Out Write U* Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki« rEJLEPHONE; CHelsea 3—1242 No. 93. — Stev. 93. Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 al the Post Office as New York, N. under Act of Congress 0f March 3rd, 187». NEW YORK, SATURDAY, APRIL 20, 1940 — SOBOTA, 20. APRILA, 1940 RESNI DNEVI JUGOSLAVIJI Stojadinovič Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. SOVJ. RUSIJA BO ZALAGALA JUGOSLAVIJO Z OROŽJEM Škodove naprave na Češkem izdela vajo samo ruska naročila, ki bodo sedaj pdslana na zahtevo Rusov v Jugoslavijo. —Poročilo ni še potrjeno interniran "Peta skupina" na delu proti vladi BEOGRAD, Jugoslavija, 20. aprila. — Jugoslovanske oblasti so sinoči naznanile, da je bila odkrita zarota, ki je imela namen strmoglaviti sedanjo vlado Dragiše Cvetkovica in izročiti deželo naci-jem. Bivši ministrski predsednik in vnanji minister Milan Stojadinovič, ki je imel pridevek "prijatelj Nemčije/' je bil odpeljan v gorsko vas na Rudniku in tam interniran. Rudnik je-visoko, vkoro ne-j dostopno gorovje, kjer, kot je rekel nek jugoslovanski uradnik, niti aeroplan ne more pristati. Oblasti pravijo, da je bila na del« 44peta skupina", asled cesar je policija preiskala hiše ver sto Nemcev. Stojadinovica odpeljala močna straža Kmalu po hišni preiskavi je bil Stojadinovič aretiran in je bil pod močno stražo odpeljan i i lieograda na Rudnik, kakili 80 milj južno od Beograda, da Ik> ločen od tujih agentov in svojih pol i tirnih pristašev, kt so prod enim letom ž njim izgubili vso veljavo in vpliv. Najdene listine so zelo obtežilne zanj Policija je pri preiskavi Sto-jadinovičeve hiše v torek ponori našla listine, iz katerih je razvidno, da je -bil Stojadinovič v zvezi z delovanjem naeij-skega 'trojanskega konja" -v •Jugoslaviji, to je, v zvezi z notranjo zaroto. Njegovi politični tovariši so pod policijskim nadzorstvom in bo še mnogo njih tudi interniranih. Zaposlenje pri A.T. &T. Družba pravi, da je ob-držala v službi 60,000 BEOGRAD, Jugoslavija, 20. apr.— Nek visok uradnik Ško-dovih tovarn, ki je prišel v Beograd, je rekel, da bo Rusija prodala Jugoslaviji mnogo vojnega materjala in poljedelskih strojev, ki so bili narejeni za Rusijo v Skodovih tovarnah. Po svoji pogodbi z Nemčijo se Ru-ija obvezala preskrbova-ti Škodove tovarne s surovinami, za to pa je dobila pravico, da se te surovine rabijo samo za izdelavo ruskih naročil, vsled česar ima Rusija iv tovarnah posebne pravice. Skodovi zastopniki potujejo po balkanskih državah ter jim skušajo prodati orožje. Bol-delavcev, dasi ji tegajgarska je že sklenila z Rusijo trgovsko |>ogodbo, Jugoslavija pa se sedaj pogaja z Rusijo $963,797,478 za nove bojne ladje Proti predlogi so glasovali samo štirje senatorji. — V dvajsetih letih ni dobila mornariška predloga tako velike večine. — Značilna izjava admirala Starka pred senatnim mornariškim odborom. To m ono. baje ni bilo treba. WASHINGTON, I). C'., 18 aprila. — \\\ H. Harrison podpredsednik American Telephone and Telegraph Co., je rekel, da je imela njegova dru žba v času, ko je dosegla depresija v Združenih državar svoj višek, šesetdeset tisoč de I;:: v cev odveč. Obdržala jih je v službi, četudi bi ji nihče ne mogel zameriti, ako bi jih odslovila. Leta 1929 je namreč kom pa -nija uvedla povsem nov ~ i sten, — avtomatičnih zvez. Telefonski aparati preskrbe sedaj telefonsko zvezo avtomatično, dočiin je bilo treba prej telefonist k. Telefonistke so sedaj ]>o- za slično pogodbo. Pri vsaki taki pogodbi igra veliko vlogo orožje. Romunska, Jugo>l;cvi-ja in Bolgarska so že prej kupovale Škodovo orožje, sedaj pa bo to dobavo oskrbovala Rusija. Zelo je dvomljivo, ako bo s tem zadovoljna Nemčija, toda proti vit i se ne more, ker so vse industrije v Cehoslavaški odvisne od ruskih surovin. Rusija ima nad Celioslovaško tak vpliv, da je mogla Nemčiji preprečiti, da čehoslovaškega pro-tektorata ni mogla vključiti v nemško carinsko zvezo. Sedaj je znano, da je 2(i. februarja češki finančni minister predložil nacijski ivladi Dr. Milan Stojadinovič trebne le v sjvrho informacij in načrt za carinsko zvezo, toda pa za telefonske pogovore na veliko razdaljo. Telefonska družba je >kušala vsem odvisnim delavcem preskrbeti delo v raznih novih departmentih in zato ni nič čudnega, če ni najemala novih delavcev. Leto 1929, torej v zadnjem WASHINGTON, 1K C., 19. aprila. — Senat je odobril včeraj z velikim navdušenjem proračun mornariškega de-pa rt men ta za prihodnje fiskal-'no leto. Za predlogo je bilo oddanih (i.*5 glasov, proti predlogi pa samo štirje. Proti so glasovali: demokrat .Johnson iz Colorada ter republikanci Da-nalier iz Connectieuta, Reed iz Kansasa in Capper iz Kan-sa>a. Senat je sprejel predlogo po štiriumi debati in je v.-oto tako naglo dovolil, ker je senatnemu odboru za mornariške zadeve admiral Harold Stark pojasnil, kako Japonska povečuje svojo vojno mornarico. Senator Walsh iz Massachusetts, načelnik mornariškega odseka, je j>oudarjal, da mornariški proračun že dvajset let ni bil s tako veliko veliko večino odobren kakor letos. Predloga določa za zgradil jo raznih vojnih ladij $96.