice ženske vokalne skupine Katice iz Ljubljane, med nastopom pa se jim je pridružila še domačinka Ula Šegula.
Katice prihajajo iz Ljubljane in so znana ženska vokalna skupina, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, še najraje z obrobja slovenskega etničnega prostora: iz Rezije, Bele krajine, Istre in Pre-kmurja, kjer so pod vplivom sosednjih kultur postale še posebej
odrešenika, da bi nam prinesel luč sveta, da bi nas odrešil. Verjetno je to ta simbolika medsebojnega obdarovanja. Tudi tu se pojavi trgovina. V mnogih družinah starši ne morejo svojim otrokom dati ne vem kakšnih darov. Pred nekaj časa se mi je neka mati potožila, da ji hčerka pravi, kaj vse imajo drugi. Zamislil sem se in ji rekel: 'Ne skrbite, vi hčerki dajete več, kot imajo otroci iz bogatih družin.' Največji dar, ki ga starši lahko dajo svojemu otroku, je to, da ga postavijo na samostojne noge, če si vzamejo čas za njega, ga poslušajo in doma ustvarijo vzdušje, kjer lahko otrok živi in diha. Nič nam ne pomaga palača iz marmorja, če so medčloveški odnosi hladni. Dar ni vedno povezan z materialno količino, najlepši dar so dobri medčloveški odnosi. Tukaj človek najde srečo, nobeno bogastvo ne more človeka v globino njegove duše zadovoljiti in osrečiti kakor ravno medčloveški odnosi. Bistvo božiča je, da starši otroku dajo vero, da spozna minljivost zemeljskih dobrin in ga nobena stvar na koncu ne bo mogla zadovoljiti, da je človek presežno bitje, človek dveh dimenzij, vidne in nevidne. Starši naj se ne obremenjujejo s tem, kako otroka obdariti, naj si vzamejo čas zanj in mu stvari pojasnijo. Čez leta bo spoznal, da ste mu s tem, ko ste si vzeli čas zanj, podarili največ. Tako je dobil bistveno več od materialnih dobrin."
Kako pa gledate na novoletne praznike?
"Cerkev začenja novo cerkveno leto vedno s prvo adventno nedeljo, medtem ko javna družba s 1. januarjem. Zanimiv je simbol, saj januar izhaja iz grškega boga Januarja, ki je imel dva obraza, z enim se je oziral v preteklost, z drugim v prihodnost. Človek se ob koncu vedno ozira nazaj, tehta in dela neko inventuro, kaj je bilo dobro in kaj slabo. V novem letu želim vsem ljudem, kar je zapisal pater Delp v koncentracijskem taborišču v svojo beležko za zadnje dni svojega življenja: 'Ne vem, kam me Bog vodi, toda to vem, da me on vodi. Tako ne grem sam, Bog me spremlja vsa pota in gre z menoj!'"
Zmago Šalamun
raznolike. Pojejo tudi sodobne priredbe slovenskih pesmi.
Velik izziv jim je povezovanje starega z novim, tradicionalnega s sodobnim. Skupina je nastala leta 1992 in doslej so Katice izdale že tri zgoščenke, za seboj pa imajo številne uspešne turneje po svetu. Slišati jih je bilo še na mnogih koncertih po Sloveniji, na katerih so sodelovale z Magnificom, Predinom. Gojmirjem Lešnjakom, Šukarji, Keslinom in še mnogimi znanimi pevci ter zasedbami. Na Hajdini so se predstavile v zasedbi sedmih pevk in petju dodale še zven violine, sicer pa Katice sestavlja 14 enkratnih ženskih glasov. Kdor jim prisluhne, se mu zagotovo vtisnejo v lep spomin.
Obiskovalce koncerta je nagovoril tudi župan Radoslav Si-monič in jim zaželel vse lepo v prazničnih dneh.
TM
Od tod in tam
Markovci • Deseti božični koncert
Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon pripravlja jubilejni, deseti božični koncert, ki bo na Štefanovo, v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v markovski farni cerkvi. Kot štiri sveče na adventnem venčku bodo tudi na koncertu zasvetile štiri skupine: cerkveni pevski zbor sv. Marko, pevci Jutranje zarje, vokalna skupina Kor in cerkveni otroški zbor Zvonček. Organizatorji vas vabijo na prijeten in doživet večer, ki naj doda majhen kamenček v mozaik zadnjih decembrskih dni.
DM
Ptuj • Razstavlja Martin Bizjak
Foto: Črtomir Goznik
VMiheličevi galeriji na Ptuju je Pokrajinski muzej 17. decembra odprl še zadnjo slikarsko razstavo v tem letu. V muzeju se lahko pohvalijo, da so v letu 2004pripravili več kot 70 odmevnih prireditev in da so do konca novembra našteli že več kot 70 tisoč obiskovalcev, od tega 15 tisoč tujih. Do 23. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Martina Bizjaka z naslovom Mesteca na hribčkih. V svojih delih umetnik, ki je letos dopolnil častitljivih 75 let, temu jubileju je tudi posvečena ptujska razstava, skoraj vedno upodablja istrsko in obmorsko pokrajino v vijolični, modri, oranžni, rdeči in zeleni barvi, s čimer dobivajo pokrajina, mesta in vasi doživet likovni zapis. Likovni kritiki Bizjaka najpogosteje uvrščajo med nadrealiste.
MG
Središče ob Dravi • Za dober namen
Foto: šolski arhiv
"Decembrski čas predstavlja mnogim našim otrokom najpogosteje čas obdarovanj, pričakovanj velikih in bogatih daril, zadovoljstva ob uresničenih pričakovanjih in razočaranj, če se jim vse želje o tem, kar bi radi imeli, ne uresničijo.
Mi, odrasli, smo jih s svojim ravnanjem naučili sprejemati, redkeje pa jim damo priložnost, da začutijo zadovoljstvo in veselje ob tem, da dajejo drugim in da cenijo to, kar imajo," je povedala Jasna Munda svetovalna delavka na OŠ Središče ob Dravi.
Ker so želeli, da bi bilo letos drugače, so z učenci izvedli Unicefovo akcijo zbiranja kovancev Za drobiž sveta in akcijo zbiranja daril za otroke, ki živijo v pomanjkanju. Obe akciji so zaključili 17. decembra s prireditvijo za vse učence, na kateri jih je obiskal tudi Lado Leskovar, ambasador UNICEF-a. Lado Leskovar je učencem predstavil svoje delo kot ambasador in organizacijo UNICEF. Povedal je, da se ta naziv prejme kot čast in priznanje ljudem, ki že delujejo v skrbi za otroke. Učenci OŠ Središče ob Dravi so mu predali prispevke otrok, ki so se nabrali v obeh humanitarnih akcijah. Igrače, šolske potrebščine in družabne igre so lepo zavili in jih namenili za darilo otrokom v azilnem domu.
V	zelo prisrčni in uspeli prireditvi so se predstavili učenci šole: pevski zbor, lutkarji, recitatorji, glasbeniki in tudi gost. Učenci in učitelji so skupaj z Ladom Leskovarjem namreč zapeli nekaj pesmi.
V	minulem tednu je bila v šolski avli tudi razstava o UNICEF-u, potekale pa so tudi razredne ure, na katerih so učencem predstavili to humano organizacijo, njeno vlogo in pomen.
vki
Sp. Polskava • Blagoslov konj
26. decembra ob 10.30 bo na Spodnji Polskavi pri cerkvi sv. Štefana tradicionalna prireditev, blagoslov konjev. Vabljeni so vsi ljubitelji konjev in živali, kajti sv. Štefan je njihov patron! Prireditev organizirata Turistično društvo Zelena dolina — sekcija Konjeniki in TZ Slov. Bistrica.
ur
Ptuj • Regijski štab CZ o naravnih in drugih nesrečah
Kljub poplavam in neurjem zmerno leto
člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje so na zadnji letošnji seji ocenjevali potresno ogroženost in pripravljenost podravske regije nanjo ter analizirali naravne in druge nesreče in ugotovili, da je bilo kljub poplavam, neurjem s točo in orkanskim vetrovom letošnje leto za naše območje prizanesljivo.
Ko so na zadnji letošnji seji v sredo, 15. decembra, ocenjevali delo in aktivnosti regijskega {taba Civilne za{cite za Podravje v le-to{njem letu, so izpostavili predvsem izvedbo meddržavne vaje "Nevarna snov — Ormož 2004", na kateri je sodelovalo 190 udeležencev, med njimi tudi 43 iz sosednje Hrvaške.
Skupna ocena udeležencev in opazovalcev je bila, da je vaja v celoti gledano dobro uspela, saj je opozorila tudi na nekatere nedorečenosti in pomanjkljivosti. Sicer pa naj bi tudi v letu 2005 načrtovali podobno meddržavno vajo, katere nosilec naj bi bila občina Čakovec.
Svetovalec za zaščito in reševanje Drago Murko, ki je člane štaba seznanil z oceno potresne ogroženosti naše regije, je med drugim povedal, da sodi območje Podravja v srednjo potresno ogroženost, vendar se v smeri proti severovzhodu potresna nevarnost zmanjšuje. Zadnji omembe vreden potres smo na območju Po-dravja doživeli 22. marca 1839 v okolici Ormoža z močjo VI. do VII. stopnje. Glede na to, da Slovenijo vsako leto zatrese nekaj deset šibkih do zmernih potresnih sunkov, pa je na to treba biti pripravljen v vsakem trenutku. Kot je povedal vodja izpostave za zaščito in reševanje Ptuj Jože Korban, so zaradi tega v zvezi s potresi dobili nekaj novih usmeritev, sicer pa smo za delovanje v potresnih razmerah v Podravju dobro tehnično opremljeni, na voljo pa imamo tudi dobre in usposobljene reševalne ekipe. Zagotoviti bi bilo potreb-
Foto: M. Ozmec
Svetovalec za zaščito in reševanje Drago Murko
no le še nekaj psov za iskanje pod ruševinami, saj so se v vseh dosedanjih podobnih situacijah izkazali še za najbolj učinkovite.
Ko so analizirali naravne in druge nesreče v letošnjem letu, je vodja regijskega centra za obveščanje Daniel Hergula povedal, da beležijo v povprečju od 20 do 30 dogodkov na mesec. Od 240 letošnjih dogodkov je bilo največ, kar 113 požarov, po območjih se je največ, okoli 80 ali tretjina vseh dogodkov pripetila na območju Mestne občine Ptuj, med meseci pa jih je bilo največ — 35 dogodkov v juliju, najmanj pa februarja, ko jih je bilo le 12. Zanimivo je, da je bilo med 113 požari letos največ, 55 požarov, na gradbenih objektih, šele na drugem mestu so z 31 primeri požari v naravi, ki so močno prednjačili v lanskem sušnem letu.
Sicer pa v regijskem centru za obveščanje beležijo tudi številne druge podatke, lani so na mesec prejeli v povprečju 2.160 telefon-
Foto: M. Ozmec
Daniel Hergula, vodja RECO v Ptuju
skih klicev, od katerih je bilo 269 vezav za potrebe nujne medicinske pomoči, ostalo pa so bili klici iz Operativnega centra za obveščanje, gasilcev, najrazličnejši klici občanov ter klici s področja zaščite in reševanja.
V sistemu javnega alarmiranja je iz Regijskega centra za obveščanje trenutno možno aktivirati 46 siren, saj sta bila letos postavljena tudi dva digitalna repeti-torja, ki omogočata kvalitetnejše alarmiranje. Poleg tega je za alarmiranje gasilcev v 10 gasilskih zvezah in v občinah na voljo skoraj 900 pozivnikov, 120 mobilnih telefonov in 212 ročnih UKW radijskih postaj.
Svetovalec za zaščito in reševanje Drago Murko pa je ob tem dodal, da so od večjih naravnih ali drugih nesreč lani naše območje prizadele predvsem štiri večje nesreče.
Od 20. do 25. marca je poplavila reka Dravinja na območju občin Majsperk in Videm:
po opravljeni oceni je bilo poplavljenih okoli 400 ha kmetijskih površin. Od 10. do 12. julija je neurje s točo huje prizadelo 9 občin na nasem območju: zaradi škode na 28 kmetijskih kulturah so prejeli 942 vlog o ocenjeni nastali škodi v skupni vrednosti 518 milijonov. Poleg tega je nastala gmotna škoda tudi na infrastrukturi, največ v občini Žetale. Ocenjena je bila na 14,3 milijona, tako da je to neurje povzročilo za dobrih 532 milijonov tolarjev škode. Neurje s točo je 7. julija prizadelo občino Sv. Andraž v Slovenskih goricah; škoda, ki je prizadela predvsem 12 kultur na dobrih 71 hektarjih tega območja, je bila ocenjena na 8,5 milijona. V jeseni pa so 18. in 19. novembra močni sunki vetra povzročili precej težav v več občinah. Na območju občin Ormož, Gorišnica, Središče ob Dravi, Hajdina, Kidričevo in Ptuj je pustošil močan veter, ki je odkrival ostrešja stanovanjskih in drugih poslopij, podiral drevesa kot za šalo, trgal električno in drugo napeljavo. Skupna škoda je bila po ogledu ocenjena na 7,9 milijona tolarjev.
Kljub vsemu je bila sklepna ocena poveljnika regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje Draga Klobučarja dokaj ugodna, saj je ugotovil, da je bilo letošnje leto kar se tiče naravnih in drugih nesreč na našem območju razmeroma prizanesljivo. "Pravzaprav smo v širši ptujski regiji zadnjih 5 let kot nekakšen otok, saj so nas obšle vse hujše ujme!"
M. Ozmec
Maribor • V DEM kon~ujejo z dobi~kom
Letos 2550 GWh električne energije
Dravske elektrarne Maribor, ki proizvedejo četrtino slovenske električne energije, bodo tudi v prihodnje pomemben steber elektroenergetskega sistema, svojo pozornost pa bodo še naprej namenjali razvojnim projektom in aktivni politiki trajnostnega razvoja naravnega in družbenega okolja.
Kot je dejal direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Danilo Šef na sestanku z novinarji 16. decembra v Mariboru, bodo letošnje poslovno leto zaključili z dobičkom. Načrtovano proizvodnjo električne energije 2550 gigavat-nih ur električne energije, bodo do konca leta presegli za 8 do 9 odstotkov.
"Zahteven energetski trg na široko odpira vrata obnovljivim energetskim virom. Na njem je
prostor le za tiste, ki jih bodo izkoriščali po strogih tržnih kriterijih in z doslednim spoštovanjem okoljskih standardov. Vem, da smo sposobni odgovoriti na oba omenjena izziva, zato sem prepričan, da bodo DEM pomemben steber slovenskega energetskega sistema tudi v prihodnje," je poudaril Danilo Šef.
Poleg kakovosti poslovanja in rednega vzdrževanja naprav so DEM v letošnjem letu veliko po-
zornost namenili projektom varstva okolja ter izvedli nekatere projekte ekološke sanacije okolja.
Tudi za prihodnje leto 2005 so si zastavili številne ambiciozne načrte. V skladu z vizijo razvoja, Nacionalnim programom in strateškim razvojnim programom svojega lastnika, holdinga Slovenske elektrarne, bodo nadaljevali uresničevanje naložb v male hidroelektrarne ter projekte priprave dokumentacije za črpalno HE Kozjak. Že v prvem polletju bodo opravili tudi vse potrebne
V prihodnjem letu bodo pri~eli li~je, ki bo veljala okoli 15 milijard tolarjev.
■oto: M. Ozmec
Danilo Šef, direktor Dravskih elektrarn Maribor.
remonte in revizije agregatov obstoječih kapacitet, s čimer bodo sklenili II. fazo prenove elektrarn ob Dravi. Nadaljevali pa bodo tudi priprave za prenovo HE Zla-toličje, ki naj bi potekala v obdobju od 2006 do 2008 in bo veljala okoli 15 milijard tolarjev.
Že četrto leto zapored so tudi letos sodelovali v ekološki akciji Drava 2004, v okviru katere je potekala akcija čiščenja dravskega dna. Pomembne izkušnje pri varovanju narave pa so si pridobili tudi z gradbenimi posegi v stari strugi Drave od Maribora do Ormoža ter uspešno speljanim pilotskim projektom sanacije Ptujskega jezera. V sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije na tem jezeru prav te dni teče projekt za ohranitev navadne čigre kot kontinentalne gnezdilke. Med pomembne projekte v DEM uvrščajo tudi projekte trajnostnega razvoja družbenega okolja, v katerem delujejo. Med največjimi velja omeniti skupno skrb za razvoj Maribora kot univerzitetnega mesta in donacijo Medicinski fakulteti v vrednosti 20 milijonov tolarjev.
Od tod in tam
Lenart • Razstavlja Eva Zula
V petek, 10. decembra, je bila v Avli Jožeta Hudalesa otvoritev razstave slik Eve Žula iz Maribora, diplomantke oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ki svoj umetniški izraz išče med slikarstvom, fotografijo, kiparstvom in uporabno umetnostjo. Kot članica Likovnega društva Gornja Radgona se udeležuje skupinskih razstav, pripravila je tudi že več samostojnih razstav doma in v tujini in veliko sodeluje tudi na raznih natečajih. Ponaša pa se tudi z več priznanji in nagradami. Razstavo je organizirala Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Večer pa je z glasbo popestrila pianistka Zala Čuček.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Razstava v spomin na Silva Preloga
V galeriji Ante Trstenjak, ki je v prostorih ljutomerskega Doma kulture, bo do 16. januarja prihodnje leto na ogled razstava članov likovne sekcije pri Kulturnem društvu Ivan Kau-čič. Z razstavo so se spomnili desete obletnice smrti Preloga, ki je leta 1971 ustanovil omenjeno likovno sekcijo. Prelog je bil učitelj likovne vzgoje na OS Cvetka Golarja v Ljutomeru, z likovnimi nasveti pa ni pomagal samo učencem, temveč tudi drugim ljubiteljem umetnosti. Pomagal je pri organizaciji razstav, v sekcijo pa je trenutno včlanjenih več kot 30 samoukov iz upravnih enot Ljutomer in Ormož. Na tokratni razstavi so na ogled dela, ki so jih izbrali člani sekcije sami, na razstavljenih umetninah pa so v različnih slikarskih tehnikah upodobljeni motivi iz pokrajine in življenja tukajšnjih ljudi.
MŠ
Ljutomer • 110 let pevskega društva
Foto: MŠ
V Domu kulture Ljutomer je potekal jubilejni koncert Komornega zbora Orfej in Ljutomerskega okteta, s katerim so obeležili 110 let prvega slovenskega pevskega zbora v Ljutomeru ter 15 let delovanje Komornega zbora Orfej (na fotografiji). Slednji deluje pod vodstvom Romane Rek Gnezda, sestavljajo pa ga: Lidija Žabot, Mija Soster, Marinka Prelog, Melanija Markovič, Anja Karba, Ksenija Seršen (vse sopran), Ana Gnezda, Katja Karba, Eva Rožman, Brigita Fras, Katja Žibrat, Jasna Branka Staman (vse alt), Bojan Ferenc, Goran Soster, Dejan Kolarič, Jan Lesjak, Simon Ratko (vsi tenor), Du-ško Prelog, Vito Žerdin, Domen Gnezda, Sašo Kajdič, Dario Franov, Dušan Vaupotič, Igor Korošec in Smiljan Pintarič (vsi bas). Slavnostni govornik na tokratni prireditvi je bil častni občan Ljutomera in član Ljutomerskega okteta Miro Steržaj, župan občine Ljutomer Jožef Spindler pa je podelil priznanji Komornemu zboru Orfej ter Kulturnemu društvu Ivan Kaučič Ljutomer, ki je naslednik prvega slovenskega pevskega zbora v Ljutomeru.
MŠ
Ptuj • Zbiranje hrane za mariborski azil
Klub ptujskih študentov je minuli konec tedna pred Merca-torjevo blagovnico na Ptuju organiziral dobrodelni projekt z namenom zbiranja sredstev za živali v mariborskem azilu. Kot je povedal vodja projekta Luka Žižek, so se za tovrsten projekt odločili, ker so želeli poudariti stisko živali, ki nimajo svojega doma. Ob izteku projekta je bila bera več kot odlična. V dveh dneh so na stojnici uspeli zbrati 35 konzerv in 8 velikih vreč hrane za živali. V škatlici za dobrodelne prispevke pa so nabrali tudi 12.000 tolarjev, ki jih bodo namenili nakupu hrane za živali v mariborskem azilu. Sicer pa bodo hrano za živali mariborskega azila na Info točki KPS-ja zbirali vse do novega leta.
MZ
Foto: MS
Ptuj • 7. dobrodelni ples Lions cluba
Za življenje v duhu sodelovanja
Lions club Ptuj je eden najbolj dejavnih tovrstnih klubov v Sloveniji. V Sloveniji po najnovejših podatkih deluje 44 klubov z okrog 1280 člani. Ptujski ima 33 članov.
V zadnjem lionisticnem letu, ki traja od junija do junija, ga vodi dr. Aleš Gacnik. Prihodnje leto bo v Sloveniji 15-letnica lions klubov, izšel bo priložnostni almanah, v katerem bodo posamezni klubi predstavili svoje zgodbe vzpostavljanja lionisticnih tradicij oziroma klubskih identitet. V odboru za izdajo almanaha je tudi dr. Aleš Gacnik.
Prvi lions club je bil ustanovljen 7. maja leta 1917 v Ameriki. Takratni ustanovitelji si zagotovo niso znali predstavljati, da bo ta človekoljubna iniciativa prerasla v največjo humanitarno organizacijo na svetu. V času ustanovitve so se postavile temeljne programske usmeritve lionizma, ki veljajo še danes, poudarja dr. Aleš Ga-čnik, ki pravi, da si vsak predsednik kluba želi lionistično leto
zaznamovati z osebno noto. Njega pri delu vodi misel "Osmiš-ljajmo sobivanje in pomagajmo predano."
V sedmih letih delovanja so izvedli več odmevnih dobrodelnih akcij. Tako so prispevali k namestitvi signalizacije za slepe na se-maforiziranem križišču Potrčeve z Volkmerjevo in CMD, več let so štipendirali slabovidnega dijaka ptujske gimnazije in sedaj že študenta Timoteja Lončariča, več humanitarnih prireditev pa so izvedli v evropskem letu invalidov v letu 2003. Med tradicionalnimi prireditvami Lions cluba Ptuj je tudi vsakoletni dobrodelni lions ples z dražbo likovnih del. Letošnji ples v Kidričevem je bil že sedmi po vrsti. Udeležili so se ga tudi mag. Janko Arah, guverner distrikta 129 Slovenija, Jure Mla-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Aleš Gacnik (drugi z leve) v družbi Branka Brumna, Janka Araha, Jureta Mlakarja in Vasje Strelca
Ptuj • Viktorinov večer
Božični koncert
Božič, 25. decembra, ob 19. 30 v minoritski cerkvi na Ptuju. Zbor sv. Viktorina vodi Sonja Winkler, Tina Žerin, harfa, prof. Tone Potočnik, koral, povezuje Andreja Alič.
Sonja Winkler, zborovodkinja Zbora sv. Viktorina s Ptuja, je za letošnji Božični koncert (v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega) poznavalsko izbrala dela iz svetovne in domače glasbene zakladnice, ki bodo razveselila še tako občutljiv glasbeni okus. V prvem delu bo zbor predstavil gregorijanski koral, krščansko enoglasno petje, ki predstavlja službeno liturgijsko glasbo katoliške cerkve. Kot gosta dirigenta tega dela koncerta je zborovodkinja povabila Toneta Potočnika, profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, strokovnjaka in predvsem zaljubljenca v koralno glasbo, ki z otroško navdušenostjo in poznavalskim podajanjem zakonitosti in razvoja koralnega petja uspešno obuja zanimanje za tovrstno petje. V svoji čistosti bodo za-zveneli izbrani adventni in božični korali z vzvišeno oratorijsko deklamacijo latinskega jezika.
Benjamin Britten (1913—1976) ostaja predvsem vodilni angleški odrski skladatelj, ki je 200 let po Purcellu in Haendlu prerodil angleško komorno opero. Bil je izvrsten pianist. Pisal je pesemske cikluse po Rimbaudu, Michelangelu in Ho-elderlinu (v originalnem jeziku), glasbo za šolske orkestre, mladino je pritegnil z otroško opero "Let's make an opera!", skladal je tudi filmsko glasbo. Iz njegovega raznolikega opusa je zborovodkinja izbrala A Ceremony of Carols za ženske glasove in harfo, op. 28 (1942). Izje-
mno zanimive božične pesmi temeljijo na stari angleški srednjeveški ljudski pesmi, vendar Britten ni ostajal v okvirih tradicije, ampak je iz starega črpal oporo za nove rešitve in nove dosežke. Pri izgovorjavi stare angleščine je pevkam zelo prijazno pomagala anglistka dr. Klementina Jurančič Petek. Svojevrsten privilegij pa so bile vaje ženskega dela zbora z mlado atraktivno harfi-stko Tino Žerdin, ki pripravlja diplomo iz koncertne harfe na dunajski univerzi. Od blizu spoznati harfo — kraljevski inštrument — je bil vsekakor navdih, užitek in veselje. Brit-tnove iskreče mojstrovinice ob harfi so sicer drugačne, nenavadne, a tople kot vse božične pesmi.
Tretji del koncerta bo zbor sv. Viktorina oblikoval ob sodelovanju godalnega kvarteta. Slovenske umetne božične pesmi so zaklad, kjer so slovenski skladatelji izrazili vso veselje in otroško radost, pevcem in tudi poslušalcem pa omogočili podoživljanje prijaznosti, topline in vznemirjenosti ob Stvarnikovem rojstvu.
Prostovoljni prispevki bodo po odštetju stroškov koncerta namenjeni za obnovo minoritske cerkve, zato organizatorji vljudno prosijo, da ne bi spregledali za prispevke namenjenih košaric.
Spoštovani, z veseljem vabljeni na Božični koncert v minoritsko cerkev na Ptuju v soboto, 25. decembra, ob 19.30.
Natalija Č. Š
kar, guverner Leo distrikta, leoni, rotarijci in nekateri drugi gostje. Mag. Janko Arah je ob tej priložnosti dr. Alešu Gačniku podelil posebno priznanje slovenskega lions distrikta za razvoj lionizma, Jure Mlakar pa je Lions clubu Ptuj podelil priznanje slovenskega leo distrikta za ustanovitev Leo cluba Ptuj.
Dražbo likovnih del so pripravili v sodelovanju z galerijo Tenzor in galeristko Stanko Gačnik, umetnine so ob galeriji podarili Boris Farič, Jernej Forbici, Stojan Kerbler, Nora de Saint Picman, Viktor Rebernak, Tanja Špenko in Marika Vicari, za kar so jim zelo hvaležni. Zbrana sredstva bodo namenili za tradicionalno božično-novoletno obdarovanje socialno ogroženih družin, za nakup medicinskega aparata za preiskave vidnega polja očesne ambulante Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, za pomoč lokalnim prostovoljcem pri druženju in skrbi za invalide na njihovih domovih, skupaj z mestno občino Ptuj pa tudi za pomoč vrhunskemu harmonikarju Borutu Zagoranskemu pri podiplomskem študiju na Royal Academy of Music v Londonu ter za humanitarne akcije Leo cluba Ptuj. V kulturnem programu so nastopili kitarist Marko Zaletelj in vo-kalistka Dragica Kladnik — Dada ter že legendarna godalna skupina Rožmarinke.
V protokolarnem delu prireditve so prisegli člani na novo ustanovljenega Leo cluba Ptuj, ki
Prejeli smo
Občina želi biti boter Talumu
V Štajerskem tedniku, dne 16. decembra, smo lahko prebrali na 7. strani en del razprave in tudi samo en del resnice, ki je bila obravnavana na 16. seji obćinskega sveta ob-ëine Kidriëevo. Kot svetnik se čutim dolžnega, da nase občane obvestim, da imamo skoraj na vsaki seji točko dnevnega reda, kjer izvzemamo parcele iz javnega dobra in jih veselo namenjamo za druge namene, čeprav za to ne iztržimo veliko. Kot vedno opozarjam na seji sveta, sem dolžan povedati občanom občine Kidričevo, da nase vodstvo občine krsi mnogo pravil, ki so določena za sprejem raznih odlokov, sklepov ..., to pa podpirajo tudi nekateri svetniki, ki ne razmisljajo s svojo glavo in s svojim glasovanjem omogočajo razne nepravilnosti. Malokdaj se upošteva 17. člen nasega statuta, kjer je navedeno, da mora občinski svet predhodno pridobiti mnenje krajevnega odbora, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese lokalne skupnosti, za katero je ustanovljen krajevni odbor (KO). V primeru obravnave 6. točke dnevnega reda o menjavi zemljišč s Talumom ni bilo omogočeno niti enemu KO, obravnavati pa bi ga morali vsaj trije. Občinska uprava pozablja, da mora svoje mnenje povedati tudi odbor za gospodarjenje s premoženjem občine Kidričevo, če pa ga že morajo sklicati na zahtevo nekaterih svetnikov, pozabijo svetnikom dostaviti sklepe. Če sklep ni všeč vodstvenim kadrom, se zgodi, da ga predsedujoči sploh ne da v razpravo in se glasuje samo o končnem predlogu. Vse naštete nepravilnosti so bile storjene pri obravnavi pogodbe med občino in Talumom. Za nas svetnike je žalostno, da ne vemo nič o stanovanjih, ki naj bi bila predmet
ga vodi Vasja Strelec in združuje dvajset mladih, pripravljenih se udejstvovati v humanitarnih projektih na Ptujskem.
Zelo so ponosni na ustanovitev Leo cluba Ptuja, saj kot pravi dr. Aleš Gačnik, je v času globalne krize vrednot in materialističnega pogleda na svet še kako pomembno, zlasti med mladimi, razvijati občutek za sočloveka in vse tiste, ki so pomoči potrebni. Leo club Ptuj je tako nov, pomemben člen v mreži Leo klubov v 137 državah sveta. Med zelo pomembnimi projekti, ki jih še čakajo, pa je ustanovitev prleške-ga Lions cluba, kar naj bi se zgodilo v prvi četrtini leta 2005. Na zemljevidu distrikta 129 Slovenija je Prlekija velika siva lisa, ki jo želijo zapolniti v dobro razvoja humanitarnega delovanja in lio-nistične pomoči.
Lions ples v Kidričevem je bila letošnja največja humanitarna prireditev ptujskega Lions cluba. Letos so izvedli tudi že pobratenje z Lions clubom Varaždin, na tej podlagi bo potekal tudi projekt dveh distriktov, slovenskega in hrvaškega, pod sloganom "Pomoč ljudem ob meji".
Med že tradicionalne decembrske aktivnosti sodi tudi prodaja izdelkov Sončka, Ozare in Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava na dobrodelnih stojnicah na Novem trgu na Ptuju. Najmanj enkrat letno pa izpeljejo tudi ekološko akcijo.
MG
pogodbe. Čudim se tistim svetnikom iz koalicije, (enemu se je v razpravi celo zareklo, da je občina v lasti Ta-luma), ki so vneto podpirali in zagovarjali, da so izglasovali predlagano vsebino pogodbe, čeprav nismo imeli mapnih kopij za parcele in še danes nihče ne ve, koliko kvadratnih metrov bo občini izročil v last in posest Talum, saj v že sklenjeni pogodbi piše, da so parcele v določeni izmeri in bodo po razmeritvi dobile novo parcelno številko, parcele, ki pa jih občina izroča, pa so vse v celoti.
Nikakor tudi ne drži zapis g. M. Ozmeca, da so nas ob prekinitvi seje prepričali, da smo pozneje izglasovali in se strinjali z vsebino pogodbe. Vsi tisti, ki želimo naše okolje obdržati vsaj v takšnem stanju, kot je, če ga že ne moremo izboljšati, dobro vemo, da na tistih parcelah, ki so na Haldi in jih občina izroča Talumu, nikoli ne bo sežigalnice, je pa lastnina teh parcel predpogoj za vse druge nameravane posege v ta prostor. Ta-lumu ni več potrebno iskati zemljišča za gradbene posege, saj imajo vsa zemljišča, teh pa je v občini okoli 80 % (zapis g. M. Ozmeca), status stavbnega zemljišča — to je za ograjo in tudi izven nje. Vse manjkajoče parcele so z novim prostorsko ureditvenim planom postale gradbene, tudi to se je zgodilo v letošnjem letu. Bojim se, da je tudi to eden od vzrokov, da še svetniki ne moremo videti osnutka novega proračuna za leto 2005. V naš proračun se bodo verjetno natekle ogromne vsote denarja iz naslova zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč in bil bi velik problem, če bi tlakovana Tovarniška cesta prešla v last države in postala državna cesta. Smo ena redkih občin, ko do središča občine ne vodi državna cesta, čeprav nam to omogoča zakon. Verjetno se bomo v kratkem lahko ba-hali, da smo v to cesto vložili več kot 150.000.000,00 SIT, pozabljamo pa na kuhinjo v šoli Kidričevo, na šolo in pa vrtec, kar so bile naše obljube in so potrebe občine.
svetnik Franc Planinsek
Od tod in tam
Ormož • Koncert kantavtorjev
Foto: Natalija Škrlec
V Psihiatrični bolnišnici Ormož je minulo sredo potekal koncert kantavtorjev Tadeja Vesenjaka in Danija Mariniča. Dvojica skupaj nastopa šele dober mesec, Dani pa je prej sodeloval že v številnih lokalnih glasbenih skupinah. Avtor glasbe in tudi besedil, ki so večinoma v prleščini, je Tadej, skupaj pripravljata aranžmaje, uglasbila pa sta tudi nekaj del Mateja Bora, Antona Aškerca in Mileta Klopčiča. Kot pravi Tadej, so nastopi, kot je bil zadnji v Psihiatrični bolnišnici Ormož, nekaj posebnega: "Pri koncertih takšne narave spoznaš, da si več dobil, kakor dal. Noben denar ne more poplačati veselja, ko vidiš sijoče oči. Ni bolj iskrenega hvala od tega," jepoja-snil. Tadej, ki zase pravi, da v prleščini misli, govori in poje, je sicer v svetu kantavtorstva aktiven že dlje časa, saj je bila na lanskoletnem Kantfestu skladba Gnoj nagrajena kot najboljša aktualno angažirana skladba.
nsk
Ormož • Koncert glasbene šole
Foto: Natalija Skrlec
Tudi prejšnji teden so učenci Glasbene šole Ormož pripravili koncert, na katerem so zbranim — predvsem staršem in prijateljem - predstavili pridobljeno glasbeno znanje. Skupno je nastopilo trideset učencev, tovrstni koncerti pa potekajo vsaj dvakrat mesečno. Kot je pojasnil učitelj Franc Štuhec, so nastopi možnost, da si učenci pridobijo izkušnje javnega nastopanja, seznam nastopajočih pa pripravijo v skladu z dogovorom med učitelji. Na minulem koncertu, ki ga je ob koncu s skladbo Ave Maria popestrila še učiteljica Zlatka Pulavec Ba-njanin, so učenci predstavili znanje igranja na harmoniko, klavir, trobento, kitaro, saksofon in flavto, naslednji koncert, ki bo že nocoj (v četrtek), pa bo posvečen violinam.
nsk
Ptuj • Figurae cameris
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Regijskega višje- in visokošolskega središča na Ptuju, Krempljeva 1, so 17. decembra odprli fotografsko razstavo z naslovom Figurae cameris. Razstavljajo Goran Bertok, Janez Vlachy, Rajko Bizjak, Aleš Bravničar, Željko Stevanić, Jure Breceljnik, Bojan Salaj in Alen Ožbolt. Razstava, kije prodajna, bo odprta do srede januarja.
MG
Ljutomer • Mednarodni debatni konec tedna
Več kot 150 srednješolcev iz Slovenije, Hrvaške, Velike Britanije, Nemčije, Češke, Romunije ter Srbije in Črne gore seje udeležilo drugega tridnevnega mednarodnega debatnega konca tedna na ljutomerski gimnaziji. Gostje so v okviru debatnega konca tedna sodelovali pri pouku ljutomerskih gimnazijcev, ki so jih nemščino, pedagogiko, kemijo, geografijo in angleščino poučevali učitelji iz Češke, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Nemčije, Srbije in Črne gore ter Romunije, v debatnih srečanjih 36 ekip pa so se dotaknili teme Ali nasilje v medijih povečuje nasilje v družbi.
Niko Šostarič
Ptuj / Videm • Lovci LD Leskovec ogorčeni nad ravnanjem LD Ptuj
Se bo začela lovska vojna?
"Lovski družini (LD) Ptuj ni dovolj nekaj več kot 3000 hektarjev lovišča v občini Videm, ampak hočejo zdaj imeti še borih 10 hektarjev dodatnega lovišča, ki je že vse od leta 1956 v upravljanju naše LD Leskovec," razlivajo svoj gnev haloški lovci, ki so se, kot pravi starešina Ivo Rajh, poskušali pametno dogovoriti s ptujskimi lovskimi kolegi, a so slednji zavračali vsakršen dialog.
Dosedanjemu potrpljenju in poskusanju najti rešitev preko skupnih pogovorov je naredila konec objava meja lovskih revirjev v oktobrskem Uradnem listu, iz katerega so lovci LD Leskovec pravzaprav {ele dokončno izvedeli, da so bili vsi njihovi poskusi dogovora in poslane pripombe brez učinka. "Usklajevanje meja med 24 družinami Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož, kamor spada tudi naša LD, se je začelo že pred meseci. Končno besedo oziroma vris meja lovišč v računalnik kot strokovno podlago za izdajo koncesij pa je z državnim pooblastilom opravil Martin Krajnc z mariborskega Zavoda za gozdove. Predstavniki posameznih LD smo bili nato klicani na ogled teh vrisanih meja in že takrat smo ugotovili, da meje našega lovišča niso takšne, kot so bile usklajene na ZLD. Gospoda Krajnca smo na
to opozorili, vendar je nam je odvrnil, da so bili pred nami na usklajevanju predstavniki LD Ptuj, ki pa so se z zarisano mejo strinjali in rekli, da je prava. Po tej varianti je naša LD zgubila del lovišča v predelu pod t. i. varej-skim bregom v velikosti približno 10 ha. To zemljišče ima naša družina sicer v upravljanju že od leta 1956," pojasnjuje Ivo Rajh.
Dragocenost spornega območja: raca mlakarica
Miranu Krajncu je nato v drugi polovici avgusta LD Leskovec poslal pisno obrazložitev, zakaj se z začrtano mejo ne strinjajo, kot je bilo zahtevano, vendar odgovora s strani Zavoda ni bilo. "Sledil je podpis predloga mej lovišč za ZLD v prostorih LD Sobetinci, kjer ponovno nismo podpisali predlaganih mej, saj
"Spoštovani ptujski lovski tovariši!
Ni vam dovolj, da v Šturmovcih letno odstrelite 500 rac (povprečje zadnjih 20 let), da ste v letu 2002 odstrelili 505 fazanov in 110 glav srnjadi — ne, želite še tistih 30 rac, ki jih LD Leskovec v Halozah odstreli na 10 ha lovišča, ki si ga po novem lastite. Dobro se zavedate, da ima LD Le-skovec možnost loviti raco mlakarico samo na tem delu lovišča. Pozabljate, da na območju LD Ptuj stalno živi 22 članov LD Leskovec, da so ti člani lastniki zemljišč in da praktično gojijo ter hranijo divjad, ki jo odstreli LD Ptuj! Morda Je še čas, da sedemo za skupno mizo in se dogovorimo. Ce ne, se postavite pred ogledalo in se vprašajte, ali vas ni lahko sram in ali ni to lovska nevoščljivost, ki ne pozna meja?! - LD Leskovec v Halozah^
Sedem (ne)pomembnih dni
Čigava brada?
Nekoč, v starih časih, so ljudje različne zadrege (in krivice) zaradi neenakosti in razli~nih privilegijev poskušali lajšati s stoičnim ugotavljanjem, da je bog pač sebi najprej brado ustvaril. S tem so hoteli povedati, da je pač tako, da tisti "pri koritu" naprej poskrbijo zase in šele potem — če sploh — tudi za druge ...
Čeprav je ena izmed značilnosti časa, ki ga živimo, predvsem tudi radikalno (in nesentimentalno) odpravljanje in negiranje vsega starega, očitno nauk o "bradi" ne izgublja na pomenu in na aktualnosti. Drugače se ne bi moglo zgoditi, da bi poslanci novega sklica v slovenskem parlamentu eno izmed svojih prvih delovnih sej namenili ravno obravnavanju svojih "stanovanjskih problemov", lahko bi rekli kar socialnega statusa, saj je razprava nekaterih izmed njih izzvenela kar kot nekakšna tožba nad položajem, v katerem so. Službena stanovanja naj bi bila za nekatere izmed njih predraga, neustrezna, država naj bi namesto njih nemudoma zgradila nekakšen hotel za poslance, ki bi bil med drugim tudi cenejši od sedaj razpoložljivih stanovanj. Nasploh pa je kar nekaj poslancev dokazovalo svojo navezanost na "bazo" in opravičevalo svojo opredelitev za vsakodnevne vožnje na poslansko delo v Ljubljano tudi s tem, da se v Ljubljani ne bi počutili dobro in v njej očitno ne bi dobro spali ...
Seveda ima tudi vsak poslanec, ne glede na svojo politično barvo, pravico do svobodne izbire mesta stalnega prebivališča, če to ne vpliva negativno na opravljanje njegove funkcije. Kljub temu pa gre pri poslancih še za nekaj več. So in morali bi biti neke vrste zgled, ogledalo vsakokratnih družbenih razmer in hotenj, tudi neke vrste merilo za ravnanje vseh drugih. Le kaj naj si mislijo o svojih stanovanjskih težavah in njihovem reševanju ljudje, ki sploh nimajo možnosti, da bi izbirali med "službenimi" stanovanji? Ti so največkrat prepuščeni (še vedno divjemu in v glavnem neurejenemu) dragemu trgu prostih najemniških stanovanj in za ta stanovanja dajejo neredko pretežen del svojih mesečnih zaslužkov. Kako bi bilo, če bi po vzoru poslancev začeli javno dokazovati, kako hudo jim je. (Nekateri) poslanci bi očitno potrebovali _^malo več stika z realnim življenjem. Če bi zares poznali to življenje, si je težko predstavljati, da bi sploh lahko začeli razpravo o svoji stanovanjski "problematiki". Predvsem je treba upoštevati, da poslanci ob dobrih poslanskih plačah prejemajo še dodatke, med drugim tudi dodatek, iz katerega lahko krijejo stroške za stanovanje. Seveda ne mislim, da jim vse to ne pripada, čeprav je tudi res, da bi poslanci s svojimi prejemki morali vsakič čim bolj neposredno upoštevati vsakokratne družbene razmere, tudi global-
Foto: SM
Starešina LD Leskovec v Halozah Ivo Rajh: "Naši lovci so jezni in prizadeti, vendar še vedno upamo na pameten pogovor in dogovor!"
naša pripomba ni bila upoštevana. V sredini septembra smo nato zaprosili ZLD za sklic sestanka med LD Leskovec in LD Ptuj, da bi zadevo poskušali urediti na prijateljski način, toda predstavnikov ptujskih lovcev na srečanje ni bilo. Se enkrat smo zaprosili Zavod, naj ne spreminja meja naših lovišč, ter prošnji dodali vse akte in dokumentacijo, ki dokazuje, da je to lovišče že 48 let v našem upravljanju. Odgovora ni bilo."
Treba je povedati, da tako LD Leskovec kot LD Ptuj upravljata z dovolj velikimi lovišči, ki jih zahteva nova lovska zakonodaja, in spornih 10 hektarjev v tem pogledu velikosti ne škodi nobeni družini. Skupno ima tako LD Leskovec 4028 ha lovišča (in
no politiko plač, in svoje prejemke čim bolj prilagajati temu. Hočem reči, da zagotovo obstajajo različni načini, prek katerih je moč zagotoviti, da poslanci s svojimi prejemki ne bodo reveži, pa tudi ne neka posebna kategorija ljudi, povsem nedovzetna na vsa ostala gibanja in razmerja v družbeni bazi.
Gre preprosto za to, ali je parlament z vsemi svojimi (politično) raznobarvnimi poslanci sposoben (in pripravljen) delovati tako, da bo v vseh svojih potezah (tudi tistih, ki so na prvi pogled morda nepomembne) zares v funkciji ljudstva in ne v funkciji samega sebe. Epizoda v zvezi s poslansko stanovanjsko problematiko je zato še toliko bolj vredna vsestranske analize in tehtnega premisleka. Slabo bi bilo, če bi kdo zamahnil z roko in vse skupaj poskušal opravičiti s pojasnilom, da je pač treba na začetku vsakega novega mandata poskrbeti tudi za nekaj statusnih vprašanj, povezanih s poslanci, tudi z njihovim gmotnim položajem. Temu seveda ne more nihče nasprotovati, čeprav je vprašanje, ali je takšen način razpravljanja o tem, kakršnega so uprizorili tokrat, najbolj ustrezen. Tisto, nad čemer se kaže zares zamisliti, je nekaj drugega. To je strast, s katero so se posamezni poslanci, še preden so začeli sploh zares delati, bojevali za svoje "pravice". Lahko bi rekel, da je bilo pri tem tudi kar nekaj cinizma. Lahko takšno njihovo zagnanost, razumevanje in "širino" pričakujemo tudi pri temah, ki ne bodo zgolj v njihovi ožji "interesni sferi". Predvsem pa, ali bodo kdaj na podoben način spregovorili o problemih ljudi, ki niso poslanci?
Jak Koprive
54 članov), LD Ptuj pa upravlja s 4138 ha lovišča, šteje pa 36 članov. "Za naše člane je dovolj boleče že to, da ima ptujska lovska družina kar 3000 hektarjev površin v videmski občini, zdaj pa nam jemljejo še teh 10 ha v naši občini. Gre za območje oziroma edini del lovišča v Halozah, ki našim članom omogoča lov na raco mlakarico!"
Katera struga Dravinje določa mejo lovišča?
Spremembo meje lovišča in pridobitev spornih 10 ha ptujska lovska družina, kot je razbrati, opravičuje z regulacijo in novim potekom struge reke Dra-vinje, ki je že od nekdaj veljala za mejo med lovišči: "Regulacija struge Dravinje je bila opravljena že leta 1984. Nova struga je del našega lovišča res odrezala, tako da je ostal na levem bregu nove struge. Že pred dvajsetimi leti je prišlo do prvega nesoglasja zaradi zahtev ptujske LD po premaknitvi meje lovišča na novo strugo, vendar je takrat posebna komisija pod okriljem ZLD Ptuj—Ormož odločila, da meje lovišč ostanejo po starem, torej po prvotni strugi Dravinje, ki je še danes jasno vidna v širini od 5 do 18 metrov in se vanjo še vedno iztekata oba potoka. LD Ptuj je takrat tudi podpisala sporazum s takratno skupščino občine Ptuj. Ptujski kolegi se sicer izgovarjajo, da smo imeli na ta del lovišča vstop le preko njihovega lovišča. Vsi razumni ljudje pa vedo, da smo člani LD iz raznih krajev in da se lovci vozijo tudi preko 10 ali 20 lovišč tujih LD, da pridejo na svoje lovišče. Tako smo se tudi mi na ta del lovišča vozili preko lovišča LD Ptuj, ki pa je tako ali tako v videmski občini. Pa še za to smo
koristili izključno javne poti, ki jih lahko koristi vsak človek!".
Kot pravijo v LD Leskovec, so vsi lovci, ne glede na članstvo, stare meje lovišč upoštevali in spoštovali. "Ko smo iz Uradnega lista ugotovili, da je vlada RS že izdala odlok o mejah lovišč, po katerem je zdaj naša LD oškodovana za omenjeni del lovišča, je jasno, da je po vseh, očitno neuspešnih poskusih pogovora, našim članom zavrela kri. Ko pa lovcem zavre kri, zna biti nevarno! Temu delu našega lovišča se nikakor ne nameravamo odreči, seveda pa bomo poskušali, kot doslej, najprej ubrati vse razpoložljive pravne poti, tudi do ministrstva, če bo treba, da si ga povrnemo. Se vedno pa verjamemo, da bomo z lovskimi kolegi s ptujske LD sedli za mizo in našli pametno rešitev Če ne bo šlo tako, pa res ne vem, kaj se bo zgodilo, saj so naši člani močno prizadeti in jezni, razgrete lovske strasti pa je vedno težje krotiti!"
Še zadnja možnost za pogovor
Po prepričanju LD Leskovec za rešitev sporne situacije kljub objavi odloka o mejah še ni prepozno: "Če bi se letos ali v začetku naslednjega leta oba upravna odbora dogovorila, da se meje
ne spreminjajo, bi o sporazumu z dopisom seznanili kmetijsko ministrstvo in tako bi bila koncesijska pogodba, izdajanje le-teh se pričakuje drugo leto, pripravljena na osnovi sporazuma o starih mejah."
Kaj se bo res zgodilo, je težko napovedati. Prav gotovo bi bil pogovor še najpametnejši, vprašanje pa je, koliko bi bil tudi dejansko ploden, saj dosedanje ravnanje LD Ptuj nazorno kaže, da se omenjenemu spornemu in z odlokom že dodeljenemu delu lovišča nikakor ne želijo odreči, enako pa velja tudi za lovce LD Leskovec. Slednji so še posebno ogorčeni nad indiferenco in ne-sodelovanjem članov LD Ptuj v poskusih dogovarjanja, resno pa dvomijo tudi o objektivnosti oz. (ne)pristranskosti pooblaščenega človeka za vris meja lovišč, dipl. inženirja Mirana Krajnca. "Ravnanje gospoda Krajnca se nam nikakor ne zdi pravilno, saj ni dovolil ne razprave ne dogovarjanja, niti ni upošteval predlogov in pripomb ali jih argumentirano zavrgel. Pri takem rezultatu nikakor ne bomo ostali, saj je naš cilj, da bo ta del lovišča spet naš!"
Se napoveduje prava lovska vojna ali pa bodo vpleteni morda vseeno še pravi čas našli kakšno kompromisno rešitev?
SM
Po kateri strugi Dravinje, stari med LD Ptuj in LD Leskovec?
Foto: SM
ali novi, naj teče meja lovišč
Ormož • Seja občinskega sveta
Seja, ki to ni bila
Za minuli petek je župan občine Ormož Vili Tro-fenik sklical 21. redno sejo, ki pa se je končala, preden se je sploh pričela.
Že ob razpravi o dnevnem redu so namreč člani občinskega sveta iz vrst Koalicije Slovenija podali predlog, da se na dnevni red vključi še razprava o dveh aktualnih tematikah — zaprtju podjetja Pla-stdispenser in dogajanju v klubu Unterhund, kar je župan zavrnil, saj, kot je dejal, ni na voljo nobenega gradiva, ki bi služilo kot osnova za razpravo, informacijo glede teh dveh vprašanja pa bo, če svetniki to želijo, podal ob točki pobude, predlogi in vprašanja. Že ob glasovanju o uvrstitvi teh dveh točk na dnevni red je bil izid negativen, predvsem pa zelo tesen; ko so odločali o dnevnem redu v celoti, pa so se stvari ustavile. Od štiriindvajsetih svetnikov jih je polovica glasovala za dnevni red, polovica proti — župan je tako sejo zaključil, saj bi za potrditev dnev-
nega reda morala glasovati polovica opredeljenih članov občinskega sveta.
Alojz Sok iz Nove Slovenije je po seji pojasnil, da so proti dnevnemu redu glasovali zato, ker v primeru, če bi se z informacijami o prej omenjenih vprašanjih seznanili v okviru vprašanj in pobud, ne bi bilo mogoče sprejeti nobenega sklepa in podati nobenega predloga. "Ko smo glasovali, smo ugotovili, da proti ni glasovala samo opozicija, pač pa tudi svetniki iz vrst Slovenske ljudske stranke, eden iz Demokratične stranke upokojencev in Združene liste socialnih demokratov. Dnevni red pač ni bil sprejet, župan pa je, očitno nepripravljen na situacijo, sejo prekinil," je pojasnil.
Proti je sicer glasoval tudi Ivan Horvat, član občinskega sveta iz
vrst Liberalne demokracije Slovenije, za kar je Vekoslav Kosi, vodja svetniškega kluba LDS dejal, da je po vsej verjetnosti šlo za napako pri delovanju glasovalne naprave, oziroma majhne neprevidnosti svetnika, vsekakor pa ne za namerno glasovanje proti. Opredelitev občinske opozicije, da ne podpre dnevnega reda, je Kosi označil kot žalostno in neresno dejanje: "Opozicija namerno vedno znova blokira sprejemanje dnevnega reda, posebej še takrat, ko ne uspe s kakšnim predlogom dodatnih točk, ki pa so običajno nepripravljene, niso v skladu s poslovnikom, gradivo pa ni pripravljeno. Izgleda, da je to vse skupaj situacija, ko se opozicija hoče slikati pred televizijo in eventuelnimi gledalci, ki naše seje spremljajo preko kabelske televizije," je dejal.
V eni stvari pa sta si enotni obe strani — izplačilu sejnine. Oba sogovornika sta nam namreč zatrdila, da bosta vztrajala, da člani občinskega sveta okoli 21.000 tolarjev sejnine za spodleteli poizkus seje ne prejmejo, saj si tega denarja ne zaslužijo in bi bilo izplačilo sejnine neodgovorno do volivcev.
Natalija Škrlec
Kmetijstvo • Vloge še do novega leta
Nitratna direktiva (še) povzroča sive lase
O nitratni direktivi in subvencijskih sredstvih, ki jih država ponuja kmetom za njeno izpolnjevanje, smo že veliko pisali. Nejasnosti pa se, kot kaže, počasi razrešujejo šele v zadnjih dneh pred iztekom roka za oddajo ustreznih vlog.
Prav na temo nitratne direktive so se prejšnji teden v Ljubljani sestali predstavniki kmetijskega ministrstva, Agencije RS za kmetijstvo in razvoj podeželja, svetovalnih služb in pristojni inšpektorji. Kot je znano, so bile nekaterim kmetom že v celoti zavrnjene subvencije zaradi neizpolnjevanja pogojev nitratne direktive, čeprav ta ukrep omogoča, da kmetije zahteve izpolnijo v treh letih.
"Zaradi številnih nejasnosti,je bilo srečanje v Ljubljani nujno. Ukrep je namreč povzročil različna tolmačenja, s tem pa tudi različno ravnanje in odzive inšpekcije ter agencije. Pri vlogah je namreč možnih ogromno različnih kombinacij. Za zavračila vlog iz naslova nitratne direktive (ND), ki so
bile posledica negativnih mnenj inšpektorjev, se je pokazalo, da je prišlo do napačnega razumevanja s strani inšpekcije. Inšpektorji so si, če so ugotovili, da kmetija ne izpolnjuje pogojev iz nitratne direktive, razlagali, da so kmetje zato že v prekršku, kar pa ni res, saj imajo kmetje v skladu z uredbo o ND možnost te pogoje izpolniti v treh letih. Do napake je prišlo tam, kjer so kmetije na t. i. področjih z omejenimi dejavniki (OMD) in so oddale vloge za pridobitev osnovne subvencije, za katero pa je bil spet pogoj, da mora izpolnjevati pogoje ND. To je bila sporna zadeva, ki je zdaj sicer pojasnjena, dejstvo pa je, da bodo te kmetije, ki so dobile zavrnjene vloge v celoti, zdaj
pač morale počakati na odgovor Agencije, ki bo njihove pritožbe obravnavala prednostno."
Za pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova ND je sicer potrebno predhodno izpolnjevati še kup drugih pogojev: "Poleg tega, da mora kmetija izpolnjevati pogoje ND, se pravi, da ima obremenitev manj kot dve glavi GVŽ po hektarju, urejene gnojnične jame, mora kmet izpolnjevati tudi pogoje iz ukrepa varstva rastlin, kar pomeni, da mora imeti predhodno uspešno opravljen tečaj iz varstva rastlin in testirano škropilnico ter urejeno skladišče za škropiva. Prav tako pa morajo tisti kmetje, ki so kmečko pokojninsko zavarovani, izpolnjevati še pogoje iz uredbe varstva pri delu
Naj bo prihajajoče leto polno gibanja, aktivnih trenutkov in sprostitve.
Vesel božič in srečno ter zdravja polno leto 2005 vam želi
L
m Vzajemna
Naredite nekaj zase
0802060 www.vzajemna.si
oziroma imeti morajo opravljen ustrezen tečaj, opravljeno oceno tveganja in zdravniški pregled, ki dokazuje, da je kmet sposoben opravljati to delo na kmetiji. K vsem tem dokazilom je potrebno priložiti še potrdilo ZZZS o kmečkem zavarovanju. Se pravi, da mora kmet izpolnjevati vse te tri pogoje, da sploh lahko zaprosi za sredstva iz naslova ND.
Datum vložitve - zadnji december
Kmetije oz. kmetje, ki izpolnjujejo vse "predpogoje" za prijavo za pridobitev sredstev iz naslova ND, lahko vloge oddajo še do konca tega leta: "Doslej smo obravnavali približno 1000 vlog. Glede na število kmetij na našem območju pa po oceni lahko za ta sredstva zaprosi vsaj še 1000 kmetij, zato zna biti v zadnjih dneh leta, ko se izteka rok, spet prava gneča."
Izplačilo sredstev iz ukrepa ND je sicer predvideno šele konec leta 2005 ali v začetku leta 2006 (za letošnje vloge). Kmetje lahko za subvencijo zaprosijo v obeh primerih; torej če že izpolnjujejo vse pogoje ali pa če jih šele nameravajo z izgradnjo zahtevanih kapacitet.
^"V primeru, da kmet že izpolnjuje pogoje ND, mu pripada 50.000 sit na eno GVŽ (500 kg žive teže), v primeru pa, da ne izpolnjuje pogojev in šele začenja investicijo za manjkajoče kapacitete jam za gnojevko/gnojišče, lahko pridobi 150.000^ tolarjev na vsako manjkajočo GVŽ. Prav tako mu pripada okrog 43.000 sit, če izpolnjuje pogoje iz varstva rastlin, ter okrog 230.000 sit za varstvo pri delu. Vendar pa se sredstva za primere investirajočih kmetij dodeljujejo šele po zaključku izgradnje, kljub temu pa je potrebno neke vrste 'najavitveno' vlogo oddati že letos, če kmet namerava začeti gradnjo v tem oziroma naslednjem letu. V primeru, da kmet vloge, s katero obvešča, da šele vstopa v naložbo, ne odda, kasneje, ob zaključku investicije, nima možnosti zahtevati sredstev iz nas-
Pravilnik zdaj po meri kmetov
Ena velikih težav, na katero so kmetje in svetovalna služba opozarjali že precej časa, je vendarle rešena v korist kmetov. Slo je za neusklajenost Uredbe o ND in Pravilnika o gradnji manj zahtevnih objektov. Po kriterijih za pridobitev subvencij iz naslova ND kmetje namreč morajo zagotoviti dovolj velike gnojnične jame oz. skladišča za gnojnico in gnoj, kar pa je možno le z izgradnjo ustreznih objektov. Za to pa je bilo spet potrebno pridobiti ali pozitivno lokacijsko informacijo ali gradbeno dovoljenje, odvisno od velikosti načrtovanega objekta. Tako ena kot druga vrsta dokumentacije pa se v skladu z obstoječo zakonodajo ni mogla izdajati za kmetijska zemljišča, kjer naj bi se v največ primerih te jame (skladišča) zgradile. Z ustrezno spremembo Pravilnika, ki jo je pripravilo in odobrilo okoljsko ministrstvo, je zdaj gradnja teh objektov za namene izpolnjevanja ND kmetom omogočena. "Po novem Pravilniku je možno pridobiti ustrezno dovoljenje za izgradnjo tovrstnih objektov, če se gradijo v razdalji do 50 metrov od že obstoječih stavbišč, tudi če gre za kmetijsko zemljišče, in sicer to velja tako za pridobitev lokacijske informacije kot za gradbeno dovoljenje. To je velika prednost, ki se nanaša tako na jame za gnojnico kot za ureditev rastlinjakov, " je pojasnil Ivan Brodnjak.
lova ND za izpolnjevanje pogojev, pač pa le iz naslova izvajanja ND. Hkratno dodeljevanje subvencij iz obeh možnosti ND pa ni možno."
Pozor - investicijo najaviti z vlogo!
Za kmetije, kjer naložba ne bo dosegala 2 milijona tolarjev, bo ob zaključku gradnje zadostoval pregled svetovalne službe, ostali pa bodo morali pridobiti zapisnik inšpekcije o ustreznosti objektov, sploh če bodo objekti tako veliki, da bo zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
"Dokončne vloge se bodo torej lahko dajale šele po zaključku investicije, ko se bodo lahko pridobila tudi predvidena sredstva. K tem vlogam pa bo potrebno kot dokazilo dodati še vso dokumentacijo z zapisnikom o zaključku investicije. To je t. i. končni zahtevek. Če pa kmet zdaj ne poda vloge, s katero obvešča agencijo, da začenja naložbo, potem ne more dati niti vloge za pridobitev teh sredstev iz naslova investiranja. Kmetu torej za tisto leto, v katerem stopa v investicijo, še ne pripadajo sredstva za to investi-
cijo, ampak jih lahko pridobi za nazaj, po zaključku naložbe. Tisti, ki začenja investicijo naslednje leto, torej lahko zaprosi za sredstva šele v letu 2006, tisti, ki so začeli in končali letos in so k vlogi dodali zapisnik o zaključku investicije, pa sredstva lahko pričakujejo že konec naslednjega leta, kot že rečeno."
Morda se sliši zapleteno, v bistvu pa ni tako hudo. Kmetje, ki že izpolnjujejo vse pogoje, lahko za subvencije iz naslova izpolnjevanja pogojev ND zaprosijo takoj, tisti, ki so začeli izgradnjo gnojni-čnih jam letos, pa lahko do konca leta oddajo ustrezno vlogo, s katero obveščajo Agencijo, da so pristopili k izpolnjevanju pogojev ND, naslednje leto pa k vlogi dodajo vse potrebne dokumente o zaključku izgradnje in si povrnejo stroške. Če pa Agencije z ustrezno vlogo ne obvestijo o začetku investiranja, potem se za sredstva iz tega naslova lahko le obrišejo pod nosom. Še vedno pa jim ostaja možnost, da po zaključku investicije pridobijo denar na osnovi izvajanja ND.
SM
Kmetijstvo • Nova pridobitev za svinjerejce
Prvo vzrejno središče plemenskih merjascev v Podravju
"Prvo tovrstno vzrejno središče s testno postajo v Sloveniji je bilo odprto v Prekmurju, tokrat pa smo odprli drugega, edinega v Podravju, na kmetiji Pignarjevih v Gajevcih. Več jih zaenkrat v naši državi ne načrtujemo," je ob otvoritvi, ki so jo Pignarjevi združili s prodajo prvih plemenskih merjascev, povedala predstavnica republiške selekcijske službe Špela Malovrh.
Gospodarja Olga in Jožef Pig-nar pa sta dodala, da se jima s tem uresničuje že desetletje star
načrt, v katerega je in bo treba vložiti še veliko truda: "Linije pitancev še ne bomo opustili, saj
Foto: SM
Dva izmed prvih treh plemenjakov sta bila prodana na otvoritveni dan.
gre pri izbiri plemenskih merjascev za izjemno strogo kontrolo in kriterije. Danes imamo tri merjasce, ki so v prodaji, štirje so še v fazi testiranja, sicer pa v naslednjem letu nameravamo vzgojiti okrog 50 plemenskih merjascev, nekaj linije 54 in nekaj 55. V naslednjih letih pa bomo to število še povečevali."
Vzgoja plemenskih merjascev je sicer ves čas pod strogim nadzorom selekcijske službe. "Merjasce nadzorujemo od rojstva do teže 100 kilogramov, ko so primerni za prodajo. Za kvaliteto je zelo pomemben večji prostor, ki živalim omogoča veliko gibanja. V času vzreje se tehtajo približno desetkrat, v zadnjem obdobju pa jim merimo tudi debelino hrbtne slanine. Pri Pignarjevih vzgajajo
merjasce-hibride med pasmama 44 in 55, kar omogoča dobro ra-stnost po materini strani in mesnatost po očetovi," je o vzreji in kontroli povedala Greta Pernat s ptujske selekcijske službe za prašiče.
Da je skupinska vzreja zelo pomembna za konstitucijo merjascev, je poudarila tudi Malovrhova ter še dodala: "Na farmah se vzreja plemenskih merjascev počasi opušča, zato ima takšen center toliko večji pomen. Ob prodaji testiranih plemenskih merjascev pa Republiška selekcijska služba izda dokument Zootehniško spričevalo."
Pri Pignarjevih so na otvoritveni dan prodali dva merjasca; enega na primorski konec, drugega pa ptujskemu KGZ.
SM
Foto: SM
Gospodar Jožef Pignar je skupaj z Greto Pernat s ptujske svetovalne službe pregledal dokumentacijo o poteku vzreje plemenskih merjascev.
Ptuj • Jubilejni zbornik planinskega društva
Za dolge zimske večere
Planinsko društvo Ptuj je konec novembra pripravilo svečano predstavitev Zbornika ob 50-letnici delovanja društva. S predstavitvijo zbornika so ptujski planinci zaključili niz prireditev, ki so jih organizirali v lanskem in prvi polovici letošnjega leta.
Foto: Arhiv PD
V svečani dvorani ptujskega gradu so zbranim v uvodu prireditve zapeli ~lani pevske skupine Feguš iz Podlehnika. Sledil je nagovor predsednika društva mag. Uroša Vidoviča, zbrane pa je pozdravila tudi urednica zbornika Viktorija Dabič. Orisala je pot od ideje do končne podobe obsežnega dela, ki v širšo javnost prinaša zapis bogatega društvenega življenja skozi pol stoletja delovanja. Predstavitve so se poleg članov društva udeležili tudi predstavniki sponzorjev in dona-torjev, ki so materialno podprli izdajo zbornika. Med gosti pa smo srečali nekaj znanih imen iz Ptuja in širše okolice, ki so tesneje povezani s planinstvom. Prireditev je s svojim prihodom poča-
Ptuj • Studentski pevski zbor nagrajen
Najvišje ocenjen zbor
Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov, ki je letos stopil že v peto sezono svojega delovanja, je z zagnanim in nemalokrat napornim delom vse od septembra sledil jasnemu cilju - udeležbi na regionalnem tekmovanju zborov Štajerske in Prekmurja.
Na začetku so se porajali dvomi. Niso želeli tekmovati v umetnosti, kajti umetnost ni preprost izračun in ne da rezultata, ki bi ga bilo mogoče meriti. Vendar so se odločili in sprejeli izziv. In to z razlogom. Ptuj je namreč — po preteklih izkušnjah sodeč — postal preozek in preskromen v strokovnih kritikah za zbor, kakršen je APZ KPS. Njegova prihodnost je potrebovala neodvisno in realno strokovno mnenje.
V času priprav so pevci sprejeli veliko osebnih odrekanj in odpovedovanj. Kajti, kakor je velika in bogata njihova mladost, tako so bila velika tudi njihova pričakovanja. Vendar jih na tekmovanje ni vodila le želja po visokem priznanju. Njihova pevska ambicioznost se je z veliko mero zaupanja predajala zborovodji Robertu Fegušu in njegovemu občutenju in interpretiranju zborovske glasbe.
V mariborski Kazinski dvorani so v nedeljo, 28. novembra, nastopili ženski, moški in mešani zbori, vse zbore pa je ocenjevala tričlanska strokovna komisija v sestavi Urše Lah, Tomaža Habeta in Marka Vato-vca. Pevci Akademskega pevskega zbora KPS so težko odštevali vaje in dneve, ki so jih še ločili od tekmovanja, na koncu pa le še trenutke, ko bodo stopili v dvorano in zapeli.
www.apz-ptuj.com
Akademski pevski zbor
Kluba ptuiskih študentov
2000
The mix&d student choir from Slovenia
A O 2 r
—P T U^J I K P è I



