GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 21. JUNIJA 1961 — LETO XI., ŠTEV. 12 PROSVETNI DEIAVEC SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE ln 1 rt T? rl nZ-D H'Tl IfVlŽn Pospešiti razvoj družbenega upravljanja * Učiieijski kolektivi si morajo pridobiti čut odgovornosti zo delo celome šole — Uveljaviti komisije pri pil UZgOll nilucllllG ITI Oclrcisllh sindikalnih svetih 1 ~ Meka j misli ob skupščini RK Slovenije, ki je bila v dneh S. in 10. junija v Ljubljani Nekdaj samo humana organi- Pomembna skrb organizacije Ko se je v ponedeljek, 12. t. m. lektivov pri pripravljanju novega Republiški odbor je, razprav- nega reda? Toda krivda za to, Prvič sestal na nedavnem obč- načina delitve osebnega do- Ijal dalje o organizacijskih vpra- da se vprašanja šolstva in pro- nem zboru izvoljeni Republiški hodka«. šanjih našega sindikata. Pred- svete na teh sejah niso obravna- odbor našega sindikata (prisostvo- 2 novim šolskim letom bo sin- vsem je treba poudariti osnovno vala pogosteje in temeljiteje, je Val mu je tudi član predsedstva dikat organiziral področna po- misel razprave: naj bi obstoječe vsekakor na , komisijah samih, zacija Rdečega križa posega iz Rdečega križa se kaže d prizade- Republiškega sveta Zveze sindi- svetovanja, ki naj aktivizirajo komisije Sindikata prosvetnih in Komisije naj predlože sindikai- leta o leto vedno globlje d naše vanju za zdravje naših najmlaj- katov za Slovenijo tov. Ivo Tav- gianstvo za reševanje trenutno znanstvenih delavcev pri občin- nim svetom v obravnavo šolsko družbeno življenje. Kdor zasledu- ših — predšolske in šolske mladi- čar), je predsednica Slavica Zir- najbolj pereče problematike, to skil1 sindikalnih svetih bolj uve- problematiko in Zahtevajo raz- je njeno delo, opaža, kako se po- ne, v organizaciji mlečnih kuhinj. kelbach v uvodnih besedah ozna- je; 1 vprašanje družbenih skla- Uavili. Postavlja se vprašanje: pravo o teh vprašanjih. Sindikai- samezne veje te 'dejavnosti širijo Današnji pouk v reformirani šoli čila nekaj najnujnejših nalog na- ^ov za šolstvo ____ kje so vzroki, kolikokrat je bilo na sejah sin- ni svet naj potem kot forum vpii- in razpletajo ter segajo v razne zahteva od mladine mnogo truda Ših sindikalnih organizacij. Te da se je njihovo redno poslova- dikalnih svetov vprašanje šol-. va dalje za pravilno rešitev po- panoge našega življenja. Naj ome- in intenzivnega dela, da lahko sle- tlaloge so dobile prav v sedanjem nje zataknilo; v zvezi s tem tudi stva kot Posebna točka dnev- stavljenih vprašanj, tazdobju poseben pomen. Ko se vprašanje kategorizacije šol; 2. pre- delitev sredstev znotraj posamez- pripravlja tako temeljita osnova življenja v naših vzgojno- ne ustanove, izobraževalnih ustanovah — pogojena že z novim zakonom o _ , ,. , , finansiranju šolstva -, dobivajo ^ nimo nekatere teh dejavnosti. Pri kategorizaciji šol pogreša- zlasti delovni kolektivi’ na šolah teh ustanovah. V razmerah v ka- povsem novo orientacijo. terih so trenutno naše šole, je Posebno tam, kjer so učitelj- kategorizacija sila težavno vpra- sanje, vendar bo treba najti skl kolektivi številnejši, to je na .|str„7np Driieme DO katerih Večjih šolah, je vodenje ustanove vU®tre/f^nf i, n se vedno v največji men prepuščeno ravnatelju. Tako situa-cijo je potrebno spremeniti. Prosvetni delavci se vse premalo po- bo ocenila kvaliteta dela neke šole. Ker so v nekaterih krajih (n. pr. na Kočevskem) s kategorizacijo uspeli brez večjih težav, , .. . . l , bodo taka področna posvetovanja glabljajo v vprašanja družbenega tembolj ko£stna za ^stale krR.Je Upravijanja na prosvetnih usta- Potrebno bo zbrati eimveč pi.ed- novah kakor tudi v gospodarskih analiz in delati na njih organizacijah, kjer bi se lahko b Marsičesa naučili. S stališča druž- Drugo vprašanje je delitev lenega upravljanja bo treba pre- sredstev znotraj ustanove. Analiza gledati razmere na šolah in se delovnih mest bo prinesla s seboj bolj kot doslej zanimati za nove Vrsto drugih problemov, tako na-Zakone, uredbe in sploh za smer- staja vprašanje delovne obvezno-Pice našega celotnega