**,-797,478. Zgrajeni bodo dve veliki vojni ladji, več manjših in skoro petsto mornariških letal. Predloga bo vrnjena poslanski zbornici, ki jo je že o- inoža. Mi namreč predobro vemo, da pade največje breme r»ojne na nas. V debato je jH»segcl tudi demokratski senator Tvdings iz Alarvlanda z naslednjo pikro pripombo: — Po mojem mnenju bi bilo treba mornariško predlogo tako amendirati, da bi bila vsaki novi bojni ladji prideljena tudi dva kongresnika. MEHIKA ZAVRNILA HULLOV PREDLOG!lo Mladina stremi po delu PHILADELPHIA, Pa., IS. aprila. — Mrs. Eleanor Roosevelt, predsednikova žena, je govorila tukaj pred članicami demokratskega kluba in rekla, da se ameriška mladina ne briga za komunizem, pač pa za delo. Mrs. Roo-evelt je priznala, da je dosti mladih fantov in deklet včlanjenih v t;r-k«»imenovane radikalne |prga-nizacije, toda njihova ghuvna briga ni politika, pač pa vprašanje, kako bi dobili delo. Polovica teh ljudi bi takoj izpre-menilo svoje politične nazore, če bi se jim posrečilo dobiti de- Italija je proti temu protestirala, ker ni hotela, da bi bila l;lol>ri)f to,la z <*«'bitkom neka-italjanska trgovina s Prago o-virna, vsled tega je bila carin- ske zveza za nedoločen čas odložena. Sedaj pa se je tudi izvedelo, da vsebuje trgovska j>o-godba, ki je bila pozimi sklenjena med Nemčijo in Rusijo, določbo, da Nemčija jamči, da letu prosperitete, je bilo za po-1 bo češki protektorat ostala po-s'enih pri ameriški telefonski sobna gospodarska skupina, in brzojavni družbi 364 tisoč Pod vodstvom finančnega mi-oseb. Leta 1920 je znašala vred- nistra Gjorgjeviča bo jutri preko Bukarešte odpotovala v hrambe dežele. Vojni minister nost družbinih naprav tisoč,Moskvo trgovska delegacija, v dvesto dolarjev, do leta 1929 kateri je tudi slovenski indu- Mnogo Nemcev je bilo aretiranih v Sloveniji • je visokim ča-tnikom naročil, da se ]>ostavijo proti 'vsakemu napadu, tudi, če za to ne prejmejo posebnega povelja, pa če je dežela v vojnem stanju, aii i pa ne. Častnikom je tudi naročeno, da se naj ne zmenijo niti za nasprotna povelja, ki hi mogla priti po radio. Vlada bo vpoklicala rezerviste J Druga |>oročila tudi pravijo, j ho vlada vpoklicala v ne-Nedavno je-bilo v Sloveniji, |k»J dneh rezerviste. Jugosla-blizu nemške meje aretiranih iviJ* ima »edaj pod zastavami 50 Nemcev, ki so v zemljevidih -{00,000 vojakov, poleg tega pa zaznamovali mostove, železni- 'i»h je 100,000 zaposlenih pri co, ceste in razne -vojaške naprave. Ti Nemci so prišli v deželo z listinami, katere je podpisal Stojadinovič od leta 1936 do 1939, ko je bil ministrski predsednik in ki so jinj dovoljevale iskati petrolej. NOVE OBRAMBNE ODREDBE V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, Jugoslavija, 20. aprila. — Sinoči je bilo po ropa no, da bodo izdane -nove vojaške odredbe za ojaeenje o- utrjovalnih delih. Vlada skuša podkrepiti notranji mir Vlada z vso vnemo skuša podpreti notranji mir, ker sa visled razkritja Stojadinoviče-vega izdajalskega delovanja zaveda nevarnosti, ki ji preti od znotraj. Stojadinovič, ki je bil prepeljan v neko majhno vas na Rudniku, bo stanoval v majhni hiši, ki jo je najela o-sredovalni komisiji. Mehiška vlada bo stavila svoj predlog: imenovanje mednarodne razsodiščne komisije, ki bo precenila in uredila zahteve raznih ameriških petro-lejskih družb. WASHINGTON, I). C., 18. aprila. — Predsednik Roosevelt je sklenil predlagati kongresu, naj za prihodnje fiskalno leto, ki se začne 1. julija 1940 ter se konča 30. junija 1941, dovoli 985 milijonov dolarjev za WPA. To se je avedelo iz precej zanesljivega vira. Zvedelo se je pa tudi, da si je predsednik pridržal .pr^vky) potrošiti (ta denar v za reliefne svrhe 1477 milijonov dolarjev. Ako bo 985 milijonov potrošenih že do 1. januarja, zamo-re kongres še veduo dovoliti dodatne vsote. ko trideset milijonov dolarjev. Ko je senat debatiral o predlogi, je sporočil mornariški department ' predsedniku Roose-veltu, da bo program znatno pospešen in da bodo vojne ladje nekaj mesecev prej zgraje-1 ne kot je bilo svoječasno določeno. WASHINGTON, D. C., 18. aprila. — Pred senatnim mornariškim odborom je nastopil včeraj admiral Harold Stark, načelnik mornariškega poveljniškega urada. Med drugim je rekel: — Ako bi bilo mogoče I>o sedanji vojni sklicati razo-rožitveno konfereneo in dobiti jamstvo, da se bodo vsi udele-ženei konference strogo držali I sklenjenih pogodb, mi lahko Jnorjamete, da bi tega ne bil I nihče bolj vesel kakor jaz. Admiral je imel popolnoma ■ prav, kajti po svetovni vojni se je vršilo že več konferenc, čijih svrlia je bila razorožitev na morju oziroma zmanjšanje mornariške sile, toda vsi tozadevni sklepi so ostali večinoma le na papiru. Admiral je bil poklican pred senatni odbor, da odgovori demokratskemu senatorju Luca-su iz IUinoisa, ki noče vedeti, če bi bilo tudi po sklenitvi miril treba izvršiti šestletni mor- Hoovrov krojač umrl PALO ALTO, Ca I., 18. apr. — Pred 41 leti je bil poznejši predsednik H. Hoover zaljubljen v Lou Henry, ter je sklenil, da se poroči ž njo. Denarja ni imel dosti, ker je bil v mladih letih ubog farmski delavec. Krojača Augusta Wal-za je prosil, naj mu napravi poročno obleko, kar je krojač z veseljem storil. Hoover in Walz sta bila pozneje vedno prijartelja. Danes je dosj>elo v tukajšnjo Hoavrovo palačo naslednje smrtno naznanilo — Umrl je v staro.-ti 83 let Avgust Walz, ki je s k rojil Herbert u Iloovru poročno obleko- 1,300,000 boy scoutov Upravni svet skavtske organizacije je te dni zboroval v hotelu Biltmore v New Yorku ter pri tej priliki sporočil, da je v Združenih drža vali 1,383,-691 boyscoutov. V enetn letu je njinovo število naraslo za sedem odstotkov. Porod v težavnih okoliščinah AL1QUIPPA, Pa., 18. apr. — 251 etna Mrs. Reed, ki ima že dva otroka, je včeraj povila trojčke. Pri nji je bil le njen brat, ko se ji je približala težka ura. Stekel je po sosedo, ki i-ma sama štiri otroke. Stanovanje, obstoječe iz dveh sob, ni bilo zakurjeno. Ko je dospel zdravnik, so bili trojčki že rojeni. Porod se je izvršil šest tednov prezgodaj. Zdraiv-nik je zavil otroke — vse tri deklice — v toplo odejo in jih odpeljal v bolnišnico. Upati je, da bodo ostale pri življenju. Presenečeni oče, ki je delal, ko se je to zgodilo, je rekel, da bo imenoval hčerke z imeni-— "April," "May" in "June/' WILLIAM BIOFF NASTOPIL KAZEN CHICAGO, III., 17. — Pred osemnajstimi leti se je v Chicagu William Biol'f, Nekateri kongresniki predlagajo, naj bo dovoljenih za pomoč nezaposlenim 1500 mi- jnariški načrt, ki bi iveljal tri lijonov dolarjev, ker bi bilo tisoč osemsto milijonov dolar-treba v nasprotnem slučaju od- > jev. slučaju potrebe že v pustiti večje število delavcev,! Lucas je rekel, da je slišal I mpi;fn rlrnnaiofili MJY •_______1 „ ,3_* 1- I_____- 1 ' t i -. . > seči h. Če bo le mogoče, bo vztrajal osmih namesto dvanajstih me- zaposlenih pn raznin agenturah. ki je