Foto: arhiv APZ KPS
Ptuj • Ptuj v karikaturi - Druga petletka
stila tudi gospa Odeta Gorše iz Novega mesta, hči znanega ptujskega profesorja Miroslava Gorše-ta, ki je bil nekaj časa predsednik društva. Zbranim je v nekaj stavkih orisala doživetja, ki so jih v družinskem krogu doživljali visoko nad dolino Soče v Julijskih Alpah. Med gore pa je zbrane v prijetni besedi popeljala tudi Jasna Toplak, avtorica sestavka v zborniku.
Zbornik ob 50-letnici Planinskega društva Ptuj obsega 159 strani, v njem pa je najti tudi veliko fotografij, od ustanovitve dalje. Poleg kronike društva ga odlikujejo številni literarni in potopisni sestavki članov in prijateljev društva. Zbornik je moč kupiti v društveni pisarni, kjer so uradne ure vsak torek in petek med 17. in 19. uro. Pred nami je čas dolgih zimskih večerov, ko radi pomislimo na sončne poletne dni visoko v gorah. Ob takšnih trenutkih vzemite v roke zbornik in popeljal vas bo vse od haloš-kih gričev, čez skalne vršace do belih pobočij Mont Blanca. Pustite se presenetiti in uživajte v branju zanimivih vrstic.
U. V.
Po navodilih organizatorja je bil spored vsakega zbora sestavljen iz ene renesančne skladbe, ene skladbe iz obdobja romantike in dveh slovenskih pesmi v priredbah. Ko je izzvenela zadnja pesem "Sonce ljubo" in so poslušalci vidno ganjeni zaploskali, so pevci vedeli, da jim je uspelo. Nastop na tekmovalnem koncertu je namreč izžareval njih, kakršne so. In izdajal je tisto, kar se očem in ušesom nikoli ne razkrije — muzikalnost, čutnost in srčnost.
Rezultati so bili objavljeni po dveh urah. V polni Kazinski dvorani so se pred pevci najprej zvrstila bronasta in srebrna priznanja, napetost pa je dosegla vrhunec, ko je po zboru Vocalis ostalo v rokah ocenjevalca le še zadnje, zlato priznanje. Ob iskrenem aplavzu je Akademski pevski zbor KPS prevzel odgovornost najvišje ocenjenega zbora. Pesmi, ki so jih zapeli, so namreč poslušalcem pripovedovale zgodbo o svetli in živi zborovski prihodnosti mladih na Ptuju.
Zato vabljen tudi Ti, da z APZ-jevci soustvarjaš nadaljevanje zgodbe ter doživiš občutke novih zborovskih užitkov!
Ne cincaj!
Več na: www.apz-ptuj.com
AK
Na Ptuju se tudi smejejo
15. decembra so v Miheličevi galeriji na Ptuju ob spremljavi mladih glasbenikov Siti hlapci iz Maribora številni Ptujčani pospremili rojstvo druge knjige pod naslovom Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi / Druga petletka. Izšla je v založbi Umetniškega društva Stara steklarska in v sozaložništvu ZRS Bistra Ptuj in družbe Radio-Tednik.
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pahor (ZRS Bistra), Aleš Gačnik (urednik), Nevenka Do-bljekar (predstavnica založnika), Boris Miočinovič - Boba (karikaturist) in Jože Bračič (Radio-Tednik Ptuj) na predstaviti knjige Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi - Druga petletka
Za tiste, ki jih zanimajo ptujske zgodbe v šaljivi obliki, je na voljo 1500 izvodov knjige, ki ji bo čez pet let sledila tretja petletka in tako naprej, če se le ljudje, v tem primeru Ptujčani, ne bodo pozabili smejati.
Kot urednik se je podpisal Aleš Gačnik, karikature pa je "zagrešil" Boris Mio~inovi~ - Boba, ki je tudi za tiste, ki ga najbolj poznajo, še zmeraj uganka. Njegove karikature najdete v Štajerskem tedniku, TV oknu in Perutninar-ju. Iz teh so tudi povzete za knjigo. Boba svetuje Ptujčanom, naj se nasmehnejo in bodo prijazni, ker nikoli ne vedo, kdaj bodo po pomoti padli v katero od njegovih karikatur in se tako vpisali v slavno ptujsko zgodovino. Na Ptuju - 'najlepši vasi na svetu' -
se je v obdobju od 29. novembra 1999 do 15. decembra letos dogajalo marsikaj, zato pa vabi druga petletka v karikaturi. Tudi vzporednice, ki jih je na podlagi svežih in manj svežih aktualnosti vlekla s starejšo zgodovino Ptuja arhivarka Marija Hernja Masten v okviru v knjigi zapisanih petih okvirov, kažejo na to, da se zgodovina na nek način ponavlja, da se je Ptuj že od nekdaj boril s starimi (novimi) problemi: s pomanjkanjem javnih stranišč, z vprašanjem urejenosti gledališča, le tolerančna (javna) hiša trenutno še ni problem, čeprav je tudi v preteklosti bolj ali manj delala na črno; uradnega dovoljenja ni nikoli imela, mesto pa tudi uradno ni nikoli izdalo prepovedi za njeno delovanje. Na relaciji Maribor
Tednikova knjigarnica
Čarobni stoli in trkanje na les
Ljudje so vraževerni od davnin in tudi sodobni čas pozna vraževerna opravila, zaklinjanja in dejanja, čeprav je prvotni pomen nekega vraževernega običaja že davno pozabljen. Recimo: zakaj držanje za gumb prinaša srečo? Kako to, da so ravno dimnikar, štiriperesna deteljica, pujsek, podkev prinašalci sreče? Zakaj trkamo na les? (Odgovore najdete v knjigi Damjana J. Ovsca: Vraževerje sveta, Ljubljana: Kmečki glas, 2001).
Foto: Langerholc
Janez Suhadolc je govoril o stolih; "vražji stol" visi drugi z leve.
Ko staro leto odhaja, so še posebej pogosta različna vraževerja in dejanja, ki prinašajo zdravje, srečo in uspešnost v prihajajočem letu. Čas od božiča do svetih treh kraljev so nekoč poimenovali čas volčjih noči, ko ima sonce šibko moč, zato pa so zla bitja v tem času najbolj nevarna. Čarovniški stolec je imel to moč, da je obvaroval lastnika vsaj pred čarovnicami iz domačega okolja. Tako čarobno sedalo so nekdaj izdelovali tudi v Halozah. Točno dvanajst dni so ga delali, na Lucijino, 12. decembra, so urezali prvi les za stol, ki je moral biti narejen iz dvanajstih vrst lesa. Tega je moral mizar, ali bolje stolar, narediti skrivaj, ne da bi ga kdorkoli videl. Les za stol pa je moral biti vrezan pred sončnim vzhodom in strogo pravilo je velevalo, da se izdelovalec ni smel umivati. Tudi moliti in k maši ni smel hoditi. Na božični večerje bil torej stol gotov in lastnik ga je moral nesti k polnočnici, a ni smel z njim v cerkev. Pred cerkvijo je z eno nogo pokleknil na stol in pri povzdigovanju pogledal čezenj. Takrat je lahko razbral domače čarovnice. A izdati jih ni smel, le zbežati je moral v kakšno hišo ali čez tri potoke in obetala se mu je sreča v prihodnosti (iz knjige Dušice Kuna-ver, Čar lesa v slovenskem ljudskem izročilu, Ljubljana: samozaložba, 1996).
Mimogrede, mnogo čarovnije in čarnosti lesa vsebujejo stoli iz rok arhitekta Janeza Suhadolca, profesorja prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo. Suhadolčevi čarobni leseni stoli so do konca leta na ogled v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer je avtor postavil na ogled še imenitne stolarske načrte in pastele spopoto-vanj.
Les kot objekt vraževerja je še dandanes močno prisoten. Če si nekaj želimo ali pa bi radi ohranili to, kar že imamo, je nujno potrkati na les. Trkanje po lesu naj bi preprečilo dobrim stvarem, da bi postale slabe. Ta prastara vraža sega v poganske davne čase, ko so ljudje častili sveta drevesa. Verovali so, da v drevesih živi poseben duh, vegetativni duh z vitalnimi, magičnimi silami, ki so pomagale tudi človeku. Nekoč je vsaka domačija imela svoje drevo, poznali so svete gaje in tam opravljali verske obrede. Kadar so šli v gozd sekat, so vedno darovali drevesnemu duhu. Če potrkamo na les, zbudimo lesnega duha, zavetnika.
28. decembra je tepežni dan. Leskova šiba, ki se ta dan dotakne sadnega drevja, prinaša bogato letino v sadovnjaku. Dotik leskove šibe prinaša odraslim zdravje, dekletom ženina, živini dobro rast in domačim srečo. In tako so peli ob tepežkanju:
Sip, šap, šip, šap, da bi bili zdravi in veseli, frišni kakor riba v vodi, močni kakor medvedi v gori.
Liljana Klemenčič
- Ptuj - Ormož pa tudi v preteklosti tako kot danes ni bilo nikoli idealno.
Urednik Aleš Gačnik je eden tistih, ki je vedno bolj prepričan, da je ključ v kakovostnem razvoju družb v 21. stoletju v pravilnem razumevanju in vrednotenju tradicij ter njihovem vključevanju v različne oblike trajnostnega razvoja. Prepričan je, da bo v sedmi petletki ptujske sodobne zgodovine v karikaturi že vozil športni avto, veliko potoval, razvajal vnuke in se s prijatelji družil v družin-
skem hotelu. Zdaj gostilne, stare hotele in vile samo še obožuje. Gačnik se je na predstavitvi knjige Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi zelo potrudil. V sočnem jeziku in s sočnimi domislicami in povezavami je skušal še dodatno v Ptujčanih vzbuditi zanimanje za drugo, bolj veselo plat ptujskega dogajanja; včasih je potrebno jasneje videti, da je vsak dan, ki nas toliko obremenjuje, videti manj siv.
Ptuj • 135-letnica gimnazije
Ponosni na prehojeno pot
V petek, 17. decembra, so na Gimnaziji Ptuj proslavljali stopetintrideseto obletnico ustanovitve šole.
Ob 11. uri je potekala okrogla miza na temo Gimnazija Ptuj skozi čas. Vodila jo je doc. dr. Ljubica [uligoj, častna občanka mestne občine Ptuja. Dr. Ljubica Suligoj je dolga leta poučevala zgodovino na Gimnaziji Ptuj, kasneje se je v svoji akademski karieri vedno znova vračala k zgodovini ptujske gimnazije in je danes njena najboljša poznavalka. Okrogla miza je bila priložnost za srečanje nove generacije zgodovinarjev (v letu 2005 bodo
K Í iS
Udeležence proslave je pozdravila ravnateljica Melanija Centrih.
Minister dr. Milan Zver je obudil spomine na ptujsko gimnazijo.
opravljali maturitetni izpit iz zgodovine) s profesorico, ki je zgodovini ptujske gimnazije ostala zvesta tudi potem, ko je svoje znanje in izkušnje širila na drugih področjih. Okrogla miza predstavlja tudi vez med priznanimi znanstveniki in mladimi generacijami ptujske gimnazje, ki to šele postajajo.
Odprtje UNESCO centra
V šolski knjižnici je sledilo je slavnostno odprtje Unesco centra Gimnazije Ptuj. To je prvo
srednješolsko središče v mreži šol UNESCO ASPnet. Odprtje središča je bilo povezano z odprtjem likovne razstave Kulturna dediščina skozi umetniško oko mladih. Razstava vsebuje likovna dela, prispela na natečaj, ki ga je razpisala Gimnazija Ptuj. Razstavljenih je 18 del, ki so jih ustvarili učenci in dijaki šol in otroci vrtcev, ki so v vključene v Unescovo mrežo šol Slovenije in šol iz tujine. Odprtja so se udeležili Zofija Klemen Krek, generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, dr. Štefan Celan, župan Mestne občine Ptuj, in Alenka Aškerc Mikeln, nacionalna ko-ordinatorka mreže šol UNESCO v Sloveniji. Z vodjo središča Darjo Rokavec in ravnateljico Melani Centrih so podpisali listino o sodelovanju na področju UNESCA. V kulturnem programu so sodelovali dijaki ptujske gimnazije in otroška skupina ptujskega vrtca.
Stari Egipt
Ob 13. uri je bilo v avli šole odprtje medpredmetnega projekta Stari Egipt. Projekt je delo dijakov 1. letnika evropskega od-