družbene- sti prosvetnih delavcev in kaj v §a in gospodarskega življenja, če to obveznost spada. Ko bo uve-naj prosvetni delavci (in z njimi dena delovna. obveznost, bo spet tole) ne zaostanejo za povsem stopilo v ospredje vprašanje iz-lasno določenimi razvojnimi tež- venšolske dejavnosti (delo v raz-Pjami naše skupnosti. Člani uči- nih krožkih, organizacijah ipd.), teljskih kolektivov se ne zave- V Mariboru so se lotili že tudi daio, da jim je danes dana vsa tega vprašanja in predlagali, naj možnost, da si razmere na svojem bi to delo postavili v obliki na-delovnem mestu urejajo tako, kot tečaja pred prosvetne delavce; Pajbolje ustreza napredku izo- seveda naj bi bilo delo plačano. jJjZbe in izboljšanju njihovega Z novim šolskim letom bo za j tftega položaja v družbi. Zato sindikalne organizacije dela do-predvsem naloga našega sin- volj. Pri uspešnejšem reševanju pikata, da s to jasno politiko dela vseh teh vprašanj, ki so danes v tem, da bodo delovni kolekti- našem šolstvu vsekakor izredne-• na šolah zaživeli v pravilnem ga pomena, se bodo morale zadajanju zahtev, ki jim jih na- vzeti z vsemi silami in aktivira naša družba. V dokaj izčrpni razpravi so zirati delovne (učiteljske) kolektive, saj je predvsem od njih od- ® izkristalizirala nekatera mne- visno, v kakšnih razmerah bo okrog prve točke dnevnega delala šola in posamezni člani ko-rtoa, ki je navajala »naloge ko- lektiva. 14. in 15. junija je odšlo 240 pionirjev iz vseh krajev Slovenije na pohod v Partizanski Rog. Spremljali so jih nekdanji borci in jim spotoma pripovedovali spomine ter jim kazali zgodovinske kraje iz NOB. Za pionirje je bilo to v resnici veliko doživetje. Obiskali so partizanske bolnišnice, grobnice, bunkerje in se ob spominskih ploščah s cvetjem in recitacijami spominjali padlih za svobodo in lepše življenje. Na Bazi 20 je pionirje pričakal predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko s še nekaterimi tovariši, ki so nato govorili mladini o herojskih dneh naše zgodovine. Kulturniška skupina pa jim je pripravila miting. — Na sliki: narodni heroj Olga Družina izroča v imenu Glavnega odbora Zveze borcev LRS prapor komandantu Odreda dvajsete obletnice vstaje Stanetu Semiču-Dakiju na svečanosti v ljubljanskih Križankah, preden je Odred odšel na pot di sodobnemu razvoju. Kolikšne vrednosti so tu prav mlečne kuhinje, ki z izdatno malico, pripravljeno po sodobnih predpisih prehrane, nadomeščajo porabljeno energijo. Uprave šol ugotavljajo, da zaznamujejo boljši šolski obisk in napredek, odkar delajo na šolah mlečne kuhinje, kar je povsem razumljivo. Na večjih šolah so učenci uvedli tudi samo-upravljanje mlečnih kuhinj, po-' magajo v kuhinjah, pripravljajo > V-č-j kurivo, obdelujejo šolske vrtove, | . pridelujejo povrtnino itd., kar je * A Mm vsekakor zares vzgojno. Pomembno vlogo imajo organizacije Podmladka Rdečega križa med našo mladino. Tudi te prirejajo tečaje iz higiene, prve pomoči, hkrati gojijo v mladini ljubezen do sočloveka, vzajemno pomoč in dobre odnose med ljudmi, kakor tudi razvijanje prijateljstva z bratskimi narodi po vsem svetu s pomočjo dopisovanja. Podmladek Rdečega križa je 1 doslej zajel predvsem osnovne i l šole, v preteklem letu pa tudi ;J§ , | mladino na učiteljiščih, tako da se 'H ■ i bodoči prosvetni delavci že v šoli pripravljajo za delo na terenu. Organizacija Rdečega križa je o zadnjih letih povzela tudi zelo pomembno zdravstveno akcijo — ” ■ omogočiti .socialno potrebnim otrokom okrevanje v obmorskem predelu — na Debelem rtiču. Pri tem upošteva telesno in duševno otrokovo stanje in seveda okolje, v katerem živi. V okrevališču skr-be za otroke poleg zdravnika še vzgojitelji, psiholog in socialni delavec. Tako je vsestransko poskrbljeno, da se otroci pravilno III. seminar glasbenih pedagogov Jugoslavije ho v Ljubljani od 13.