bil takrat razmeroma mlad mož, nekaj pregrešil. Obdolžili so ga a vod n i št va, in sodnik ga je obsodil mesecev ječe. Čakal je in čakal, pa ni nikdar dobil poziva, naj kazen nastopi. Misleč, da je cela stvar pozabljena, je odšel proti za-padni obali, kjer je vršil razna dela in slednjič začel organizirati gledališke in kino u-službence. P o «1 njegovim vodstvom je unija, ki jo je priključil CIO, narasla na tride- aprila. šču, toda nikdar ga ni nihče opozoril, da je postavi še nekaj dolžan. Njegova organizacija /v Ca-liforniji je medtem naraščala, ter širila svoj vpliv, kar pa sena šest I veda ni bilo povolji voditeljem konkurenčnih organizacij. Toliko časa so drezali in drezali, da so začele Čikaške oblasti brskati po starih seznamih in dognale, da Bioff ni še odslužil šestmesečne kazni. Najel je advokate, ki so skušali dokazati, da je cehi zadeva že zastarela, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Država Illinois ga je zahtevala od Cali- uuca> je reset, oa le snsai , .. „ . . .... . .. . - . . . •vladnih 'govoriti, da se bodo v teku ene- Set 'T • ? f°""Je 1,1 moral Je ltL jga leta vmešale Združene dr-' ^cino svoJ*h Včeraj K ^topil 28. februarja letošnjega leta ,žave v evropsko .vojno, pri svoji -privotni zahtevi, nam je bilo zaposlenih pri WPA — | Admiral mu je odgovoril:— reč 985 milijonih, ne ve se pa 2,325,000 delavcev, dočiin je Če je na svetu mornariški če bo ta vsota zadostovala. 'do 10. aprila zmanjšalo njiho častnik, kateri bi hrepenel po je štel med svoje prijatelje, bil V tem letu je bilo določenih vo število na 2,161,811. 'vojni, bi zelo rad poznal tega je več! kazen. htev. Njegovi prijatelji, predvsem V zadnjih letih je bil Bioff pa državni senator Marowitz, napovedujejo, da ne bo odse- najmanj tridesetkrat v Chicagu, razne sodnike in odvetnike •krat v kriminalnem sodi- del celega termina, češ, da mu bodo v nekaj dneh izposlotvali svobodo. Tal Saturday, April 20, 1940 BLOVEHJB (YTTQOBLXVT DULY Ci M GLAS NARODA ____ (VOICE OF THE PEOPLE) Owned And Published by Sloveok Publishta* Company, (A Corporation). ***** fl^kaer, President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of the corporation and addresses of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. 47th Year "Glas Naroda" Is issued every day except Sundays and holidays. — Subscript Ion Yearly |6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; aa Četrt leta $1.50. — Za New York za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo za celo leto $7.— ; za pol leta $3.50. -GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI-PAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naproseni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini. S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vstrežete, ker prihranki pri opominih so uporabljeni za izboljšanje lista. NEMCI V JUŽNI AMERIKI * Poročila iz Južne Amerike naznanjajo, v svoje namene ter spravljati preko švedskega ozemlja vojaštvo na Norveško. Današnji položaj ft vedske naj bo svarilo in opozorilo vsem tistim, ki so s svojim ruvanjem pomagali uničiti Ligo narodav. Ko se je začela Liga majati, so nekateri bistrogledi državniki in politiki prav dobro vedeli, kaj se bo zgodilo. Da bo namreč natpočil čas, ko bodo države povsem omamljene in se bo z ozirom na varnost morala vsaka država zanašti le na svojo mo£. Danes je Švedska na takem stališču. Ker ni na avetn nobenega sistema, ki bi ji nudil varnost, ker je navezana izključno le sama nase, se boji sovražnika, boji se pa tudi pomoči proti njemu. Ako bi sprejela angleško pomoč, bi jo Nemci brezobzirno napadli. Ako je ne sprejme, bi si mislili naciji: — kar po rji! Sama se ne bo mogla braniti, pomagal ji pa tudi nijiče ne bo. Napad na Švedsko se utegne vsak trenutek završiti. V natančno istem položaju kot je danes Švedska sta bili pred dobrim tednom Danska in Norveška. Obe sta sklenili ostati nevtralni, kar jim pa ni pomagalo. Čedalje jasneje namreč postaja, da 'bi «v Evropi zalegla taka nevtralnost, ki bi se v skupnosti in zadružništvu borila .proti vsakemu napadu, pa naj pride od kjerkoli. Ko je sklenila Italija zavzeti abesinsko ozemlje, bi morale pasti na Italijo vse države. Ko je stopil prvi Hitlerjev vojak na čehoslava>;ka tla, »bi morala biti Nemčija ogrožena od vseh strani: od Poljske, Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Danske, Norveške in tudi od Švedske. <~e bi se to zgodilo bi bili danes Cehi in Slovaki gospodarji na svoji zemlji, Poljaki na svoji, Danska in Norveška bi obdržali svojo samostojnost in Švedska bi bila varna. Stiska, v katero je zašla Švedska, dokazuje, da dandanes ne zadostnje več enotnost in odločnost enega samega naroda. Kaj namerava Italija? VI A Italija je še vedno že vsaj na papirju nevtralna, toda zdi se, da ne bo več dolgo. Oba nasprotujoča si taibora izvajata nanjo čedalje večji pritisk. Kaj namerava Mussolini, se ne ve natančno, toda zdi se, da je tudi on pripravljen na kakšen nagel roparski poli od. Njegov zaveznik Hitler mu je dal dober vzgled v slučaju Avstrije, Ge-hoslovaške, Poljske, Danske in Norveške. Nemčijo smatra kot nekakšno svojo zunanjo utrdbo in pod njenim pokroviteljstvom upa marsikaj doseči. Prsti ga že več let isrbe, in na Balkan se ozira s poželjivimi pogledi kakor jastreb na svoj plen. Hitler in Mussolini se niista zastonj sestala na Brenner ju. Samo prijateljskih pozdravov nista prišla izmenjati, pač sta m: pa najbrž prceej natančno domenila o svojih bodočih načrtih. Zavezniki in Nemci imajo na Balkanu važne interese. Pa ne samo zavezniki in Nemci, tudi Mussolini jih ima. Nihče ne sme biti posebno presenečen, če «bo nekega lepega dne začel Mussolini kar iznenada s topovi, bojnimi ladjami in letali "ščititi Balkan". Take "zaščite" se je pač od Hitlerja naučil. Italijani grade nove vojaške ceste v albanskem ozemlju, na Jadranu se pa vrše italijanski mornariški manevri. Jugoslavija pošilja precej svojega blaga v Nemčijo. Zaveznikom te pošiljat ve prav ipo kakšen pohod, dvomljivo