áf
vt?
V kulturnem programu so nastopili učenci gimnazije.
Ormož • Uspeh gimnazijcev na turnirju v M. Soboti
Osvojili debatni turnir
Pod okriljem Zavoda za kulturo dialoga (ZIP — ZA in PROTI) je na Gimnaziji Murska Sobota minulo soboto potekal srednješolski debatni turnir, na katerem so dijaki debatirala o trditvah, da nasilje v medijih povečuje nasilje v družbi in gledanje nogometa je manj škodljivo kot gledanje telenovel. Turnirja se je udeležilo 29 ekip iz različnih srednjih šol. Gimnazija Ormož je sodelovala s 3 ekipami, od katerih je ekipa v sestavi Anej Ivanuša, Nina Kralj in Nino Miličic postala zmagovalka turnirja.
V finalu je bilo pet ekip, ki so zmagale v vseh treh krogih, ormoška ekipa pa je imela med vsemi največ točk, je povedala njihova mentorica, profesorica nemščine in sociologije Renata Bezjak. V finalu so se ormoški gimnazijci pomerili z ekipo debaterjev iz Lendave in prepričljivo zmagali. Na temo prvega naslova so se debaterji pripravljali v svojih debatnih klubih, na turnirju pa jo v enem krogu zagovarjali, v drugem pa ji nasprotovali. Drugo trditev so deba-
terji izvedeli na samem turnirju in imeli eno uro časa, da se pripravijo na debato.
Posamezna ekipa je sestavljena iz treh govorcev, tako je bilo v Murski Soboti 87 govorcev. Najboljši govorec turnirja je bil Žan Učakar iz Gimnazije Vič. Med desetimi najboljšimi pa so se znašli tudi vsi trije govorci zmagovalne ekipe iz Ormoža. Nino je osvojil drugo mesto, Anej je bil četrti, Nina pa osma ter hkrati tudi najboljša ženska govornica, so sporočili iz ormoške gimnazije.
Ormoški debaterji postajajo vse bolj poznano ime v slovenski debati, saj je Anej tudi član mešane slovenske ekipe, ki debatira v angleščini in se bo februarja 2005 udeležila svetovnega debatnega turnirja v Kanadi. Poleg tega bo Gimnazija Ormož aprila tudi gostiteljica mednarodnega debatnega srednješolskega turnirja. Mentorica debaterjev, ki na ormoški gimnaziji debatirajo v angleščini, je profesorica angleščine Nina Cerkvenik.
vki
delka in predstavlja prvi večji povezovalni projekt dijakov prve generacije tega oddelka. Mentorji projekta so učitelji v evropskem oddelku pod vodstvom Marije Meznarič, Brigite Vertič Kumer in Jelke Kosi. Otvoritev razstave je le del dejavnosti, ki so potekale v zadnjih treh mesecih. Rezultati in dosežki projekta so bili predstavljeni ta teden (tudi še danes) v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Predstavitev je plod sodelovanja dijakov in učiteljev na skoraj vseh predmetnih področjih in je zasnovana multimedijsko.
Proslava s kulturnim programom
Ob 14. uri je bila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj osrednja prireditev ob praznovanju 135-letnice. Udeležili so se je minister RS za šolstvo in šport dr. Milan Zver, direktor Zavoda RS za šolstvo Alojz Pluško, župan Mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan, slavnostni govornik v imenu vseh generacij ob 135-letnici pa je bil Jože Glazer, direktor Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, sicer pa predsednik Sveta šole. Prireditve sta se udeležila tudi državna sekretarja Vlade Republike Slovenije dr. Miroslav Luci in Franc Pukšič. Program so pripravili dijaki ptujske gimnazije pod mentorstvom Dušana Fišerja, Renate Merc, Jožice Lovrenčič Lah in Branke Be-zeljak Glazer.
Na priredirvi so poleg ravnateljice Melanije Centrih govorili še: dr. Stefan Čelan, dr. Milan Zver in Alojz Pluško; slednja sta v svojih nagovorih obujala spomin na gimnazijska leta, ki sta jih preživela na ptujski gimnaziji.
Franc Lačen
Pa brez zamere
Darila
Koristna, tista, ki jih vržemo k stari krami in tista, ki vzamejo
Začetek novega leta bo prinesel oslabitev vašega bančnega račun zaradipredprazničnih nakupov, po drugi strani pa morda tudi kakšno darilce ali dve. Ce boste imeli srečo, bodo ta darila imela celo uporabno ali kako drugačno vrednost in vam ne bodo samo povečevala vse tiste nepotrebne krame, ki jo imate doma že itak preveč. A tudi taka darila včasih niso popolnoma zgrešena. Kajti taka darila, ki niso za nič drugega kot za večanje volumna neuporabne krame v vašem bivališču, delimo namreč na dve vrsti: prva so tista darila, ki so nam predana v lastništvo z resnično dobrim namenom, a je oseba, ki nam je darilo izbrala in podarila, pač brcnila mimo, nas dovolj ne pozna ali pa morda samo nima smisla za kupovanje daril. Druga vrsta neuporabnih daril pa so tista, ki nam nekdo pač podari, ker nam nekaj mora, ker "se tako spodobi". Takemu človeku je prav malo mar za nas in za to, kaj se s tem darilom potem zgodi. Tisti ljudje, ki nam podarjajo neuporabna in brezvezna darila iz prve skupine, pa so nemalokrat razočarani in užaloščeni, ko vidijo, da so nam kupili darilo, ki nam ne pomeni nič in s katerim si resnično nimamo kaj drugega začeti, kot da ga odložimo med vso ostalo šaro, za katero si vedno znova govorimo, da nam bo kdaj morda prišla prav (čeprav vsi vemo, da nam nikoli ne bo).
Obstaja pa še čisto ena druga vrsta daril — taka, ki nam delajo škodo in zaradi katerih nazadnje potegnemo ta kratko. To v bistvu niso darila (saj ne izpolnjujejo nobenega kriterija za darilo), čeprav tisti, ki nas z njimi obdarja, na vse pretege zatrjuje, da so to darila v in za naše dobro. Kajti ta darila sploh nimajo namena osrečiti nas, ampak njihov namen leži popolnoma drugje — in kot rečeno, mi smo pri tem "postranska škoda".
Mogoče ste že uganili, da nam taka darila največkrat prinese Božiček, ki ne stanuje na severnem tečaju, ampak na [ubičevi 4 v Ljubljani. Komur ta naslov ni poznan, naj povemo, da tam domu-je cvet slovenskega zdravega razuma — državni zbor. Ta Božiček nam ob pomoči dedka Mraza, ki stanuje na Gregorčičevi 20 (vlada) vsake toliko časa (okej, večino časa) v roke porine eno tako darilo iz te zadnje skupine daril. Potem je seveda hudo užaljen in rdečelično zabuhel, ko z velikodušnim darilom nismo najbolj zadovoljni, a ga seveda ne vzame nazaj. Zakaj? Ker to darilo vse prevečkrat bolj koristi njemu kot pa nam. Hočete primer? Nič lažjega.
Eno tako darilo, ki se nam ima zgoditi z novim letom, je novi zakon, s katerim naj bi zmanjšali število nesreč ter poškodovanih in mrtvih na cesti. Lepo. Pohvalno in potrebno. A s kakšnimi ukrepi so se gospodje s Subičeve lotili tega cilja? S tem, da policiji prepovedo delati zasede, iz katerih prežijo na prehitre voznike, ter ji določili, da morajo na kritičnih odsekih (za katere se ve, kje so) dan in noč biti vidno prisotni? S tem, da ob misteriozni uvedbi stoječih radarjev na območje, kjer ti radarji so, postavijo vidne znake, da so na tem območju radarji, kar bi zagotovo zmanjšalo hitrosti vožnje v teh območjih? Ne, gospodje so samo potrdili drastične kazni in povečali pristojnosti policije, ki nam bo zdaj še z večjim veseljem pripravljala zasede. Hvala lepa za tako darilo. Kajti vsakemu normalnemu človeku je jasno, da bi zgoraj omenjene spremembe precej bolj vplivale na zmanjšanje žrtev na naših cestah, kot pa to"darilo", ki naj bi ceste naredilo bolj varne. Edini racionalni razlog za uvedbo tega zakona je nabiranje denarja. Od nas vseh.
Eh, pa kaj bi se bodel z mlini na veter.
Gregor Alič
Sv. Tomaž • Učenci raziskovali preteklost
Dedki in babice ponovno v šoli
Minuli petek so na osnovni šoli Tomaž pri Ormožu pripravili zaključek projekta Dedki in babice so nam povedali, v katerem je v zadnjem mesecu in pol sodelovalo okoli 40 otrok tretjih in četrtih razredov.
Učenci tretjih razredov so se omejili na raziskovanje o koledarjih in božičnih drevesih, v četrtih razredih pa so se posvetili ljudskim glasbilom. Kot je pojasnila učiteljica Zvonka Lalič, ki je skupaj z učiteljico Danico Petek vodila projekt, so že v novembru pripravili vprašalnik, ki so ga učenci izpolnili skupaj s starimi starši, pripravili pa so tudi dve delavnici:"Učenci so doma veliko spraševali, z dedki in babicami so se veliko pogovarjali ter tako zbrali mnogo zanimivih podatkov. Opisali so številne dogodke, ki so jih doživeli njihovi stari starši, še posebej dedki, ki so bili malo bolj navihani," je pojasnila. V okviru projekta so pripravili tudi dve delavnici, v okviru katerih so izdelovali okraske in novoletne aranžmaje. Učenci so izdelali tudi dve ljudski glasbili, se razdelili v skupine in se naučili zaigrati in zapeti ljudsko
pesem. Kot pojasnjuje Zvonka Lalič, je bilo sodelovanje učencev in starih staršev izredno zanimivo, saj otroci v šoli na dedke in babice gledajo s povsem drugega vidika. Tekom druženja na zaključni prireditvi, ko so stari starši v šoli preživeli cel dan, so
udeleženci primerjali preživljanje otroštva nekoč in danes. Kot so pokazale izkušnje, otroci tovrstna druženja potrebujejo, zato na šoli zagotavljajo, da bodo s tovrstnimi aktivnostmi še nadaljevali.
nsk
Otroci so ustvarjali v delavnicah.
Foto: arhiv šole
Foto: Fl
Foto: Fl
Foto: Fl
Promet z nepremičninami
Kaj prinašajo licence?
Za marsikoga je nepremičnina edino in največje premoženje, ki ga ima, in predstavlja zanj največjo posamično naložbo v njegovem premoženju.
Ker sam nima zadostnega znanja in izkušenj, poišče pomoč pri nepremičninskih družbah, med katerimi je sicer veliko strokovnih in kakovostnih, vendar pa žal tudi nekaj nestrokovnih, ki mečejo slabo luč na celotno panogo, kar povečuje tveganje izbire s strani potrošnika. O tem pričajo tudi številni škodni primeri, ko so kupci in prodajalci ostali brez denarja. Tudi na Ptuju je bilo nekaj takšnih.
Maja lani je pričel veljati novi Zakon o nepremičninskem posredovanju. Ta nepremičninskega posrednika opredeljuje kot fizično osebo, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredova-
In kako se nepremičnine prodajajo na Ptuju in v okolici?
Na Ptuju in v okolici je največje povpraševanje po manjših, enosobnih in dvosobnih stanovanjih, v bližnji okolici Ptuja pa po manjših hišah in vikendih vrednih do 10 milijonov tolarjev. Povpraševanje je predvsem po starejših stanovanjih, ki so do 30 odstotkov cenejša od novogradenj. Hiše se prodajajo v glavnem v okolici Ptuja. Kupci iščejo manjše hiše, prodajalci pa ponujajo velike. Povpraševanje po poslovnih prostorih je majhno, kupci pa velikokrat niso zadovoljni s ponujenim, saj ni poslovnih prostorov v mestnem jedru, drugi nimajo urejenega dovoza itd. Kar nekaj posrednikov pa nam je povedalo, da prodaja v zadnjem letu na Ptuju in v okolici pada in po nekaterih podatkih se je zmanjšala za več kot 50 odstotkov.
Foto: SM
nja in ima pridobljeno licenco Ministrstva za okolje in prostor in je vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov pri istem ministrstvu. Ta imenik je javen in je dostopen na spletni strani ministrstva. Nepremičninski posrednik se je dolžan dopolnilno usposabljati vsakih pet let oziroma ob spremembi predpisov, katerih poznavanje se zahteva v sklopu strokovnega izpita za pridobitev licence. Za pridobitev licence je potrebna najmanj višja strokovna izobrazba katerekoli smeri, opravljen strokovni izpit pristojnega ministrstva in da posameznik ni bil pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodars-

tvo na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana. V prehodnem obdobju pa se šteje, če je posameznik na dan uveljavitve zakona imel končano najmanj srednjo šolo in ima tri leta delovnih izkušenj pri poslovanju z nepremičninami, izpolnjuje izobrazbeni pogoj za pridobitev licence za nepremičninskega posrednika.
Novi zakon pa postavlja tudi višji prag za vstop v posredniško dejavnost, kot je predviden po zakonu o gospodarskih družbah. Predpisani so ustrezni prostori in obvezno zavarovanje odškodninske odgovornosti.
"Zakonsko predpisani pogoji za opravljanje storitev posredovanja in pravila za varno in skrbno poslovanje nalagajo večjo odgovornost tako nepremičninskim družbam kot nepremičninskim posrednikom. Zato lahko pričakujemo večji red, poenotenje znotraj stroke in kar je najpomembnejše, več varnosti za stranke, ki so fizične osebe. Varstvo potrošnika udejanja predvsem delo nepremičninskega posrednika s pridobljeno licenco našega ministrstva in vpisom v imenik nepremičninskih posrednikov. Skrb za nadaljnji razvoj stroke in zaščita javnega interesa pa je vgrajena v vse zakonske zahteve po zahtevani izobrazbi, strokovnih znanjih in izobraževanju oziroma predpisanem dopolnilnem usposabljanju," je prepričana
Mateja Gornik Mrvar iz Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo je do sedaj v register vpisalo 225 nepremičninskih posrednikov, od tega jih ima trajno licenco 185. Po kraju stalnega prebivališča jih je iz Maribora petnajst, verjeli ali ne, samo eden je iz Ptuja in še ta ima pogojno licenco, ki velja do 14. februarja 2007.
Na Gospodarski zbornici v Mariboru smo preverili, koliko podjetij ima na Ptuju, v Lenartu in v Ormožu registrirano dejavnost
"Poslovanje z nepremičninami". Ivan Meier na Gospodarski zbornici nam je povedal, da je na Ptuju sedemnajst podjetij in samostojnih podjetnikov, v Slovenski Bistrici šestnajst, v Lenartu štiri in v Ormožu dve. Ali bodo z izvajanjem novega zakona res doseženi trije temeljni cilji novega zakona, kot so varstvo potrošnika, zaščita javnega interesa ter skrb za razvoj in ugled stroke v javnosti, pa bo pokazal čas.
Zmago Šalamun
NEPREMIČNINEI
M laSO IBfflmáate
PoUcm mzm$yiYoí
PE Kajuhova c. 14
1230 Domžale
tel.: faks: gsm:
naprBtnicama^antar.si wv/w.antar.sl
01/724 01 24 01/724 01 25 041/71 52 71
CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNINSKIH STORITEV NA ENEM MESTU. Možnost najema zelo ugodnih stanovanjskih posojil.
PROJEKTIRANJE
-	urbanistična dokumentacija
-	naèrti hiš, poslovnih objektov
-	tipski projekti, legalizacije
-	nadzor del, koordinatorstvo
-	varnostni naèrti
-	revidiranje projektov
NEPREMIÈNINE
-	pogodbe, cenitve
-	posredovanje


<?rQcfciir<3>
.r	d.i.i. Ptuj
Klepiva ul. 12, Ptuj tel: 748 14 03 gradbiri@siil.net www.gradbiro.si
ERA CENTER PTUJ
Največja ponudba blaga na enem mestu
SUPERMARKET
PAPIRNICA
ADUT
-	vinoteka s svetovno znanimi vini
-	pripravljene jedi
2, 3, že diši
-	delikatesa
-	sadje, zelenjava
-	sveže pečen kruh
- mesnica

*

darilne vrečke darilni papir voščilnice foto albumi žepne knjige darilni seti ^ poslovna darila ^ pisarniški material
-	bela tehnika
-	mali gospodinjski aparati
-	akustika
-	elektro material
-	vodovodni material
-	železnina
-	barve, laki
-	agro program
-	blago dnevne potrošnje
DRSALIŠČE - brezplačno drsanje in izposoja drsalk
mêài
Naročnik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, Ptuj
Praznični
Pred prazniki
V pričakovanju praznikov
Leto 2004 se poslavlja s hitrimi koraki. Še dober teden, pa se bo že pisalo leto 2005. Astrologi so že pohiteli in napovedali, da bodo v novem letu imeli največ sreče dvojčki in device, največ pa bodo delali levi, strelci in ovni. Čeprav je resnica, da kar se dela tiče, velja za tiste, ki bodo delo se imeli, da jim ga ne bo zmanjkalo. Prej ga bo (pre)več, kot premalo. Za druge, ki ga bodo v teh krutih in nehvaležnih časih izgubili, se bo pričela trnova pot iskanja nove priložnosti. Skupna želja vseh nas pa naj bo, da bi bilo slabih dogodkov v letu 2005 čim manj in da bi tudi v novem letu živeli vsaj tako kot doslej, čeprav si vsi želimo, da bi bilo veselih trenutkov več kot slabih.
Decembrski čas je že zaradi praznikov tako naravnan, da večino ljudi zgrabijo tak{ne in drugačne evforije. Potro{ni-{tvo nas vedno bolj zaznamuje, najeda komunikacije med ljudmi, zato se izneverjamo lepim tradicijam, zgubljamo stik z realnostjo, {tejejo le {e prestiž, nastopa{tvo in bli{č. Decembrsko praznično zapravljanje nam bo že januarja izstavilo račun. Ne glede na to, so nas decembrski trije dobri možje že tako zastrupili, da bomo kljub temu kupovali. Vsak po svojih zmožnostih, naj bi bilo priporočilo, a se mu je v ble{čavi ponudbi težko upreti. Vsak, ki daruje, naj ima pred očmi le to, da je bolj kot vrednost darila pomembna pozornost, na{ dokaz o tem, da s človekom, ki smo ga obdarili, želimo {e naprej ohraniti stik, da je za nas pomemben.
V teh prazničnih dneh lahko pozornost izkažemo tudi drugače, z obiski, s klepeti, povabili za kavico, skratka z
Anketa
vsem tistim, za kar nam je med letom primanjkovalo časa. V večini kuhinj je v teh dneh že di{alo po pecivu, slastni potici in drugem, s čimer bomo obložili praznično mizo. Ker so oči pri jedeh navadno prevelike, ker vseh dobrot ne moremo naenkrat stlačiti v želodec, jih lahko del odstopimo tistim, ki jih tako ali drugače pesti socialna stiska. Ni jih potrebno iskati, poznamo jih, če le dobro opazujemo življenje okrog sebe, če ne hitimo brezčutno v svoj vsak dan.
Tudi na{i domovi so lahko neponovljiva praznična kulisa, če se le potrudimo. Za praznično vzdu{je ne potrebujemo veliko, včasih sta dovolj le volja in domi{ljija. Kulinarično nažiranje pa je prej kot zdravo, zato v ničemer ne kaže pretiravati. Zmernost se vselej obrestuje. Tisti pa, ki brez bli{ča in glamurja ne morejo, se vsem tem pastem pač tudi letos ne bodo izognili. Odeli se bodo v ble{čeča oblačila, obraze praznično nalič-
ili, se nakitili okrog vratu in nekaj nakita preselili tudi v pričesko, ker tako zapoveduje moda. Šampanjec bo tekel v potokih, rakci bodo plavali.
Nekaj dosegljivega glamur-ja, ble{čavosti prazničnega vzdu{ja vam ponujamo tudi na straneh prazničnega Štajerskega tednika. Morda boste dobili kak{en droben namig, ki vam bo pomagal, da boste te kratke praznične trenutke preživeli kar najbolj {e, med tistimi, ki jih imate radi, na katere se lahko v vsakem trenutku obrnete, ko ste srečni in ko ste žalostni. Ker kot je že dejal Joseph Addison, prijateljstvo povečuje srečo in zmanj{uje ubo{tvo, podvaja na{e veselje in deli na{o bolečino. Prijateljstvo je ena od redkih stvari, ki so pomembne v življenju. Praznični čas pa je eden tistih, ki vedno znova odkriva in potrjuje to dejstvo.
Bodimo in ostanimo srečni!
Urednica priloge Majda Goznik
Kje bomo silvestrovali?
Mitja R. Gobec, urednik glasbenih izdaj: "Silvestrovali bomo doma, to se bo zgodilo po ne vem koliko letih. V prejšnjih letih smo s prijate-
lji ponavadi silvestrovali zunaj doma, največkrat na turističnih kmetijah. Sicer pa sva z ženo redko doma, ker naju kličejo obveznosti. Tudi silves-
trski jedilnik smo že sestavili. Lahko rečem, da bomo dobro jedli in se bomo dobro imeli."
Dalida [o{tari~ Ile{i~, tu-risti~na delavka: "Silvestrova-
li bomo doma, na Mestnem trgu, kjer bo potekalo že tradicionalno javno silvestrovanje. Lahko rečem, da bom na nek način tudi v službi, saj je LTO, kjer sem zaposlena, organizator javnega silvestrovanja."
Beno Ciglar, strojni tehnik: "Z zaključeno družbo najprej doma, nato pa se bomo vsi skupaj preselili pred Mestno hišo na Ptuju. Lahko pa, da si bomo {e premislili in najda-
ljšo noč v letu preživeli kako drugače."
Emil Mesari~: "Doma v družinskem krogu, to je že tradicija v naši družini. Po polnoči pa se bomo tudi mi najverjetneje preselili pred Mestno hišo."
Simona Gaiser, {tudentka:
"V krogu družine, ker ima oče na silvestrovo tudi rojstni dan. Z veseljem bi tudi kam šla, če bi bili prazniki daljši. Tako pa
se letos vse dogaja le dva dni."
Tamara Zenunovi~, {tu-dentka: "Silvestrovala bom v Velenju, pri prijateljici, ki se je pred kratkim preselila, in me vabi. Tudi tam že po tradiciji pripravljajo javno silvestrovanje z glasbo, tako kot na Ptuju, ampak za spremembo grem letos v Velenje, da bom v živo doživela tudi tamkajšnjo silvestrsko noč."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznil<
Mitja R. Gobec
Dalida šoštarič Ilešič
Beno Ciglar
Emil Mesari~
Simona Gaiser
Tamara Zenunovi~

TOPANT
Zlatar in graver Bojan TOFANT, s.p.,
Krempljeva ulica 3, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 748 14 20 , fax: 02/ 748 14 21
ko2;metični studio
NEDA
Neda Tokalić, s.p. Prešernova ulica 18, 22S0 Ptuj tel. : 0B2 771 m 61
Modne smernice
Večerna moda
Letošnje mode ne bi mogli strniti v nekaj stavkov, saj nam ponuja veliko novega in starega v novih kombinacijah, z novimi dodatki, novimi materiali.
škim. Eksplozija vsemogočih barv in njihovih kombinacij daje ve~ernim obla~ilom nov svež videz, ki ni tako strog, je bolj mladosten in igriv. Upam, da bodo to s pridom izkoristile predvsem maturantke in popestrile maturantske plese s svojimi prvimi toaletami. Barbara Plavec Brodnjak
m
Kombinacije so drzne, zanimive, včasih kaotične, pa vendar nosljive, uporabne, udobne. Plastno oblačenje ima v hladnih dneh tudi svoje prednosti, saj lahko uporabimo tako debele in tanke materiale v eni kombinaciji. Enostavne linije in materiali so letos potisnjeni na stran, saj jih zasenčijo kreacije polne energije, ki so sestavljene iz močnih barvnih kombinacij, linije poudarjajo telo, materiali pa prekosijo vse.
Večerna moda ne odstopa od splošnih trendov, ki veljajo tako rekoč na vseh področjih.
Upati si, pomeni biti v koraku s časom. Visoka moda je letos drzna na vseh področjih. Materiali, kot so čipka in tanke padajoče tkanine v kombinaciji z bleščicami, velikimi in malimi aplikacijami, vzorci, resicami, krznom, kamni, nam
letos v pravih razmerjih zagotavljajo pravi modni podvig. Kljub dejstvu, da je moderno skoraj vse, je toliko težje oblikovati "prave" kombinacije, saj je lahko en sam napačen dodatek kriv za katastrofalno podobo. Gubanje materialov na najrazličnejše načine, ki tvorijo nove vzorce in dajejo oblekam bolj poln videz, lahko uporabijo različne postave samo na različnih mestih. Dolžni sta dve. Strogo večerna je maksimalno dolga, "kokteil" varianta pa se suče nekje okrog kolen. Krila so bogata in se razpirajo navzven.
Poudarjanje silhuete, oprijete prsi, pas in boki in nato razširjeno malo do zelo močno, enojna plast ali v več plasteh v različnih dolžinah, barvah ali kombinacija vsega. Razgaljena ramena, globoki dekolteji in visoki razporki pa bodo prav gotovo najbolj v veselje mo-
Svečane modele modne kreatorke Barbare Plavec : je nosila Maja Tofant.
KRI
O J žívínozdravníška ambulanta, d.0.0.
C. ~

Jurovci Ib, 2284 Videm pri Ptuju tel.: (02) 761 05 46, tel.(fax.: (02) 761 05 47 Cirkovce 50,2326 Cirkovce Tel.: (02) 789 01 70, teLlfax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net Odurni telefon: 041 640 466
Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2005.
		RENAULT
		
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno ^^ novo leto.
^Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo t^^ v prihodnje.
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
Lepe v silvestrski noči
Nega telesa in obraza
čeprav nam letošnji prazniki niso najbolj naklonjeni, si lahko s pravilno razporeditvijo obveznosti, ki nas {e ~akajo, da bo na{ dom zasijal v prazni~-nem vzdušju in opravi, vzamemo ~as tudi zase.
Se tako lepa silvestrska obleka in oblačilo bosta zgubila ves sijaj, če ne bomo poskrbeli za sprostitev, za nego telesa tako ali drugače. Vsi ne bomo sli v kozmetični salon, sprostitev lahko najdemo tudi doma. Filozofija je enostavna, najdemo jo v besedah srečna oseba — lepa koža. Z nasim modelom, Majo, smo obiskali kozmetični salon Neda. Po globinskem čiščenju kože so ji kožo še zmasirali. Masaža pospešuje cirkulacijo, poveča oskrbo s kisikom, zaradi tega koža tudi bolj vpija hranljive sestavine iz mask, postane sveža in bleščeča. Tudi videz rok je zelo pomemben, ne samo v silvestrski noči. Če nimamo dovolj časa za kompletno manikiranje, se vsaj odločimo za masažo, ki izboljša prekrvavlje-nost nohtov, zatem pa jih na-lakiramo z lakom, ki se sklada z oblačilom, ki ga bomo nosili. Maja je, preden je odšla na sil-vestrsko zabavo, poskusila več svečanih modelov iz modnega salona Barbare Plavec Brod-njak. Za katerega se je na koncu odločila, pa naj ostane skrivnost.
Skoki iz enega leta v drugo so ponavadi polni zaobljub sebi: v novem letu bom shujšal, več
Obraz
Foto: Črtomir Goznik
bom telovadil, se sprehajal, se posvečal samemu sebi ... Verjamemo, da je marsikatera ženska v teh dneh slabe volje, ko si je poskusno nadela slavnostno obleko, ko je odkrila na golih
ramenih raskavo kožo, ogrce in druge nepravilnosti. Vsega tega ne bi bilo, če bi med letom bolj skrbele za svoje telo, tako da se jutranja ali dnevna nega ne bi omejila zgolj na ozki oval obraza. Zato si je vredno zapomniti, da skrb za vrat in rame sodi k vsakdanji negi.
Moda
Modni dodatki
Kdor {e jih nima rad, jih bo vzljubil letos. Vrnitev vsega, kar poznamo pod pojmom modni dodatki, je res že skoraj preve~ za eno samo leto, toda vsak si bo izbral sebi najljub{e.
C ^

il\



" 4 ^ êé 2
Pri mladih lahko zasledimo, da so ponujene trende kar hitro osvojili, saj po na{ih ulicah že lahko opazimo gama{e (kdo se jih ne spomni iz časov prve aerobike), ki smo si jih sposodili od baletnikov, pa nadkolenke vseh možnih pisanih barv, rokavice brez prstov, obvezen debelo pleten šal ali bolj fina "pašmina", pokrivala različnih oblik.
Posebno poglavje je nakit. Kot največji trend so oblikovalci izpostavili broško. Okrasek, ki nima neke določene funkcije in je zgolj dekorativnega značaja kot ves ostali nakit. Dimenzije so lahko zelo različne, nosimo
Dekolte
Foto: Črtomir Goznik
AGR@ENTER KRAJNC
Ormoška 21, 2250 Ptuj, tel: 02/748-02-10,1dx: 02/748-02-11 Trgovina z rezervnimi deii za TiUiaOiUE in KiVIETIJSKO iVIEHANIZACIJO
CENJENIM STRANKAM, VSEM POSOLOVNIM PARTERJEM TER SODELAVCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO2005.
Foto: Črtomir Goznil<
Nohti