—19. julija j Zveza glasbenih pedagogov ugoslavije organizira III. zvezni usmerjajo in okrevajo. Tudi pre-Po naših tovarnah in na po- brana je sestavljena po sodobnih deželju se ženska mladina n raz- receptih, prilagojena glede na kanih zdravstvenih tečajih seznanja lorično vrednost za posamezne z napredkom zdravstva; ti tečaji starostne skupine, dobra in izdat-hkrati prepričujejo širše množice, na- v izrednih primerih se vzgoj-da dobivajo vedno večje zaupa- no osebje individualno bani s pro-nje do zdravstvenega osebja. Ta- blematičnimi primeri vzgoje. Ob-kjer te obstajajo, je pri nas že ko zdravstvena prosvetljenost dvi- enem, daje tem otrokom vzgojne dosežena in od tega sodelovanja ga iz zaostalosti konservativne napotke za v prihodnje. marsikaj pričakujemo. Zelo bi ljudi, odpravlja mazaštvo in vra- To bi bilo nekaj iz načrtnega -Tnar.pod.naslovom: Glasbena je jn srednje stopnje. Pogloblje- dovoljitl se s tem pa še ne po- ---------------. ------.---- ------ — v- , „ „. . , , . ~ . Uagogika m sodobna umetni- no in razširjeno delo naših glas- meni končnih vzgojnih smotrov. nas zanimala sicer nenajavljena zevernost. ledno večje zaupanje dela organizacije Rdečega križa sa ustvarjalnost. Celotni pro- benih šol, vse večje zanimanje Na to aktualno temo bo odgovar- tema: Instrumentalni pouk v sf poraja v naših preprostih lju- na vzgojnem področju. Vsekakor »I'am je razdeljen na tri vrste mladine za glasbo, velik interes jal v okviru seminarja pri nas okviru glasbenega pouka na a'eb, zlasti med ženami, do di- lep napredek n prizadevanju nas ern. Prva zajema temo splošne- za glasbo tudi izven šolskega že poznani glasbeni pedagog prof splošnoizobraževalnih šolah I. spanzerjev, kjer se srečujejo s so- eseh za pravilno usmerjanje mla- r1 karakterja. Druga zajema te- okvira, vse to zahteva tudi od Bresgen iz Salzburga. ’ stopnje, kar pa bo gotovo pred- ------ °P° ožji strokovnosti in tretja sodobnih pedagogov nenehno Tudi pri nas so že dani za- mei': obravnave v razpravi. Fo-fev •StaV^a P°svetovanie ° S°1‘ skrb za čimpopolnejši .pristop 'ne radi naše glasbene tradicije,’naj- svetovanje o solfeggiu bo dalo . , • le k poučevanju, ampak danes že boljši pogoji za uspešno ustvar- težko bercvT • nl pou . na nasl9 glas’ h glasbeni vzgoji. Letošnje pri- jalnost mladine. Estetska orien- srR©ri že-, i ,ln posebej splošnoizobra- reditve v okviru pionirskih iger tacija mladinske umetnostne prijemov v odnosu do naših pri- b-ih nil1. ®olah ie dosefel v zad; so močno razgibale mladinsko vzgoje nujno povezuje posamez- ročnikov in učbenikov. Temi: jin letih velik napredek zaradi glasbeno dejavnost in ji dale me- ne umetnostne panoge .med se- Sodobne metode klavirske igre stopnje, kar pa bo gotovo pred- dobno medicino, pa tudi preven- dine, da bi. bila zdrava kos na- tivo. logam, ki jo čakajo. S. S. pričakovane rezultate v metodičnih izkušenj in Stanovanjska skupnost pomaga reševati šolske probleme gj^flillil1 ^analiz strokovnega sto med najvažnejšimi vzgojni- boj, zato bo tudi glasbenikom do- Pr°R Jelice Popovič in .prof. asbenega šolstva, katerega ro- mi faktorji. Množičnost v sode- brodošlo predavanje o likovni Ig°rja Ozima: Intonacija na vio- bjo V zakltož"i fazi, letoš- lovanju in manifestacijah na ustvarjalnosti otrok - prof. Kar- lini ob primerih Bachovih de! Stanovanjska skupnost v Ra- zelo povezan med seboj Gotovo njL^odnjo pom ad zajela vse javnih nastopih m tekmovanjih lavarisa iz Novega Sada. Poveza- bosta zajeli zanimanje pedagogov dečah je ena najbolj delavnih v se mno si lahk° predstavljamo. Ra- tov. Poharju in tajniku tov. Ho- Tita 50. S plačilom ?000 dln’ z“astro- zen tega imata v šolskem poslop- čevarju. Želeti je. da bi njihovo ške organizacije na tekoči račun Sa- ju prostore še večerna šola za požrtvovalno delo našlo .vzgled veza, štev. 101-I8-3-1024 z o/mako »se- odrasle in pa večerna politična tudi drugod, kjer so podobne po- trajj, se odprli prostori Moderne galerije, pričela se je IV. mednarodna razstava grafike in bo bleja p . septembra. Ljubljanski grafični bienale si je pridobil velik ugled tudi izven naših tildi ‘ ^iroditelji so si tudi letos znali pridobiti najvidnejše umetnike mednarodnega slovesa, pa Na znana imena, ki po stvaritvah zaslužijo, da so njihove grafike na tako pomembni razstavi. Skijjj: ‘tavj vidimo vse smeri od realizma pa do abstraktne umetnosti. Med nagrajenimi jugoslovan-Srafiiii je bil tudi Miljuš Branko. — Na sliki: Miljuš Branko — Ikarov padec (1960), naselju, hrlnT^v^vobodn!1 režiji)SkCm šola- Naj omenimo, da je učitelj- trebe. p. i. ski kolektiv v Radečah z delom Stanko Skočir V novem položafti nove naloge O matičnem listu Matični Usti so že davni rekvi- neke nčenke. Obiskovala je peti razred, ko je učitelj napisal tele pripombe: »Neredna in nesnažna Ni namen, da bi se javno raz- lin in živali itd.), za glasbeno delovnih naslovov: Novi pogledi žiti na šolah. Nekdo bo dejal, da pisali o mnogih stvareh, ki se vzgojo (26.