je pa, tla hi se v vojni jaivno postavil na t, t ran Nemčije. Da nekaj takega namerava, je razvidno iz poročil, ki jih pošilja italijanska vlada v svet. Značilno je, da taka poročila niso objavljena iv domačem čsopisju. Italijanski listi poročajo le o umetniških razstavah, o napredku v gospodarstvu in industriji ter o drugih takih stvareh. O kakšnih italijanskih pripravan na vojno ni v italijanskih listili niti besede. Kajti italijanski narod noče vojne. Nemčije -e boji, z Rusijo pa uoče imeti pravi ni kakšne aveze. Italija vrši napram Nemčiji svojo dolžnost. Kot nevtralni državi so odprta vsa morja, kupčuje s katerikoli državo se ji izljubi kupčevati in preskrbuje Nemčijo z najpotrebnejšim. Odprta vojna ji ne diši, toda če bi se dalo kje razmeroma lahko pograbiti kaj ozemlja, bi se tega gotovo ne branila. Pretvezo za takle pohod je kaj lahko dobiti. Balkan ji je pred pragom in zato so na Balkan uprti njeni poželjivi pogledi. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Zgaga PAR KRATKIH IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA FRANCOSKI PODATKI O .TURŠKI VOJSKI. 1*'Pariški "Tempe" je objavil te dni v svoji vojaški rubriki pregled o moči in pripravljenosti turške vojske. Po članku posnemani;.) naslednje podatke. Položaj Turčije na prehodu iz Azije v Evropo je izredno važen. V njenih rokah so tudi durduueLske morske ožine, kjer lahko dovoli ali prepove pomorskim >ilam zapadnih velesil vhod v Tino morje, od-nosno dovoli, ali prepove ruskim pomorskim silam izhod iz Črnega morja. Znana je vloga, ki jo je Turčija igrala oh teh ožinah v zadnji svetovni .vojni, ko nista zapadni zavezniki miogli Rusije uspešno, podpreti prav zaradi zapora jsetih minutah že prinese mlad tega prehoda. Ker je Turčija Zdravnik V sosednjem mestu P. je zdravnik, ki uživa velik slove*. Baje zna ozdraviti vse bolezni. Drugi zdravniki računajo za obisk dva dolarja, on je pa Iju-domil človek in je znižal tarifo na petdeset centov. Za borih petdeset centov bolnika izpraša, pregleda, ugotovi Imlezen ter zapiše zdravila. Ni čudno, če se kar tare ljudi v njegovi" čakalnici. Ne samo iz domačega mesti, tudi iz drugih oddaljenih krajev pri -hajajo k njemu. Meni se je skoro neverjetno zdelo, pa sem se prepričal, da je re>. Po temeljiti st rokovnjaški preiskavi pravi bolniku, naj nekoliko počaka, da 1>o telefoniral po zd raj vila. Res telefonira v lekarno, ki je menda last njegovega brata ali bližnjega sorodnika. Po desetih ali kvečjemu dvaj VOJNA NA NORVEŠKEM V teh kritičnih časih je vsakemu rit&telju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost 9X x 14H inčev 48 velikih strani; 32 barvanih zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav; 45 svetovnih sUk popolnoma o- zna (»enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite sroto V y-namtiih po 3 oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJE VIP, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo presne" njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA M 216 VEST lRth STREET NEW V O B K , N. S. Velika R. R. nesreča blizu Little Falls LITTLE FALLS, N. Y., 20. aprila. — Sinoči je o.l> 11.40 kake polj milje oene. Razen tega so v mirnem sestavu turške vojske tudi tri mešane planinske brigade ter tri konjeniške diviziji. Ze sedaj so v^e edinice postavljene na vojno številno st-asje, a razen nji'h je bilo še na novo formiranih nekaj divizij. Vojni material se prav sedaj modernizira in izpopolnjuje. V pogledu motorlzacije je Z a e e t e k s e z » J ** Leto je razdeljeno v nešteto sezij. Imamo pomladno, poletno, jeseuko in zimsko -ezi-jo; sezijo veselic in piknikov; počitniško sezijo, letoviško, kopalno sezijo. sezijo klobukov in slamnikov in še celo vrsto drugih sezij. Vse so natančno koledarsko določene. Turčija zaradi pomanjklive| V New Yorku nekoč ni bilo domače proizvodnje nekoliko -dovoljeno moškim pred 15. ma-zao-tala. Tudi letalske sile še Jom nositi slamnikov, kdor se niso velike, pač pa je znano junaštvo turškega vojaka. V strateškem pogledu ima turška vojska dve veliki nalogi: v Traciji mora očuvati, kar je se ostalo na evropskih tleh od nekdanjega turškega cesarstva, v Trantškavfcaziji pa ihk>-ra paziti na nevarnosti, ki bi tam zanjo mogle nastati s sovjetske strani. Anatolija, ki leži v središču Male Aizije, je zelo neprimerna za motorizira ne enote. Na jugu ni potrebna vellika uporaba vojaštva spričo neprehodnih gorovij Precej težav povzročajo razna prometna vprašanja. ' toda Turčija je po obliki svojega ozemlja močno zavarovana. Zato bi verjetno naletele sovjetske akcije proti Turčiji na večje težave, kakor turške akcije proti Tiflisu. GOZDARJI, POZOR! Delo dobi 20 do 25 mož za beliti smreke. Plača $3-50 od klaftre; lep gozd in na ravneiji. Ako katerega veseli priti sem, naj se zglasi pri JOHN JANCIČ Box 185 CANAAN, N. H. _ 2x SREDIŠČE ZA SLOVENSKE F0N0GRAFSKE PLOŠČE. — Plate za cenik. X NAR8ICB, INC. Wf.tt Street New York DARILNE POŠIUATVE v Jugoslavijo 100 200 300 400 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. $ 2.40 $ 4.60 $ 6.70 $ 8.75 $10.50 $20.50 $40— Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame »več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba .posebej plačati $1.-. SLOVENIC PUBLISHING CO. : P O T N I 8 * I O P D B h M K i :: 216 West 18th Street, Hew York je pa šestnajstega septembra pojavil s slamnikom, ni p riše! daleč ž njim. Poglavei so mu ga zbili z glave. O začetku in koneu vsake sezone poročajo časopi.