5l:ajerska sadje in zelenjava
Štajersko sadje in zelenjava odkup in prodaja d. d. Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj, Slovenija
Kat zlata zrna se nizajo dnevi, kadar zrna padejo na plodna tla,
Veliko zlatih zrn, plodnih tal in uspehov v letu 20051
pa jih zapete na ovratniku, med prsi, na pasu, na šalu, kapi ali kot okrasne sponke na čevljih. Izdelane so najpogosteje iz barvnih kamnov, kristalčkov, poslikane keramike, različnih kovin, perl, zlata, srebra in drugih žlahtnih kovin.
Bogate svilene cvete ali celo več cvetov skupaj si pripnemo ob dekolte na ovratnik in tako hitro pričaramo bolj sofisticiran videz. Na večernih toaletah pa pričarajo nekaj španskega temperamenta. Ogrlice niso več nežni okraski, ampak prave "kolajne", ki jih lahko nosimo na daljših vrvicah preko srajc, pulijev in bluz
ali pa nam izpopolnijo razgaljene dekolteje.
Posebno mesto so dobili pasovi, ki so najpogosteje sestavljeni iz dolgih različnih verižic, tudi po več skupaj, različnih dolžin.
Končajo oziroma zapnejo se lahko z broško. Tudi prstani so dobili svoje največje izvedbe, da so še komaj podobni klasičnim prstanom, ampak so že "pečatniki".
Torbice z malimi ročaji in čevlji z zaokroženo konico pa zaključujejo modno podobo tega hladnega obdobja. Barbara Plavec Brodnjak
Kolektiv
Jurovcl 1/b, Videm pri Ruju, tel.: 02/ 764-21 -01, PE: Osojnikova 3, Ruj, tel.: 02/ 778-05-41 in
OKREPČEVALNICA
Jurovcl 1/b, Videm pri Ruju, tel.: 02/ 764-21-01 iz Jurovcev želi svojim strankam in gostom vesel božič ter veliko zdravja in uspehov v letu 2005.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptu].sl www.kgz-ptuj.si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZRAVO IN USPEŠNO LETO 2005, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJISK) SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOA4AČEM KMETIJSTVU.
Pričeske za svečane priložnosti
Ekstravagantno in lahkotno
Pri večernih pričeskah se je težko opredeliti za en sam stil, ki naj bi bil v trendu. Osnova pri izbiri sta ideja in priložnost, ob upo{tevanju karakterja osebe, ki bo tak{no pri~esko nosila. Poudarek je na stilu izpred {estdesetih let.
To so valovi, kite, gladko počesane fige na vrhu glave, na zatilju, asimetrično ali samo na strani. Vse skupaj popestrijo kitice, spletene na različne načine, s katerimi pričesko samo izrazimo kot bolj glamurozno, svečano, s kakšnim ekstravagantnim ali klasičnim dodatkom. Na enaki osnovi lahko pričaramo bolj lahkoten način, s čimer poudarimo mladost in sproščenost, primerno za maturantske plese, rojstne dneve, birme. K svečani pričeski sodi tudi primeren make up, s katerim se pričeska še dodatno poudari. Svečane pričeske so
bolj ali manj v domeni žensk, čeprav se tudi moškega da urediti za bolj svečane trenutke. V takih primerih gre kar v 99 odstotkih za striženje, ki mora biti izvedeno zelo natančno, lepo oblikovane fazone, zalizci in tudi brada. Z gelom pa bomo poudarili sproščenost, gibanje in eleganco.
Svečane pričeske za silvestr-sko noč 2004 so oblikovali Minka Feguš, Danica Zorčič, Jožica Pepelnik in Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi modelom: Anji, Nataši, Klavdiji, Poloni, Jasmini in Miranu.
Vepos, trgovina s kletarsko in vinogradniško opremo Nova Vas pri Markovcih se zahvaljuje svojim ^ strankam in poslovnim partnerjem za	'
zaupanje in sodelovanje v letu 2004 ter vošči prjjetne božične praznike in	i \
bogato vinsko letino v letu 2005.	^

^jioi^i Km
SM.0 s/Le-dstO-Q zQ nafeup noO-of-e-tniK. pos?.oO-KiB. daiLiř. kios HQ^eniř-i sř.O0'6KSlei^H p0;L0d(/liŠKieQ^H.
Zq i/ioQ-o žiu-?je.i/ije,,
zQ siLe-io. ^Qj se. izpof-Kíjo "tudi KQjO-eČje. zdje,.
Stóno 2005
Nova vas pri Markovcih 9SJK, 2281 MARKOVCi PRi PTUJU
^^Nova KBMdd
Nova Kreditna banka Maribor
Ivan Hrupič
»Fantje so sposobni še več«
Stran 20
Strelstvo
Dve bronasti plaketi za SK Ptuj
Stran 20