-28. junija — o ritmič- na pouk književnosti in literarne 0 (em ni vredno trošiti besed. - - tičejo razbitja in ponovne posta- ni in melodični vzgoji, o obliko- teorije v gimnazijah, Ideološko Verjemite ne bi Uh če mi ne bi ucmA:a. Svojeglava. Velika mevža »•'K&a.t&SSK r fS SZTalZZ fc so tolikega pomena, da bi zaslu- razreda), za likovno vzgojo (26.- posebnim pogledom na književ- 'M “s.; Katerem sem se ramo razi pnmerni v matičnem listu. žile večjo publiciteto. Ker pač 30. junija s predavanji o osnovah nost, Leze, leze polžek počasi, zdrznil. Matični list je neke vrste To so naravnost psovke in žaljiv- vsako odmiranje in ponovno rej- modemih likovnih smeri, o raz- Anorganska kemija, splošni del uradni dokument, slika učenca, ki ket Kaj pomeni: mevža, cmera. stvo spremljajo številni krči, je ličnih slikarskih in grafičnih teh- in nekovine, Fizikalne vaje, Kaj jo zaupno shranjuje šola, da lah~ lenuh? Ali je to zapisal pedagog? bolje, da se jih ognemo in da po- nikah itd.), za telesno vzgojo (16. lahko obravnavamo pri likovnem ko še po dolgih letih izjavi, kako Kakšno predstavo ima človek, ki skušamo najti tisto, kar je svet- -20. junija - o atletiki, rokome- pouku v osemletki, Zbirka nasva- ^ jc, (a a/j 0(lj učenec vedel n pozneje bere podobne zapiske? lega pred nami. Osnovno je, da tu, o gradnji športnih igrišč in tov in načrtov iz elektrotehnike - sfl' ie rilZvijal kako je Se leP’se Pa /e bil°’ ko sem u&°~ C/"v c n i i vsi ___t „ i_\ _____ i: x _______ z ^ ^ K i A v. t n /-.-1vi ’ ' J “ J > ■ 4 n ni i at L* sl n i 4 n itnonlfa mmm, mmm. sssrss več niti pravno (kot upravni za- ni, likovni, telesni vzgoji in po- Izdajanju teh in drugih del dolžan dobro premisliti, kaj bo učenci. Živeli so o izredno težkih vodi) niti administrativno (kot dobno) in za aktiv obJačilecv. O pripisuje Zavod velik pomen, napisal n matični list o mladem pogojih, brez primernega stano- del okrajnega aparata) togo okr- teh seminarjih poročamo, ker se Prepričani smo, da bo vsaka šola človeku, ki je pred njim. vanja z bolno materjo. Učenka njeni. Z novimi predpisi o pro- 7a te seminarje lahko prijavijo v ljubljanskem okraju naročila vrir/nil? Prisluh sama je vodila skoraj o celoti do- svetno-pedagoški službi postajajo tudi učitelji izven ljubljanskega dela (dasi ne gre za finančni Jprcd oLh imam matični list mače gospodinjstvo. V šolo je pri- hajala utrujena, ker je celo sama Rszstfr/a otroških risb v škofjeloškem muzeju V škofjeloškem muzeju so pred , — bolehala. Bila je močno podhranjena. A o. kaj porečete! So na- prve dni junija je po daljši bo-vedeni izrazi o matičnem listu lezni umrl ing. Vladimir Černe, pro- nmniltifi slika in nrimerili? fesor Ekonomske srednje šole vLjub-njena pravilna sukh m primi rni. ,.arll z njim je šola izgubila strokov Vsekakor ne! Če starši niso mogli njaka za gospodarsko matematiko. v šolo - kdo bi jim o tem pri- ^žlni6vbceUm^ipio^r^ meru zameril! —, bi moral učitelj je na Ekonomski komercialni visoki 1. Tai.n ran,linic ie nrav Soli v Zagrebu. Med študijem je opra- k njim., tako ravnanje je piav vU za profesorski poklic predpisan dvoletni staž v obrtni banki v Zagre- , , . , ... bu in v zasebnem ekspertnem pod- /n lenuh! Ah je dejansko vila jetju. L. 1932 je nastopil službo na finančni tudi ti zavodi enako družbeno in okraja. 