-i, in ljudje se teh določb verno drže. Tudi otroci imajo svoje sezone, ki jih jim pa nihče ne diktira, ampak se ob gotovem času nekaj zgane v njih in se kar ne morejo ustavljati čudnemu nagonu. Komu so prišle pred tednom ali štirinajstimi dnevi na misel "frnikule", ali kot jim pravijo v Ameriki 'marble-*' Predvčerajšnjim -em videl prvega, ki jih je kotalil v jami-eo. Včeraj so jih kotalili žc vsi. Polne žepe jih imajo. Kdo jim je oznanil začetek sezone * Kdo pravi trati, naj se pokrije z zelenjem.' Pošasten smehljaj Bilo je preti leti na Decoration Day. V mestu sem imel nekaj opravka in sem stopil na 42. cesti na karo, ivozečo proti West Shore. Kara je bila spredaj nabito polna, zadaj sem pa opazil še sedem praznih sedežev. Na osmem je sedel moški v uniformi ameriškega vojaka. ž se je vračal s kakšne domorodne slavnosti. &el som v smeri proti njemu, kajti na zadnjih sedežih št rit kare je dovoljeno tudi kaditi. Tedaj opazim njegov smehljaj. Nekaj čudnega je bilo v tem smehljajn, kajti vojakove oči so zrle resno, skoro žalostno, le usta so se smejala. No, za božjo voljo, pa saj to ni bil smeh! Stresel sem se in se o?rl vstran. Njegovega pogleda nisem mogel prenesti Gornjo in spodnjo uetnieo je imel namreč odrezano, da ni mogel zapreti, ampak je ne-nehoma kazal svoje bele aobe... "G C * I VIBODP-Nivloil Saturday, April 20, 1940 HLOVEHJ (YTH [iXVJ 0IK1 C. GOLAR: V ZARJI (Nadaljevanje.) 44 Ako sem kraljica, pa mi še čevljičke poljufbii.'' •In Janko jih je poljubil in se veselo spomnil: I 1 '"Pa tudi jaa sem kralj in ti poklekni pred menoj!" In dekliea je pokleknila prtvl njim in se modro priklonila. Tako sta kraljevala vse lepe večere in sanjala čudne »*anje. Tončka je želeLa zaiti v začaranem kraljestvu, da bi se izgubila v njem. da ne bo vedela, kje je pot. 1 *i Jan ko, ali n*e boš rešil!'* (Zai ni si i 1 se je in ?e polno rdečih palčkov, da bi mi stregli. In nič bi se jili ne bala, saj bi bila kraljica in bi mi morali biti pokorni. TjC da bi vedela, kje je tikto kraljestvo." ' ■"Za tisto visoko goro, ki je ogrnjena s sinjim plaščem in iiika srebrno pečo na glavi, tam je tvoje kraljestvo. Ali palčki ko hudobni in imajo zelene suknjiče in ostre meče. Umorili bi te, ako bi te jaz ne rešil.* "In kje je pot v moje kraljestvo?" "Po dolgi, dolgi poti je treba iti, po ostrem pesku, po ozki stezi, po strmih skalah. Mnogo let bi hodila ,t eden za tednom po snegu in ledu in ranjene in trudne bi bile tvoje i»oge.'' , >"Ne. tega mi ni mogoče, pot .je neznana in dolga. Majhna sen? še in drobna, in gotovo ne (bi prišla." "'Kadar boš velika," jo je tolažil ,takrat se izgubiš in zmaj te bo imel v svojih krempljih. Neusmiljen zmaj ti bo pil kri. ali iaz te bom rešil." H'Grozno lepo bi to bilo —" Tn ko je cvetela lipa, ter je v hladni'h jutrih že padla strupena slana, ko r*> zorela jabolka in so imele čebele polne panje satja, sta so monala ločiti. Ali poprej sta hotela videti svoje kraljestvo. Ko je solnce zahajalo, sta hitela Jan- |ko in Tončka v goro. Globoko v gozd je držala razruvana pot — v jarku pod njima se je penil in šumel potok, visoko se je vila steza. Hitela sta po strminah, m|ed grmovjem se je skrival« pot in vsa rdeča in razpaljena so jim ibil«a lica. *Xe moren« naprej," je vzdihnila Tončka. V' Kako strašna je pot. kako *trme so stezice." iZgrudila se je na mah. "'Vstani, Tončka vstani, dokler je zlato najino kraljestvo. Glej, tam nad tisto goro še žari in se lesketa in sije. Morava ga videti, niič več ne boš trudna in vtee bolečine izginejo. Kako bo sladko in veselo, kadar prideva na vrh. Morda nikoli več ne ]x>jdeva skupaj na goro, da vidiva zlato in veliko deželo." 1 Tončka je vstala. Prijela sta se za roko in hitela naprej. Ln ko -ta bila na vrhuncu prvega hriba, je zahajalo sonce 7.A daljno goro. Bliskalo se je in plamenelo za žareči mi gru-daistimi oblaki, rofbovi so se pozlatili in zasijali. Vse obzorje je zagorelo, globoko in visoko, kakor da so se odklenila nebesa. Sredi oblaka so se lesketale in bile odiprte zlate duri hi tam je bil vhod v njuno kraljestvo. MTeeiva, točiva. irlej vse je nebeško lepo! Bliže hitiva, zdaj je odprto najino kraljestvo!" "'Objem.! me, Janko, z roko se me okleni in hitiva preden ga zbudi sonce in zagrr«. jo zarje. Glej. še malo in že sva na pragu, vsaj pogledala bi rada preden se duri zapro." {Podala >ta si roke in tekla in tekla po zelenem hribu, po gladkih paninali, po ozkih stezi čkah . .. 1"Letiva, letiva, da ne ugasnejo žarki in ne vzamejo s seboj prelepe zarje." '"Janko, vzdigni me! Ali ne vidiš, da sem padla? In noge so mi trudne in rdeče od krvi in ilmdo mi je in tesno pri srcu ker se bojim, da bo padla tenra, preden doseževa najin zlati dom ..." "Vstani, Tončka vstani! Še malo in pred nama bo vstalo tisto veliko jasno in prelepo kralje-tvo." Krisoko je šla pot, tekla je po strminah, odpirala so se brezdna, vstajale po ostre pečine in jima branile naprej. Zašla sta med skale, med kamenje, kjer so rasli žalostni bori in nizko brinje. Nikamor nista videla nikjerr ni bilo poti in >temnilo se je in nebo se je (»očrnilo. Težko sta se vzdignila na strme roibove, gledala sta in iskala kraljtistva in že je izginilo in zatonilo. jTeniflii in jezni oblaki so grmeli na neboi in nista mogla videti ne zlatih vrat ne srebrnih poljan. Jokala sta in v žalosti in strahu sta se objela. \Tn Janko je zapustil domače gaje in OD KATERIMI POGOJI STE VPRAVTČEN DO IZ PLAČIL STAROSTNEGA ZAVAROVANJA. |I)a ste vpravičeni do izplačil pod določbami o starostnem in posmTtninskem zavarovanju, ki jih vsebuje socialno-varnostni zakon, je potrebno, da ste delali na službah, ki spadajo pod ta zakon, in da ste dobivali gotov znesek plače iz take službe tekom gotovega števila četrtletij. Služba, oziroma zaposlitev, ki spadajo jmhI zakon, so one v tovarnah, delavnicah, rudsi-kih, mlinih, ameriških ladjah, prodajalnah, pisarnah, bankah in drugih trgovinskih ali in-dustrijalnih podjetjih. Službe ki ne spadajo pod ta zakon in zato niso pokrite, so v splošnem one v poljedelstvu, domači postrežbi, federalne, državne in mestne sIužiIk* ter one v ver-kih, dobrodelnih in nekaterih drugih ne koristonosnili organizacijah. 