"I
rinili
Odbojka
Ptuj~anke vendarle prebile led
Stran 21 Stanko Bernjak
»Ve~ poudarka mladim«
Stran 21
Nogometaši za Son~ek
Zbrali in podarili 300.000 tolarjev
Stran 22
Kolesarstvo
Miran Kelner ostaja na Ptuju
Stran 22
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pogovor z Dejanom Zavcem, najboljšim slovenskim boksarjem
Konec marca že spet v ringu
"Dejan Zavec je ena izmed najbolj pozitivnih osebnosti v evropskem profesionalnem boksu, široko razgledan, prodoren duhovi-tež živahnega značaja in poln idealov. Je izredno odločna oseba, kar je občudovanja vredna kvaliteta."
Le komu je iz ust ušlo toliko pohval? Tomažu Baradi, tistemu, ki je trikrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 63 kg, kar doslej ni uspelo {e nobenemu tekvondoistu na svetu.
Boks je {portna ve{~ina, katere korenine sežejo dale~ nazaj v zgodovino ~loveštva, že Homer je v svoji Iliadi opisoval boj s pestmi med Epiosom in Evrilom. Za nekatere je to plemenit šport, za druge navadno pretepanje. Boks je trenutno, vsaj v svetu, predvsem velik posel. V Sloveniji nikoli ni zares dobil domovinske pravice, v prejšnji državi je bil, podobno kot nogomet, popularen in politi~no podpiran predvsem na jugu. Kljub temu pa ima tudi naša država svojo zgodbo o boksu. Njen naslovni junak je Dejan Zavec.
V	čem je skrivnost vašega uspeha?
V	moji zmagovalni mentaliteti. Uspehe sem si zagotovil s trdim delom, odrekanjem in veliko željo po nenehnem dokazovanju. To je mogo~e le s popolno predanostjo športu, s katerim se ukvarjaš. Sicer nikoli ne moreš dose~i tistega, kar zagotavlja razliko med vrhunskimi in dobrimi športniki. Zaradi tega sem celotno življenje podredil boksu. Še danes se trudim izboljšati svojo tehniko in telesno pripravljenost.
Odločeni ste priti na vrh in tam tudi ostati. Včasih se je takšnim reklo karieristi. Danes so to profesionalci.
Kar sem dosegel, ne bom zdaj spustil iz rok. Ob~utek je izjemen. Obstaja vrednota moralnih in eti-~nih norm, ki dokazuje, da vrednost mojih uspehov ni umetno ustvarjena iluzija, ampak da se moram za naziv najboljšega izkazati z delom svojih rok in ~love~nos-tjo svojega zna~aja. V poklicnem boksu je nadvse pomembno imeti jasen ob~utek za usmeritve in namene ter vedeti, kaj ~lovek ho~e!
Ko ste sredi novembra 2002 dobili povabilo za trening in sparing v kampu poklicnih boksarjev Sports Evennts Stein-forth (SES) v Magdeburgu, se je za vas odprl nov list v izjemno uspešni športni karieri. Kajti srečo, da so povabljeni na preizkus v tako znano sredino, ki je zadnja stopnička pred vstopom v profesionalni boksarski svet, imajo le izbranci. Najboljši med amaterji. In vi po 205 borbah, 171 zmag in 19 neodločenih, popustili pa ste petnajstkrat ter sedmih naslovih članskega prvaka Slovenije v
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Barada in Dejan Zavec. Tomaž ima pomembno vlogo na športni poti Dejana.
velterski kategoriji, zagotovo sodite mednje.
Povabilo nemškega boksarskega menedžerja Ulfa Steinfortha me
je presenetilo, ~eprav sem se ga potihem nadejal. Hkrati mi je bilo jasno, da je to življenjska priložnost, ki jo moram zgrabiti z obema rokama. Priporo~il me je mariborski kralj borilnih veš~in Tomaž Barada, in da bi kar najbolj pripravljen odpotoval v Magdeburg, sem nekaj ~asa ob njegovi pomo-
~i prizadevno vadil v Športnem centru Barada. 25. novembra me je v kampu SES pri~akal trener Werner Kirsch in bil zadovoljen s tem, kar sem pokazal. Dejal je, da vsak mesec preizkusijo 30 in ve~ amaterskih boksarjev z vsega sveta in poudaril, da v zadnjih osmih mesecih z nobenim izmed njih niso podpisali profesionalne pogodbe.
Čeprav sem vajen trdega in zavzetega dela, tako utrujajo~ih tre-
ningov nisem pri~akoval. Vsak dan sem spariral nekaterim odli~nim poklicnim boksarjem, poleg tega pa še treniral.
Trije tedni so hitro minili in napočil je čas za vrnitev domov.
Po zadnjem treningu 14. decembra 2002 me je poklical Ulf Steinforth in mi ponudil v podpis triletno profesionalno pogodbo. Ostal sem odprtih ust, kajti ures-ni~il se mi je življenjski sen.
Na vaši športni poti so trenerji odigrali ključno vlogo. Vsak ima delček zaslug za to, da ste uspeli v svetu krutega profesionalizma.
Ivan Pučko že dve desetletji sodi med najboljše slovenske boksarske trenerje. Med elito ga ne uvrš~ajo le uspehi Dejana Zavca. Vedno je znal zbrati okoli sebe veliko mladih prizadevnih boksarjev ter jih s svojim znanjem in kriti-~no presojo pri njihovem športnem udejstvovanju u~iti, usmerjati in bodriti. Vsi, ki ga poznamo, ga spoštujemo zaradi svoje ~loveške topline, nesebi~nosti in resnega odnosa do dela. Tukaj so seveda še Slobodan Anđelić, Stanislav Milutinovi} in Tomaž Barada. Brez njih ne bi bil to, kar sem, brez njih zagotovo ne bi uspel. Zdaj je moje napredovanje zaupano izkušenemu Wernerju Kirschu.
Udeleženec EP 1995 v Nemčiji in 1996 na Danskem ter SP 1997 v Budimpešti in 1999 v Houstonu je 1. marca 2003 v nemškem mestu Aschersleben prvič okusil profesionalni ring.
Napo~il je najpomembnejši trenutek kariere. Moj tekmec v vel-terski kategoriji (do 66,7 kg) je bil Madžar Zsolt Toth. Krstni nastop med poklicnimi boksarji sem opravil z odliko. Dvoboj, ki naj bi trajal štiri runde po tri minute, se je kon~al v dobri poldrugi minuti dveh neenakovrednih boksarjev. Sodnik v ringu je namre~ po minuti in 39 sekundah opotekajo-~ega Totha poslal v kot in mi dvignil roko.
Aprila 2004 ste v mariborski dvorani Tabor dočakali svoj veliki trenutek in po soglasni odločitvi sodnikov premagali Rusa Viktorja Baranova ter postali medcelinski prvak.
To je bil boksarski spektakel, kakršnega v Sloveniji še ni bilo in se ga bom vedno rad spominjal. Privabil je tudi številne ugledne goste boksarskega športa. Med njimi predsednika svetovne zveze NBA, Ameri~ana Walterja Butcha Flan-sburga, ki je bil navdušen. Prireditev je bila velik organizacijski zalogaj, a smo mu bili kos. Po soglasni sodniški odlo~itvi sem premagal izkušenega, ~vrstega in neugodnega Rusa in se tako oven-~al z naslovom medcelinskega prvaka po razli~ici NBA v velterski kategoriji.
Priborili ste si še drugo lovoriko, odkar ste sklenili pogodbo z vodstvom kluba SES.
Do trinajste zaporedne zmage v Dessau so me med drugimi
ponesli tudi glasni slovenski na-vija~i iz Leskovca pri Ptuju, kjer sem preživel otroštvo. S tehni~-nim knock-outom sem v osmi rundi prisilil k vdaji nemškega Poljaka Arthurja Nowaka in dodal še naziv mednarodnega nemškega prvaka.
Zahvalite se lahko predvsem svoji jekleni volji, da ostajate neporaženi tudi po svojem 14. profesionalnem nastopu. Čeprav ste si med dvobojem z La-tvijcem Jurijsom Borejkom že v drugi rundi vnovič poškodovali ramenske vezi v desni roki, ste stisnili zobe in zgolj s šibkejšo levico v razprodani magdebur-ški dvorani Hermana Gleseler-ja prišli do tesne zmage 2 : 1 po točkah. V očeh Dejana Zavca je bilo kljub velikemu uspehu opaziti žalosten odsev.
Človeške in športne usode se vseskozi prepletajo. Bole~ina, žalost, obup na eni strani, zadovoljstvo in zmagoviti nasmeh na drugi. Obnovila se mi je poškodba levega ramena, ki sem jo staknil v dvanajstem dvoboju proti Francozu Boubakerju Sidibiju. Po natan~nem pregledu nemških specialistov je bila diagnoza zas-trašujo~a: operacija! Opozorili so me, naj bom skrajno previden. Zlate roke fizioterapevta Saša Vo-grina iz Lenarta so bole~ino omilile in jo pozdravile. Zraven terapij, ki jih opravljam, pa vseeno ne mirujem in vadim v centru Barada ter BK Legionar po strogo za~rta-nem programu svojega klubskega trenerja.
Po tako uspešnem začetku poklicne boksarske poti ste se na evropski lestvici boksarjev velterske kategorije povzpeli na 12. mesto, na svetovni pa na 44. mesto. Sanje o evropski kroni so zdaj lahko resničnost?
V	strokovnem vodstvu SES zelo previdno na~rtujejo dvoboje. Potrebnih bo še nekaj zmag, da bom lahko izzival evropskega prvaka združenja World Boxing Association (WBA), Francoza Frederika Kloseja. Upam, da se mi bo priložnost ponudila že v prihodnjem letu, vendar nisem nestrpen. Njegov slog borbe poznam in prepričan sem, da bi ga po nekajmesečnem trdem delu lahko premagal.
Prihajajo novi izzivi?
Po božično-novoletnih praznikih se vračam v Magdeburg. Če se bodo moja predvidevanja uresničila, bom imel naslednji dvoboj konec februarja ali v začetku marca 2005. Le še psihološko moč bo treba utrditi. Kajti tako telesno kot tudi tehnično bom povsem pripravljen. Na srečo hujših pretresov ni bilo, a je bilo nevarno ^
V	krogu prijateljev nihče nikoli ni dvomil v njegovo vrnitev. V bistvu je bilo to vseskozi samo vprašanje časa. Dejanova volja in trma, zaščitna znaka njegove boksarske kariere, sta aduta, da se zgodba ne bo tako kmalu končala.
Srečno, Dejan!
^^o Kornik
Komentira: Uroš Krstić
Super zadovoljni
V1. A moški Telekom ligi na samem vrhu nič novega. Še naprej ostajajo vladarji slovenskega rokometnega prostora celjski pivo-varji. Zelo zanimiv je nadaljnji pogled na lestvico, ki nam razkrije, da seje vrh kar precej razširil. Presenetljivo, a glede na igro sta zasluženo visoko uvrščena Trimo iz Trebnjega in Jeruzalem iz Ormoža. Trebanjci so končno po dolgih letih zadeli s tujcem, saj je Uboženka prava osvežitev v ligi. Poleg Uboženke na srednjem močno zunanjo linijo sestavljata še izkušeni Cvijič na levi in Kavaš na desni strani, v vratih imajo enega najboljših vratarjev v ligi Torla. Takoj za Trebanjci z minimalnim zaostankom ene točke so rokometaši Gorenja, ki se po slabem začetku in poškodbah nekaterih ključnih igralcev (Podpečan, L. Dobelšek, Bedekovič) spet vračajo v staro formo in bodo v drugem delu prvenstva ter v končnici edini resnejši protikandidati Celju. Podpečan, Kavtičnik, brata Dobelšek, Zrnič, Ilič, Bedekovič, Sovič, Oštir so moštvo, pred katerimi je lepa prihodnost. Z istim številom točk kot Gorenje so na četrtem mestu Ormožani. Varovanci trenerja Saša Prapotnika so odlično začeli sezono in pridno zbirali skalpe velikih (Gorenje, Prevent, Cimos, Trimo, Gold Club)
Foto: Črtomir Goznil<
Celjani so še vedno korak pred drugimi, Ormožani pa na odličnem četrtem mestu v 1. A SRL
ter tudi ostalih (Rudar, Prule 67, Sviš). Poleg zmag in petnajstih točk so jeruzalemčki tudi navdušili s hitrim načinom igre in trdno obrambo, ki je tudi prihodnost sodobnega rokometa. Slovenska rokometna scena je tako imela priložnost spoznati mladega organizatorja ormoške igre Bezjaka, kije le še enkrat potrdil svoj razkošni talent in po ocenah postal peti igralec lige. Še višje, celo na drugem mestu (boljši je le vratar Rudarja Kisovec), je s svojimi izvrstnimi obrambami pristal vratar Gregor Cudič, junak številnih tekem in ormoških zmag. Največji napredek in korak naprej je storil Ivanuša (deseti igralec lige), ki je svojo nalogo opravljal na mestu krožnega napadalca, levega zunanjega in bil nepogrešljiv člen ormoškega obrambnega zidu, ki ga sestavljajo Grizolt, Belšak, Potočnjak in Ivanuša. Na levem zunanjem sta kraljevala Aleša, Belšak in Mesarec, oba spadata v kategorijo najizkušenejših. Še večje sposoben Štefanič, desni zunanji in posojeni igralec Gorenja ter eden boljših asistentov v vrstah Jeruzalema. Ne smemo pozabiti tudi na drugega izmed bratov Cudič, Bojana. Slednji je eden najboljših osmih igralcev v Sloveniji, torej tistih, ki kot prvi iz klopi prihajajo na igrišče. Za Ormožani tudi zaostajata največji razočaranji prvenstva. Prevent na petem in Gold Club šele na sedmem mestu, vendar ti dve moštvi še nista rekli zadnje besede in bo na njiju še zelo potrebno računati v drugem delu prvenstva in predvsem v končnici. Med ježki iz Slovenj Gradca ter zlatimi iz Gold Cluba seje na šesto mesto uvrstil škofjeloški Termo, stalnica našega rokometa. Za osmo mesto in uvrstitev v končnico se bodo enakopravno borili trboveljski knapi, koprski avtomobilisti in novomeška Adria Krka. Po našem ima največ možnosti za končnico Cimos. Čeprav smo šele na polovici prvenstva, je jasno, da lahko le čudež glede obstanka v ligi reši novince iz Ivančne gorice in še pred kratkim polfinaliste Lige prvakov Prule 67.
V1. B-ligi so na samem vrhu zasluženo rokometaši Ribnice, ki so jesenski del prvenstva končali z maksimalnim izkupičkom točk in so na najboljši poti k vrnitvi v najelitnejši razred. Izjemno kaže drugouvrščeni Gorišnici, ki je doživela le en poraz (doma proti Ribnici) in enkrat remizirala v Ljubljani pri Slovanu. Varovance trenerja Hrupiča krasi predvsem kolektivna igra, ki v napadu bazira predvsem na izjemnem strelcu Dejanu Ivan-čiču, kije prvi strelec 1. B-lige s 111 zadetki. Zelo velika okrepitev v vrstah Gorišnice je Hrnjadovič, desnokrilni igralec in sedmi strelec lige z 68 goli. Slednji je prišel na posojo iz vrst Jeruzalema, sam pa verjamem, da se Ormožanom po Hrnjadoviču še kako kolca. Brez izkušenega in robustnega krožnega napadalca Pisarja v Gorišnici ne gre, prav tako so k odličnim rezultatom svoje dodali še vratar Valenko, Igor Ivančič, Firbas, Buzeti in zelo soliden mladi val gorišniških rokometašev. Glavna konkurenta Gorišnici za drugo mesto bosta Slovan in Hrastnik. Največje razočaranje prvenstva v 1. B-ligi so Nedeljani, ki bodo prezimili na le šestem mestu, čeprav nobena ekipa v tej ligi nima tako močne prve sedmerke kot Velika Nedelja. Planinc, Kukec, Gotal, Mesarec, Rodik in Kokol (Korpar) so sposobni veliko več in ti fantje si v drugem delu več ne smejo privoščiti spodrsljajev, kot sta bila domača poraza proti Slovanu in Sevnici ter izguba točke po remijih v Dobovi in Sežani.
V2. DRL vzhod so znani že skoraj vsi udeleženci, ki bodo nadaljevali tekmovanje. To so brez poraza Krško, nato Črnomelj, Šmartno in Maribor. Ptujska Drava je predzadnja, sedma, s štirimi točkami, igralec Bračičpa je deveti strelec lige.
Ob koncu naj vas spomnim, da se po polomu ženske reprezentance na EP na Madžarskem 15. januarja nadaljuje prvenstvo v 1. A Telekom ženski ligi, kjer ptujske trgovke trenutno zasedajo peto mesto.
Rokomet • Ivan Hrupic, trener RK Gorišnica
»
Fantje so sposobni še več«
V Gorišnici imajo vsekakor veliko razlogov za zadovoljstvo, saj so njihovi rokometa{i po prvem delu prvenstva v 1. B slovenski mo{ki rokometni ligi osvojili drugo mesto. Pred njimi je samo lanskoletni prvoligaš Ribnica, ki je tudi edina ekipa, ki jih je premagala. @e v minuli sezoni so rokometaši Gorišnice presene~ali. Potrdilo kontinuitete dobrega dela pa je potrditev v prvi polovici te tekmovalne sezone. To ni ve~ pre-sene~enje, niti slu~ajnost, ampak realno stanje, ki pomeni da "žuti" iz Gorišnice igrajo dobro. Dobre igre, predvsem pa zmage, prinašajo marsikaj, predvsem pa stabilnost in vedno več gledalcev. Kulminacija obiska pa je bila zadnja tekma proti Veliki Nedelji, ko je bila športna dvorana v tem kraju nabito polna. Vse to pa je več kot dovolj razlogov, da smo na kratki pogovor povabili trenerja RK Gorišnice Ivana Hrupiča.
"Že v minuli sezoni ste dobro igrali in osvojili tretje mesto. Po polovici leto{nje sezone ste drugi. To ni ve~ slu~ajnost! Kako bi to komentirali?"
Ivan Hrupi~: "Moram reči, da načina treninga nismo nič spremi-
Foto: Črtomir Goznil<
Ivan Hrupič v trenutkih veselja po zmagi na tekmi z Veliko Nedeljo
njali, ampak smo samo dodajali. Zelo pomembno je, da poznaš ekipo in potem veš, s čim razpolagaš. Na osnovi tega pa potem poizkušaš narediti slog igre. Vse moraš podrediti igralskemu potencialu. Ta del bi ocenil za uspešen. Imeli smo praktično dva spodrsljaja, in sicer prvega v Kranju, kjer smo se po slabem prvem polčasu potem dvignili in zmagali, drugi spodrsljaj pa je bil doma, proti vodeči Ribnici, ko nismo prikazali igre, kot bi jo bili sposobni v danem trenutku, predvsem v fazi branjenja.
Sicer pa je Ribnica res najmočnejše moštvo v ligi, kar je dokazala v zadnjem krogu, ko je v Ljubljani premagala Slovana, sicer našega konkurenta za drugo mesto."
"Kje je klju~ uspeha?"
Ivan Hrupi~: "Svoje smo pokazali na igrišču. Srečo lahko imaš na tekmi ali dveh, ne more pa to trajati prejšnjo sezono in še polovico te. Zelo dobro smo igrali v go-steh, saj nismo izgubili nobenega srečanja. Seveda pa z zmagami raste tudi samozavest igralcem, ko čutijo in potem že vedo, da so lah-
Strelstvo • SK Ptuj, SD Kidrićevo, SD Juršinci
Dve bronasti plaketi za SK Ptuj
Razglasitev najbolj{ih strelcev leta 2004
V	sredo je v Ljubljani potekala slavnostna prireditev in razglasitev najboljših strelcev leta 2004. Strelcem so bile podeljene plakete (zlata, srebrna, bronasta) za izjemne dosežke v preteklem tekmovalnem obdobju. SK Ptuj pa je prejel kar dve bronasti plaketi, in sicer za državni rekord Mojce Lazar ter državni rekord mlaj{ih mladink SK Ptuj. Mojca Lazar je državni rekord, 364 krogov, dosegla na reprezentančnem dvoboju Slovenije in Hrvaške v Ljubljani. Mlajše mladinke SK Ptuj, v sestavi Mateja Levanič, Mojca Lazar in Katarina Matič, so državni rekord, 1025 krogov, dosegle na 13. državnem prvenstvu z zračnim orožjem v Rušah. Omenjeni bronasti plaketi sta tako zaokrožili vrhunec preteklega strelskega leta, ki velja za enega najuspešnejših v zadnjem obdobju delovanja SK Ptuj.
3. liga pi{tola
V	3. krogu 3. lige s pištolo so strelci SD Dornava gostili ekipo SK Ptuj III. Boljša je bila gostu-
Foto: Simeon Gone
Ekipa mlajših mladink SK Ptuj s trenerjem Zlatkom Kostanjev-cem ter dobitnikom zlate plakete za najboljšega strelca preteklega leta Rajmondom Debevcem
joča ekipa SK Ptuj III, ki je zmagala z rezultatom 1589:1518. Za zmagovalce se je najbolje odrezala Mateja Levani~, ki je dosegla 541 krogov, Mojca Lazar in Borut Sa-gadin pa sta oba dosegla po 524 krogov. Za domačo ekipo je najbolje streljal Bruno [incek, ki je dosegel 531 krogov, Jernej Peter{i~ je dosegel 520 krogov ter mladinec Matjaž Vrti~ 467 krogov. V 4.
krogu bo ekipa iz Dornave gostovala v Lendavi, strelci SK Ptuj III pa so prosti.
Pomerili sta se še ekipi SD Jezero in SD Kidri~evo II. Boljši so bili domačini, ki so zmagali z rezultatom 1607:1526. Za SD Kidričevo je najbolje streljal Jur~ek Lamot s 534 krogi, Igor Premo-ži~ je imel 525 krogov ter mladinec Martin Sagadin, ki je dosegel
ko z maksimalnim pristopom zelo visoko. Tudi cilj ni bil zastavljen za sam vrh ali takoj pod njim. Verjetno tudi naša logistika ni verjela v to. Ekipi sem dejal, da gremo v sam vrh, saj mislim, da je to za njih velik motiv. To se je tudi zgodilo. Imamo pa še veliko rezerve. Imamo dobro kombinacijo kadra, prihajajo pa že mlajši, ki jih postopno uvajamo v igro. Fantje kažejo napredek in bodo sposobni v kratkem času zaigrati tudi veliko več."
"Kak{na pa so va{a pri~akova-nja v drugem delu prvenstva?"
Ivan Hrupi~: "Enostavno ne moremo reči, da smo naredili veliko in se bomo ustavili. Šli bomo naprej in poizkušali osvojiti drugo mesto, ki je enakovredno prvemu, saj obe ekipi na teh mestih pridobita pravico igranja v prvi ligi. Ostaja še enajst tekem in moramo ponoviti takšne igre, kot smo jih igrali v prvem delu, seveda s pravim pristopom, in ne bi smelo biti težav. To je lažje reči, kot storiti. Ne obremenjujemo se z razporedom, ali je ugoden ali ne. Če doma poberemo vse točke, osvojimo nekaj na gostovanjih, potem lahko uspemo«.
Danilo Klajnsek
467 krogov. Za domačine je bil najboljši Avgust Horvat s 549 krogi, Jožef Babi~ 536 krogov ter mladinec Edi Varga 522 krogov. V 4. krogu bodo strelci SD Kidričevo II gostili ekipo ŠSK COAL, strelci iz Juršincev pa bodo gostili ekipo SD Jezero.
27. dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrva{ke z zračnim orožjem
V prvem letošnjem dvoboju strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške, ki je potekal v soboto v Ljubljani, je bila uspešnejša reprezentanca Hrvaške, ki je dobila dvoboj s skupnim rezultatom 6:2. Edini točki za Slovenijo je priboril pištolski del članov in mladincev. Med člani se je najbolje odrezal Bo{tjan Simoni~, ki je zmagal s fantastičnim rezultatom 579 krogov ter tako dosegel 1. normo za EP. Za člansko ekipo je nastopil še Simon Simoni~, ki je dosegel 563 krogov ter zasedel skupno 4. mesto (oba SD Kidričevo). Med mladinci je ponovno zmagal Simon Simoni~ (SD Juršinci), ki je s 566 krogi prav tako dosegel 1. normo za EP. Za ekipo mladink sta nastopili še mlajši mladinki SK Ptuj Mateja Levani~ ter Mojca Lazar. Dosegli sta identičen rezultat 352 krogov ter tako dvoboj končali na skupnem 7. oziroma 8. mestu.
Simeon Gonc
Rokomet • ZOK MT Ptuj
Uspešen tudi podmladek
Veselje ob dobrih igrah in zmagah rokometašic ekipe Mercator Tenzor Ptuj, ki nastopajo v prvi slovenski ženski rokometni ligi, prinaša med ljubitelje rokometa veliko zadovoljstva. Ponavadi je vsa pozornost širše javnosti namenjena članski ekipi. Na tiste mlajše pa se nekako ne zanimajo, razen seveda kluba, strokovnih delavcev in staršev.
V ptujskem klubu se zavedajo, da brez vzgoje lastnega kadra ne bo šlo. Zato imajo eno ekipo starejših deklic na Ptuju, druga pa
domuje v Ormožu in Veliki Nedelji. Od tam namreč prihajajo mlade bodoče rokometne zvezde, ena pa prihaja iz Vidma pri Ptuju.
Z njimi dobro dela športna pedagoginja Vesna Havlas, sicer nekdanja odlična rokometašica, ki dobro ve, kako in kaj se dela z mladimi. Dekleta so letnice 92. Mirno lahko zapišemo, da gre za nadarjeno generacijo, ki je uspešna tudi v ligaškem tekmovanju, kjer so do sedaj izgubile samo eno tekmo in se nahajajo na drugem mestu ter se bodo uvrstile v nadaljnje tek-
movanje. Po končanem tekmovanju v letošnji sezoni se bo celotna ekipa preselila v starejšo starostno skupino, kjer želijo nadaljevati z
dobrimi igrami kakor tudi zadovoljiti svoje želje po čim večjem rokometnem znanju.
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Ptujčanke vendarle prebile led
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Svit -Calcit Kamnik 1:3, Šoštanj Topol-šica - Prevent gradnje IGM 3:0, Olimpija - Salonit Anhovo 3:0, Marchiol Prvacina - Krka 2:3, Autocommerce - Termo Lubnik 3:1
1.	AUTOCOMMERCE 12 11 1 32
2.	CALCIT KAMNIK 12 9 3 28
3.	ŠOŠTANJ TOPOLŠICA12 8 4 25
4.	PREVENT GRAD. IGM 12 8 4 22
5.	OLIMPIJA	12 7 5 21
6.	KRKA	12 7 5 21
7.	MARC. PRVACINA 12 5 7 17
8.	SALONIT ANHOVO 12 3 9 9
9.	TERMO LUBNIK 12 2 10 6
10.	SVIT	12 0 12 2
Svit - Calcit Kamnik 1:3 (-20, 21, -22,-14)
SVIT: Bracko, Šket, Jakopin, Gomivnik, Jurak, Lampret, Pipen-baher, Berdon, Brezovšek. Trener: Aleks Berdon.
Odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice so ponovno doživeli poraz. Proti mocni ekipi iz Kamnika tudi ni bilo pričakovati kaj drugega, vendar jim je uspelo osvojiti vsaj niz. V prvem nizu so gostje hitro povedli s štirimi tockami prednosti in tudi brez težav prišli do vodstva. Ocitno jih je lagodni pristop v drugem nizu stal tock in Bistricani so uspeli izid izenaciti. Tretji niz bi se lahko končal tudi drugace, ce domacini, ki so uspeli držati korak s Kamničani, ne bi v zaključku tretje igre naredili nekaj napak. Gostje so preveč izkušena ekipa, da si ne bi vzeli tistega, kar jim nekdo omogoči. Četrta igra pa je bila samo formalnost. Pri domačinih je izstopal mladi in visoki Šket, ki je dosegel 18 točk.
Danilo Klajnsek
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Benedikt - HIT Nova Gorica 1:3, Slo-ving Venus Vital - Luka Koper 1:3, Prevalje - Formis Bell 2:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - TPV Novo mesto 2:3, Nova KBM Branik - Sladki greh Ljubljana 0:3
1. SLADKI GREH LJ.	12	12	0	36
2. NOVA KBM BRANIK	12	10	2	28
3. HIT NOVA GORICA	12	8	4	26
4. TPV NOVO MESTO	12	7	5	21
5. LUKA KOPER	12	6	6	16
6. SLOVING VENUS V.	12	5	7	16
7. BENEDIKT	12	5	7	15
8. ZM LJUTOMER	12	5	7	15
9. PREVALJE	12	1	11	5
10. FORMIS BELL	12	1	11	2
Benedikt - HIT Nova			Go-	
rica 1:3 (-18, -15, 15, 24)
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Bernjak, J. Borko, T. Borko, Feko-nja, Novosel, Jontes, Bogendorfer, Lorbek.
Zaradi zasedenosti lenarške športne dvorane so domačini gostujoči ekipi sporočili, da je začetek tekme prestavljen na 17. uro, vendar gostujoča ekipa o tem ni bila seznanjena in je na tekmo zamujala. Kot je povedal trener od-bojkaric Benedikta Peter Možič, bi Benedikt lahko po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije to tekmo dobil 3:0 brez igre, vendar so se v klubu odločili za tekmo. Ta se je pričela s polurno zamudo.
V prvih dveh nizih se domače odbojkarice niso uspele zbrati, zato sta niza pripadla gostujoči ekipi.Po besedah domačega trenerja je vzrok za slabo igro zmedenost in prehitro ogrevanje igralk. V tretjem nizu so slavile domače igralke z rezultatom 25:15. Četrti niz je bil najbolj izenačen, gostiteljice pa na koncu niso uspele izkoristiti rahlega vodstva. V izenačeni končnici so bile gostje bolj zbrane.
Zmago Šalamun
ZM Ljutomer - TPV Novo mesto 2:3 (25, 24, -19, -21, -10)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Kucaj, Ficko, Vrbančič, Jozelj, Oletič, Pirher, Drvarič, Morec, Kadiš.
V zadnjem letošnjem dvoboju so odbojkarice iz prleške prestolnice pred maloštevilnimi gledalci doživele poraz proti ekipi iz Novega mesta, ki jo vodi nekdanji trener ljutomerskih odbojkarjev Danilo Berlot. Domači trener Janko Hochstatter na tokratnem maratonskem dvoboju ni mogel računati na poškodovano Darjo Jureš, ki pa jo je dobro nadomestila mlada Živa Drvarič.
Ljutomerčanke so tekmo odlično pričele ter prva dva niza dobile na razliko. V nadaljevanju pa je bila na parketu le ena ekipa. Gostiteljice so se očitno zadovoljile z vodstvom 2:0 v nizu, kar so Novo-meščanke izkoristile ter z velikim preobratom prišle do dveh točk. Pri gostiteljicah je bila z 21 točkami najučinkovitejša Svetlana Ole-tič.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj -Savinjska Šempeter 3:0, Kočevje -Ecom Tabor 2:3, Hitachi - Mislinja 3:0, Šentvid - Mladi Jesenice 3:2, Dravograd - Ljubljana II. 3:0, Solkan - Comet Zreče 1:3
3. MLADI JESENICE	11	8	3	25
4. COMET ZREČE	11	7	4	23
5. MISLINJA	11	7	4	23
6. KOČEVJE	11	6	5	19
7. ECOM TABOR	11	7	4	18
8. SAVIN. ŠEMPETER	11	4	7	10
9. SOLKAN	11	3	8	10
10. DRAVOGRAD	11	3	8	10
11. LJUBLJANA II.	11	2	9	5
12. PTUJ	11	1	10	3
1.	HITACHI
2.	ŠENTVID
11 9 2 29 11 9 2 25
ŽOK Ptuj - Savinjska Šempeter 3:0 (22, 21, 17)
ŽOK PTUJ: Bilanovic, Ljubec, Rola, Draškovič, Lorber, Švajger, Tarodi, Kos, Vidovič, Lačen, Robič, Zajšek
Ptujčanke so po enem osvojenem nizu v celotnem prvenstvu tokrat v 11., zadnjem krogu prvega dela gladko premagale gostje iz Šempetra z rezultatom 3:0. Zasluge za zmago gre pripisati predvsem znani slovenski igralki in sedaj tudi trenerki v ptujskih vrsti Sergeji Lorber, ki je pred kratkim okrepila ptujski klub in vidno spremenila igro ekipe.
Tekma je bila izenačena le v prvem nizu, ki so ga tudi s kančkom sreče boljše zaključile domačinke, in v prvem delu drugega, nato pa gostje niso več zmogle držati visokega ritma igre in po zelo dolgem času so Ptujčanke uspele osvojiti tri točke v prvenstvu. Čeprav je nesporna kvaliteta Lorberjeve, je navdušila tudi igra ostalih igralk, za katere se do zdaj ni vedelo, da lahko igrajo tako dobro; dinamično v polju, natančno ob udarcih ter predvsem čvrsto ob mreži, kar je odločilo tekmo. Sedaj je morda nepravi čas za pavzo, prvenstvo se namreč nadaljuje 22. januarja, so pa ptujske odbojkarice dobile samozavest in upanje, da si z dobrimi igrami spomladi lahko zagotovijo obstanek v drugi ligi.
UG
Ptujske odbojkarice so šele v zadnjem krogu dočakale svojo prvo prvenstveno zmago.
Foto: UG
Odbojka • OK Benedikt
Več poudarka mladim
Odbojkarski klub letos slavi 10-letnico obstoja. Prva ekipa že tretje leto igra v prvi državni odbojkarski ligi, kjer so v minulih dveh sezonah zasedli četrto mesto. V sezoni 2004/05 pa ne dosegajo tako dobrih rezultatov. V novembru so v OK Benedikt zamenjali trenerja Zorana Kolednika. O dosežkih in načrtih kluba smo se pogovarjali s predsednikom kluba Stankom Bernjakom.
Gospod Kolednik je po menjavi povedal, da je bil prese-ne~en, ko je ob koncu treninga dobil pisno odpoved. Kaj so bili konkretni vzroki, da ste se od-lo~ili za zamenjavo?
»Ni bilo ravno tako, kot pravite. Razgovori so že potekali dalj časa in tudi g. Kolednik je sam dejal, če nismo zadovoljni z njim, naj ga zamenjamo. Upravni odbor kluba se je odločil poskusiti z novim trenerjem. V vodstvu kluba imamo idejo, da je treba igrati z domačimi igralkami. Nam ni cilj posegati po prvih mestih, kar je seveda za klub sorazmerno male občine, kot je Benedikt, iluzija. Gospod Ko-lednik je imel druge vizije, kar je tudi delček vzroka te menjave. Vemo, da se ne moremo meriti s klubi, kot so Nova KBM, ljubljanska ekipa in ekipa Nove Gorice, ki imajo za sabo sponzorje in si lahko privoščijo nakup igralk. Odločili smo se odbojko obdržati in igrati z našimi igralkami in vzgajali bomo mladi kader. Pri tem pa s prejšnjim trenerjem nismo bili na isti valovni dolžini, kar je bil tudi vzrok zamenjave.«
To pomeni, da novi trener ve~ dela z mladimi igralkami?
"Novemu trenerju smo že na začetku predstavili naše vizije in se je z njimi tudi strinjal. Ta sezona se bo odigrala s temi igralkami, treba pa je dajati poudarek na mlade domače igralke. Občina Benedikt in gledalci živijo s tem klubom in menim, da ne bi bilo prav, da gremo v prevelik profesionalizem. Zato bomo poskušali čimveč igrati z našimi domačimi igralkami,
Košarka • 2. SKL - vzhod
Na srečo sledi odmor ...
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 9. KROGA: Ptuj - Grosuplje 57:96, Ruse - Pivovarna Laško mladi 68:85, Jurij Ježica - Nazarje 80:83, Prebold -ŽKK Maribor 60:57, Celjski KK -Superga Slovenj Gradec 92:82
1.	CELJSKI KK	9 7 2 16
2.	GROSUPLJE 9 6 3 15
3.	PIVO. LAŠKO MLADI 9 6 3 15
4.	NAZARJE	9 6 3 15
5.	JURIJ JEŽICA 9 4 5 13
6.	ŽKK MARIBOR 9 4 5 13
7.	RUŠE	9 4 5 13
8.	PREBOLD	9 4 5 13
9.	PTUJ	9 3 6 12
10.	SLOVENJ GRADEC 9 1 8 10
KK Ptuj - KK Grosuplje 57:96
18:20, 13:27, 11:23, 15:26
KK Ptuj: Kneževič 2 (2:0), Ferme 3 (2:1), Rojko 9, Marčič, Indjič 1 (2:1), Horvat, Kanlič 13, (2:2), Sajko 8 (4:4), Bilič 3 (6:3), Siračev-ski 18 (2:2), Majal
V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v 2. SKL - vzhod so v petek v domači dvorani ptujski košarkarji z 39 točkami razlike tretjič zapored izgubili, ob tem pa zabeležili še nekaj drugih rekordnih negativnih statistik.
Tekma je bila izenačena le v prvi četrtini, ki so jo gostje dobili za dve točki, po košu Siračevskega v prvi minuti nadaljevanja in rezultatu 20:20 pa so "favoriti na papirju" uspeli obrniti tekmo sebi v prid. Zelo uspešni so bili pri metih z razdalje, v prvem polčasu so zadeli kar devet trojk, v obrambi so uspeli popolnoma zaustaviti ptujske košarkaše in so zasluženo zmagali. Peter Marčič, organizator igre pri Ptujčanih, s povprečjem 16 točk
Ji
Folo: Črtomir Goznik
Alen Horvat, KK Ptuj (z žogo)
na tekmo tudi najboljši strelec ekipe, tokrat ni niti enkrat zadel koša, pozitivno oceno pa gre pripisati le Mitku Siračevskemu. Domačo vrsto je vodil Kristjan Ilijevec, pomočnik trenerja Marčiča, ki je zaradi kazni tekmo spremljal s tribune.
Izgleda, da je utrujenost načela ptujske vrste, saj nekateri mlajši igralci odigrajo tudi po tri tekme tedensko. Upajmo, da si bodo uspeli v mesecu dni, kolikor traja tekmovalni počitek, nabrati nove moči, da bodo zagotovili zmage predvsem proti ekipam iz spodnjega dela lestvice, svojim neposrednim tekmecem za obstanek v ligi in tako dosegli cilj, ki so si ga zadali pred sezono.
Izjava trenerja Zlatka Mar~i-~a: "Tekme na "klopi" nisem mogel voditi zaradi kazni, ki sem jo staknil na mladinski tekmi. Ti dogodki v prejšnjem tednu so očitno vplivali tudi na ekipo, ki je tokrat prikazala dobro igro le v prvi četrtini. Ekipa KK Ptuja po prvem delu tekmovanja zaseda deveto mesto, kazalo je mnogo bolje, vtis pa smo pokvarili v zadnjih dveh tekmah, ki so izničile dobro odigrane tekme do sedmega kola."
UG
Košarka • Liga PARKL
Negotovo v skupinah
V	skupini A je bil derbi med ekipama Rač in Good guysi. Dečki so takoj na začetku povedli z rezultatom 13:0, zato so domači izkoristili minuto odmora. Sledila je "serija" 8:0 za domače, vendar se dečki niso zmedli in prvo četrtino prepričljivo dobili z razliko desetih košev. V nadaljevanju so domači vzpostavili ravnotežje tako v obrambi kot tudi v napadu, vendar je razlika ostala nespremenjena. V zadnji četrtini so dečki "zarotirali" celotno ekipo na parketu in domači so minuto in pol pred koncem uspeli znižati svoj zaostanek na vsega štiri koše razlike. Sledile so taktične osebne napake domačih, vendar so dečki proste mete izvajali zanesljivo in domačim "zatrli" upanje na morebiten preobrat. Pri domačih so se vpisali na "listo" samo štirje: Bauman in B. Meglič (oba 19), Majal 17 in Fingušt 3; pri gostih je bila statistika bolj polna: Ilje-vec 4, Aljoša Hodnik 20, Jagarinec 16, Alen Hodnik 2, J. Arnuš 11, Boj-nec 7, Ladič 2 in Rozman 4.
V	derbiju skupine B sta se pomerili ekipi Tiskarne Ekart design iz Cirkovc in Veteranov. V izenačeni tekmi so srečnejši konec v podaljšku »potegnili« domačini. Ti so v tretji četrtini zaostajali že za de-
Predsednik OK Benedikt Stanko Bernjak
čeravno se bomo malo slabše uvrščali."
Zakaj je klub zapustila Gruzijka Marija Milanovi~?
"S to igralko nismo imeli sreče. Dejansko je bila celo sezono poškodovana, tako da ni mogla odigrati tega, kar smo od nje pričakovali. Sama je spoznala, da nima smisla nadaljevati in se je sama odločila za drugi klub."
Kako je s sponzorji? Zakaj Benedikt nima generalnega sponzorja?
"Ugotavljamo, da so več ali manj vsi potencialni, večji sponzorji oddani. Že v samem začetku smo se v klubu dogovorili za višino, do katere lahko pričakujemo sredstva sponzorjev in donacijo občine za športno vzgojo. Tudi tu je bil s prejšnjim trenerjem problem, tega nikakor ni mogel razumeti in je trdil, da se sponzorje da pridobiti in očital vodstvu kluba, da dela slabo. Postavili smo si finančne okvirje, v katerih se lahko gibljemo in seveda nam to onemogoča nakup dragih, tujih igralk."
Kaksne so vase želje v tem predprazni~nem ~asu?
"Vsekakor si želimo tudi v drugi sezoni takih rezultatov in izidov. Zadovoljni bomo, če ostanemo v zlati sredini in to poskušamo nadgrajevati v prihodnji sezoni. Zlata sredina je za nas zadovoljiva.«
Zmago Šalamun
set košev, a so se ponovno vrnili v igro v zadnjem delu igre. Veterani so šest sekund pred koncem izenačili, Cirkovčanom pa ni uspelo realizirati zadnjega napada. V podaljšku so prvi povedli domači, veterani so izenačili. V finišu tekme so bili bolj zbrani domači, ki so bolj zanesljivo izvajali proste mete kot gostje in tako dobili podaljšek v svojo korist. Najboljši pri domačih: Goričan 19, Frangež 16, M. Šmi-goc 10; za goste Boštjan Kostanje-vec 14, Kodrič 12, Černe in Filipič (oba 10). Več o ostalih rezultatih in komentarjih tekem na spletni strani www.parkl.com. Skupina A
Rezultati: KK Rače - Good guys 58:66 (16:26, 9:9, 15:15, 18:16); Bar Holliday Neman - ŠD Destrnik 86:67 (17:12, 23:21, 19:19, 27:15); ŠD Kidričevo - ŠD Majšperk 80:90 (18:22, 17:25, 15:17, 30:26).
1.	GOOD GUYS 5 5 0 +68 10
2.	ŠD MAJŠPERK 6 4 2 +55 10
3.	KK RAČE 5 4 1 +39 9
4.	ŠD KIDRIČEVO 5 2 3 - 10 7
5.	HOLIDAY NEMAN 5 2 3 - 22 7
6.	KK ORAČI 5 14 - 12 6
7.	ŠD DESTRNIK 5 0 5 -118 5
Skupina B
Rezultati: ŠD Ptujska Gora -Ljudski vrt 43:63 (13:25, 4:9, 10:22, 16:7); Tiskarna Ekart de-
1	+ 63 1	+ 22
2	+ 33 5	- 45
4	- 109
5	- 98
sign ŠD Cirkovce - Veterani 64:61* po podaljšku (13:13, 13:17, 12:13, 15:10, *11:8); ŠD Dornava - KK Pragersko veterani 91:85 (25:21, 14:22, 26:17, 26:25).
1.	KK STARŠE 5 5 0 +133
2.	VETERANI 5 4
3.	TISK. EKART D. 5 4
4.	KK LJUDSKI VRT 5 3
5.	PRAGERSKO VET. 6 1
6.	ŠD DORNAVA 5 1
7.	PTUJSKA GORA 5 0 Lestvica najbolj{ih strelcev po
{estem krogu: 1. Davor Bauman (Rače) 108 košev, 2. Aljoša Hodnik (Good guys) 96 košev, 3. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 95 košev, 4. Sandi Jeršič (Pragersko) 95 košev; 5. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 94 košev Pari sedmega kroga: KK Orači
-	Bar Holliday Neman, Good guys
-	ŠD Destrnik, KK Rače^ - ŠD Kidričevo, ŠD Dornava - ŠD Ptujska Gora, Veterani - KK Starše; Tiskarna Ekart design - Ljudski vrt.
Radko Hojak
Mali nogomet • Nogometaši za Sonček
Podarili 300.000 toiarjev
Zmagovalec turnirja je postala združena ekipa KMN Vitomarci Petlja - Poe-tovio Mila. Za društvo za cerebralno paralizo Sonček Ptuj-Ormož smo zbrali 300 000 tolarjev.
Sobotno popoldne in večer je na Ptuju zaznamoval 2. dobrodelni turnir v malem nogometu v {portni dvorani Center pod imenom Nogometa{i za Sonček. @e iz samega imena prireditve se da razbrati, da so {portniki in gledalci s svojimi prispevki pomagali dru{-tvu za cerebralno paralizo Sonček Ptuj-Ormož. Skupaj smo zbrali 300 000 tolarjev in jih poklonili v dobrodelne namene. Svoj prispevek je dodal še Ptujčan v dresu NK Mura, Franci Fridl,, ki je poklonil svoj dres Sončku, društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož.
Ob tem naj dodam, da je 20-letnico praznoval KMN Vitomarci, 18-letnico KMN Poetovio in 15-letnico delovanja društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož.
Na turnirju so nastopile nasled-
nje ekipe:
KMN Vitomarci Petlja - Poetovio Mila: Kornik, Golob, Puk-šič, Čeh, Pihler, Huzjak, Klinger, Emeršič, Vesenjak, Krampelj
NK Mura: Vesenjak, Vogrinčič, Fridl, Žilavec, Erniša, Zemljič, Horvat
NK Zavre: Veselič, Dukarič, Krepek, Kokot, Poštrak, Fridl, Lenart, Kuserbanj, Črnko, Frangez, Gab-rovec, Zdelar, Obran
NK Drava: Štelcer, Krajnc, Toplak, Šterbal, Majcen, Zajc, Arsič, Korez, Vesenjak
NK Aluminij: Strelec, Sambo-lec, Rozman, Panikvar, Emeršič, Toplak, Golob, Čeh, Topolovec, Kelenc
NK Stojnci: Trop, Vilčnik, Leto-nja, Žnidarič, Riznar, Rumez, Per-nek
Foto: Matija Brodnjak
Zmagovalna ekipa turnirja - KMN Vitomarci Petlja Poetovio Mila
Tekme v predtekmovanju so bile izredno dinamične in gledalci so lahko uživali ob vrhunskih potezah mojstrov malega nogometa. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po tri ekipe. V skupini A so bili doseženi naslednji rezultati: NK Zavrč - NK Mura 4:1, NK Mura - KMN Vitomarci Petlja - Poetovio Mila 2:5 in NK Zavrč - KMN Vitomarci Petlja - Poetovio Mila 2:4. V skupini B so bili doseženi naslednji rezultati: NK Stojnci
-	NK Aluminij 2:2 (po kazenskih strelih je zmagal Aluminij 5:4), NK Stojnci - NK Drava 1:2 in NK Drava - NK Aluminij 2:5.
Pestra ekipa Vitomarcev je s svojimi izkušnjami in zares lepo igro zasluženo prišla v finale. Bolj zanimivo je bilo v drugi skupini, kjer je drugega finalista dalo srečanje NK Drava - NK Aluminij. Mladi nogometaši iz Kidričevega so si bolj želeli zmage in so navidezno lahko zmagali z rezultatom 5:2. Tekma je bila odprta ves čas, vendar so bili v prednosti zadetka ves čas igralci Aluminija. Pri rezultatu 3:2 je Drava napadla za izenačenje, vendar je vratar Aluminija Strelec dal dva zadetka čez celo igrišče. Pred finalom so sledila še ekshibicijska srečanja ekip glavnega pokrovitelja prireditve Ere
-	trgovine prijaznih, Mestnega sveta Ptuj in upravnega odbora nogometnega kluba Drava. Čeprav rezultati niso bili v ospredju, so ekipe prikazale dober nogomet. Sledila je finalna tekma med
Vlatija Brodnjak
Fredi Kmetec (na levi) in Darko Rojs (na desni) sta predstavniku Son~ka simboli~no izro~ila ~ek za 300.000 tolarjev.
KMN Vitomarci Petlja - Poetovio Mila in NK Aluminijem. V prvem polčasu je vsaka ekipa v izenačeni tekmi dala dva zadetka. Drugi polčas je bil precej bolj zaprt in taktičen. Nekaj minut pred koncem je po manjši napaki Goloba Jan Emeršič spretno potisnil žogo v mrežo. Izkušeni mački malega nogometa iz Vitomarcev so napadli na vse ali nič. Čudovito akcijo sta minuto pred koncem tekme izvedla .Aleš Čeh in Boris Klinger, ki je tudi izenačil izid na 3:3. Tako so zmagovalce turnirja odločili kazenski streli s šestih metrov. Strelci so bili natančni do zadnje serije, ko je Silvester Kornik z obrambo odločil zmagovalca.
Posebne nagrade podjetja Novo most IG (torbe Munich) so dobili tudi Franci Strelec kot najboljši vratar, Aleš Ceh kot najboljši strelec (dal je šest zadetkov) in Boris Klinger kot najboljši igralec turnirja. Dobrodelna prireditev je izredno lepo uspela in je dosegla svoj osnovni namen, ki pa je bil pomagati društvu za cerebralno paralizo Sonček Ptuj-Ormož.
David Breznik
Sportne novičke
Kolesarstvo • Kelner ostaja
Po koncu kolesarske sezone se je Miran Kelner (na sliki) že poslovil od ptujske profesionalne ekipe, zdaj pa je 27-letni Ptuj~an, kije skupaj z Mitjem Mahori~em sinonim za tekmovalno kolesarstvo na Ptuju, {e za leto dni podalj{al pogodbo z vodstvom kluba. Med vikendom smo ga ujeli doma, saj se med tednom z nekaterimi sotekmo-valci ob morju pripravlja na novo sezono.
"Po koncu sezone sem na Ptuju dobil sicer zelo dobro ponudbo za vodenje mladih kolesarjev, ki je nisem mogel sprejeti, saj ~utim, da kot tekmovalec {e nisem rekel zadnje. Trenersko delo bi vsekakor pomenilo dokon~no slovo od kolesa. Nato sem imel ve~ ponudb, da bi tekmovalno pot nadaljeval v drugem klubu, vendar sem sedaj z veseljem sprejel ponudbo, da ostanem doma", je komentiral Kelner ter dodal: "Zelo sem zadovoljen, da kolesarsko pot lahko nadaljujem v ma-ti~nem klubu, kjer smo dolgoletni prijatelji in imamo zelo dobre odnose. Za mene kot kolesarje je to najbolj ambiciozna in primerna sredina, z rezultati bom pa vsekakor posku{al dokazati, da sodim v to ekipo. " (UG)
Rokomet • Mercator Tenzor Ptuj - Žalec 29:30 (14:16)
MERCATOR^ TENZOR PTUJ: Laki~, Poto~njak 2, Prapotnik 1, [ijanec 2, Pu~ko 4, Hamer{ak 2, [in-cek, Ram{ak 1, Brumen 4, Murko 3, Savi~ 4, Rau-kovi~ 5, Kelenc. Trener: Vlado Hebar.
Rokometa{ice ptujskega prvoligaša so v okviru priprav na drugi del prvenstva v 1. SRL odigrale prijateljsko rokometno sre~anje z ekipo žalskega prvoligaša. V zanimivi in dinami~ni tekmi so maloštevilni ljubitelji rokometa lahko videli soliden
rokomet. V prvem pol~asu je bila igra izena~ena, ob koncu tega dela igre pa so si gostje priigrale prednost dveh zadetkov.
Nekaj podobnega je bilo tudi v nadaljevanju sre~anja. Gostje iz Žalca so na za~etku drugega pol~asa povedle s petimi zadetki prednosti (20:25), vendar so jih Ptuj~anke uspele uloviti (25:25). Do konca sre~anja je bilo vodstvo gostij minimalno, in sicer je njihova prednost zna{ala zadetek prednosti. Doma~e rokometa{ice so imele zadnji napad in možnost za izena~enje, vendar je mo~an strel Raukovi~eve zaustavila pre~ka in Žal~anke so slavile minimalno zmago. (Danilo Klajnšek)
Plavanje • Zmaga Matjaža Pernata v Mariboru
V mariborskem kopali{~u Pristan je potekal kvalitetni plavalni miting - Maribor 2004. Udeležilo se ga je 230 plavalcev in plavalk. Nastopili so tudi vsi reprezentanti, razen evropskega prvaka Petra Manko~a. V disciplini 200 metrov prsno je prvo mesto osvojil Matjaž Pernat, s ~asom 2:19,99. (Danilo Klajnšek)
Judo • Novoletni turnir 2004
Celje - Ljube~na, 18. December 2004. Ob dobri organizaciji judo kluba Ivo Reya iz Celja se je v soboto koněal {e zadnji leto{nji turnir za dećke in deklice, ki sodi v okvir točkovanja za Slovenski pokal v leto{njem letu. Novoletni turnir seje odvijal na treh tatamijih v {portni dvorani OS Ljubeč-na. V konkurenci 186 tekmovalcev in tekmovalk iz 27 slovenskih klubov so judoisti JKDrava osvojili kar nekaj medalj.
Rezultati:
do 31 kg. - Blaž Peklič 3- mesto (na sliki) ,
Matic Horvat 9. mesto;
do 34 kg. -Jan Maroh 9. mesto,
do 38 kg. - Blaž Klajderič 3. mesto, Jure Božič-ko 5. mesto;
do 50 kg. - Tilen Vidovič 3. mesto, Emir Topa-lovič 5. mesto;
nad 57 kg. - Ur{ka Urek 2. mesto.
Sebi Kolednik
Tenis • Teniška liga za rekreativce
V	soboto, 18. decembra, je bil v teni{ki dvorani Goja center odigran 6. krog zimske teni{ke lige za rekreativce stare nad 30 let. Vodstvo na lestvici je ponovno prevzela ekipa TC Luka, ki je z zmago nad Sortimo izkoristila poraz ekipe Nedog z ekipo Nes. Veterani so premagali TK Straf in tako zadržali tretjo pozicijo. Prav tako visoko pa je zmagala tudi ekipa Neptun.
Rezultati 6. kroga: Neptun - TK Skorba 2 3:0, TCKidričevo - TK Skorba 11:2, Sortima - TC Luka 1:2, TK Straf - Veterani 0:3, Nes - Nedog, s. p., 2:1.
Lestvica po šestem krogu: 1. TC Luka 15 točk, 2. Nedog, s. p., 15 točk, 3. Veterani 12 točk, 4. Nes 11 točk, 5. TK Neptun 11 točk, 6. TK Skorba 1 9 točk, 7. TK Skorba 2 6 točk, 8. TC Kidričevo 5 točk, 9. TK Straf 5 točk, 10. Sortima, d. o. o., 3 točke.
S tem krogom je bil končan prvi del tekmovanja, 7. krog se igra v soboto, 8. januarja 2005.
Mini rokomet • Mladi upi navdu{ili!
Pod okriljem rokometne {ole Ptuj je bil v soboto, 18. decembra, v {portni dvorani Mladika izveden 1. turnir v Mini rokometu za pokal rokometne {ole Ptuj v sezoni 2004/2005. Na turnirju so nastopile ekipe osnovnih {ol Mladika, Ljudski vrt, Dornava in Markovci. Zanimivost turnirja je bila, da so na njem sodelovale me{ane ekipe, kar pomeni, da so skupaj igrali dečki in deklice. Mladi rokometa{i se pridno učijo osnov tega popularnega {porta in so svoje znanje na lep način demonstrirali skozi dinamične igre. Gledalci so tako lahko videli kar nekaj lepih zadetkov, potez in obramb.
Rezultati turnirja: OS Ljudski vrt - OS Mladika 9:10, OS Markovci - OS Dornava 8:11, OŠ Ljudski vrt - OS Dornava 10:13, OS Mladika - OS Mar-kovci 10:12, OS Ljudski vrt - OS Markovci 7:7, OS Mladika - OS Dornava 10:19
V	rokometni {oli Ptuj vzgajajo nove mlade ro-kometa{e starej{i izku{eni trenerji, ki načrtno delajo z otroki. Organiziranost dela z mladimi je na zavidljivem nivoju in njihov profesionalen odnos se kaže tudi v napredku mladih igralcev. Osnova je mlade navdu{iti za rokometno igro in jih skozi čas vzgojiti v dobre {portnike. (DB)
Šahovski koti~ek
Ciklus turnirjev za društveno prvenstvo 2004
Ciklus turnirjev za društveno prvenstvo v pospešenem šahu za leto 2004 je kon~an. Na desetem leto{njem turnirju je med štirinajstimi igralci zasluženo zmagal Igor Iljaž, ki je dosegel šest zmag in izgubil z drugouvrš~enim Jankom Bohakom, ki je tri partije remiziral.
Rezultati: Igor Iljaž 6, Janko Bohak 5,5, Tomaž Bajec in Bojan Lubaj 4,5, Boris Žlender, Jože Či~ in Martin Skle-dar 4, Peter Bajec 3,5, Martin Majceno-vi~ 3 to~ke itd.
V skupni uvrstitvi so najvišja mesta zasedli igralci, ki so se udeležili vseh desetih turnirjev.
Kon~ni vrstni red društvenega prvenstva v pospešenem šahu za leto 2004: Janko Bohak 141 (10), Jože Či~ 104 (10), Boris Žlender 78 (10), Igor Iljaž 66 (5), Martin Majcenovi~ 62 (10), Anton
Zagoršek 58 (7), Gregor Podkrižnik 56 (3), Branko Orešek 39 (10) itd.
Na turnirjih, kjer je sodelovalo 37 udeležencev, sta brez problemov izmenoma sodila Boris Žlender in Branko Orešek.
Pred zaklju~kom je tudi ciklus turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2004 v hitropoteznem šahu. Na enajstem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Dušan Majcenovi~ 12, Janko Bohak 11,5, Martin Majcenovi~ 10, Boris Žlender in Zlatko Roškar 9,5, Viktor Napast 9, Jože Či~ 7,5, Aleksander Podkrižnik in Martin Skledar 7 to~k itd.
Pred zadnjim turnirjem, ki bo v nedeljo, 2. januarja 2005, ob 9. uri v društvenih prostorih, je zmagovalec že znan. Prvak društva v hitropoteznem šahu za leto 2004 je postal veteran Janko Bo-hak, ki je dosegel skupno 146 to~k, za drugo in tretje mesto pa se potegujeta Zlatko Roškar (105 to~k) in Dušan Maj-cenovi~ (100 to~k).
JankoBohak
Mali nogomet
MNZ PTUJ
SKUPINA A
REZULTATI 5. KROGA: Market Bet-ka Brezje - Mizarstvo Zupanič NK Hajdina 2:3, [d Ptujska Gora - GMB @i~no pletarstvo Rogina 2:1, NK Gere~ja vas
-	[d Polenšak 0:1 prekinjeno v 27. minuti zaradi premajhnega števila igralcev NK Gerečja vas, Poetovio Vitomarci Pomaranča bar - Joe Fernandes 8:3, SKEI Talum - NK Skorba 1:3, KMN Miklavž -Avtoelektrika Bračič 6:2
1.	POETOVIO VITOMAR.	5 5	0 0	15
2.	NK HAJDINA	5 5	0 0	15
3.	SD POLENŠAK	5 3	11	10
4.	NK GEREČJA VAS	5 3	0 2	9
5.	ŠD PTUJSKA GORA	5 3	0 2	9
6.	MARKET BETKA	5 2	12	7
7.	AVTOELEKT. BRAČIČ	5 2	0 3 6
8.	KMN MIKLAVŽ	5 2	0 3 6
9.	NK SKORBA	5 2	0 3 6
10.	ŽIČNO P ROGINA 5 10 4 3
11.	SKEI TALUM 5 10 4 3
12.	JOEFERNANDES 5 0 0 5 0
SKUPINA B
REZULTATI 5. KROGA: [D Rim -
Bar Cheers Cyber cafe 1:2, Klub ptujskih študentov - Peugeot Toplak 0:2, Bar Osmica - Jado ~evlji ŠD Cirkovce 1:9
1.	ŠD CIRKOVCE 5 4 1 0 13
2.	ROŽICE	4 4 0 0 12
3.	PEUGEOT TOPLAK 5 4 0 1 12
4.	CLUB 13	4 3 0 1 9
5.	BAR CHEERS CAFE 5 3 0 2 9
6.	DRAŽENCI	4 2 1 1 7
7.	ŠD JURŠINCI 4 2 1 1 7
8.	ŠD RIM	5 1 1 3 4
9.	BAR FARAON 4 1 0 3 3
10.	PŠi	5 10 4 3
11.	OZMINCI	4 0 0 4 0
12.	BAR OSMICA 5 0 0 5 0
Danilo Klajnšek ZLMN ORMOŽ
1. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Trsnica Žiher
-	Mladost 3:0, Belcont - Nova Slovenija 5:1, Kog - Prednost 5:4, P Zid. Čurin -LDS 9:2.
1.	TRSNICA ŽIHER 5 5 0 0 15
2.	BELCONT	5 4 1 0 13
3.	P ZID. ČURIN 5 3 0 2 9
4.	N. SLOVENIJA
5.	LDS ORMOŽ
6.	PREDNOST
7.	OIK
8.	MLADOST
5	2 1 2	7
5	12 2	5
5	113	4
5	10 4	3
5	0 14	1
2. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: P. Črni	ribi~ - PGD Ormož 4:5, Joker - Mihovci 4:2, Mestna graba - Mladost II 1:3.
1.	P ČRNI RIBIČ 5 4 0 1	12
2.	JOKER 5 4 0 1	12
3.	MIHOVCI 5 2 0 3	6
4.	MESTNA GRABA 5 2 0 2	6
5.	MLADOST II 5 2 0 3	6
6.	PGD ORMOŽ	5 1 0 4 3
VETERANSKA LIGA REZULTATI 3. KROGA: Borec - FP Bar Texas 0:3, TSO - Carrera Optyl 0:8.
1.	CARRERA OPTYL 4 3 0 1 6
2.	P BAR TEXAS 4 3 0 1 6
3.	SOT	4 2 0 2 6
4.	BOREC	4 0 0 4 0
Uro{ Krsti~
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA A
REZULTATI 3. KROGA: KMN Majol-ka - Videm mladi 3:0, Leskovec - ŠD Pobrežje 7:1, Tržec mladi - Tržec veterani 4:11, AS veterani - PROSTI
1.	KMN MAJOLKA 3 3 0 0 9
2.	LESKOVEC	3 2 0 1 6
3.	TRŽEC - TERANI 3 2 0 1 6
4.	ŠD POBREŽJE 3 10 2 3
5.	VIDEM MLADI (-1) 2 10 1 2
6.	TRŽEC MLADI 2 0 0 2 0
7.	AS VETERANI 2 0 0 2 0
SKUPINA B
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Lancova vas - AS 3:4, ŠD Zg. Pristava - Šturmo-vec 2:1, Majski Vrh - Lancova vas veterani 5:3, Belavšek - NK Videm 7:6
1.	ŠD. ZG. PRISTAVA 3 3 0 0 9
2.	ŠD LANCOVA VAS 3 2 0 1 6
3.	MAJSKI VRH	3 2 0 1 6
4.	S A	3 2 0 1 6
5.	ŠTURMOVEC 3 10 2 3
6.	BELAVŠEK	3 10 2 3
7.	NK VIDEM	3 10 2 3
8.	LANCOVA VAS VET 3 0 0 3 0
Darko Lah
MLADINCI ALUMINIJA PRVI V LENDAVI
Mladinci Aluminija, sicer jesenski prvaki v 1. slovenski mladinski nogometni ligi, so v soboto uspešno nastopili na zelo mo~nem turnirju v malem nogometu, kjer so zraven njih nastopali še Mura iz Murske Sobote, Maribor, ZTE iz Madžarske, zagrebški Dinamo in doma~a Nafta. V svoji predtekmovalni skupini so varovanci trenerja Bojana Špehonje najprej s 6:0 premagali Nafto, nato Maribor s 3:1 in ZTE z 2:0. V polfinalu so Kidri~ani sicer minimalno, vendar po veliko boljši igri premagali sovrstnike zagrebškega Dinama.
V finalnem sre~anju pa so se še enkrat pomerili z Maribor~ani in tudi tokrat bili uspešni, saj so slavili prepri~ljivo zmago ter tako osvojili prvo mesto.
ALUMINIJ: Matjaž Rozman, Andrej Mlinari~, Rok Marini~, Matic Marini~, Elvis Gorani, Jan Šimenko, Aljoša Fruk, Andrej Dugulin, Denis Toplak, Marko Jus Tihomr Tišma. Trener: Bojan Špehonja.
Danilo Klajn{ek
Maja Tofant, ptujska obiikovaika nakita
Nakit se mora zliti s človekom
Nakitu iz zlata je že od nekdaj posvečena posebna pozornost. Če se zavedamo, da je nakit nekaj dragocenega, nenavadnega, potem ga moramo znati tudi ceniti; pa naj bo to prstan, uhani, broška, zapestnica, ogrlica, igla.
Izdelek zlatarskega mojstra mora imeti neko določeno obliko, imeti pa mora tudi lepotno in umetni{ko vrednost. Tako zami{ljeno idejno obliko najprej skiciramo in nari{emo. Po sliki se lažje orientira{ na stvar, ki jo bo{ izdelal. Oblikovalci, ki izdelujejo unikatni nakit, so torej tudi neke vrste umetniki, saj so idejni ustvarjalci raznovrstnih klasičnih pa tudi sodobnih ali modernih oblik nakita, poudarja Maja To-fant, ptujska oblikovalka nakita. "K plemeniti kovini spadajo tudi dragi kamni. V na{i zlatarski delavnici izdelujemo tak{-en nakit po naročilu, ker smo
mnenja," {e posebej poudarja Maja, "da se mora tak{en nakit zliti s človekom, ki ga bo nosil." Modni trendi se spreminjajo tudi pri nakitu iz zlata, vendar ne tako dramatično, kot na primer pri obleki, čevljih, saj je vsak zlati izdelek dragocenost, ki jo lahko nosimo vse življenje. In kaj zapovedujejo najno-vej{i modni trendi pri nakitu? "Rumeno zlato ponovno izpodriva belo. Za posebne priložnosti naj bo nakit masiven, abstrakten in s kamni iz različnih barv, aktualni pa so tudi biseri," je {e povedala Maja To-fant, ki je za prilogo Stajer-skega tednika pripravila bogat
KOLEKTIV GASTRO CENJENIM STRANKAM ŽELI VESEL BOŽIČ
TER SREČNO NOVO LETO 2005.
Marjan SKOK, s.p., Rajšpova ul. 16, 2250 Ptuj tel.: 02/ 787 59 90, fax: 02/ 787 59 99 E-mail: marjan.skok@amis.net, http://www.gastro-skok.si
izbor nakita, med katerim ne bo težko izbrati nekaj, kar bo lahko dalo piko na "i" sveč-
anemu oblačilu ali pa tudi za darilo osebi, ki jo {e posebej cenimo.
ur
VETERINARSKA AMBULANTA
MAJŠPERK đ.0.0., Lešie34
Prijeten Božič in vse lepo v letu 2005 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje.
Kolektiv Veterinarske ambuiante i\4ajšperk
Hvala za zaupanje!
dobro v letu 2005
-t?
ÍM
debltel
CENTER
G
komunikacije
MM komunikacije Ptuj, Prešernova 29, 02 748 00 80
Iščete svoj stil
Marjana na silvestrskem parketu
Marjana Šišek je Ptujčanka, mamica dveletnega Denisa, po poklicu tekstilna mehaničarka, ki pa ne dela v svojem poklicu iz znanih razlogov, krize v tekstilni industriji. Napačna pa je misel, da je mehaničarka, da zna popravljati stroje, Marjana se je izučila za tkalko. Zaposlena je v čistilnem servisu. Z delom je zadovoljna. V prostem času se največ ukvarja s sinom. Kot večina udeleženk akcije Iščete svoj stil se je tudi Marjana prijavila iz radovednosti, spodbujal pa jo je tudi partner.
Marjana je prvič obiskala kozmetični salon. Ima suho in zelo občutljivo kožo. Kožo so ji površinsko očistili, odstranili odmrle celice in zmasirali. Uredili so ji tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke Nede bo kožo skušala negovati tudi doma.
Za sijočo in svežo kožo ne smemo zanemariti nege s hranljivimi in hidratantnimi maskami, ki dajejo naši koži dodatne
snovi, ki jih še kako potrebuje. Maska je verjetno najstarejše negovalno sredstvo. Zlasti v tem času, ko se koža sooča z mrazom in vetrom, dela majhne čudeže. Pri suhi koži je na primer potrebno, da jo po natančnem čiščenju rahlo zmasiramo s hranljivo kremo ali oljem, ko se vpije, nane-semo masko.
Za novo Marjanino pričesko sta poskrbela Denis Horvat in
Minka Feguš iz frizerskega salona Stanka. Za bordo rdeče pramene je poskrbel Denis, ki je lase tudi posušil. Za svečano pričesko, s katero bo Marjana blestela v silvestrski noči, pa je zaslužna Minka. Lase je najprej gladko počesala v čop, nato je zlikala nekaj pramenov in jih oblikovala enega preko drugega, da je vse skupaj pridobilo visok videz. Letos je še posebni poudarek na
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Čromir Goznik
Marjana prej ...
pozneje
Marjana v oblačilih iz prodajalne Wooly Puly
Foto: Črtomir Goznik
glamuroznih svečanih pričeskah-h, ki se prilagajajo letom in dogodkom. Stil šestdesetih let se na nek način spet pojavlja, z malo zgodovinskega spomina in novih idej si lahko v trenutku ustvarimo nekaj novega, morda je silvestrovo prava priložnost za to.
Vizažistka Nina Skerlak je make up pričela z malo močnejšim ma-ke-upom, kar pritiče svečanim priložnostim. S svetlim korektorjem je prekrila temnejše dele okrog oči in v celoti nanesla kompakten kremni puder. Oči je očrtala v temnejši barvi in nanesla bakreno zlato senčilo ter poudarila trepalnice. Poudarila pa je tudi ličnice in ustnice z barvnim glosom.
Marjano smo odeli v praznična oblačila iz ptujske prodajalne Wooly Puly. Pri letošnjih svečanih oblačilih je zapovedana črna barva, seveda pa ne smejo manjkati bleščice, so povedali v modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak. K črnemu dolgemu elegantnemu žametnemu krilu je oblekla top v prelivajočih barvah Tajvana (kjer se vse blešči) in okrasni šal, ki se zaveže v široko pentljo, ki pa tudi pove vse o letošnji modi za svečane trenutke.
V športnem studiu Olimpic je Marjana, ki ima idealno postavo, izbrala program, katerega glavni cilj je vzdrževanje mišičnega tonusa in kardiovaskularne vzdržljivosti. Brezplačno bo vadila mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš.
mg
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE
*	ZAKUUÍNI SLOJI
Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451
Zamušani 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02/719 25 03
ûm jpmhmim jpmirûmïï^ism
PROIZVODNJA, SERVIS IN ZASTOPSTVO
SIEMENS VDO Trading Ges.m.b.H
Mlinska 1a, SI-2251 Ptuj, Tel.: 02/788-09-10, Fax: 02/ 788-09-30, E-mail: taho@tahografi.si

Cenjenim strankam in poslovnim^ partnerjem želimo vesele božične praznike in uspáno novo leto.


