-----    298    -----
Naši „po modi" domorodci.
Mutatis mutandis tudi za nas!
Ti su ljudi nove dobe,
„Gentilhomme"-ske od podobe,
Sbilja fini i „galant";
Jer „kulturu" shvatit znadu,
I po „modi" duh podadu,
Te su „lieblich" dk „charmant"!
Pametni su pasje vjere,
Jer sve štiju „Witz-Blattere" —
A hrvatski nik&v list;
Jer se boje nebi P komu,
Takvom sinu hrvatskomu,
Reko tko: da j' „Panslavist."
Kad susretnu koju dičnu Hrvaticu, gospodičnu, Pozdrave ju s ,,^88' die Hand!!" Jer ocute njeku muku, Kad bi rekli „ljubim ruku!" „Denn das war' ja eine Schand!"
Kad u družtvo dodju koje,
Da vještine kažu svoje,"
Mjese, pletu jezik troj' —
Tu „Madame" „Freund", „amice"
Pobacaju na ustnice,
Da naruže jezik svoj!
Kada dodju u kavanu,
Iz sveg grla vikat stanu:
Hej, „Kaffeehaus!" „Marquer!" „Wirth!"
Mjesto liepo rec po staru:
„Gospodaru l" „Konobaru I11
„Weil es so sich nicht gebuhrt!"
A na plesu, tu tek kresu,
„Polku" „Treblant" „Walzer" plesu,
„Denn das ist des Balles Glanz!"
„Kolo" pako mrze naši
Nesoljeni mudrijasi,
„Weil es ist ein Barentanz!"
Sto bi čovjek s takvim ludam, Da doskoči njih požudam — Kad smo mi jim „zu gemein"? Nebi bilo bas griehote, Sve s naslovom: „bez vriednote" Poslat u „Frankfurt am Main!"
Iz „Karlovačk. Viestnika."