'Znesek plače, ki ste ga morali prejemati, da ste vpravi-čen do izplačil, je $00 ali več v vsakem izmed gotovega števila četrtletij oziromsa koledarskih letnih četrtin. Koledarska četrtina je trimesečna doba, ki začenja s prvini dnem januarja, aprila, julija ali ok-tofbra vsakega leta. (Vtrtle-tje, v katerih sta dobili $r>0 ali več se naziva "pokrito čet rt-letie." t jNtevilo pokritih četrtletij," ki ga morate imeti, da ste v pravi če n, \-o: jI. Xe manj kot polovica tolikih "pokritih četrtletij," kolikor je koledarskih četrtletij po prvem januarju 19H7, ko je zakon stopil v veljavo, in pred četrtletjem, v katerem ste postali H.") let star. Na primer: recimo, da bo vaš H5. rojstni dan v februarju 1041 in da vaša plača je povprečno znašala približno $P»0 na mesec skozi leta 1937 in 193«. Rceimo pa, da niste imeli skoraj nikakeira zaslužka v letu 1939, tako da niste niti v enem četrtletju tega leta zaslužili toliko, da bi znašalo $50. in ravno tako tekom prvih dveh četrtletij leta 1940. Potem pa. recimo, da ste šli nazaj na redno delo v mesecu juliju leta 1940 in ste zopet za-luži I i po $<)0 na mesec. Do onega časa, ko boste (io star, v februarju, bi lahko našteli kot "pokrita četrtletja** štiri četrtletja v letu 1937, štiri v letu 1938, dve v letu 1940 kar je skupaj 10. Vseh koledarskih četrletij v teh štirih letih, odkar je zakon stopil v veljavo dne 1. januarja 1937, je 16. Torej, vi ste vpravičen, kajti število va«ših 10 pokritih četrtletij je večje kot polovica števila koledarskih četrtletij, odkar je zakon stopil v veljavo dne 1. januarja 1937. V wake mislučaju je potrebno, da ste imeli vsaj še-11 pokritih četrtletij, to je polovica števila koledarskih četrtletij od 1. januarja 1937 ko je, zazkon htopil v veljavo, pa do 1. januarja 1940, ko so zavarovalnin ska plačila za vpraviče-ne delavce, let pred 1. julijem ! 1940, zadostuje šest pokritih | četrtletij. 4. Čini imate 40 pokritih če-. t rt leti j .ste vpravičen za vise svoje žive dni. Na primer: Ako ste sedaj 22 let stari in imate stalno delo v zavarovani *lužlbi za prihodnjih 10 let, boste vpravičeni do zavarovalnih izplači tuwli če boste delali v nezavarovani službi, ki ni pokrita po zakonu, od časa. ko boste 32 let star in naprej. ;Da dobivate zavarovalna izplačila, morate biti 65 let star ali več in prenehali delati. Smatra se. .kot da niste "na doki" ako zaslužite manj od $15 na nfosec v sluižbi, ki jo zakon pokriva, oziroma ako imate službo, ki sploh ne -pada pod zakon. Xi treba, da ste državljan Zlruženih držav. Justično ministrstvo je vrhu tega namreč odredilo, da se bo poletni čats za »gostilne začel šele 21. aprila. To (Mnivni. da go-1, ki »topi ob 10. iz gostilne, na pragu nenadoma pridobi celo uro in da more obi>kati še zadnjo kine matogratVko pn-dstavo. ki .m-prL«"ne ob 9. uri. Tretji čas je pa tako zvani ir>ki čas,, ki ostaja za green-wike plošče. Nje mož >i j«1 dovolil Lsto šalo v gardo-robi za moške. il\o je nekega večera proti polnoči razpoloženje bilo na višku, je gostiteljica prekinila plesno godi m) in je z ljubeznivim nasmehom izjavila, da je za mile goste pripravila še posebno presenečenje. Nato je dala predvajati posnete plošre. Xavetooe dame so izmenoma postajale rdeče in blede, kajti to. kar so slišale, so bili pogovori, ki so jih imele s prijateljicami v oblačilni sobi in ti pogovori so vsebovali dovolj kritike in hudobije. Nanašali so se na intimne stvari gostiteljice, njeno obleko, frizuro, vedenje in stvari, s katerimi jim je postregla, a tudi o gostiih samriih je padla marsikatera beseda, zavoljo katere bi se jezične dame ta trenutek najrajši pogreznile v zemljo. IMoški niso bili nič boljši. V zaupnih razgovorih so spregovorili marsikatero nerodno o poslovnih transakcijah in razne skrivnosti ljubezenskih pustolovščin. Gramofonske plošče so vse to neusmiljeno zabeležile. /Samo ob sebi umevno, da se je ta večer končal z velikim .škandalom in v zvezi Is tem dogodkomj, ki je prišel po i nd iskreči j i newyorških listov v javnost, bo še prišla vrsta tožb zavoljo razžaljenja časti in za ločitev zakonov. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. S-*tavU dr. r. J. Kern. Vezanr Qena j^qq liOIKtfl DRŽAV (JANI naj aanrf- knjttk« — "Uow I« betom* m 'Uizro of tee L'nited Stales'*. V tej knjigi M> vsa poja«Dtla Id aako-ul za naseljen«- £«ena 35^ DENAR Spisal dr. Kari EngUS. SiH strani Denarni emblem Je lelo zapleten in težaven ln ga iil mogoče atorlll voakomur jasnega, pisatelj, ki Je znan češki narodno-gospodar-ald strokovnjak. Je razširil svoj* delo tako. «Ja bo slutilo slehernemu kot orlentaCnl spis ? denarju. < >™ 50c DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal Sel»a«tij«n Kneipp. -Ht si rani. c™ $1.25 IHIMA^K ŽIV ALL — Spisal I»autir »Vigel. — "L* si rani. UO.M.lC*! ŽIVINOZIIKAVMK, spisal Vranjo Dolar. i!7S o t rit nI. Cena trda ves Cena $1*50 Zelo koristna knjiga za vsakega Živinorejca; opis raznib bolezni ln zdravljenje; slike. GOVEDOREJA. Spisal R. wegvsrt. 143 stranL S slikai"' Cena — KOKOS.IKKK-I V Sestavil VaifUtin ICaxinger. si rani llro5. C'«ia 50c KNJK.A O I.KI'EM VEDENJU. (Urbani.i Ves. Cei,a .75c KXJI (j A o IMkSTOJNKM VEl>FA'.J T. 111 strani K K AT K A SRBSKA GRAMATIKA. Cena .~»0e. tts strani Cena 30c. MI.f.nakstvo. Spisat Auton 1'evc. S slikami Jtt>s straai. Knjiga && uiltkurje lu 2juMCelje mlekarstva spiob. Ceam .5Qc NAJVEČJI SP1SOVN1K. iryi struni. it'na .50C Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Xojnovejsa zbirka navodil za kuhinja in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 TRIJE ČASI NA IRSKEM. 'Zamotano časovno štetje inkajo na Iitekem. Irska vlaida je p osebno odredbo uvedla poletni čas, kakor Ajiglija, toda podeželsko ljudstvo se tega čaisa branil, češ, da ga Irska ne potrebuje, ker se vojne ne vdel-ežuje. Tako imajo tam s paragrafom odrejeni poletni čas. ki ise ga držijo oblafeti in vsi javni zavodi ter greenwioh-ski čais ki se ga drži večina ljudstva ter gostinski obrati. SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NASF SKOniJIVE ŽIVALI v PODOBI in BE- SKUf. (»pisal 1 ran Krjavee. -J4 strani. BroS. Cena ,25C OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjlpa je uameajena v prvi vrsti is 6tavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo *or iele-solivarrstTo. Cena $1.