Priporočamo se s svojimi proizvodi, servisnimi storitvami in kontrolo vseh vrst tahografov po evropski zakonodaji;

kolektiv TAHOGRAFI
Tesarstvo, brunarice, knauf, šiviljstvo N€-Jn
Silvester Šešerko, s. p. Senešci 2a, Velika Nedelja
S svojimi storitvami se priporočamo tudi v letu 2005. Srečnoi
CISID
ČISTO MESTO PTUJ,
Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o.
DORNAVSKA C. 26 - 2250 PTUJ
TEL.: (++386) 02 780 90 20, FAX (++386) 02 780 90 30
v
Želimo vam vesele božične praznike,
v novem letu pa veliko zdravja, sreče in zadovoljstva.
SLIKOPLESKARSTVO IN IZOLATERSTVO
Franjo Tolič s.p.
S S5 letnimi izicušnjami obnavljamo in izvajamo vse vrste slkopleskarsidh dei ter izvajamo vse vrste starih slikopiesicarskili tehnik.
Obnavljamo in izvajamo vse vrste izolacijskih fasad.
Želimo vam vesel Bozic in srečno Novo leto
20051
Medribnik 3, 2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796
Družba za geodetske dejavnosti
Ptuj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/ 749 1130, faks: 02/ 748 1197 E-mail: merilo.ptuj@siol.net
Da bi v času, ki prihaja Prisluhnili dobri besedi In poiskali trenutek Za mnogo lepih želja^
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo!
Želimo vam vesel božič IN srečno ter uspešno novo leto 2005!
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE d.0.0.
2250 PTUJ, Vošnjakova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779^781, e-maU: pss.ptuj@siol.net
KOLEKTIV PODJETJA ZA STANOVANJSKE STORITVE VAM ŽELI PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEŠNO LETO 2005!
éMlTï.oo
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 Markovci tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 61
Vsem našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo blagoslovljen Božič,
v letu, ki prihaja pa veliko zdravja, sreče in zadovoljstva!
é
VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNrC - CENTRALNA
Vese/e Božične praznike in srečno Novo leto 2005!
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
družba za izvajanje gec
SAMOBOR & ILEC dne
Ulica heroja Lacka 10
2250 PTUJ
DŠ: SI58041915
JI Tel.:-h386 (0)2 787 62 10 " Fax: -1-386 (0)2 787 62 11
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2005!
^eâelc SofCcvtc ^in^n^Hlie
U áneČM- ietô- 2005.
Gradbene storitve in avtopreuoxništvo -
ŽolgerJože s.p„ Majšperic Ua, 2322 Majšperk tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2005!
Se priporočamo!
.|[|B€LC0NT
»
d.0.0.
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ, Tel.: 02/741 13 80, Faks: 02/ 741 13 81
OIOVA, VRATA, SENČILA, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA
Prijeten Božič in vse lepo v letu 2005želimo vsem,
ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje!
Dana beseda obvezuje
«
T
^^^D INVEST d.0.0.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faits: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
Srečen in vesel božič
ter uspešno in zadovoljno leto 2005
želi vsem strankam in poslovnim partnerjem družba TMD INVEST d.o.o., Prešernova 30, Ptuj.
tel.: (02) 748 16 63 (02)74816 64 fax: (02) 771 57 71 GSM: (041) 631 782 (041) 625 339
1971 -2001
Prijetene Božične praznike in naj bo Novo ieto 2005 srečno ter uspešno!
TRGOVSKO PODJETJE NAVELIKO IN MALOd.o.o.
KEIV1IKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78-85-000 KEMIKALIJA, Zabovci 4b,
tel.: 02/76-63-951	_
SREČNO 2005!
Se priporočamo s svojimi storitvami?
-	mešalnica fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalik
-	mešalnica tesarol in helios barve v vseh nlansah
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefbn: 02 754 00 66
GSM: 041 557 553
Želimo vam obilo
topline in sreče v novem letu 2005!
Volkmerjeva c. 26, Ptuj, 02 748 14 46 WWW. mambo-ptuj .com
TORKOVA PRILOGA DELA
POGON NA
DIVJAD HRV SKLAD. (HEDA)
IBÍÍfflE®'
NEKDANJI TABORNIK, GOZDOVNIK
TALNI SLOJ
NAŠA TV NOVINARKA PEČE
NOBELU
REDKOST
SVILA (ZASTARELO
28
STRANIŠČE
TONJA RATAJC
AM. FILM. IGRALEC (WAREN)
DOMAČE MOŠKO IME
AKVARIJSKA RIBICA
POZNA ŽIVLJEN-SKA DOBA
SUZUKIJEV MALČEK
TRANZISTOR] ELEKTRODA
32
12
SMUČAR EDALINI
STISNJENA DLAN
PEŠNIK (JOŽE)
MINERAL,
ZLATI TELURID
GLASBA MLADIH
KAREL NOVAČEK
KRČEVINA, LAZ
PRIPADNIK ALARODOV
30
VILKO UKMAR
17
KOVANJE
BULA OD UDARCA, ZABUHLINA
33
KISIK
VLADO NOVAK
MESM
HARMONIKAR AVSENIK
IRSKI BLUES TRIO
GjQîïJL'^E®'
PLETENA OBLAČILA
GIBANJE OB GLASBI
VELIKI GRŠKI FILOZOF
TEKOČ IZMEČEK VULKANA
REKA NA JUGU ŠKOTSKE
11
100
RIMSKI NARAVOSLOVEC
POEZIJA
21
GRMIČASTA RASTLINA
SAMOZADO-VOLJEVALEC
INDIJSKI BOG
22
INDIJSKI POLITIK (MORADŽI)
TURŠKI VELIKAŠ
19
SVEŽ JUTRANJI ZRAK
JUNAŠKA PESNITEV
DRAGA AHAČIČ
NAŠ GRADBENIK
SPOKORNIŠKA HAUA
STRIČEKV DALMACIJI
29
PETRA MAJDIČ
PRVI RAZRED
KORAČNICA
23
ŽILA ODVODNICA
25
13
DOLGA DOBA
MESTO V FRANCIJI
14
SNEŽNA LAVINA
ŠVEDSKO ŽENSKO IME
35
OPUŠČANJE ZLOGA
F IGRALKA DAGOVER
PRITOK KOLUBARE
GREGORY PECK
24
NEMŠKI PISATEU (BRUNO)
UîflîBŒ»'
KARTA PRI TAROKU
OTO GIACOMELLI
MESTO V
UKRAJINI (LAVOV)
POKRIVALO
ŠTEFAN KOROŠEC
ANG. ROCK SKUPINA
LOJZE KOVAČIČ
SIDRO
31
18
v v
P L E S N
CENTER
VELIKA BOŽIČNA NAGRADNA KRIŽANKA -PLESNI CENTER MAMBO
1.	nagrada: šolnina v PC Mambo v vrednosti 10.000 sit,
2.	nagrada: šolnina v PC Mambo v vrednosti 6.000 sit,
3.	nagrada: šolnina v PC Mambo v vrednosti 4.000 sit.
Nagrade prispeva podjetje Peklar, d.o.o., Plesni center Mambo, Volkmerjeva c. 26, Ptuj. Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogo~e zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz ~rk na ozna~enih poljih (številke od 1 do 36). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Rai~eva 6, 2250 Ptuj, do petka 31. decembra 2004. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide 6. januarja 2005. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili v PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Ptuj.
KUPON VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE
1		2		3		4		5		6	
7		8		9		10		11		12	
13		14		15		16		17		18	
19		20		21		22		23		24	
25		26		U		28		29		30	
31		32		33		M		35		36	
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
MESTNA OBČINA PTUJ
K _ _	
	
^ O [T	Û (0)
Računalniška postavitev, osvetljevanje na film, ter izdeleva vseh vrst tiskovin v offset in sitotisk tehniki
Sp. jablane 19, 2326 CIRKOVCE Tel.:02 789 01 30, Fax:02 789 01 31, GSM:070784 792
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d.
Ormoška cesta 22, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41
www.gradis-gradnje-ptuj.si gradnje.ptuj@gradis-gradnje-ptuj.si
O PRODAJA STANOVANJ IN GARA BLOK RABELČJA VAS (1.5, 2 in 3 sobna stanovanja)
O PRODAJA STANOVANJ -BLOK KIDRIČEVO
O PRODAJA BETONOV
Petovi^o
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23,2250 Ptuj, tel.: 02 749 35 46
Petovia avto Ptuj želi vsem lastnikom avtomobilov Renault prijetno vožnjo tudi v Novem letu.
Vesele božične praznike ter srečno, veselja polno Novo leto 2005.
?RciTflyRflciin

SKOK Marjan s.p., Rajšpova ul. 16, Ptuj
Telefon: 02/787-59-90
Obilo glasbenih užitkov na

ORFEJCKOVI PARADI 2004
Sv. Trojica • Čebelarski jubilej
Ob jubileju tudi čebelarska
razstava
V soboto, 11. decembra, je v kulturnem domu v Sv. Trojici potekala osrednja slovesnost v po~astitev stoletnice Čebelarskega društva Sv. Trojica—Lenart.
stavil knjigo Ivana Jurančiča z naslovom Čebeloreja, ki so jo čebelarji izdali letos. Po končani slovesnosti pa so odprli {e zanimivo ~ebelarsko razstavo, ki so si jo v naslednjih dneh ogledali tudi u~enci O[ Sv. Trojica.
Zmago Šalamun
Zbranim je delovanje društva skozi stoletno zgodovino predstavil predsednik društva Leopold Hameršak. Na slovesnosti so pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili: skupina Ocean, ljudske pevke od Sv. Trojice, učenci osnovne šole
Zbranim je delovanje društva skozi zgodovino predstavil predsednik društva Leopold Hamer{ak.
Sv. Trojica, folklorna skupina in Anita Kralj. Na prireditvi so zaslužnim članom podelili društvena priznanja, ki so jih prejeli Bojan Krevs, Ivan Slanič, Konrad Plešej in Franc Pšeničnik. Odličja III. stopnje Antona Janše pa so prejeli Darijan Kebrič, Bogomir Zar-nec in Anton Žižek st. Odličja II. stopnje sta prejela Martin Bezgovšek in Ludvik Matjašič. Najvišje odličje I. stopnje pa je prejelo čebelarsko društvo Sv. Trojica—Lenart. Posebna jubilejna priznanja društva so prejeli Štefanija Matjašič, Alojzija Pavalec, Andrej Hojs, Lidija Krevs, Franc Zarnec in Franc Fras, ki je prejel še posebne čestitke za 95. rojstni dan, ki ga je praznoval naslednji dan. Po besedah predsednika Leopolda Hameršaka čebelarsko društvo Sv. Trojica—Lenart danes šteje 53 članov, ki so pri popisu čebelnjakov v mesecu avgusta letos gospodarili s 951 čebeljimi družinami. Večina članov društva čebelari ljubiteljsko, za sprostitev ali kot hobi. Nekaj čebelarjev se je odločilo za čebelarstvo samostojno, ponavadi pa gre za družinsko tradicijo in čebela-rijo že od mladih let in dodaja: "Kot
Prejemniki priznanj in odlikovanj
povsod, tudi pri nas ugotavljamo, da se vedno manj gospodinjstev ukvarja s čebelarstvom."
Na prireditvi so predstavili tudi društveni zbornik, ki so ga izdali ob jubileju, v njem pa je predstavljeno
delovanje društva skozi stoletno zgodovino. V zborniku pa objavljajo tudi dokumentarno gradivo in nekaj pogovorov s starejšimi čebelarji. Na slovesnosti je predsednik Zveze čebelarskih društev Maribor Vlado Pušnik pred-
Slovesnosti se je udeležil tudi najstarejši član društva Franc Fras, ki je naslednji dan slavil 95. rojstni dan.
Sonikov klub v PREKMURJU
3* VivaťDiana, izleti, kopanje, brezplačno do 7 let
24.12y2D/POL od 10.980 UMAG
3* Sipar, kopanje, 50% popusta do 12 let
po2.iy2D/POL 11.380 TERME OLIMIA
4* hotel Breza/aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji
po2.iy2D/POL 15.980 RABAC, novo leto
3* Castor/Pollux, sliv. večerja v ceni, do 6 let samo 4.000 SIT
30.1272D/POL 30.990 Opatijska riviera, novo leto
3* Marina - Moščenička Draga, polpenzion, sik večerja v œni
27.1273D/POL 35.970 SMUKA, Passo Tonale
7D app/os. + 6D smuč. vozovnica, bus dopiačiio 9.900 SIT
15.iy7D/N od 49.900 TUNIZIJA, Djerba
3* Miramar Djerba, polet Iz Zagreba ali Ljubljane, pristojbine za doplačilo
30.i2y7D/POL 99.900 EGIPT, kriiaijenje po Nilu
5* ladja + 5* oddih v Hut^di, polet iz U, odlično slovensko vodenje
169.000
■Oy 1.1780

SONČEK
TUI potovalni center
Pluj02049 32 82	|||
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonchek.cam
Ni praznovanja brez prave orehove potice. V PPS - Pekarne Ptuj d.d. pripravljamo za vas ročno izdelane orehove , makove in druge potice, pripravljene po starem receptu. Poleg tega priporočamo za praznično mizo še:
sadni kruh, čajni kolač in praznični kruh z ali brez rozin.
Popestrite vaše praznovanje z vrhunskimi izdelki PTUJSKIH PEKARN IN SLAŠČIČARN.
Ob izteku leta se zahvaljujemo za vaše zaupanje ter vam v Novem letu želimo obilo uspehov in osebne sreče.

al ŠnUERSRAMNG
d.o.o. PTUJ_
2250 PTUJ, Rajšpova 13 Tel., Fax: 02 787 87 70
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2005!
Posredništvo in storitve d.o.o.
Maistrova ul. 7, 2250 Ptuj
Tel.: 02/ 746 19 91 GSM: 041/ 726 358

KMCTI jsm ZnDRUGil PTUJ z.e.o.
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
Z vami od setve do žetve
Kmetijska zadruga Ptuj s svojimi poslovnimi enotami želi svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2005.
Kuharski nasveti
Svečane jedi iz perutnine
Perutnina je na splošno zelo priljubljena hrana, možnost nakupa naj{tevilnej{ih oblik in delov pri posamezni vrsti perutnine pa posamezniku ponuja številne možne kombinacije pri pripravi jedi. Nadevanje, mariniranje in druge kombinacije še dodatno pripomorejo k zanimivi pripravi jedi.
Najokusnej-sa in najsoc-nejsa je mlada perutnina. Danes najpogosteje uporabljamo kokoši, piščance in purane, ki imajo veliko belega pustega mesa z manjšo energijsko vrednostjo, zato je njihova poraba vedno večja.
Perutninsko meso ima podobno hranilno vrednost kot druge vrste mesa. Meso mladih piščancev in puranov je zelo pusto, vsebuje le okrog 3 do 9 % maščob, 15 do 25 % beljakovin, od 1 do 1,5 % mineralnih snovi, od 0,01 do 0,1 % ogljikovih hidratov in malo vitaminov.
Perutnino uporabljamo v vsakdanji prehrani, ker je sorazmerno lahko prebavljiva, jo hitro pripravimo in je dostopna. Tako kot pri drugih živilih tudi pri perutninskih vrstah mesa danes pogosto uporabljamo postopke, s katerimi še dodatno vplivamo na okus in videz mesa. Kljub temu da je perutninsko meso sorazmerno nežno in mehko, ga pogosto mariniramo, saj marinada jedem še doda aromo. Pogosto pripravljamo svetle marinade z belim vinom in veliko zelišči, primernimi za perutninsko meso. Zraven vina za marina-do uporabljamo še limonin sok in olivno olje. Pri mariniranju rulade, naj bo marinade toliko, da meso prekrije. Kasneje, pri toplotni obdelavi, pa jo uporabimo pri pečenju in iz nje naredimo okusno omako.
S polnjenjem perutnine prav tako dodatno vplivamo na boljši okus in videz. Začinjen nadev ne izpopolni samo okusa perutnine, ampak daje tudi lepo obliko cele perutnine po peki. Če za polnjenje uporabimo belo vrsto perutnine, povečini pripravimo temen nadev in obratno. Hkrati pa je perutnina s povečini belim mesom najprimernejša za polnjenje, ker vsebuje manj maščob
Polnjene piščančje prsi s skutnim nadevom
Nadev: 2 rezini toasta, pest svežih zelišč, 2 rumenjaka, sol, poper, 4 piščančji fileji, 150 g puste skute, 4 rezine kuhane šunke, 1 čebula, strok česna, 2 žlici olivnega olja, 400g oluplje-nega vloženega paradižnika, žlička origana.
Toastu odrežemo skorjo in ga narežemo na majhne kocke ter mu dodamo sveža sesekljana zelišča, rumenjaka, skuto in začinimo. Fileje oblikujemo v zrezke, začinimo, na file damo rezino gnjati, nadev, prepognemo in pritrdimo z lesenim nabodalcem. Čebulo in česen sesekljamo in jih na žlici olja prepražimo, dodamo paradižnik, origano in dušimo 10 do 15 minut. Meso, začinimo in na preostali maščobi z obeh strani opečemo, damo v pekač in pri 180 °C pečemo 15 minut. Ponudimo z omako.
Avtorica: redna bralka in poslušalka
bi na trdnosti. Če uporabljamo za nadevanje manjšega piščanca, je dobro, da mu odstranimo kosti, nadev pa pripravimo na osnovi teletine, svinjine in gnjati. Da bo razmerje med perutnino in nadevom primerno, si je pomembno zapomniti, da na pol kilograma perutnine uporabimo
Puranja rulada z zelenjavo (iz knjige Sodobne domače jedi)
in tako nadevu ne grozi, da se med peko prepoji z maščobo in bi zaradi tega nadev razpadel. Kot osnovo za nadeve pogosto uporabljamo živila iz ogljikovih hidratov: kruh, žita, riž, drobti-ne in podobna živila.
Z aromatičnimi dodatki (zelišči, čebulo) dobimo zakrožene okuse nadevov. Čebula poudari okus večina nadevov, zato jo dodaj amo fino naseklj ano, če pa nadevu dodamo orehe, ta prido-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Aleksandre iz Ptuja: Imamo mačka, ki ima velik problem z zobnim kamnom in vnetjem dlesni. Čeprav mucu redno odstranjujemo zobni kamen, ima neprijeten zadah iz gobčka ter močno vnete dlesni. Kako pomagati, da se vnetje dlesni ne bi zmeraj ponavljalo? Hvala za odgovor.
Odgovor: Vnetje dlesni (gingivitis) je pogost spremljevalec zobnih oblog, zobnega kamna, vnetja ustne sluznice, kariesa ipd. Prepoznamo ga po nabrekli pordeli dostikrat krvaveči dlesni, neprijetnem zadahu iz gobčka,
prekomernem slinjenju ter od-klanj anju hrane. Vzroki za prekomerno nabiranje zobnega kamna ter posledično vnetja dlesni ležijo najverjetneje v sodobnem načinu prehranjevanja domačih mačk s konzervirano in briketi-
okrog 20 dekagramov nadeva. Čas pečenja pri nadevani perutnini se podaljša za pol ure v primerjavi z nenadevano perutnino.
Če perutnino polnimo, jo pred peko še dresiramo, torej lepo oblikujemo, tako da k trupu stisnemo vse štrleče dele, da se pri peki primerno zapečejo in da pečeno perutnino po peki lepše in lažje režemo. Nadevano perutnino pogosto zašijemo
rano hrano, v kateri so številni konzervansi, arome, trdila ipd., poškodovani zobni sklenini ter različnih zapletenih avtoimunih in alergičnih procesih. Pri nekaterih mačkah kljub rednemu odstranjevanju zobnega kamna ostaja bolj ali manj prisotno vnetje dlesni ter neprijeten zadah. Številne terapije z antibiotiki ter drugimi protivnetnimi zdravili so velikokrat neuspešne.
Ena od učinkovitih metod pri odpravljanju problema vnetih dlesni je ustrezna dietna prehrana, namenjena preprečeva-


s kuhinjsko iglo in nitko, tako preprečimo, da nam nadev ne izhaja.
Zraven nadevane perutnine za božično večerjo pripravljamo tudi puranje in perutninske ru-lade, prav tako polnjene s številnimi nadevi.
Od toplotnih postopkov za tako pripravo mesa uporabimo pečenje, dušenje in kuhanje. Za to priložnost je pomembno, da meso začinimo oziroma prav tako mariniramo, da bo po peki čim bolj okusno. Nadevamo jih lahko s kuhano in pretlačeno zelenjavo, z drugo, temno vrsto meso, s kombinacijo kuhane zelenjave in delikatesnih izdelkov, s suhim sadjem, danes pa vse pogosteje tudi s pistacijami in žitaricami. Tovrstne jedi od nas ne zahtevajo veliko znanja, hkrati pa dobimo okusne in všečne jedi, ki jih lahko ponudimo za božično večerjo ali drugo slavnostno priložnost.
Pri pripravi nadevov je pomembno, da uporabimo čim več sočnih dodatkov, kot so fino sesekljana čebula in druge vrste zelenjave, ter da dobimo dobro barvno kombinacijo. Ko tako pripravljeno meso pečemo, pa je pomembno, da ga pečemo s pomočjo zelenjave, v kateri smo meso marinirali, in pazimo, da bo meso čim bolj sočno tudi po peki.
Prijetne božične praznike in bogato obloženo mizo Vam želim!
Nada Pignar
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.