2e’lani smo’na" okrajne uspeh izdajanja!) in da bodo to niie, upravno samostojne enote kot seminarje sprejeli učitelje iz dru- gradivo prosvetni delavci študi-šola in to je nedvomno zagotovi- gjt) okrajev; to možnost nudimo rali individualno ali v strokovnih lo, da bodo bolje uspevali kot že tudi letos. Vsakdo pa se mora ta- aktivih. Nima namreč smisla, da doslej. ko j prijaviti na okrajni Zavod, bi bilo to gradivo mrtev kapital, Trenutno ie še mnoeo nere- Zavod mu bo pismeno sporočil, pač pa naj postane sestavni del šenih stvmi. Poleg ž™ omenjeni če je sprejet. stalnega strokovnega izpopolnje- ga je še vedno preveč počasna 2. Publikacije: Nedvomno je vanja kadra. Študij tega gradiva organizacija medobčinskih oziro- najuspešnejše tisto strokovno iz- bo tudi del prizadevanj občinskih ma občinskih zavodov V ljub- obraževanje prosvetnega kadra, oziroma medobčinskih zavodov Lanskem okraiu ie nrevladovalo ki temelji na individualnem štu- pri izobraževanju prosvetnega dnevi odprli razstavo risarskih izdel- l '''■"V 7 mnenje da je potrcbno te Ll diju. Za takšno obliko študija pa kadra. Na zavodu lahko trenutno kov uCcncev višjih razredov osem- °'emcsmo- vorie čimboli na dosto noseiati no je potrebno imeti na razpolago še nekaj šol izven ljubljanskega ietk. Okrog 70 najboljših izdelkov je , . . m , ---- - r. občinah, a°se je kmalu to poka- veliko literature. Ker je pomanj- okraja naročij knjige te zbirke. razstavljenih v hodniku škofjeloškega omenjena iicenka lena? To je od tedan 1 ^^^^go^^akadem j, zalo kot povsem zgrešeno in so kanje te literature veliko, pred- Kakor kaze delo ljubljanske- muzeja. Okusno sta razstavo uredila prto vprašanje. Ne in dejal, cla je L1ubljani, kjer je služboval, dokler sedal nastali štirie zavodi' za ob vsem za gradivo, ki ga naj upo- ga Zavoda za prosvetno-pedago- akademska slikarja na osnovni šoli v bila lenuh, kot je zapisal tisil uči- ga ni bolezen priklenila na bolniško Čino Ljubljana-Center; za občino rablja učitelj pri svojih pripra- ško službo, se je že .uveljavilo no. Škofji Loki Pavel Bozoviear in Dora nejavnost ni samo izraz te- okupaciJo je aktlvno sodelo- Vič Grosuplje Vrhniko Logatec vah za P°uk- si Je Zavod za pro- vo pojmovanje o vsebini dela po- Plestenjak. Največ risb je s škofje- nobe. Učenka je bila izčrpana, ji- val v 0f, zato so ga italijanski oku- L • v-nxL,;0 Tj.t,-,. ® ' svetno-pedagoško službo OLO dobnih zavodov. Z nastankom loških pa tudi z ostalih osem- žično utrujena in podhranjena in patorji tudi aretirali. Po osvoboditvi občirmCTrbo\dje.^LitijoT Hrastnik tiubljana odločil da bo izdal večjega števila teh zavodov se tetk v občini jih je precep Razstav- ni čudno če ni mogla dojemati v^Llubijanf inE bU in Zagorje in za občine Ljubija- zbirko knjig. Te bodo izšle letos bosta vsebina in obseg dela se po- ijene risbe si vsak dan ogleda pre- kot ostali vrstniki. prvl ime„ovan za honorarnega preda- na-Siška, Bežigrad. Moste,' Med- do konca leta v ciklostilu. Nekaj večala. F3 eejšnje število šolskih otrok. Morda sem preoster, toda do- j^stef vode, Domžale in Kamnik. Ta or- kument je pred menoj. Verjemite pa se je udejstvoval kot pisec učbe- ganizacija še ni povsem trdna, a ✓“N"H 75 ' • ^ pa, da ni osamljen. Pravkar je mkov za strok°™® So*^ i® verjetno se ne bo spremenila. I T151 Q Q lO! F! ^ Ip Fp W It čas izpolnjevanja matičnih listov, priroenikov.PKijub bolezni je še lan- Trije zavodi ostanejo s sedeži v jLfci.tU' Wil2 iiK Qz>i V i«L v kolikor tega učitelji niso poprej sko leto znova izdal učbenik za go- Ljubljani, le eden (v Trbovljah) - opravili. Vsak razrednik bi se mo- spodarsko^jnatematiko.^^ ^ Na Višji pedagoški šoli v Ljub- S prihodnjim šolskim letom ni študij. Za izredne slušatelje je ral zamisliti o otroka, šele potem ka vrzel, pogrešan.ga bomo kot do- M izven Ljubljane. Poleg teh zavo- ^ „ _ _ _ _ dov še ostane okrajni Zavod za Hani^o^staja^o^TetaTsVl^rned kliče že tudi "letošnje absolvente priredila šola ob semestru osem- objektivno zapisati ugotovitve, ki brega tovariša in izvrstnega strokov-prosvetno-pedagoško službo. Kljub ostalimi predmetnimi skupinami službena dolžnost na razne osnov- dnevni tečaj, ki se ga je udele- j>h je ose leto nabiral. Matični nJaka- fkSSTSirSS2WSzi « Sto“.fnZVBn,e kako bodo delali, pa le ne pride dmetna v povezavi s sloven- pač potrebni glasbeni pedagogi. nninvici iuliia Stalni t°čai Incen odraz ucllelievega vzgojne- UO FClSmKU ksst «rx«isss.