— ODKRITJE AMERIKE, opisal iL MAJAli. TrlJ« deli: 102, 141. strani. Cena inebko PolJiio samo jagnje." i Ja, kaj pa je pravzaprav jagnje?" je modroval Do7Čc. •4Jagnje je jagnje. Človek je pa dosti več. Kolikokrat koga zmanjka, pa he nihče ne zmeni za to." {Prikimal je gospodarju in odšel. Juri je zmajeval z glavo in zrl za njim, dokler ni izginil v ftfkščavi. 14Kaj pa je s fantom? Popolnoma se je izpre-menil." iKo je Juri po troh urah dospel na Hrastovino, je srečal nuni vrati gospodinjo. Za roko jo je prijel in ji zašepetal na uho: 44Marjana, ugani, kje je Evica?" ' Začudeno ga je pogledala. 44Kaj bi ugibala. Xa paninini je. 4tTako! So ti zdi? Presneto bi gledala. »Pojdi da ti i»ovom.M Izginila sta v veži. Opoldne so že vsi posli vedeli, kam je š!a Evica na Brezje na božjo pot. O tem je zvedel tudi gospod Zgonc, ki >e je bil zvečer nstetvil za nekaj časa na Hrastovim. 44 Did i d i," -o je smejal, 4 4 kaj pa je ptički? Pa ja ni zaljubljena? Kaj ji teži srce? No, če bi bila zaljubljena, bi ne romala na Brezje. Za toke stvari je sveti Anton.'* 'Hrastar je molčal in namršil čelo, gospod Simon Zgonc je pa mrmral, 44ja,ja" ter začel vrtiti palico. Pri tem je vzdihoval, se je potil in začel govoriti o vremenu. Od jasnega neba je prešel na jasno in solnčno bodočnost, pa plačo, ki mu bo v kiwi tkem povišana, k dobri službi in izobrazbi. . i Čedalje zaupnejši je postajal, lovil Hrastarjevo roko, blo-lo večno mlada. Leta gredo, in če se more- ženska imenovali "gospu poveljnikova" i vili ni kar tako. j To »pomislite Hrastar." I Traktar se je pomiril, ter začel govoriti o dekletovi mlado ti. *4,To je prazen izgovor," mu je segel Zgonc v besedo. Zal mi je, Hrastar. ker tako nespametno razdirate najino i;, prijateljstvo. Menda ne veste, koliko je vredno, če ima elo-'*lwl 4 Ieta* 111 stm 111<,,>eet \ek prijatelja v tako odgovorni službi kakor je moja. Mi namreč marsikaj zvemo in imi mikaj slišimo in če bi vas vedno ne smatral za prijatelja. Hrastar--" /Umolknil je ter pomembno pogledal proti stropni.. 144Kaj govorite?" je hlastno vprašal Juri. "Kaj -o lahko zve in >1Lm ? Kaj se lahko zve in sliši o meni?" (Jo-pod Zgonc je skomignil z rameni. I 144Hrastar, menda ne boste zahtevali od mene, da bi vam izd a ju 1 uradne skrivnosti? Dokler sva bila prijatelja, je bilo se ve« 1 a drugače. Tako pa . . . Zdi se mi, da ni vse zlato, kar ise sveti na Ilrastovini. Pa nikar ne zamerite. I To je le moje mnenje." Nehal se je potiti, in njegov obraz je zadobil sivkasto-višnjevo barvo. 44Hrastar," je rekel in vstal. 44Če imate k moji ponudbi še kaj pripomniti, veste, kje me lahko dobite." I*žaljen se je pokril, salutiral in odcapljal skozi vrata. Juri je stisnil pesti.. 44To se moram Jakobu zahvaliti," je sikal. 44Lepega zlodja mi je skullial." "Razburjen je aačel korakati po sobi od okna do okna. 4'Zdaj pa mora stran! Zdaj je skrajni čas! JVsak dan je v večji nevarnosti. Preko meje mora!" <5nalo ga je iz sobe, ko da bi mu bilo preveč zatohlo med štirimi stenami. Dospevši na dvorišče, je slišal s ceste po-j z«lrav. Ozrl se je. Bil je 44Steman" Toni. v 44Pozdravljen. Toni!" JFant je stopil k ograji in obrnil klobuk, da so bili krivci spredaj ter jih Hrastar ni mogel prezreti. . ' Bombniki ameriške vojsk«* na manevrih blizu San D i ego, Cal. Otoški raj Robinzonov Zgodbi o Ribinzonu Cni^oeu >ta cerkev in šola. V tem le-je oddaljeni otok v Velikem I pem zalivu je skupina biva-oceanu spremenila podobo izlišč za nekaj sto ljudi, ki so sanj naše iulado jo leta 1s(js nedaleč «m1 nekda-njeR«ibinz«»nove jame po-ta-temle napisom: k4Spominu Aleksandra Si'1-kirka, mornarja iz Larga o grofiji Fife na Kkot.-kcm. ki je na otoku popolnoma samotno razlrčnejši-h rastlin. Na viša v ju so tu in tam prekrasne jaso, ki t-pevati voda" 12. februarja 17o- U-| IjedeHstvo in vrtnarstvo. Pomrl jo kot poročnik 1. 172:1 v znoje so kraje kroir zaliva po starosti 47 let." |goz«lili in zdaj rastejo ondi vse /Dne 14. marca 1*)15 so A.n-1 kulturne rastline zmernega g]oži ] v (t* j i del sami mešanci. Pre-1 magnolij življajo se z lovom na ribe ill rake. Rib je izredno veliko in mnogo izkupijo zanje, prevažajo jib v Valparaiso na trg. Kakor vsi otoki Tihega m«>-rja je tudi otok Juan Fernandez izpostavljen hudim sapam, ki brijejo od severa in jugovzhoda. Cumberland ski zaliv jo bil prej zares idealno biva- , i , , . , i Krapno. i-.«•«», o ljudje živeli še skronrneie in uživali na vitaminih bogatejšo hrano. To bi se reklo, da je paradentosa po-slod ica ali spremljevalka naše civilizacije. Nekateri učenjaki pa trdijo, da tem« ni tako. Xek i zobozdravnik, ki je imel za seboj že dolga leta zdravniške prakse, jo v treh pokole-njih ugotovil, da je paradentosa podedovana bolezen. Razen tega se je mudil med mnogim L tujimi narodi, kjer jo proučeval zobe. Proučil je pa tu«li zobovje najdeno v lobanjah ljudi, umrlih v pradavnih časih. Xa podlagi svojih študij jo prišel do zaključka, da paradentosa ni odvisna od okolnosti, v kakršnih živi temveč da je to prej podedovana lastnost gotovih ras. X«a .vetu so narodi in plemena, ki se jim zobje z grizenjem samo obrabijo, drugim pa prav lahko izpadejo. 'Me« l narode, ki jim ostanejo zobje v ustih do smrti, -padajo v prvi v ret i gronkindski Eskimi, finski Laponci in drugi mongolski narodi, živeči v severovzhodni Rusiji in Srednji Aziji tako Samojedi, 0>t-jaki in drugi. Nasprotno je pa pri narodih, živečih v vročih krajih izpadanje zob tako razširjeno. da velja za nekaj Farno ob sebi umevnega. Seveda so tudi tu izjeme, recimo STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York mitivnih narodih, živečih še vedno strogo naravno življenje. Te bohrfzni ne poznajo severni i*arodi z zelo težkimi življenjskimi pogoji, pa tudi srednjeazijski Mongoli ne, čeprav jedo večinoma mlečno hrano. Xa**protno je pa med Araibci in Berberi paradentosa splošno razširjena, :si žive približno tako. kakor Mongoli. goščave same lope praproti in grmovja brez trnja. Vzdolž potokov in po barjih raste manžano. to jo vitek, eleganten grm. Preproga raznih trav in cvetlic krasi vso po- sadeži v naročje. Seveda je treba ^o večje ri foni otoku razdejali T>nsn tudi južnega podnebji. rdkori-titi za ])lodno zemljo, poslednjo križarko iz e«lin'icejrl,ii