nju nastanka zobnega kamna, ter tuširanje dlesni s posebnimi geli, ki se nanašajo na samo dlesen pred in po hranjenju živali. V poštev pridejo tudi ustrezne adstringentne raztopine. Poznana je tudi primerna podporna hormonska terapija, o kateri pa vam bo več svetoval vaš veterinar.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava ob prehodu v zimo
Življenje vrtne narave se ob prehodu jeseni v zimo ni ustavilo, odpravila se je le k počitku, da si nabere novih moči za ponovno vegetacijo. Dolge zimske noči ji bodo nudile ugodno mirovanje, zimska zmrzal pa presnovo življenjskih snovi in rodovitnost zemlje za novo rast
V	SADNEM VRTU pri drevninah in grmovnicah, ko so v zm-rzlem stanju, ničesar ne počnemo. Z rezjo ali upogibanjem se zdrobe ledeni kristali obloženi okrog brstov in drevesnega lubja ter poškodujejo njihovo celičje, ki se v času zimskega mirovanja, ko rast zaostane, ne morejo obnoviti.
V	zgodnji zimi je še čas, da ostarela, izrojena, poškodovana, bolna ali drugače neuporabna drevesa ali grmovnice izkrčimo, zemljo pa očistimo koreninskih ostankov in prezračimo. Korenine oziroma njihovi ostanki odstranjenega drevesa v tleh počasi več let razpadajo. Nanje se naselijo glivice koreninske gnilobe in trohnobe, ki škodljivo vplivajo na rast in razvoj mladih korenin sadike, ki jo bomo nadomestno posadili na to mesto. V primeru, da bi isto rastišče želeli ponovno zasaditi z enako botanično vrsto rastline trajnice, bo sadilni uspeh le, če v sadilno jamo nadomesti-
mo drugo svežo zemljo, sicer pa jame do spomladi ne zasu-jemo, da zemlja na prostem v kupu dobro premrzne in se prezrači.
Pticam pevkam, sadjarjevim najboljšim zaveznicam pri pobiranju sadnih škodljivcev, v tem času v drevesne krošnje že nastavimo krmilnice s pičo za preživetje, ko jim bo ta v naravi nedosegljiva. V teh suhih in zmrzlih dneh jih na primernih mestih oskrbimo s pitno mlačno vodo, ker že trpijo žejo. Krmilnice naj bodo nameščene na mestih, kjer ne bodo med hranjenjem ogrožene in plašene.
V	OKRASNEM VRTU še dalje nadzorujemo stanje zastirke in prekrival, s katerimi varujemo rastline pred zmrzaljo. Ko so rastline v zmrzlem stanju, velja enako kot za sadne rastline, da z njimi ničesar ne počnemo, kar bi jih lahko poškodovalo, ker so brsti in mladike v zmrzlem stanju izredno krhki in lomljivi, kar še posebej velja za razne okrasne zimzelene listavce.
Sadike iglavcev, okrasnih listavcev in drugih v jeseni posajenih, v tej suhi in brezsnežni zimi po potrebi zalivamo. Zalivamo lahko z mlačno vodo, da ne bi zmrznila na površini, preden bi se odcedila do korenin. V rahlejših in zračnih tleh se že čuti zimska suša, v kateri mnogo mladih rastlin propade, čeprav so v fazi zimskega mirovanja, ne pozabimo pa, da se korenine v tleh, kjer ni zmrzali, normalno razvijajo.
Lončnice, ki prezimujejo v prevlažni prsti v zaprtih prostorih, napada siva plesen. Sproti izrezujemo napadane dele rastlin, rumeno ter zasušeno listje, ga odstranimo in sežgemo, da zavarujemo zdrave dele rastlin pred širjenjem te bolezni, ki prav v prezimovališču in začetku zime uniči največ lončnic.
V	ZELENJAVNEM VRTU lahko tudi v teh zimskih dneh, če gredice niso zamrzle ali zasnežene, vršimo globoko kop. Vrtna tla so lahko ob času prekapanja zamočena, ker voda v zemlji pomaga drobiti in popravljati zlog zemlje. Z zimskim globokim kopom postane vrtna zemlja zračnejša, v njej se bolje razvijajo drobnoživke, s pravilnim gnojenjem pa postaja rodovitnejša.
Za začimbe ali dodatek raznim jedem v zimskih razmerah najhitreje pridelamo vrtno krešo. Posejemo jo v plitvejše kuhinjske posode, cvetlična korita ali lončke precej na gosto, seme stisnemo ob dobro vrtno humozno zemljo in pokrijemo z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje, zalijemo, kjer bo na toplem prostoru v tednu dni vzklila.
Miran Glušič, ing. agr.
23-četrtek	24-Petek	25-Sobota	26-Nedelja
27-Ponedeljek	28-Torek	29-Sreda	
Davčna nočna mora
O novi davčni politiki smo lahko razbrali, da smo do sedaj plačevali dovolj, po novem bomo še bolj. Prav zanimivo je, da imamo npr v svetu približno 80.000 nekvalificiranih vzajemnih skladov, s katerimi se da prav lepo dosegati razumne rezultate. V naši deželi pa bomo imeli 50 kvalificiranih skladov (mi smo seveda nekaj posebnega) — tako kot smo posebneži pri rasti borznih vrednosti.
Poleg vse večjega negodovanja o novi davčnipolitiki imamo v svetu še neko posebnost. Tej posebnosti se reče rast evra in padec dolarja. Marsikdo se sprašuje, do kam lahko zraste evro. Po enih analizah naj bi evro zrasel kar na 1.70 dolarja, za kar bo evropske investitorje lahko bolela glava. Je pa poceni dolar velika prednost za navadne smrtnike. To so poceni počitnice v Ameriki in poceni stanovanja na Floridi. Prodamo stanovanje ali kako drugo nepremičnino doma in si kupimo poceni stanovanje v najlepšem delu Floride — dobro, kaj ne?! To čez leto dajemo v najem, mi lastniki pa si — seveda brez najemnine, počitnice privoščimo, ko nam to najbolj ustreza.
Zakaj tako oz. zakaj se nam Evropejcem pišejo črni dnevi. Amerika ima prevelik trgovinski primanjkljaj, zato jim poceni dolar zelo ustreza, da vzpodbujajo izvoz svojega blaga po svetu.
Evropi seveda to ne ustreza, saj bo dragi evro povzročil množična odpuščanja delavcev. En primer že imamo v neposredni bližini, ko je Plast-dispenzer iz Ormoža odpustil 200 delavcev. V kapitalizmu to ni nič nenavadnega, pri nas pa se bomo teh stvari šele morali privaditi. Zakaj? Ker bo takih zapiranj tovarn še več. Zamislite si potem še delavce Perutnine Ptuj npr., če ne bi njihovo vodstvo pred kratkim podpisalo zelo donosne pogodbe. S to pogodbo bodo takoj zaposlili še več delavcev. Verjetno bodo s tem preprečili nadaljnji padec svojih delnic oz. vzpodbudili njeno rast. [koda le, da ne kotirajo na borzi. Mi vlagatelji bi vsaj vedeli, koliko je dejanska vrednost. Tako pa delamo bolj po intuiciji in razpoložljivih informacijah, ki jih dobimo, kjer je pač to mogoče. Tudi nafta je v tem času padla, tako da si je marsikatera država, odvisna od tega "zlata", oddahnila. To je razvidno iz borznih indeksov in denarnih valut.
Vse te spremembe lahko vplivajo na odločitev o nadaljnjih investicijah, ki sestavljajo npr. moj portfelj. Kaj bo v prihodnje, bom videl, ko pridem tja. Vsekakor nič novega, če bi samo sedel (tako kot mnogi — pilotirajo na kavču) in čakal boljše čase (prihodnost se bo marsikomu — žal — zgodila po naključju — morda tudi z loto listkom) — velja za vse tiste, ki odlašajo z gradnjo svojega finančnega imperija. V naslednjih osmih letih bo to plan št. 1 — to velja še predvsem za generacijo, ki se je rodila med letoma 1946 in 1964. Tej generaciji vozi zadnji vlak za spodobno prihodnost. Statistika pa žal kaže, da kar 60 % te generacije stvari sploh nima urejenih!!!
Ali veste, da kar 50 % prebivalstva celotnega Sveta nikoli ni dobilo ali naredilo telefonskega klica! Pa veliko uspešnega investiranja. Zakaj? Ker se zelo izplača! Ne verjamete? Potem pa preverimo skupaj! Pokažem vam, kako, pa še davka na dobiček ne plačate? Vas zanima?
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@prontkiub.net, www.prontkiub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Smo zadovoljni s svojim priimkom (življenjem)?!
Res je, da priimek ni tako pomemben kot ime (pa ne dosti manj!), vendar pa skupaj z imenom tvori tisto pravo celoto, na osnovi katere lahko gradimo zadovoljno in uravnoteženo življenje. Da ima tudi priimek svojo težo, dokazuje dejstvo, da se mnogokrat življenje ženske, ki je prej živela s partnerjem v izvenzakonski skupnosti (pod isto streho) in je bil njun odnos skladen, po poroki (spremembi priimka) precej spremeni. Vpliv energije novega priimka je neizbežen.
Sploh ni malo primerov, ko se je življenje ženske ob poroki, ko je spremenila priimek, temeljito zamajalo. Ženska, ki je bila prej samozavestna in mirna, je postopoma postala nervozna, razdražljiva in nemirna. Mnogokrat se zgodi, da razmišljamo o datumu rojstva ali o imenu, pa na svoje veliko presenečenje nekega dne ugotovimo, da imamo lep datum rojstva ter dobro energijo imena, vendar pa prav zaradi "težke" vibracije priimka že celo življenje velike težave. Na primer: ne moremo sestaviti partnerstva,
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
ker imamo v priimku energijo, ki nam sproti vse poruši, kar mukoma zgradimo. Ali pa partnerstvo sestavimo in vedno znova ugotavljamo, da ni primerno za nas. Skratka, dobimo, vendar ne znamo obdržati.
Na primer: če nosimo v priimku energije števil 11, 13, 17, 22, 26, 29 se nam to rado dogaja. In ponavlja. Zato vprašanje, ki se postavlja, ni odveč: ali smo zadovoljni s svojim priimkom?
[ifra: Isa
Rojeni ste 29. v mesecu z naslednjim kodiranim zapisom: 14 + 22 = 36. Vzdevek je 5.
Vaš datum rojstva je ena izmed najbolj nemirnih energij nume-rologije in se ji je dobro izogniti ali jo vsaj omiliti. Rojstni dan raje praznujte prvega v naslednjem mesecu; vibracija je precej boljša. To je vibracija, ki je neugodna in prinaša ponavljajoče se napake, ob katerih se človek le s težavo kaj nauči. To je energija, ki prinaša težave vseh vrst, izdaje, neprave prijatelje, konflikte z nasprotnim spolom, jezo ... To je energija podrejenosti, nestanovitnosti in nestabilnosti po eni strani, družabništva in dobrega stika z denarjem po drugi strani ter navezanosti in mnogokrat pomanjkanja ljubezni v otroštvu po tretji strani.
Datum rojstva je temelj življenja in mora mu biti vse prilagojeno (ime, priimek in skupno število obeh), če želi biti človek v harmoniji s seboj in z ostalim svetom. Energije imena in priimka morajo biti enake ali podobne, torej skladne z rojstnim datumom. Če ni tako, potem se v človeku ustvarja zmeda, ki se pojavlja v obliki nepravilnih presoj položaja in v napačnih odločitvah.
V vašem priimku (14) je energija, ki prinaša predvsem smisel
za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav klice po spremembah. Čeprav ga nekateri označujejo za srečno število, tega numerološka praksa ne potrjuje. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav, tako na področju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kakšnem razmerju je z ostalimi števili v analizi.
V	vašem priimku (22) pa je energija, ki prinaša originalnost, delavnost, vztrajnost, iluzije ter mnogokrat tudi nenadne spremembe v življenju. To je energija človeka, ki se ne zna temeljito postaviti zase in mu često primanjkuje ljubezni do samega sebe. Posledica tega je, da preveč zaupa drugim in ima zaradi tega težave. Nasploh je to energija, ki človeku več ali manj otežuje da bi našel pravo, stabilno pot. To je energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase. Človek bi moral delati na sebi.
Iz vaše analize je moč videti, da posedujete nemirno in neugodno vibracijo datuma rojstva in energijo imena, ki je sicer topla, vendar tudi nemirna. Sledi vibracija priimka, ki pa zraven pomanjkanja miru in zaupanja vase prinaša nenadne spremembe v življenje. Te se odražajo predvsem v tem, da človek ne more izpeljati tega, kar se je namenil, ker se mu vse, kar zgradi, sproti več ali manj poruši.
V	vas se pretakajo energije dobrega stika z ljudmi kakor tudi vsemogoče težave z njimi. Vendar pa je vzrok v vas. Precej lahko spremenite pri sebi in si s primernimi energijami temeljito izboljšate življenje — če imate
Duševno zdravje
Trajnej{a ~ustva
Aleš je fant, ki hi se želel ustaliti, ostati z enim dekletom, kar mu doslej še ni uspelo. Najdlje je doslej z enim dekletom ostal dva meseca. Vprašuje, zakaj ni sposoben trajnejših čustev. Star je trideset let.
Raziskave so pokazale, daje najpogostejših pet napak, kijih najdemo pri fantih, ki težko najdejo dekle za trajnejšo zvezo, naslednjih:
-	do dekleta niso dovolj nežni in pozorni, ker mislijo, da taka čustva fantom "ne pristajajo". Bojijo se, da se bodo drugi iz njihovega vedenja norčevali;
-	v družbi so arogantni, glasni, pripovedujejoprostaške šale in se hitro napijejo, ker mislijo, da so taki posebno možati in duhoviti;
-	dekle prehitro silijo v spolne odnose. Tem fantom gre v prvi vrsti za dokaz, daje dekle zanj pripravljeno narediti vse, s čimer kažejo svojo osebno negotovost in egoizem. Če takim fantom dekle odreče, se čutijo osebno užaljeni, ponižani, razvrednoteni, zapostavljeni, zato navadno prekinejo stike;
-	ob prvih spolnih odnosih ne uspejo (ali vsaj mislijo, da niso uspeli) zadovoljiti dekleta in zato polni sramu panično prekinejo stike in begajo od dekleta do dekleta in so vedno bolj nesrečni, negotovi in osamljeni;
-	se ne znajo vživeti v dekle ter spoštovati njenih interesov in stališč. Sem sodijo tako fantje, ki kar naprej govorijo samo o sebi, o svojih problemih in interesih kot tudi tisti, ki govorijo vedno o istem, ker jim manjka splošne razgledanosti.
Če se Aleš vede tako, potem mu je potrebno samo spremeniti sebe in svoje vedenje in mu bo uspelo tudi najti dekle, ki bo z njim tvorilo trajnejšo zvezo.
Če pa je problem v njegovi osebnosti, pa naj se obrne na mentalno higienskega strokovnjaka.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
dovolj poguma, kajti drugih ljudi se spremeniti ne da.
Tudi energija dekliškega priimka (13) je vibracija, ki je precej podobna sedanji in ne bi prinesla izboljšave.
Nekoliko boljša vibracija je vaš vzdevek iz otroštva (5), vendar vam v tej postavitvi energij ne bi prinesel bistvenih izboljšav.
Če si želite izboljšati življenje in začeti pritegovati pozitivne energije tako v obliki ljudi kakor tudi dogodkov, potem vam predlagam kombinacijo 19 + 27 = 46.
Dan Sovina, numerolog (02)771 07 68
Krvodajalci
15. november - Manica Stajnko, Bercetova 8/c, Središče ob Dravi; Marta Hlebec, Kog 107; Marta Hlebec, Kog 107; Zdenka Medik, Partizanska 7, Središče ob Dravi; Jelka Kovačič, Trate 10, Središče ob Dravi; Janez Lukman, Partizanska 9/a, Središče ob Dravi; Silva Horvat, Šinkova 2, Središče ob Dravi; Darja Borko-vič, Godeninci 42; Boris Čulek, Trg talcev 6, Središče ob Dravi; Marta Hanžič, Obrež 125/a; Metka Pišek, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Jožica Planinc, Trate 19, Središče ob Dravi; Milena Žalar, Obrtniška 6, Središče ob Dravi; Anton Horvat, Godeninci 9; Anton Žalar, Obrtniška 6, Središče ob Dravi; Marija Lašič, Slovenska 44, Središče ob Dravi; Petra Hlebec, Kog 107.
Pravni strokovnjak svetuje
Kmetje in pla~evanje nadomestila za uporabo nezazidalnih stavbnih zemlji{~
Takoj na začetku tega članka pojasnjujem, da želim pisati le o primerih, ko so bila z zakoni in občinskimi odloki kmetijska zemljišča, ki jih kmetje še obdelujejo, prekvalificirana v stavbna nezazidana zemljišča in morajo kmetje plačevati za njihovo uporabo zelo visoko denarno nadomestilo, ki v nekaterih primerih znaša tudi nad milijon tolarjev.
Predpisi ki omogočajo prekvalifikacijo in določajo plačevanje nadomestila
Ker je vsebina teh predpisov za mnoge bralce oz. bralke nezanimiva in preobširna za objavljanje v časopisih, navajam le naslove zakonov in številke uradnih listov, v katerih so objavljeni, ter naslove občinskih odlokov, ki so izdani na podlagi zakonov in občinskih statusov. Menim, da sem s takim navajanjem že omogočil bralcem oz. bralkam, ki jih zadeva, o kateri pišem, zani-
ma, zlasti če so sami prizadeti s plačilom visokega nadomestila, da sami te predpise preberejo v knjižnicah, na občini, na krajevni skupnosti itd.
Tozadevne določbe vsebujejo:
a)	Sledeči zakoni: Zakon o stavbnih zemljiščih, skrajšano ZSZ (Ur. l. SRS št. 18/84, 32/85, 33/89 in Ur. l. RS št. 44/97), Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS št. 110/02, 47/04), Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS št. 110/02, 8/03 — popravek, 58/03-ZZK-1), Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. l. RS št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93).
b)	Občinski odloki: Odlok o dolgoročnem in srednjeročnem planu, Odloka v skladu stavbnih zemljišč, Odlok o območju, na katerem se plačajo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, Odlok o nadomestilu za upora-
bo stavbnega zemljišča, Odlok o sprejemu zazidalnega načrta, Odlok o lokacijskem načrtu in še nekateri drugi odloki, ki so v zvezi s stavbnimi zemljišči.
Že objavljeni članki o zadevi, ki jo v tem članku obravnavamo
V	Štajerskem tedniku dne 5. 8. in 12. 8. leta 2004 sta bila objavljena članka z naslovoma: Določene zazidalne parcele in Bogati in revni hkrati. V Večeru dne 3. 11. in 18. 11. 2004 z naslovoma: Nesramno izkoriščanje kmetov in Ob pogledu na položnico jih je skoraj kap.
Iz člankov, ki sta bila objavljena v Večeru, povzemam sledeče:
V	Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ugotavljajo, da lastniki zemljišč niso imeli nobene besede pri spremembi namembnosti zemljišča in da je nesprejemljivo, da se poslovni in kmetijski objekti finančno merijo z istim vatlom, predvsem
pa bi morali problematiko reševati na državni ravni, ker presega občinske okvire. V KGZS so prepričani, da skušajo občine z izvajanjem zakonodaje na področju zemljišč le polniti občinske proračune, pri tem pa naj bi bile brez posluha za težave in interes kmetov.
Po izjavi vodje pravne službe pri KGZS so doslej zabeležili nekaj več kot 50 primerov, ko so lastnikom kmetijskih zemljišč zaračunali nenormalno visoka nadomestila, ker so kmetijsko zemljišče prekvalificirali v stavbno. Po njegovem mnenju naj bi bil zakon o stavbnih zemljiščih v nasprotju z določbami Ustave Republike Slovenije, ker nesorazmerno in čezmerno posega v lastninsko pravico, ker dajatev ni natančno določena, kar je v nasprotju z načelom, da mora biti zakonodaja dorečena, zakon pa naj bi bil problematičen tudi
ob ocenjevanju ustavnega načela enakosti pred zakonom.
Dočim je v članku, objavljenem v Večeru dne 3. 11. 2004, zapisano da vodja pravne službe pri KGZS upa, da bo kdo od oškodovancev zbral dovolj poguma in zakon poslal v ustavno presojo, pa v članku objavljenem v Večeru dne 18. 11. 2004 lahko preberemo, da je to storil kmet Janez Križnar.
Menim, da je zaželeno in bi bilo tudi pohvalno, če bi pristojni politični in zakonodajni činitelji podpirali in uzakonili predlog KGZS, da se za nepozidana stavbna zemljišča, na katerih ljudje še kmetujejo, ne plačajo nadomestila, dokler ni izdelan lokacijski načrt oziroma izdano gradbeno dovoljenje.
Mirko Kostanjevec
POSLUŠAJTE MS M INTERNETU!
RADIOPTUJ
Mrii«te
32k Î^Tune In! www.radio-ptuj.si
Info
Robbie Williams
Top 100 Alumov za leto 2004!
1.	Greatest Hits - ROBBIE WILLIAMS
2.	How to Dismantle an Atomic Bomb - U2
3.	Feels Like Home - NORAH JONES
4.	Greatest Hits - SHANIA TWAIN
5.	Confessions - USHER
6.	Patience - GEORGE MICHAEL
7.	Hopes and Fears - KEANE
8.	10 Years of Hits - RONAN KEATING
9.	Songs about Jane - MAROON 5
10.	Anastacia - ANASTACIA
11. Call of the Search ■ KATIE MELUA,12. Ultimate Kylie - KYLIE MINOGUE, 13. Borrowed Heaven - THE CORRS, 14. All the Best -TINA TURNER, 15. Encore - EMINEM. 16. Il Divo - IL DIVO, 17. Greatest Hits -GUNS NROSES, 18. Best of Blue - BLUE, 19. Destiny Fulfilled - DESTINYS CHILD, 20. My Prerogative - Gre_ atest Hits - BRITNEY SPEARS, 21. Singles - TRAVIS, 22. Around The Sun - REM, 23. Stardust - A Great American Songbook Vol 3. - ROD STEWART, 24. Mind, Body & Soul -JOSS STONE, 25. Best 1991 - 2004 - SEAL, 26. Genius Loves Company
-	RAY CHARLES, 27. The Greatest Hits - ATOMIC KITTEN, 28. Miracle - CELINE DION, 29. Allow Us to Be Frank - WESTLIFE, 30. Greatest Hits - WET WET WET, 31. Under My Skin - AVRIL LA-VIGNE, 32. Best of Leann Rimes - LEANN RIMES, 33. Peachtree Road - ELTONJOHN. 34. Zu & Co - ZUCCHERO, 35. American Idiot - GREEN DAY, 36. Bridget Jones - The Edge of Reason -SOUNDTRACK, 37. Room Service - BRYAN ADAMS, 38. Happy People / U Saved Me - R.KELLY, 39. Number Ones - BEE GEES, 40. Astronaut - DURANDURAN, 41. The Girl in the Other Room
-	DIANA KRALL , 42. Shangri - La - MARK KNOPFLER, 43. Out OF Nothing - EMBRACE, 44. Love Songs ... A Compilation ... Old And New - PHIL COLLINS, 45. Heart & Soul - JOE COCKER, 46. Suit - NELLY, 47. Best Of Def Leppard - DEF LEPPARD, 48. Unwritten - NATASHA BEDINGFIELD, 49. The Soul Session -JOSS STONE, 50. The Very Best Of Macy Gray - MACY GRAY, 51. Musicology - PRINCE, 52. XS All Areas - Graetest Hits - STATUS QUO, 53. Goldiggas, Headnodders & Pholk Songs - BEAUTIFUL SOUTH, 54. Songbird: Ultimate Collection - KENNY G, 55. Love Angel Music Baby - GWEN STEFANI, 56. This Is Music - Singles 92 - 98 - THE VERVE, 57. You Are The Quarry - MORRISSEY, 58. The Best of Both Worlds - VAN HALEN, 59. A Grand Don't Come For Free - STREETS, 60. Breathe in - LUCIE SILVAS, 61. Somethings Goin on - CLIFF RICHARD, 62. Lifeblood - MANIC STREET PREACHERS, 63. Live in Hyde Park - RED HOT CHILI PEPPERS, 64. Mistaken Indentity - DELTA GOODREM, 65. Baptism - LENNY KRAVITZ, 66. Damita Jo - JANET JACKSON, 67. Abattoir Blues / The Lyre Of Orpheus - NICK CAVE & THE BAD SEEDS, 68. So Called Chaos - ALANIS MORISSETTE, 69. Greatest Hits - NEIL YOUNG, 70. Franz Ferdinand - FRANZ FERDINAND, 71. Just for You - LIONEL RICHIE, 72. The Cure - THE CURE, 73. Play to Win - GABRIELLE, 74. Scissor Sisters - SCISSOR SISTERS, 75. Thank You - JAMELIA, 76. Autobiography - AS-HLEE SIMPSON, 77. Room on the 3rd Floor - McFLY, 78. My Everything - ANITA BAKER, 79. Studio 150 - PAUL WELLER, 80. Rearviewmirror - Greatest Hits 1991 - 2003 - PEARL JAM, 81. Sweat - NELLY, 82. Medulla - BJORK, 83. Dear Heather - LEONARD COHEN, 84. One More with Feeling - Singles - PLACEBO, 85. D12 World - D12, 86. Greatest Hits - CREED, 87. Here for the Party - GRETCHEN WILSON, 88. The Moment - LISA STANSFI-ELD, 89. Lest We Forget - Greatest Hits - MARILYNMANSON, 90. Lonely Runs Both Ways - ALISON KRAUSS & UNION STATION, 91. Collision Cours - LINKIN PARK & JAY - Z, 91. Final Straw
-	SNOW PATROL, 92. Second First Impression - DANIEL BEDIN-GFIELD, 93. The Libertines - THE LIBERTINES, 94. Live Like You Were Dying - TIM McGRAW, 95. Always Outnumbered Never Outgunned - PRODIGY, 96. Tyrannosaurus Hives - THE HIVES, 97. Only You - HARRY CONNICK Jnr. 98. Greatest Hits -ALEXANDER O NEAL, 99. Me and Mr. Johnson - ERIC CLAPTON, 100. Greatest Hits Vol 1 - KORN
David Breznik
Kdo je glavna igralka v filmu Elvis je odšel?
Odgovor:_
Ki
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenec prejšnjega tedna je Brigita Fras, Dornava 94a, 2252 Dornava. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do toňte, 30. decembra, na naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Destiny's Child: Destiny
Ameriški r'n'b trio Destiny's child je vrgel na trg svež album z naslovom Destiny fulfilled — izpolnjena usoda. Če se spomnimo zapletov in razpletov glede zasedbe, lahko sklepamo, da je naslov cedejke zelo blizu avtobiografskemu. Pred časom, ko se je veliko govorilo o razpadu skupine, se je temnopolta lepo-tička Beyonce Knowles, ali bolje rečeno, to je namesto nje storila kar njena ambiciozna mama, odločila za solistično glasbeno pot. No, pa ne le glasbeno. Svoje čare in igralske talente je pokazala v filmu Austin Powers, svoj obrazek pa je prodala svetovno znanim firmam, ki so si
Filmski kotiček
Elvis Je odšel
spet bomo gledali film, v katerem blesti nikoli pozabljena Kim Basinger. Ženska, zaradi katere so globoko dihala marsikatera moška pljuča. Ženska, ki je v ženskah sprožila novi čut ženskosti in želje, da postanejo tudi same vsaj malce takšne, kot je ona. Graciozna, lepa, čutna, pa naj bo stara, kolikor hočete. V vseh svojih življenjskih obdobjih je izjemno privlačna, četudi igra na primer Eminemovo mamo v filmu 8 mile. In prav tako izjemna je tudi v roza oblekicah v črni komediji Elvis je odšel.
ELVIS JE ODŠEL
Elvis has left the building črna komedija Dolžina: 87 min Leto: 2004 Država: ZDA Režija: Joel Zwick Scenarij: Adam-Michael Barber, Mitchell Ganem Igrajo: Kim Basinger, John Corbett, Sean Astin, Annie Potts, Denise Richards
MY BREATHE - Destiny
CALL DN ME - Eric Pryd
'PARTY FDR TWD - Shania Twá / / /s. CURTAIN FALLS - B1UE\
/BELIEVE IN YDU - Kylie Minogue' ^^MJNDERSTDDD - Robbie WilliafflT 8. MY PRERDGATIVE - Britney Speara —g. LIVING TD LDVE YDU - Sarah Conno ID. FATHER & SDN - Ranan Keating & Yui
VsalcćP sr<e<dí7 m<ed IQ.IČ? in 2.O. uro
I? it: 1.1
z njeno pomočjo na področju oglaševanja verjetno krepko povečale tržni delež. Izgleda, da je zdaj njeno poslanstvo izpolnjeno, saj se je odločila ponovno stopiti v studio skupaj s svojima sopevkama Kelly Rowland in Michelle Williams iz šopka Destiny's child.
Glede kakovosti izdelka Destiny fulfilled je težko najti kakšno pripombo. Dovršena produkcija, lahkotna besedila in odlični vokali — kapo dol. Vendar pa je potrebno dodati, da je glasba s tega albuma priporočljiva predvsem za tiste večne zasanjane romantike, nežne dušice, ki imajo zdravniško prepo-
ved poslušanja hitre glasbe ali pa so na dieti. Sladkobi vokalov tu ni konca. Po obetavni prvi skladbi Lose my breath, katere ritem te dobro zbudi in ustvari odlično uverturo v poslušanje temperamentnega spleta močnih vokalov skladbe Soldier, se tempo ustavi. Sledi namreč dolg, predolg set počasnih ritmov z naslovi Cater 2U, T-Shirt, Is She the Reason, Girl, Bad Habit, If, Free, Through with Love, Love, med katerimi, če poslušalec med poslušanjem ne zadrema, izstopata seksi Free in Through with Love.
Kakorkoli že, ljudem je album očitno všeč, saj se nahaja na drugem mestu MTV-jevih najbolje prodajanih albumov. Kot že rečeno, pa pride mogoče do zmede samo takrat, ko želimo
projekt uvrstiti v določeno zvrst glasbe. Prej kot etiketa z napisom r'n'b bi na album pristajala rožnata pernata podlaga, kjer s čokoladnimi črkami piše 'sentimentalno'. Ampak, okusi so različni in gotovo bo marsikomu všeč sladkorna pena, ki puhti iz CD predvajalnika, ko vstavimo Destiny fulfilled in prisluhnemo trem bonbončkom.
Vendar pa, ne glede na to, ali povemo na glas ali pa si samo mislimo, vsi vemo, da v triu Destiny's child ne predstavlja vsaka od deklet ene tretjine. Beyonce krepko pohodi svoji kolegici. Ima prodoren glas, ki doni tudi takrat, ko poje potiho, zna istočasno zapeljevati in kričati, zna zveneti neuklonljivo in hkrati seksi, že od vsega začetka pa je tako ali tako dva koraka pred Kelly in Michelle. Vokalno in dobesedno. Njun klasično lep in sladek vokal z lahkoto preglasi — in to tudi počne.
Grega Kaučič
Film prihaja izpod režiserske taktirke Joela Zwicka, ki je pred dvema letoma več kot uspešno režiral komedijo Moja obilna grška poroka. Kim Basinger, dobitnica oskarja za izvrstni odigrano vlogo v L.A. zaupno, pa se je za vlogo Harmony Jones menda odločila takoj, ko je prebrala scenarij, navdušena nad zabavnim likom, ki jo bo vrh vsega ponovno povezal z južnim delom ZDA, kamor segajo njene lastne korenine. Širšemu občin-
stvu se je najbolj vtisnila v spomin s filmom 9 " Weeks (Devet tednov in pol) leta 1986, čeprav se je uveljavila že leto prej v filmu The Natural ob Robertu Redfordu in Glenn Close.
Harmony, ki jo Kim Basinger igra, se je rodila na enem od koncertov Elvisa Presleya. Med vožnjo po državi pa se po spletu nesrečnih naključij zaplete v smrt kar nekaj njegovih imita-torjev. Čeprav je nedolžna, se Harmony kar naenkrat znajde na begu pred roko pravice v podobi FBI agentov, na poti pa naleti na obupanega reklamnega agenta (John Corbett — ženin v Moji obilni grški poroki), ki je prav tako na begu. Corbett igra Milesa, direktorja newyorške oglaševalske agencije, ki je sredi ločitvenega postopka z bivšo ženo Belindo, Elvisovo oboževalko, ko slučajno spozna Harmony, naključno ''morilko'' Elvisovih posnemovalcev. Skupaj nameravata v razvpiti Las Vegas, kjer bo potekalo veliko srečanje Elvisovih imita-torjev in oboževalcev.
Pohvalno je, da so lik, ikono oziroma legendo Elvisa Presleyja tokrat uvrstili v nek drugačen filmski kontekst. Zgodba se namreč razvije iz povsem nedlož-ne niti življenja Harmony Jones, ki je nadvse čedna in uspešna predstavnica kozmetične hiše Rožnata dama. Temu primerno nosi roza kostim, roza čevlje in se vozi v roza cadillacu, ki jo spominja na prijatelja iz otroštva, nikogar drugega kot samega Elvisa. A z njim je še bolj povezana, kot si misli. Ne da bi vedela, Harmony postane ne-
kakšna poslanka, katere naloga je narediti red pri neverjetnem širjenju Elvisovih posnemovalcev — še posebno, ko prav ti ovirajo njeno pot do prave ljubezni.
Harmony je na nek način večno povezana z Elvisom Presleyem. Seveda, saj je bil Kralj vendar gost najbolj gledane TV-oddaje ravno na večer, ko je Harmony prišla na svet, pa še v istem mestu sta živela. Seveda pa Harmony še slutila ni, da bo ta povezava z Elvisom dobesedno smrtonosna. Ob potovanju iz kraja v kraj in podajanju svoje ustvarjalne rožnate strasti bodočim kozmetičarkam Harmony, sicer čisto nenamerno, za sabo pušča celo vrsto mrtvih Elvisov — imitatorjev. Sredi te verige temačnih, čeprav po svoje sila smešnih dogodkov, Harmony celo spozna moškega svojih sanj. Kot v vsakem filmu pa je pot do prave ljubezni polna ovir.
Elvis je odšel je razposajen filmski izlet po sledeh nesrečne Harmony, ki nič hudega sluteč beži pred ljubeznijo in pred vztrajnima, a prav tako nesposobnima agentoma FBI, dokler se vse poti ne srečajo na najmanj primernem kraju: na mednarodnem srečanju Elvisovih posnemovalcev.
Grega Kaučič
CID
FILMSKI VEČERI
Sreda, 29. december, ob 19. uri v Kolnkisti: Mulholland drive; David Lynch. Vstop prost!
Center interesnih dejavnosti Ptuj je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. V petek, 24. 12. 2004, bomo za javnost na voljo do 12. ure. Od 27. do 31. decembra bo CID zaprt!
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: kokosnjak, elektroda, postranik, AN, Rovigo, kroki, ES, Sava, osta, Plinij, Trubar, stratovulkan, raglan, travorodnost, iglar, ponva, Iro, ST, Lojk, ale, Ital, Istra, Eva, plenilec, osarij, Ron, pasaport, Strada. Ugankarski slovarček: APREMONT = zelo pitno savojsko vino, ASPIDOSPERMA = zimzeleno drevo, CIV = ameriška rockovska skupina, ustanovljena 1994, KANSKY = slovenski kemik (Evgen, 1926 - 1987), LINNETT = angleški kemik (John Wilfrid, 1913-1975), NARYN = največji izvorni rokav Sir Darje v Kirgistanu, NUROCK = ameriški skladatelj (Kirk, 1948-), SIKINNIS = grški divji ples, TAO = hrvaški trio etno džeza.
Zanimivosti
Kupci, nezadovoljni z ekstazijem, so se pritožili policiji
Džakarta (STA/AFP) - Kupci, nezadovoljni s kakovostjo ekstazija, ki so ga kupili na Baliju, so se pritožili indonezijski policiji, ki je tako uspela zapreti dva laboratorija za proizvodnjo spornih tablet, je sporočila lokalna policija. Nekaj porabnikov tega mamila se je namreč pritožilo, da ob zaužitju ni bilo takih učinkov, kot so jih vajeni. Policija je bila zelo hvaležna za informacijo, ki jih je pripeljala do lastnikov dveh nezakonitih laboratorijev, je dejala tiskovna predstavnica policije Made Wijana. Ni sicer znano, ali so proti kupcem sprožili kakršenkoli kazenski postopek. Uživanje in prodaja mamil je v Indoneziji strogo kaznovana. Nekoč le tranzitna država za mamila je otočje v zadnjih letih postalo tržišče kokaina, heroina in ekstazija. Preprodajalce običajno čaka smrtna kazen.
Policija prijela mladoletnega Indijca, ki je s prenosnim telefonom posnel oralni seks
New Delhi (STA/dpa) - Zaradi razpečevanja in prodaje video posnetka oralnega seksa s svojim dekletom je indijska policija pred sodišče za mladoletne postavila 17-letnega učenca. Posnetek, kjer on in njegovo 16-letno dekle, oba učenca ugledne šole v New Delhiju, spolno občujeta, je v konzervativni Indiji povzročil hudo zgražanje, saj že držanje za roke v tej državi ni primerno. Fantje dejanje posnel z mobilnim telefonom, stosekundni posnetek pa takoj poslal svojim prijateljem. Toda ko je posnetek prišel v javnost, so ju takoj vrgli iz šole. Tudi dekle, čeprav je zatrjevala, da ni vedela, da ju snema. Po-
snetek seje z bliskovito naglico razširil po vsej Indiji, kopirali pa so ga celo na CD. Ko se je o primeru razvedelo, je premožnejša fantova družina celo pobegnila v Nepal. Fantu to ni uspelo; prijeli so ga in obtožili na podlagi zakona o mladoletnikih. Zgoščenka se je pojavila celo na dražbi največje indijske internetne dražbene hiše Bazee, toda nekaj dni kasneje so policisti prijeli tudi njenega direktorja. Po indijskemu zakonu o informacijski tehnologiji mu grozi zapor in visoka denarna kazen, če ga bodo spoznali za krivega razpečevanja obscenega gradiva prek spleta.
WWF: Deset stvari, ki jih ne bi smeli podarjati za praznike
ženeva (STA/AFP) - Kaviar jesetra iz Kaspijskega jezera, izdelki iz slonove kosti, korale, tigrova, krokodilja ali kačja koža so le nekatera darila, ki jih Božiček in dedek Mraz, če spoštujeta okolje, ne bi smela imeti v svojem košu, meni Svetovni sklad za varstvo narave (WWF). Ekološko združenje s sedežem v švicarskem kraju Gland je pred prazniki izdalo seznam desetih priporočenih stvari, ki jih za praznike, pa tudi ob drugih priložnostih, naj ne bi kupovali, saj bomo le tako lahko ohranili naravo in ogrožene vrste. "Če pa si že neizmerno želiš imeti torbico ali čevlje iz kače, potem se prepričaj, da je ta iz gojenega plazilca. Prav tako je s kaviarjem. Pri nakupu se je treba prepričati, da ima oznako CITES (konvencija o mednarodni trgovini ogroženih živalskih in rastlinskih vrst)," je WWFzapisal v svojih priporočilih. Prav tako ne bi smeli kupovati šalov iz volne tibetanske antilope, ker je za to treba žival ubiti. Ne seznamu neželenih darila so tudi kaktusi, ki so zaradi ilegalne trgovine, predvsem v Mehiki, vedno bolj ogroženi.
Lujzek • Dober den vsoki den
Lepo podavljeni še pred-zodjič v totem leti d v a t a -užnt strtega. Bliža se nam na kolendrah petica, za kero si želim, da bi bla tak dobra kak moja in še marsikera Mica -Marija, ki ob božiči Jezuščka povija. Neje pa meni čista jasno in glasno, kak je Marija brez madeža od svetega Duha spo-čela, če je Jožefa rada mela ... Vete, meni se zdi, da je to nekaj podobnega, kak če bi vprošali znanstvenike in med jimi tudi direktora in doktora ptujske Perutnine, kaj blo prej, jajce ali kura. Nibeden vam nede veda dati provega odgovora! In to navkljub nebeškim in zemeljskim doktoratom, ženskim ter moškim menstruatom in mas-turbatom.
Pa bodimo v totih dneh ne samo strogo znanstveni in (ne) resni, pogučmo si tudi kaj boj hecnega. Glih včeraj meje zvola žena od mojega sosida Juža in me po mobiteli vprošala, če mam na božični večer kaj
cajta, da bi z Mico prišla k jima na obisk. "Za kaj pa gre?' sem jo neveden pita. Pa vete. kaj mije rekla lisica: "Veš, Lujs, pri naših jaslicah en osel fali, Mico pa bi za ovco ponucali.' Nesen veda, bi se smejal ali jezil, bi jokal in stokal. Pa sen sklena, da je v vsokem sistemi bojše biti pameten osel, ki sklene dober posel in za peneze oskubi vse tiste, ki si mislijo, da so mojstri, so pa navodne gliste. Seveda sta sosid Juža in jegova ta bojša polovica pri toti zgodbi izjema, kak tudi drugi prisotni, nedeljski ali pa sobotni gosti. Če me razmite, kaj sem vam hteja povedati ... Vam bom pomoga do odgovora: sobotni gosti ne delajo, nedeljski pa počivlejo od jiho-vega dela. Jebal ga na motkin štil, ne, kak sem pameten, tak, ke bi lehko meja štiri noge in poleg še rogle.
Pa smo na kunci. že vnaprej vam vošim vesele in zdrave božične in novoletne svetke. Radi se mejte, zmerno pijte in jejte. Mislite na lačne in žejne, na tiste, ki jih zebe, in jim pomogajte, da bi jim kak nam v duši toplo bilo! Lujs
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 23. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
PETEK, 24. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 NOČNI PROGRAM.
SOBOTA, 25. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA
(Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). NEDELJA, 26. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
PONEDELJEK, 27. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 28. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni
program (Radio Kranj). SREDA, 29. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na poslovnem področju se boste morali sprijazniti in soočiti z nekim neprijetnim dejstvom, povezanim s fina-njami. V dom se vam sicer splača vlagati, stro{kov vas ne sme biti strah. V ljubezni pričakujte preobrat.
BIK
Pred vami je umirjen teden, saj boste ugotovili, da stara ljubezen ne zarjavi. Uživali boste v občutku varnosti in gotovosti. Sobota bo vaš dan, le lepo se oblecite in nadišavite. Na poslovnem področju ne bo nič novega.
DVOJČKA
Na poslovnem področju se bo življenje malo umirilo, jp j čeprav to ne pomeni, da y vam bo dolgčas. V nedeljo popoldan in zvečer boste v središču pozornosti. Naredite si čudovit družinski dan.
RAK
Glede poslovnih poti in uspeha boste ugotovili, da sta vztrajnost in prizadevnost dobri naložbi za prihodnost in da vam že vračata rezultate. V vaš objem se lahko vrne stara ljubezen. Bodite previdni!
LEV
V	teh dneh boste intenzivno iskali svoje mesto pod soncem in pri tem verjetno ugotovili, da je včasih bolje, če je človek sam, saj so
vam nesoglasja v partnerski zvezi "požrla" veliko živcev. Zelo prijetno bo v četrtek.
DEVICA
Pred vami so novi izzivi in podvigi. Drugače pa bo na osebnem področju. Če ste do sedaj novosti uvajali bolj počasi in skoraj neopazno, bo tega miru kmalu konec, saj bo že od sobote naprej vse drugače.
TEHTNICA
Srečno obdobje se bo še nadaljevalo in še stopnjevalo, saj boste v teh dneh bolje zaslužili ali pa dobili novo finančno priložnost. Ugodni dnevi za nakupe. Najboljša dneva bosta tako petek kot sreda.
ŠKORPIJON
Umirjen teden brez posebnih novosti. Sreda bo v službi bolj umirjena kot četrtek. V službi bo treba pohiteti, zato bo malo nervoze. V soboto pa se boste imeli zelo lepo, saj bodo prišli na obisk stari dobri prijatelji.
STRELEC
V	delovnem okolju bo malo trenja, drugače pa večjih stresov ne bo. V ljubezni bodo zvezde še naprej na vaši strani,posebnovnede-
ljo, ko se boste raznežili. Krotki boste kot prava zadovoljna mačkica ali mačkon.
KOZOROG
Srečen teden predvsem za zaljubljene ali pa tiste, ki bi to radi bili. V kolikor ste samski in osamljeni, lahko vtem tednu spoznate novo osebo. Vezanim pa se bo odnos okrasil s cvetjem. Stara ljubezen ne zarjavi.
VODNAR
Po stresnem in dinamičnem tednu oziroma dnevih boste v teh dneh predvsem umirjeni in uživaški. Sprostili se boste in začeli uživati v preprostih radostih življenja. V torek lahko obnovite prijateljsko vez.
RIBI
Ne bodite tako naveličani in brez energije in načrtov. Počakajte še malo, saj je pred vami bolj dinamično in ustvarjalno obdobje. Našli boste nove cilje, tudi nova ljubezen pride v vaše življenje - ali pa se bo oglasila stara.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Sale
Američan je kot turist obiskal Albanijo in po nesreči s cigaretnim ogorkom povzročil požar, kije zaradi suše in slamnatih zgradb popolnoma opustošil deželo. Albanci so se sklenili maščevati. V Ameriki so poiskali slamnato hišo (res je, da so jo dolgo iskali) in jo zažgali. Naslednji dan so lahko prebrali v časopisu:
"Neznancipožgali albansko ambasado!'
***
"Se še spominjaš, Gregor, ko sva se spoznala, je bila zunaj nevihta. Močno se je bliskalo in grmelo.'
"Ja, in jaz žal nisem razumel sporočila narave.'
***
"Ali to kaj boli?'je na smrt obsojeni vprašal rablja, kije pripravljal električni stol za usmrtitev.
"Mislim da ne! Doslej se ni še nihče pritožil!"
***
"Letalski prevoz je res skrajšal razdalje," reče potnik svojemu sosedu v letalu.
"Res je,' odvrne ta. "Napredek je res očiten. Zajtrk v Atenah, kosilo
v Londonu, večerja v Tokiu, prtljaga pa na Brniku..'
***
[pelca je vstopila v kopalnico, medtem, ko seje oče kopal. Obstala je brez besed, se obrnila in stekla k mamici:
"Mami! Mami! Ali veš, da je naš očka tudi fantek?!'
***
Žena je možu prvič spekla jabolčni zavitek in ga postregla. "Kje pa so jabolka?' se je začudil mož.
"Saj v hot dogu tudi ni vročega psa!"
***
Prijatelj pride k direktorju na obisk in opazi, da ima ta odprt raz-porek na hlačah. Ko ga opozori na to, si direktor zapne hlače in se v zadregi opraviči:
"Saj veš, te tajnice vse razmečejo, za sabo pa nikoli ne pospravijo..'
Ustvarjalckl
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AVTO D ELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p.
Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVAR-JALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 28. decembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalckov iz 50. številke Štajerskega tednika je: Timotej Jaušovec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja.
Uredništvo Št. tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAJtAUTAUUA
^BUKO Z4V54IIÍZW
LDBLJAHA: BTC, HALA A NOVO MSSTO: BTC NOTO MESTO HOVA GOBICA: DEUIHOVA IK
PORSCHE
Na sliki je devet stvari, ki ne spadajo tja, kamor jih je postavil slikar. Jih najdete?
SILVESTROVANJE INA PTUJU. INAtWIESTNEM TRGU S SKUPIINO
Naj bo najdaljša noč v letu nepozabna. Preživimo jo skupaj.