-w» problemov bodočih pedagoskin , . . * yGSeni ieta 1959 ki iih že okrog 35 poučuje po naši Pri Šolskem centru v Mariboru, clnbni psovkam, pa prav gotovo Ce v litijski občini. Po poročilih se središč. j_+rortuHiiki ki poleg tečaja v Celju nudi slu- niso dopustni Čudim se, da je Je dalo ugotoviti, da smo zabeleži^ je bila dvopredmetna glasbena republiki. *** ° j^ menz l 7 • 1 ' "V* v našem prizadevanju nekaj lepih skupina spremenjena v enopred- Poleg rednega šolanja je na šateljem izdatno pomoč pri nji- mogel pod ta c pripombe učitelj USpehov; kljub vsemu pa nismo uspeli Zaradi trenutnega položaja metno s tem so bili dani pogoji tej skupini omogočen tudi izred- hovem domačem študiju. dati svoj podpis! L pripraviti daljšega izleta, ker m hiio za razširitev in poglobitev strelja se v tem šolskem letu z jz- k eg študija, kar je privabilo redno zmanjšanim aparatom pro- f J št i]o slušateljev. svetno-pedagoško službo okrajni J istočasno tudi skesa leta in nri nr a ve za izdaio °b razširjenem strokovnem štu-zbirke pomožnih učnih knjig za ^ju imajo sedanji slušatelji pn-učitelie „ _ hkp, da se pripravljajo ne le za . ' . , razredno in zborovodsko delo na 1. Seminarji: Letošnji šemi- osnoVnih šolah, ampak tudi za narji so namenjeni v glavnem de]o z odrgS]irni zbori in manj-učiteljem osnovnih šol, ki pouču- ansarnbli. jejo predmet, za katerega nimajo ustreznega strokovnega znanja, V letošnjem šolskem letu je in onim, ki se doslej takih šemi- imela glasbena skupina v dveh narjev niso udeleževali. Ti šemi- letnikih nad 30 slušateljev, ki so narji so: za slovenski jezik (27,- pred zaključkom šole priredili 29. junija o domačih in šolskih interni pevski nastop in ob tej nalogah, govorne vaje, analiza priliki pokazali svoje sposob-tekstov itd.), za zgodovino in z^m- nosti za vodenje zborov. Tudi Ijepis (27.-30. junija - o medna- teoretski študij je močno usmer-rodnih odnosih po drugi svetovni jen v praktično delo. Nekateri vojni, o družbeni in državni ure- študenti so že med rednim študi-ditvi FLRJ. o ekonomiki FLRJ in jem vodili osnovnošolske pevske drugo), za fiziko (26.-30. junija - zbore ter sodelovali v raznih dru-o navodilih za eksperimentiranje, gib zborih. Posebno poučna je o elektroniki in atomistiki v vsakoletna šolska ekskurzija vseh osnovni šoli itd., vse s praktični- študentov na mladinski pevski fe- ^ mi vajami in ogledi), za biologi- stival v Celju, kjer je med letos-jo (25.—30. junija — o biologiji v njimi pevovodji nastopilo šest sodobnem svetu, o filogeniji rast- bivših slušateljev VPS. dovolj sredstev. Imeli smo kvalitetni predavanja, rešili kopico vprašani* nekaj pa smo jih pustili za prihodnj« leto. Za zadnji letošnji sestanek smo sa zmenili, da bi bil na Polšmku. in to v začetku Junija. Polšnik je prijetnJi vas, kamor se pride najlaže z vlakonj do Renk in nato dobro uro hoda cesti, ki ni zelo strma. Vas ima no^ šolo in učitelji so bili veseli našaf obiska.. Prisrčen sprejem ueiteljEir, pozdrav učencev in program so # redili prisrčen začetek našega sestal' ka. Po lepem sporedu in poroči* tov. Štruklja, predsednika naše p0. družnice. je sledila razprava in govo* predsednika Občinskega ljudskega 0° bora Litija tov. Pungrčarja. ki se r na naše vabilo udeležil sestanka. sestanku smo Imeli kosilo, nato Pa. smo zadovoljni krenili počasi pr°w domu. In zdaj glavno. Tega zadnjega sf, Stanka naj bi se udeležili vsi pr^ svetni delavci. Zgodi se. da so neka teri opravičeno odsotni, a to so nekateri. Kaj pa ostali: Od več iicrvciidii. tvoj ------ y’ •— :a 80 članov naše podružnice se jih sestanka udeležilo samo 34: med oJ>' mi je bilo precej starejših tovarišev ki jim ni bilo težko v hrib. Za od šotne, razen nekaterih izjem. T opravičila, je pa neprijeten občutv tn resnica, da smo bili na zbortovanj (bolje sestanku) s predsednikom oir čine v taki manjšini. _ ^ Pa še to: so tudi taki tovariši, . . v vsem letu niso udeležili