  • -1 'lindanes io tn nebroj divjih, in na najvišji vrh ot«)ka, Vun- koza in divjih prašičev. keja. zaradi nepro«lirnega go- ščevja tudi ni >e ni lire prišel. sadka potopljena. Pri posadki jo bil tudi TTuiro AVel^or. o čigar usodi je nemška filmska družba liavarija izvedla zdaj {Rfijsko lepi kotiček Robin zonovega sveta sestoji iz vi-o-'iih irozdnih »IrevoS gostega teh dneh že vprizorjen. <4V mestu sem bil," je hitel pripovedovati. "Tožba je bila. BoIt«v. je tožd Jakoba zaradi tiste reči. Presneto sem vesel. Jakoba so oprostili. Jaz sem prepričal sodnike, da je prepir ir/izval Boltež in da je tudi nož potegnil. ? Zdaj bo 'Robinzonov raj jo bil otok Juan Fernandez, ali natančneje: Mas 6, Tierra, največji od treh otokov, ki se zemljepisno nazivajo Juan Femandezova skupina. Mas G Tierni je (!70 milj oddaljen od čiKko obalo na isti Zemljepisni širinski st«>-pinji kakor Valparaiso. Ot«>k meri 9.1 kvadratnih kilometrov, in je jako razčlenjen in gorat. Najvišji vrh jo značilni El Yansue, ki ima obliko nakovala in tudi ime po njem. Ta hrib prevladuje s svojo obliko in z višino 1000 m ves videz otoka in je njegov znak. Po«ln» bjo so ravna p«) mor-kih tokovih. Mr/li Hnmbold- saj ;]>e. Prenosne palme, krasna j ne prihaja iz antarktičnega pianot, pielestnn, večno zelo-.dela sveta, ampak od zahoda. nov film, ki bo v Xemčiji vj^,,,^ [n dol got ravna te sta- tov tok ne vp'iva ugodno. moral \-hc stroške plačati. V krčmi sem ga slišal priseči, Bregovi padajo tudi e postavljala z novo obleko, Juri pa je urejeval račune, | V veži se je nekaj oglasilo in Jakob je stopil v sobo. Klobuk je zagnal za peč in pozdravil: 44Pozdnavljen, Hrastar!" Njegov glais je bil razburjen in oči so se mu bleščale. » <"Ali si moreš misliti, kdo bo danes prišel?"" 1441, večer bo pr«šel za dnevom." 44&e prodno se bo znočilo, bo prišel gtajski gospod." Juri je prebledel. i (Nadaljevanje prihodnjič.) strmo v morje in so pisano pro grsti. Malo jo pripravnih pristaja lise. Xajboljse jo Cuiih-berlandski zaliv, na severovzhodu otoka. Obrobljajo zdaj venec lijšic z leskatjočimi se pločevinastimi strehama in na ploščadi nekdanje trdnjave \ 'GLAS NARODA § ^ po?i'jamo v staro do ^ j (je, to lahko stori. — ^ j Naročnina za stari^ 4 kraj stane $7. — V ^ J (talijo lista ne poši- ^ i liamo. ^ na listnata drevesa, goščava trsja, ljubko terase zelenja in pisano trate cvetja, kakor rdečih kapueinčkov in Ive'ih čaš. 44 škmicljev", dajejo vsej tej t>riro«li izredno lepo krasno lieo. Večno zeleni gozdovi pokrivajo gorato vzhodno polovico otoka. V «lolini, kier šumijo potoku in na gorskih obronkih je divja zmeda i>aj- vseh dreves na tem otoku pa je najinrilo ali poraiito, ki spominja na najšo hruško. Xa sončnih «>bronkth gora so kar Kal)lt.'' kl Jim zoh.i° v sprotju z njihovimi sosedi A- rabci, Berberi in ži«li, preje odkrušijo, nego izpadejo. Ka-bili so narod, ki so jo že v «lav-nih časih presolil v Afriko s severa in s tem jo ta pojav pojasnjen. •Nas seveda najbolj zanima, kako je s paradentoso v naših krajih. V srednji in južno-vzhodni Evropi so naro«li po-inesani. To so ljudje, ki imajo k para«lentosi prirojeno nagnjenje in druiri, ki ji sploh niso podvrženi. Te razi to podedovana paradentosa je neozdravljiva. Poznamo pa tudi m«anj ostre njeno stopnje. V takih primerih se da izpadanje zob omejiti ali vsaj precej od-go«liti. (Dokaz, da paradentosa ni odvisna od načina življenja, in od kakovosti hrano, naj bi bil tudi v tone. da so to zlo pojavlja tudi pri nekaterih pri- Hun^boldtoveniu toku nasprotuje t«>plo vodovje, Ivi proti južni strani obliva obalo. Podnebje Robinzonovega otoka je zatorej jako milo in enakomerno in ima izrazito pomorski značaj in jo enako kot v zmernem pasu. Letni ča-i so isti. kot na južnoameriški celini. Od oktobra do arvrila je toplo poletje, nato je nekaj hladnje- ših deževnih mesecev. Robinzonov otok je zares blagoslovljen, zmeraj zelen rajski otok, ki je vprav ustvarjen za to, da more osrečiti ljudi, ki iščejo samoto za svoj tlušovni mir. MOŠKA IN ŽENSKA. ROKA. I Tu«li izkušenemu poznavalcu bo včasih težko razlikovati moško roko od ženske roke. So moški, ki inuajo zelo nežne, nieliko, ženske roke z vitkimi prsti, žensko, ki morajo težko delati, pa imajo grobe, trde, velike roke. Je pa znak, po katerem je mogoče roko z gotovostjo razlikovati, tako pravijo vsaj neki ameriški raziskovalci, ki so po dolgih raziskovanjih odkrili, da je kazalec na ženski roki skoraj vedno večji, najmanj pa tako dolg. kakor prstanec, medtem ko je kazalec moško roke vsaj za spoznanje krajši od prstanca. (Učenjaki so poiskali za to tudi razlago in pravijo, da jo moral moški v tistih davnih časih, ko se je pravkar iz živali raizvil v človeka, pri plezanju na drevesa in za »uporabo svojega primitivnega o-rodja ali orožja uporabljati posebno -redinoc, ki je pravi o prijemal ni prst. in tako so mu je ta zdaljšal. Ženska pa, ki je zbirala živež in je uporabljala lažje gospodinjsko «> rodje, si je močneje razvila kazalec. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik. MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. (136 tsrani.) Kersnik je pisal f Spisal Janko Kač. (117 strani.) Šta- . 283 strani.) Zgodba o čudoviti egip-• Jurčičeveiil dnhn. Svoi slncr 7nm i^T-ol-i" ni Hn avniptrn štiri- noncL-i 1.; i« ---3____i_ Jurčičcveili duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno zavrŠil njegove nekončane romane. 44Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je sogel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 . jerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom 44Grunt." Cena...................... 85c. čanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lončar. (548 strani) Pisatelj je pose- don. (404 strani.) Eno najboljših gel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company