OBČINA VIDEM
VIDEM PRI PTUJU 54
Občina Videm objavlja na podlagi 46. člena Uredbe o pridobivanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03) in sklepa občinskega sveta občine Videm, sprejetega na sedemnajsti seji z dne 14. 12. 2004
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja, last občine Videm
1.	a) Predmet prodaje so nepremičnine parcelne številke 50/1 v izmeri 490 m2; vinograd, 50/2, v izmeri 1671 m2; pašnik, 51, v izmeri 4251 m2; travnik, 53/2, v izmeri 2633 m2; gozd, 57/2, v izmeri 1437 m2; travnik, 60, v izmeri 4126 m2; pašnik, 61/1, v izmeri 12314 m2; gozd, 62, v izmeri 11000 m2; njiva, 62, v izmeri 2300 m2; travnik, 64/2, v izmeri 1574 m2; sadovnjak in *13 v izmeri 225 m2; stavba, vse k. o. Va-reja ZKV št. 42.
b) Stanovanje številka 1 v Poslovno stanovanjskem objektu v Vidmu pri Ptuju 51 v izmeri 83,85 m2 stanovanjskih površin, 12,50 m2 skupnih površin in 6,65 m2 kletnih prostorov.
2.	a) Izhodiščna vrednost nepremičnin znaša 5.600.000,00 SIT
b) Izhodiščna cena stanovanjske enote znaša 12.110.623,00 SIT
3.	Ponudbo za nakup nepremičnin lahko oddajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Ponudniki za nakup nepremičnin svoje pisne ponudbe pošljejo ali osebno oddajo petnajst dni po objavi na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju z oznako "Ne odpiraj
-	ponudba za nakup nepremičnin". Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati na Občini Videm najkasneje do 12. ure.
Ponudba mora vsebovati:
-	potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5 % izhodiščne vrednosti, ki mora biti nakazana na transakcijski račun Občine Videm pri Banki Slovenije, številka 01335-0100017246. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu nepremičnin po sklenjeni pogodbi o prodaji;
-	če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist občine Videm;
-	potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za samostojne podjetnike priglasitev na Davčnem uradu. Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni;
-	pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo.
4.	Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo javno odprla in pregledala komisija , ki jo imenuje župan občine Videm naslednji dan, ko poteče rok za oddajo.
5.	Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kriterij:
-	višina kupnine.
6.	Z uspelim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb.
7.	Plačilo nepremičnin se opravi v osmih dneh po podpisu prodajne pogodbe. V kolikor uspeli ponudnik kupnine ne plača v dogovorjenem roku, se mu obračunajo zakonite zamudne obresti ali pa se pogodba razveljavi.
8.	Kupec nepremičnin, ki je predmet zbiranja ponudb, mora plačati vse stroške sestave pogodbe, DDV in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu nepremičnin.
9.	Vsa pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb dobijo interesenti na Občini Videm, tel. 02-7619404, kontaktna oseba: Darinka Ratajc.
OBČINA VIDEM
ril
»rsiK
21,00 do 22,00 - Mehanska glasba 22,00 do 23.00 - Zabava z ansamblom Bratje Gašperič 23.00 do 24.00 - Silvestrska zabava s skupino ATOMIK HARMONIK 00,15 - Nagovor župana Mestne občine Ptuj dr, Štetona Čelana 00.20 - Veličastni silvestrski ognjemet ob spremljavi glasbe iz ptujskega gradu 00.30 - Zabavo z Ansamblom Bratje Gašperič Poskrbljeno bo tudi za gostinsko ponudbo, Zabavajmo se brez petard,:
BOŽIČNO NOVOLETNA TORTA
PE Ruj « PE Avtohiša Maribor « PE Ormož ® PE Ljutomer
VESEL BOZIČ IN SREČNO NOVO LEI O
:2005


PETEK, 24.12., ob 12. uri dopoldan, bo župan MO Ptuj, dr Stefan Ceian, obiskovalcem podaril torto, Ptujski kvartet bo poskrbel za božično razpoloženje, božiček pa bo rozveselil najmlajše.
Dodatne informacije;
TIC Ptuj, Slovenski trg 3, 02 779 60 11
Organizator;
Lokalno tufistično organizacija Ptuj in MO Ptuj
Petovla avto, Ruj d.d., Ormoška cesta 23, tel.: 02/749-3512, PE Avtohiša Maribor, Belokranjska ulica 12, Maribor, tel.: 02/330-2700
www.petovia-avto.si	* *
^005
Vesele bogicne pragnifce in srečno novo leto
Dominko d.o.o.
Gospodarska vozila
CM»
Tehnični pregledi
Center rabl[enih vozil
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Cankarjeva ulica 3, 2507 Maribor Poslovna enota Maribor - PREDSTAVNIŠTVO PTUJ, Trstenjakova ulica 7, 2250 PTUJ
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem elimo vesel bo ič in srečno 2005!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Naslednji bo Hyundai!
Izjemni prihranki do 400.000 SIT.
-Avto Šerbinek
Povprečna poraba: 5,71/100 km.
Zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-20-
POnUDKA RAK^^ieniH
vozil
Znomko
BMW 318 AVTOMATIK RENAULT SCENIC 1.4 FIAT BRAVA 1.4 ŠKODA FABIA COMBI 1.9 TDI FIAT STILO 1.9 JTD OPEL ASTRA 1.7 DTI VOLVO V 40 1.9 TDI CITROEN XARA PICASSO RENAULT LAGUNA KAR. 1.6 OPEL CORSA 1.7 DTI OPEL VECTRA 2.0 DTI KAR. VW PASSAT 1.9 TDI RENAULT SCENIC 1.6 VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT SEAT IBIZA 1.0
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
MODIFICIRAN KLIMA 1. LASTNIK KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA SERVO KLIMA 1. LASTNIK
2001 2001
1997 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000
1998
1999
2000
3.890.000 2.290.000 840.000 2.290.000 2.850.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 1.240.000 2.290.000 1.190.000
Srečno 2005!
D
ab
KOVINOSTRUGARSTVO
izdelava zobnikov in reduiitorjev
ÊVAN GOMILŠEK (st), s.p.
Maistrova 50, 2250 Ptuj
tel. 021771-11-71, 771-40-61, 779-02-81, fax:021776-14-11 e-mail: info@gomilsek-sp.si, internet: www.gomiisek-sp.si
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo Vam vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2005!
TRGOVINA-STORITVE (izvoz-uvoz) AVTOPRALNICA
Maistrova 50, 2250 Ptuj tel. 02/771-11-71, fax: 02/776-14-11
BoŽiČkova Iztok Belšaks p. B Stojnci 89, Markovci ^^M akcija: C^S Telefon 02 7888 226. ff^
PC ZSM študent 79.900 SIT PC ZSM začetnik 68.900 SIT
Pri rias dobite tudi ostale komponente.
Vesel božič in Srečno novo leto Vam želi
aAĚO
€LMOMTd
&
GRnDB€Nn
M€HnNizncijn
CLCKTROMONTRŽfl
\o.o.
RLEKSRNDCR GflBROVCC s.p.
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto
_2005!_
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 748 18 90, FAKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255, 031 648 255
Vje^ele bo£îcoe fr<^«.oîte. îo 5re600 yo£ojo v leUi IÔÛ5
>/<^5 poobkSceoî	îo ^er^her
^/ozM Pe-u^eol-
5PČ TOPIM

SPC TOPLAK s.p., Dežno 1d, 2286 Podlehnik

PEUGEOT
yr.^-a ^rra ^rra yrra ^rra	_
VELIKn BOŽIČNO-NOVOLETNn PRIREDITEV
yrr^	^rra ^rra yrra	yr.'-a yr.'-a	_
»ZA MALE IN VELIKE«
v ponedeljek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
Damjana Golavšek
in dedek Mraz
Nastopili bodo še:
plesni center Mambo	^
čarovnik Augustino	^^
mladi pevci in pevke ustvarjalne delavnice DPM PTUJ in DPM VIDEM ustvarjalno igralni kotiček PIKAPOLONICA
ustvarjalna delavnica PERUTNINE s PEPETOM
•M /u

Voditelj: Peter Kirič
r^^^	Pokrovitelj:
MESTNA OBČINA Ptuj
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj

^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogo~e najti.. Vsem strankam želim vesele boži~ne praznike.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187.
Elektro Ivančic, s.p., GSM 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troin{talacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domo-fonov ... KARTICA OBRTNIK DO 15 % POPUST.
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2005!
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
^ÍASTh
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska dela z vsemi kritinami. Akcija opečne kritine Jungmmeier, Pfie iderer, Tondach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, pločevinaste kritine Gerard ... Priporočamo se s konkurenčnimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mezgovci 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, les@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
NUDIM INSTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovič, s. p., Ptuj, Jadranska ul. 9, tel. 031 371-187.
DELO
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
ISČEMO dekle za strežbo. Bar Strelec, Podlože 49 a, Darinka Frangež, s. p., tel. 041 649-302.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO hlodovino bukev, javor, češnja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Plačilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale.
UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA umetnih gnojil v kmetijskih prodajalnah POLJE-DOM, d. o. o. Ne prezrite akcijske ponudbe pšeničnih otrobov 40/1 po 798 SIT. Kidričevo, Turnišče in Podlehnik, tel. 799-00-80.
KUPIM BIKCE simentalce in kravo za zakol. Tel. 031 438-587._
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Tel. 041 561-893._
KUPIM BIKCE simentalce do 120 kg. Tel. 758-10-61._
CISTERNO Creina 3200 litrov, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel. 041 939-400.
PRODAM ČRNO-BELO teličko za nadaljnjo rejo. Tel. 769-35-41.
KUPIM TRAKTOR Zetor 62-45, lahko tudi druge znamke, enake moči. Tel: 041 871-899._
PURE IN PURANE, božične, silves-trske, vsakdanje. Teža od 8 kg naprej. Tel. 584 80 73, 031 219 379._
PRODAM odojke in svinje domače reje. Tel. 031 853 672._
PRODAM dve svinji domače reje, težki okrog 250 kg. Tel. 790 14 91.
PRAŠIČE od 30 do 120 kg in brejo telico simentalko prodamo. Tel. 041 936 157._
PRODAM drva z dostavo in nakla-dalko 22 m3 ali menjam za živino. Tel. 041 544 270.
NEPREMIČNINE
I IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK iVIaribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 25,1 m2 do 87,66 m2, dvigalo, možen nakup
garaže, CK-plln, vseljivo marca 200SI CENA: 304.500,00 SIT/m2 (1270,00 EUR/m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169
I n s fï - s I
INSA d.o.o., Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU v Kraigherjevi prodamo lepo ohranjeno in vzdrževano dvosobno stanovanje, vseljivo takoj. Tel. 041 287 541.
MOTORNA VOZILA
OPEL ASTRA KARAVAN 1,6 16v, letnik 1997, ugodno prodam. Tel.: 041 670-770._
AVTOPLAŠČI ZNIŽANI do 45 %, zimski in letni, do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Miklavž. Tel. 02 629-62-77._
RENAULT 19, kovinske barve, kupim, plačilo takoj. Tel. 041 783-224._
KUPIM jugo zastavo ali lado samaro. Tel. 041 233 623.
BELA TEHNIKA
*AKaJA* AKaJA*AKaJA*AK-CIJA* Trgovina Elektro-partner Vida PERNARČIČ s. p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »Ribič« proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, Vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX, ZANUSSI, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT, BLANCO, FOSTER, KONČAR, NARDI, LIEBHERR ...) in akustike (MATRIX, SONY, PRESTIGIO) na 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na traj-nik) preko GA d. d., Ljubljana. AKCIJA OD 06.12. DO 12.01.2005 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. VSE FORMALNOSTI UREDITE SAMO PRI NAS V CANKARJEVI 5! Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 -12,00 SIT, vezava - 170,00 SIT). OBIŠČITE NAS!
RAZNO

sinus
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
^ 02 7777 777
www.sirius-nep.si
Top 3: hiša v Ptuju ID243, 165 m2 (L 1994), 28 mio; posl. prostor Ptuj, ID233, 133 m2 (L n.p.), 55 mio; parcele v Podvincih. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
NA PTUJSKEM področju kupimo manjšo kmetijo ali gradbeno parcelo z nekaj zemlje. Telefon: 041 680-000.
V POPOVCIH prodam obdelovalno njivo 50 arov. Cena po dogovoru. Tel. 031 758-781.
PTUJ, Ulica Jožefe Lackove, prodam gradbeno parcelo z urejeno cesto, elektriko in vodo. GSM 031 676 339,
02 746 74 21.
Prodaja
rabljenih
vozil:
na kredit do 7 let leasing (samo z osebno izkaznico).
Janez Sel, s.p.. Spodnja Hajdina 26,2250 Pluj Tel.: 02/788 55 70, GSM: 070 600 303
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
iZDGPLSi
[pQoqO
Ormoška cesta 30, Ptuj
četi-tek. 23. december ob 18.00 uri.
Obisk Božička
Ja, ja....tudî pri nas se bo ustavil, risti dobri mož, ki okoli Božiča prinese z daljnega severa ivrhane sani daril. Za nale male in velike otroke, ter njihove sta:^e pa je pripravil še posebno presenečenje. Plesalke in zabavne klovne v čisto posebnem božičnem programu!
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
12 TEDNOV starega čistokrvnega nemškega ovčarja prodam. Tel. 783-90-15.

Ei .
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNAr VRA1A, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrsi
Ivan Arnuš
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsrn: 041/390-576
Četrtek, 23. december
10.00	telovadnica OŠ dr. Ljudevita Pivka, prireditev To smo mi
15.30	vrtec Središče, Lunino kraljestvo - glasbena delavnica
15.30	vrtec Podgorci, predstava Mojca Pokrajculja
18.00	dom krajanov Skorba, Božični koncert
19.30	SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za izven
20.00	SNG MB, norway.today, KomOd, za izven
20.00	Kolnkišta na Ptuju, Jam Session
-	Dom upokojencev Ptuj, Božičkov koncert
-	Do konca decembra v starem mestnem jedru božično-novoletni sejem.
-	Fotografska razstava "Ohranimo mladost" Damjana Voglarja v Lekarni Ptuj.
Petek, 24. december
10.30	Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za šole in izven
16.00	dom upokojencev Ptuj, obisk Božička in polnočnica
19.00	Razkrižje, v naravnem okolju pri Ivanovem izviru, predstava Božična noč
20.00	pred cerkvijo sv. Tomaž, žive jaslice
23.00	pred cerkvijo, sv. Tomaž, žive jaslice
23.00	Marijina cerkev na Ptujski Gori, koncert božičnih pesmi pred polnočnico
Sobota, 25. december
19.30	cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju, božični koncert
21.30	Kolnkišta na Ptuju, koncert Olivija
23.00	pred gasilskim domom Destrnik, z baklami k polnočnici
-	KAK Unterhund v Ormožu, projekcija filma Groza jujicu zombijev.
Nedelja, 26. december
11.00	SNG MB, Hrestač - božična matineja, VelDvo, za izven
11.00	Miklavž pri Ormožu, žegnanje konjev
14.00	zadružni dom Velika Nedelja, božično-novoletni koncert
15.00	dvorana Podlehnik, božično-novoletni koncert
15.30	cerkev sv. Marjete v Gorišnici, božični koncert
16.00	športna dvorana Center, Orfejčkova parada
16.00	kulturni dom Ormož, lutkovna predstava Trije pujski
17.00	cerkev sv. Marka v Markovcih, božični koncert
19.00	večnamenska dvorana v Cirkovcah, božično-novoletni koncert Slovenskega okteta
Ponedeljek, 27. december
16.00 športna dvorana Center, prireditev Za male in velike 16.00 kulturni dom Ormož, lutkovna igrica Žalostni klovn 19.00 SNG MB, Ognejmet, VelDvo, za abonmaja Opera in Balet 1, 2, in izven 19.00 dom kulture Ormož, Radio GA GAS show - gledališka predstava, komedija
Torek, 28. december
19.00 SNG MB, Ognjemet, VelDvo, za izven
19.00 športna dvorana OŠ Ormož na Hardeku, novoletni koncert s pihalnim orkestrom Ormož po EU
Sreda, 29. december
18.00 Marijina cerkev na Ptujski Gori, božično-novoletni koncert New Swing Quarteta
19.00 Kolnkišta na Ptuju, filmski večer, Mulholland drive -	Dom upokojencev Ptuj, Silvestrovanje v obeh enotah
KINO Ptuj
24., 25. in 26. decembra, 18.00 in 20.00, Bridget Jones: Na robu pameti 28. in 29. december, 20.00, Nebeški kapitan in svet prihodnosti
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovenija pleše. Razgibajmo življenje s plesno zvezo Slovenije. Božični plesni žur s Čuki in Game Over. 1. del v petek 24. 12. ob 21. uri, 2. del v soboto 25. 12. ob 21. uri, ponovitev v nedeljo 26. 12. ob 10. uri.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
PARADA 2004
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
nedelja, 26. DECEMBRA
1.	ŠTIRJE KOVAČI
2.	NAVIHANKE
3.	Ans. MODRIJANI
4.	Ans. PETOVlO
5.	VITEZI CEUSKI
6.Ans.VANDROVCI
7.	Ans. EKART
8.	Ans. ZREŠKA POMLAD
9.	BRENDI
10.	POP-n DEKL
11.YoZo
12.	PTUJSKIH S
13.	ROK KOSMAČ
14.	FRAJKINCLARI
15.	SLAPOVI
16.	VILI RESNIK
17.	PLATIN
18.	RUDI ŠANTL
19.	Ans. DINAMIKA
20.	IVAN HUDNIK
21.	ŠPELA
22.	Ans. ŠTRK
23.	ZLATKO DOBRIČ
24.	NOVA LEGIJA In ANDREJA
25.	MARJAN ZGONC
26.	ADIJO ŽIVCI
27.	DRAGO JOŠAR
28.	BOŠTJAN KONEČNÍK
29.	MIU
30.	KORL
31.	LUCIJA ĆIROVIĆ FATA
32.	LUKA IN PEPI
In ie kakino PRESENEČENJE
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po mallli oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Rabljena vozila
TIP
LETNIK CENA
CITROEN C3 1.4 5V	2003	2.250.000
R CLIO 1.2/16VBILLA BONG	2003	1.850.000
R CLIO 1.2/16VBILLA BONG	2003	1.890.000
R CLIO DINAMIQUE 1.2/16V	2002	1.850.000
R CLIO MW 1.2	2000	1.270.000
DAEWOO NUBIRA WAG. 1.6	1998	890.000
R LAGUNA 1.8 DEDL	1998	1.560.000
R LAGUNA GT 1.9 DC1100 EXP	2002	3.450.000
R LAGUNA INITIALE 3.0 AVT.	2001	3.580.000
R LAGUNA PRIV. 1.9 DCI	2001	3.960.000
RMEGANEEXPR. 1.6/16V	2003	2.950.000
R SAFRANE 2.0	1999	1.930.000
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0	1994 840.000
RKANG00 1.4	1999	1.190.000
RKANG001.2RL	1999	1.050.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; M/ww.petovia-avto.si
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
IND€Mn d.o.o. 02/681 80 02
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič in srečno novo leto!
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
AUDI A41.6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
AUDI A41.8 COOL	1998	1.990.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 4061.81	1998	1.440.000	KOV. SIVA
VOLKSWAGENGOLF 1.416VGENE8ACI(A 1999		1.855.000	BELA
RENAUIT CUO 1.416V DYNAMIC	2001	1.590.000	KOV SREBRNA
AUDIA41.9TDI	2001	3.980.000	KOV MODRA
ROVER 416 SI	1998	1.060.000	KOV SREBRNA
SEAT IBEA 1.0	2000	1.230.000	KOVVÈNJA
RENAUIT MEGANE 1.6 ERN	1997	1.020.000	KOV m,ENA
RENAUIT CUO 1.4 RT	1996	695.000	RDEČA
ŠKODA FEUCIA COMBI 1.6 LH	1997	470.000	RDEČA
SEAT CORDOBA 1.4 VARIO	2002	1.770.000	RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAri.8 T	1997	1.650.000	KOV SREBRNA
RENAUIT MEGANE COUPE 1.6	2001	2.130.000	KOV M. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,2	2002	1.735.000	KOV MENA
PEUGEOT 2061,616VXS	2001	1.650.000	BEU
FLírPUNr0 55S	1994	490.000	KOVVÉN(A
SEAT IBEA 1.4	1999	990.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1.6 i kara™	2000	1.190.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1.0	1997	635.000	KOVVÉNJA
SEAT CORDOBA SIGNO 1.9 SDI	2003	2.480.000	KOV MODRA
RENAUirCLIOl.416VRT	2000	1.250.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1.0	1997	840.000	KOV MODRA
RENAULT LAGUNA 2.0 RXE	1998	1.490.000	KOV SIVA
PEUGEOT 1061.1	1998	765.000	KOVVÉNFA
RENAULT SAFRANE 2.5	1998	1.390.000	KOV SIVA
SEAT CORDOBA 1.9 SDI	2002	1.9Í0.000	KOV SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1.6	1999	960.000	KOV MODRA
FORD RXUS 1.4	1999	1.395.000	KOV SREBRNA
PROTON 415 GISI	1996	440.000	KOV MODRA
FORD FIESm 1.3	1997	690.000	BEU
TOYOTA RAV4GX	1997	1.990.000	KOV MODRA
Gorice te čakajo, tebe pa ni, oh, kak srečni smo bili, ko še delal jih si.
SPOMIN
19. decembra je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Maksimiljan Vajda
IZ STOJNCEV 3
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke spomina.
Žalujoči: vsi domači
SPOMIN
Marjan
2. 4. 1981
Komac
IZ PTUJA
Terezija
19. 12. 1994
V teh dneh mineva 10 let, odkar smo se poslovili od tebe, draga mama, in 23 let, odkar nas je zapustil naš oče. Tiho in boleče je ob vajinem grobu, vendar polno hvaležnosti in zahvale za vse.
Žalujoči: hčerka Sonja in Nevenka z družino
ZAHVALA
V 93. letu se je poslovila draga mama, babica, prababica in tašča
Jera Papst
IZ VITOMARCEV 77
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in za sv. maše, za pisno in ustno izraženo sožalje.
Hvala g. Janezu Vagnerju in g. Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, vokalni skupni Spominčice, govornicama Vidi Toš in Frančiški Danko, godbeniku za odigrano Tišino ter Pogrebnemu podjetju Jančič.
Hčerki Trezika in Miljana z družinama
1/1)11 \\ \ sI liOlMIl I SI I!lll()\
^JKMOestrH^
IZB
IZBERITE KAKOVOST! 031/349-343 Miran KOLABICs.p. GajCTCl 6/a, 2272 Gorižnica
POHI
OBLIKOVANJE-NAPISI - TISK - INTERNET
Q
wvvw.alinea-dz.si 02/ 743 02 10; 041 553 307
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETICNI nadomestki v 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
vedeževanje, mnenja, realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bioteraplja, odprava blokad 041 404 935
KURILNO OUE
t
Jože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91,6SM: 041/ 226-204
www.tednlk.sl
NA VEČ OBROKOV
Dovoltte, da Vas prijetno ogrejemo
041 643 890
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino, ni sonca, ki dalo od tebe bi ve~jo toplino,
ni ga na svetu, ki dal bi nam to, kar si nam ti,
ostale so le solze in krik bole~ine, da te več ni.
V SPOMIN Valeriji Per{oh
IZ PLETERIJ
Tiha žalost spremlja spomin na 21. december, odkar smo te izgubili, draga Valerija. Težko je dojeti, da te leto dni z nami ni, še težje se je naučiti živeti brez tebe. Hvala vsem sošolkam in sošolcem, prijateljem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižigate svečke in se z lepo mislijo spominjate nanjo.
Vsi tvoji, ki te imajo radi
Z nama za vedno živiš, čeprav mirno spiš. Ne veš, kako boli, ko srce krvavi, a tebe pa ni in ni.
SPOMIN
Mineva leto dni žalosti in trpljenja, odkar si odšel od naju, zlati sin
Du{an Markež
IZ KRAIGHERJEVE 31, PTUJ
Hvala vsem prijateljem in znancem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke.
Žalujoča: mami in ati
V SPOMIN
Ludvik Sitar
IZ KUNGOTE 157
Na sv. božično noč bodo minila 4 leta težkega življenja brez tebe, dragi mož, oče, dedek in pradedek. Hvala za vsak cvet in prižgano svečko!
Žena Antonija
Minile so tvoje bolečine, v srcu pustila si nam spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
Marije Zajc
IZ APAČ 282
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno družini Ivana Valentana, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala tudi sodelavkam podjetja Boxmark - oddelek kuhinja, gospe Hedviki za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerka Romana z možem Štefanom ter vnuka Damjan in Dejan
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal. Srce je prazno, sre~no ni, nazaj si up in strah želi.
25. decembra minevajo štiri leta od smrti drage in spoštovane
Marije Lukman
IZ MAISTROVE 7 NA PTUJU
Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala.
Njeni: mož Franček, sin Aljaž in hčerka Darja
z družinama
Odšla si kakor dan, v večer miru, tihote šepetanja. Vse solze naše so zaman, ne glas, ne kriki ne motijo Ti spanja.
(M. Potrč)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine ljube mame
Angele Potre
roj. Lešnik
8. 2. 1931 t 9. 12. 2004 IZ BISEČKEGA VRHA 21
se iskreno zahvaljujeva: pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta, g. župniku Jožefu Rajnarju za pogrebni obred, g. Ludviku Krajncu in vsem cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, molivcema g. Zvonku Zorcu in g. Janezu Kur-niku, govornikoma g. Karlu Vurcerju in g. Francu Kuplenu (DU), praporščakoma KORK — Trnovska vas in DU Trnovska vas, godcu za odigrano ganljivo Tišino ter vsem, ki so nama kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, naju bodrili in stali ob strani.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali sveče, cvetje in za sv. mašo za pokojno mamo. Še enkrat iskrena hvala vsem. "Nikoli ne boš pozabljena!" V žalosti: sin Marjan in hčerka Zdenka z družinama
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega pozdrava, le trud in delo tvojih pridnih rok.
SPOMIN Martinu Čoiciu
IZ ZG. PRISTAVE
Žalosten je spomin na 20. december 2004, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo, podarite cvet.
Vsi njegovi
Nisem umrl, da bi nehal živeti! Umrl sem zato, da sem nehal trpeti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, sina, zeta, svaka
Branka Potočnika
roj. 31. 10. 1958 - umrl 10. 12. 2004 IZ PLACARJA 54
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše. Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj za njihove usluge, gospe Veri za molitev in govor, patru Mirku Pihlerju za opravljen cerkveni obred. Posebna in iskrena zahvala vodstvu OŠ Ljudski vrt, podružnice Grajena, otrokom 4. razreda OŠ Grajena in njihovemu razredniku g. Ivančiču za prelepo organizirane in nepozabne izraze sožalja in udeležbo na pogrebu, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Darinka, sinova Herbi in Tomi, hči Branka z družino in ostalo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, kruta usoda te je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, sina, brata in svaka
Darka Potočnika
IZ MAJSPERKA, STANUJOČ V SLOVENSKIH KONJICAH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje.
Lepa hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevskemu zboru za odpete pesmi, g. Rakovcu za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: življenjska sopotnica Marjana, hčerka Katja, mama Leopoldina, oče Franc, brat Branko z ženo Danijelo in ostalo sorodstvo
Razpored dežurstev zobozdravnikov
25. 12. 2004 Praznik
Spomini so večna ovira na poti pozabe. Z ljubeznijo in hvaležnostjo se vaju spominjamo vsi, ki vaju pogrešamo.
SPOMIN
27. decembra se bo izteklo 10 let, odkar ni več med nami dragega očeta, tasta in dedka
Jožeta Zelenika
LEVANJCI 5, DESTRNIK
Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepimi mislimi.
5. avgusta je minilo 12 let, odkar ni več med nami drage mame, tašče in babice
Neže Zelenik
rojene Lenart Vajini najdražji
Je čas, ki da. In je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
27. decembra mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Hrga
IZ KRAIGHERJEVE 31 V PTUJU
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite na njenem grobu.
Vsi njeni, ki jo pogrešamo
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
SPOMIN
Mineva leto žalosti in bolečine, kar te ni več med nami,
Janez Ribič
IZ STANEČKE VASI 13
Hvala vsem, ki s svečko in mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoča žena Marija in tvoji najdražji
V zrnu peska videti cel svet in nebo v roži na poljani, večni čas imeti v hip ujet in neskončnost obdržati v dlani. Ker ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli, še težje je dojeti to, da vas k nam nazaj več ne bo. S seboj v večnost ste odnesli tudi košček našega srca, vaša dobrota in ljubezen ne bo nikdar pozabljena.
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin, ko ste odšli brez slovesa najina zlata hčerka	najin zlati sin
Liljana Kokol Andrej Kokol
5. 5. 1984 f 21. 12. 2003 3. 6. 1981 f 23. 1. 2003 IZ ULICE 25. MAJA 5, PTUJ
Zelo hudo v strtih srcih je za nas ob vašem grobu — za vami ostaja neskončna praznina. Vaša zvezda še vedno sije in nam kaže pot naprej.
Prisrčna hvala vsem, ki jih ohranjate v lepem spominu, jim prinašate cvetje in sveče.
Z bolečino v srcih: ati, mamica, sin Alojz z družino iz Švice ter vso sorodstvo
naša ljuba mama omica in tašča
Ljudmila Bedek
16. 8. 1916 t 22. 2. 1990
Videm • O prometni varnosti
Videmske črne točke
Na minuli okrogli mizi o varnosti cestnega prometa v Vidmu, ki jo je pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je bilo sli{ati grozljive podatke o {tevilu prometnih nesre~. Predlogov o re{itvah je bilo sicer kar nekaj, vsi pa naj bi bili odvisni od denarja, ki ga občina nima dovolj, država pa ga ne da.
"število prometnih nesreč v najbolj zloglasnem križišču v Trž-cu (ob gramoznici) se je po postavitvi ležeče cestne zapore krepko zmanjšalo, vendar pa to križišče še vedno velja za daleč najbolj črno točko v vsem območju podlehniške in celo ptujske policijske postaje. Najboljša rešitev bi bila ureditev krožnega križišča, vendar lahko za to poskrbi le država oziroma notranje ministrstvo, saj gre za cesto državnega ranga," je povedal predsednik SPVCP občine Videm Franc Kirbiš mlajši in nadaljeval: "Če vemo, da nas ena prometna nesreča z umrlo osebo stane 143 milijonov tolarjev, nesreča s huje poškodovano osebo 12 milijonov in z eno lažje poškodovano čez milijon tolarjev, potem to pomeni, da so nesreče v tem križišču zaradi njegove neurejenosti zahtevale že preko 361 milijonov tolarjev v dveh letih in pol!
V	primerjavi s tem bi bila ureditev tega križišča, kar bi stalo od 15 do 20 milijonov tolarjev, pravi drobiž in ravnanje oz. indi-ferentnost Direkcije za ceste, ki zavrača naše dopise o nujnosti ureditve, je povsem nelogično!"
V	treh letih pet mrtvih
V občini Videm se je od začetka leta 2001 do konca leta 2003 zgodilo kar 337 prometnih nesreč, v katerih je pet oseb izgubi-
Okroglo mizo o prometni varnosti v Vidmu so pripravili in vodili: Franci Kirbi{ (v sredini), Miran Brumec (levo) in Danilo Ple-ter{ek (desno).
lo življenje, 23 je bilo težko, 209 pa lažje poškodovanih. V letošnjih prvih enajstih mesecih pa je bila na območju občine Videm zabeležena 101 prometna nesreča, na srečo brez smrtnega izida. "Kot najpogostejši vzroki prometnih nesreč se vsako leto pojavljajo nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Alkohol kot sekundarni vzrok je prisoten pri 11 odstotkih povzročiteljev prometnih nesreč. Pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami pa je izmerjena koncentracija v povprečju 1,5 promila," je povedal vodja policijskega okoliša Miran Brumec. Najbolj črne točke, poleg že omenjenega križišča, kjer se je letos zgodilo 18 prometnih nesreč, so
Ena od črnih točk v videmski obcini je tudi križi{ce v Tržcu (pri gostilni Majolka).
še odsek glavne ceste Hajdina— Lancova vas s križiščem Lancova vas—Tržec in križišče z regionalno cesto Jurovci—Tržec (pri gostilni Majolka) ter križišče lokalnih cest Lovrenc—Lancova vas—Ptuj—Sela pri kužnem znamenju v Lancovi vasi.
Najbolj črni so konci tednov
Kot je povedal namestnik komandirja podlehniške PP Danilo Pleteršek, je bilo letos na celotnem območju mariborske policijske uprave (PUM) skupno 6730 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 29 oseb: "Najbolj kritični dnevi so, če ne upoštevamo področja, ki ga pokriva pod-lehniška PP, ponedeljki, torki in petki. Na področju podlehniške policijske postaje pa je največ nesreč zabeleženih od petka do nedelje, torej čez konce tedna. število povzročiteljev nesreč na območju celotne PUM, pri katerih je bila ugotovljena al-koholiziranost, je nižja od "pod-lehniškega" povprečja, saj znaša 9,1 odstotka."
Sicer pa je bilo na območju občin, ki jih pokriva PP Podleh-nik, letos zabeleženih 293 prometnih nesreč, kar pomeni, da se jih je kar dobra tretjina (101) zgodila v občini Videm!
Državi se ne zdi kritično
"Doslej zbrani podatki prometnih nesreč, povzročiteljev, vzrokov in posledic ter stanja cestne infrastrukture nam kaže-
o božiču zeleno -o veliki noči sneženo
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Več sončnega vremena bo v zahodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo -3 do -8, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
Obeti
V petek bo na Primorskem pretežno oblačno, drugod delno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla, čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Zvečer in v noči na soboto bo v zahodnih krajih že rahlo deževalo ali rosilo. V soboto bo oblačno, občasno bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji rahlo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1200 metrov.
jo, da so najbolj ogroženi pešci in kolesarji ter starejši občani in mladi vozniki, zato predlagamo prioritetno izgradnjo pločnikov, avtobusnih postaj, razsvetljave ipd. V občini Videm pa je bilo v preteklosti premalo sredstev, namenjenih vzdrževanju in izgradnji cestne infrastrukture. Nerealno je pričakovati, da bo to zdaj rešeno v dveh letih, zato bo potrebno v občinskem proračunu dolgoročneje zagotoviti več denarja za izboljšanje cestne infrastrukture," je ugotavljal Kirbiš, pri vsem skupaj pa priznal tudi nemoč sveta in občine v odnosu do države: "Lani smo na Direkcijo naslovili štiri, letos pa že tri dopise, v katerih jih ob podpori statistike, ki nam jo nudi PP Podlehnik, opozarjamo na nujnost rešitve vsaj določenih težav na cestah državnega reda v naši občini. Če se zgolj v dveh letih in pol na enem samem križišču zgodi kar 56 prometnih nesreč z dvema smrtnima žrtvama, potem ne vem, kakšen argument je potreben državi, da jo prepričaš o skrajni nujnosti posega in ureditve takšne cestne točke. Vsekakor z dopisi in opozarjanjem ne bomo odnehali!"
Bolj maloštevilno sodelujoči na sredini okrogli mizi pa so opozorili še na eno težavo v samem centru občine; in sicer na hitrostno omejitev 50 kilometrov, ki velja mimo OS Videm. V tem območju bi bila po mnenju vseh prisotnih nujna omejitev 30 km na uro ob hkratni postavitvi cestnih zapor, saj tako zahteva tudi zakonodaja. "O tem sem govoril s predstavniki Direkcije za ceste, ki pa pravijo, da menda ne izpolnjujemo pogojev o fre-kventnosti prometa na tem mestu, ki naj bi znašal čez 400 vozil na uro?! Potemtakem ta omejitev (30 km na uro) ne bi smela veljati pred večino OS, tudi v ptujski občini, kjer so, kot sem izvedel, prav tako porabili kar šest let, da so prepričali odgovorne o potrebnosti umestitve cestnih ležečih preprek. Tudi mi bomo vztrajali!"
Vztrajanje sicer sploh ni slaba odločitev, verjetno pa vse cestne prepreke in prometni znaki ne bodo pomagali kaj veliko, dokler se ne bo nekaj premaknilo tudi v glavah voznikov Vsaj malo (ali pa kar precej?!) naj bi k temu pripomogel nov zakon z ostrimi kaznimi, ki bo začel veljati takoj po novem letu.
SM
ROLETARSTVOABA
Stuki26a
Tel.: 02 787-86-70, Fas 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^RAtKOĚ
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriâîna vrata -daljinski pogoni
-	kljuíavniíarska dela
-	manjSa gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Karlinka Hernja, Pavlovci 13, Ormož - Alenko; Tadeja Oz-valdic, Dravci 2, Videm - Marcela; Ksenja Vuk, Kvedrova 2, Ptuj -Evo; Sabina Cafnik, Hrastovec 6, Lenart - Ano; Jožica Golob, Dra-ženci 20 - decka; Darja Struna, Plečnikova 2, Rogaška Slatina -Gašperja; Ivanka Grašič, Sv. Jurij 12, Rogatec - Stanka; Zvezdana Novak, Trnovski Vrh 2 - Vaneso; Mira Ciglarič, Muretinci 19 - Davida; Tanja Domjan, Goričak 58, Zavrč - Zojo; Silva Kuharič Grabovac, Ivanjkovci 46/a - Roka; Mojca Žerjav, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi - Laro; Petra Sajko, Kidričeva ul. 80, Rogaška Slatina - Roka in Jerneja; Darja Dovečar, Minoritski trg 2, Ptuj - Anito; Alenka Pin-tarič, Gruškovec 70, Cirkulane - Kajo; Jerneja Kokol, Majšperk 13 -Nejca.
Poroki - Ptuj: Edi Muršec, Apače 136, in Sandra Sršen, Kungota pri Ptuju 80/a; Dejan Belšak, Slomi 14, in Romana Slodnjak, Bodkovci 47.
Umrli so: Marija Fajfar, Slovenja vas 21, umrla 11. novembra 2004; Branko Potočnik, Placar 54, umrl 10. decembra 2004; Frančiška Vesenjak, Zamušani 42/a, umrla 9. decembra 2004; Angela Potrč, Bišečki Vrh 21, umrla 9. decembra 2004; Herman Kacijan, Breg 51, umrl 10. decembra 2004; Marija Suhač, Vitomarci 25, umrla 13. decembra 2004; Jera Papst, Vitomarci 77, umrla 12. decembra 2004.
Crna kronika
Neprevidno prehitevanje
16. decembra ob 20.20 se je na glavni cesti v Hajdošah zgodila prometna nesreča, ko je 30-letna voznica osebnega avtomobila VW Golf, drž. Hrvaške, z vozilom zapeljala preko neprekinjene črte, oplazila levo bočno stran tovornega avtomobila 42-letnega voznika iz Turčije ter v nadaljevanju vožnje po levem smernem vozišču trčila v levo bočno stran osebnega avtomobila znamke Mercedes, 45-letnega voznika, drž. Avstrije. Vozilo VW je nato čelno trčilo v prednji levi del tovornega avtomobila s polpriklopnikom, 41-letnega voznika, drž. Turčije. V nesreči sta se voznica in njen 24-letni sopotnik poškodovala in sta bila z reševalnim vozilom prepeljana v splošno bolnišnico. Na vozilih je nastala skupna materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 3.800.000,00 SIT.
Umrl za posledicami nesreče
15. decembra ob 14.15 uri je v Splošni bolnišnici Maribor za posledicami prometne nesreče umrl 38-letni moški, ki je bil udeležen v prometni nesreči 2. decembra izven naselja Njiverce kot voznik gorskega kolesa. Kot smo poročali, takrat 38-letni voznik neopremlje-nega moškega gorskega kolesa, na katerem ni bilo nameščenih ne sprednjih in zadnjih luči, ni vozil čim bližje desnemu robu vozišča. Za njim je v tistem trenutku pripeljal 50-letni voznik osebnega avtomobila VW Golf ter s sprednjim levim delom vozila trčil v zadnje kolo kolesa.
Vlomi
18. decembra med 18. in 21. uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Slovenske Bistrice, od koder je odnesel denar in zlatnino ter s tem lastnika oškodoval za 1.300.000,00 SIT. V istem času je neznani storilec vlomil v drugo stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici, od koder je prav tako odnesel zlatnino in denar v skupni vrednosti 500.000,00 SIT.
Neznani storilec je 18. decembra med 15.00 in 22.30 vlomil v stanovanjsko hišo v Mali vasi, območje Gorišnice, pregledal stanovanjske prostore in odtujil gotovino, lovsko puško ter orožni list na ime oškodovanca. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša po nestrokovni oceni 900.000,00 SIT.
V noči na 17. december je neznani storilec vlomil v gradbišče zbirnega centra za odpadke v Zlatoličju, od koder je odnesel več kosov električnega orodja in gradbeni material ter s tem povzočil škodo za okoli 4.000.000,00 tolarjev.
Zagorel avtomobil
Policisti PP Slov. Bistrica so 18. decembra ob 3.35 obravnavali požar na osebnem avtomobilu Renault R5 na Prežihovi ulici v Slovenski Bistrici. Na kraju so ugotovili, da je do požara najverjetneje prišlo zaradi pregretja motorja, saj je bilo vozilo stalo, motor pa je bil v teku. Ogenj se je razširil še na leseno nadstrešnico. Skupna škoda znaša po nestrokovni oceni 1.000.000,00 SIT. Požar so pogasili gasilci. V požaru je dobil opekline lastnik vozila, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico.
STE BILI POŠKODOVANI
— V^ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ, vodnikova 2	080 13 14
RADIO)))TEDNIK
www.radio-tednik.si
Ugodni naltupi, vama in donosna prihodnost
z nakupi s Tuš klub kartico v trgovinah Tuš do podarjene 1/12 prve letne premije življenjskega zavarovanja.
Več: 08019 20, na www.zav-mb.si,www.tus.si.
TUŠ □ KLUB
ZAVAROVANJA
Foto: SM