h*1 Šolarji na Barju pri pomladanskem urejanju šolskega vrta enega sindikalnega sestanka. Djukič Milo® Učimo bodoče upravljavce govorili Prispevek k metodiki govornih vuj Ni skrivnost, da smo Slovenci problem našega dela v reformi- družbenopolitične zavesti naših tudi drugim. Naslednji prijemi so opozorimo na dokaj težaško in poskusi, kako se približati postav- naporno delo: učili se bomo goljenim ciljem. voriti nekako v štirih etapah (pač Predvsem je potrebno uvajati glede na stopnjo in prejšnje zna-seminarski način dela — preda- nje ter sposobnosti slušateljev): vatelj naj bo v prvi vrsti organi- vsak ponedeljek (ali prvo uro v zator in mentor, nastopajo naj tednu) bo vsak pripravil 2 strani pa čim bolj učenci oziroma slu- dolg referat, ki ga bomo sprva slabi govorniki,’ da imamo zaradi rani šoli, istočasno pa nanizati državljanov. S tem v zvezi pa je šatelji sami. Ker brez zadostne brah. To je prva stopnja. tega mnoge težave tudi v proiz- nekatere prijeme iz dosedanje posebna vloga in naloga slavista vodnem delu, ker mnogokrat ne prakse, ki bi utegnili prispevati znamo natanko precizirati tiste- k reševanju tega problema, ga, kar hočemo doseči, upošteva- Pri iskanju novih metod je po ječ pri tem dejstvo, da je stanje mojem mnenju prav gotovo treba pismenosti žal sila nizko bodisi v zasledovati tudi idejne in vzgojne uradih bodisi v proizvodnih eno- smotre tega dela. Menim namreč, motivacije zlasti pri starejših Ko bo to šlo, bomo prav tako reformirani šoli, o čemer bi slušateljih ne opravimo prida, je napisali referat v celoti, za govor bilo potrebno spregovoriti še po- treba posvetiti začetnim uram, ko pa še posebej pripravili samo posebej. smo razložili vlogo in pomen go- samezne točke (2. stopnja), ki * vornih vaj, vso skrb in se nanje nam bodo služile kot opora. V Problem je posebno aktualen temeljito pripraviti. Mnogokrat tretji stopnji referata ne borne oddelkih za odrasle. Dejstvo je celotni uspeh odvisen prav od več pisali v celoti, ampak bomo me in okrasitvijo nastane dvora' na za zborovanje. , Za začetno delo bomo najprej naučili slušatelje čitati časopis ' jih s tem zainteresirali, da bo 1 postalo iz »šolskih« vaj njihova vsakdanja potreba. Poslušajo n« radijski in televizijski prograrf1' organizirali bomo tudi skupa® poslušanje. Skupno bomo anaj. pusiuočuije. oi\uyxiu uujiiu o**-, zirali filmske in gledališke pr®0., stave in prav tako organizira kot nri strokovnem da se nam tu ponuja možnost, na namreč je, da je bilo osnovno vo- tega, kako nam je uspelo skupino nastopali samo s točkami, v zad- ^ .... ... v. i ___v ■ _ i xrvni «.<->4-! r7»-»m t c 1." n r’ Iro m i i na Vinmo 0 n vnfi 11 de^u pa bo1 ta *□ orna n j k Ij ivo s t' pri - dok7j‘nepVisUjeni^načtaTklTučiti di“lo“ večine" teh šiušateljevT čim zainteresirati. Začetni skeč, ko-nji stopnji pa bomo govorili šla nedvomno do izraza pri druž- vse šolarje, posebno pa slušatelje hitrejša strokovna izpopolnitev in smo izbrali nekoga, za katerega prosto (brez listka), benopolitičnem delu posebno pa v oddelkih za odrasle ali za za- boljše delovno mesto. Ker so za vemo, da mu jezik »teče«, in smo Tudi vsebinsko so stopnje razori delu kier vedno’bolj nastopa poslene v družbenopolitični štu- politični razgled v omenjenem mu postavili nalogo, naj 5 minut lične. Začnemo tako da vsak iz- , “ ....... .i _i _— __f _ 1_x _ i.. j: rf/-»t rrhrM /■% Ir a f *nr.cti n«wn uvpripni nrprt- mi. nakar nai ostali noskusaio naiboli »leži«. Kasneje laj bo najdalj* isanje pregled izmed bistvenih zahtev za našega na vzgoja v naših šolah in od- ni uveljavil kot vzgoja, ampak da ugodne pogoje za nadaljnje šatelje ali učence razdelim v 4 .->iavc ni piav .tiiw skupinski ogled seveda z doloc no prejšnjo pripravo. , Ko nam je to več ali ma11' uspelo (dobro je, da pred nast0^ pom pregledamo poročilo slo nično, pravopisno in .stilno skOF no z nastopajočim), nas čaka naj_ težje vprašanje: kako zaintere® rati celotno skupino, ki bo s0“,j lovala aktivno pri predavanju ;. poročilu, kako to skupino nauč1. da bo znala istočasno posluša ' izluščiti bistvene probleme . teksta) ter si te probleme smise1^ in sistematično notirati, da dali zanesljivo osnovo za sijo? To zahteva izredno dolS trajno in potrpežljivo delo. ^. htevam najprej, naj si vsak P ta pravi papir in na njem na. n. pr. 4 kolone, kamor bo vp* val svoje opombe ob posluša1^ Te opombe seveda menjam na različne vidike. N. nr- - upravljavec proizvodnje. Hočem ga dela namreč ni moč v današ- ne možnosti, novo uvedeni pred da je obvladanje jezika v njem sistemu ločiti od strokov- met družbenoekonomske vzgoji ^ . nisavi ooUbno pa v govoru ena nega. Zato naj bi postala politič- pa se v pretežni meri žal doslej splošni razgibanbsti in veselosti tedensko pisanje pregledov F i r t' o vii • __i _ • ____11 : i i. „ i. ^ /-7o netnHna nnrfnim rra rioHalinia ča + olia ali nranna ra '/n P M IT izmeti'Disiveilin ZčUliev na v 4.5^ ja v --------- ............... i - , y . ... j 1 . yJ , . , . __ proizvajavca-upravljavca, na kar delkih za odrasle izven rednega bolj kot več ali manj neprizadeto delo: slušatelji dokaj sproščeno skupine; prva skupina pripravi bi morali samoupravni organi, šolanja del strokovnega šolanja, poučevanje določenih dejstev, ugotove, da pravzaprav »ne znajo politični pregled preteklega tedna, posebno delavski sveti in uprav- Zato bi bilo potrebno iz zavesti smatram tudi za velik politični govoriti- HuHi wknre>niniri nnziranie usneh. če ie n. or. neki občinski med n. . teh stilniško mizo ali »zafrkavanjem- in da je velika razlika druga gospodarski, tretja kultur- ni odbori pa tudi tehnične, uprav- naših ljudi izkoreniniti naziranje, uspeh, če je n. pr. neki občinski med n. pr. razpravljanjem za go- ni in četrta športni. Naslednji m uuuun pa lucii ic i v. , p .......... ..... . . . ----, ----1- .. .-u ----:---is teden se turnusi zamenjajo tako, išllfl !§li!i in pozitivna zamisel našega de- kot proizvajalca ne zadeva, če- »šolski« liniji. Po dosedanjih iz- če smatrajo to delo za vazno in lizirana, nazadnje pridem do c o lavca nerealizirana iz preprostega prav bi moral vedeti, da je prav kušnjah je to za marsikaterega pomembno za njihovo naprede- strokovnih razprav in kratkih re- življenjsko zainteresiran na kre- našega mladega strokovnjaka, ki vanje v službi ter za uspešno rast feratov, do analiz poslovanja čkm° samou d ravn i h ^ r g alo v ^ ne piril* gospodarsklh^^in ^ kuHurnih ‘sTje^sicer v proizvodnji že ižka- delovnega kolektiva. Navadno so podjetja, skratka do insceniranih ^ ... ... . , . 1 _____: i ; x: j „ „; ^ ^? tzom mforroHol i Irot* c«-*-? rial a xzcln K. lir>t*nvr71n --- --------- P^. 1A:Jfl3 teme, vsebina, slovnična in pravilnost, nastop. S tem ° .aku- zna niti pravilno postaviti niti vezi s temi mladimi državami, zal, edini način, da njegovo stro- navdušeni, vsaj zategadelj, ker zagovarjati kamor bo naša industrija mogla kovno delo povežemo tudi z eko- so naveličani slovnice in pravo- Zavedajoč se da je nadaljnji plasirati svoje izdelke, si s tem nomskimi in družbenopolitičnimi piša, literarne teorije in zgodovi-razvoj našega družbenega in sa- zagotoviti tudi zunanja tržišča in vidiki. _ 'v ne, kar je mnogokrat zlasti za moupravnega mehanizma v neki tako neposredno vplivati na deli- Prav gotovo mnogi naši šol- starejšega slušatelja dokaj ab-meri tudi odvisen od tega, kako tev dohodka in življenjski stan- niki z uspehom uporabljajo raz- straktno in zato nikoli — kljub bodo - člani delavskih svetov, dard prav tega delavca. . Tako lične metode pri govornih vajah, pridnemu sprejemanju tega gra- koreferente za posamezne točke upravnih odborov šolskih odbo- pojmovano delo bi v najožjem Pri tem pa vedno znova naleti- diva — ne postane njihova res- dnevnega reda, vsi pišejo zapis- rov itd znali zagovarjati svoje sodelovanju s predmetom druž- mo na našo slabost, da smo pre- nična lastnina. Tudi si niso na nik. Tudi okolje je treba čimbolj zamisli' bi s pričujočim člankom beno-ekonomska vzgoja moglo skromni in premalo stimulirani, jasnem, kam z vso to učenostjo, prilagoditi dejanskemu stanju: iz želel opozoriti na ta aktualni bistveno prispevati k utrjevanju da bi dobre zamisli posredovali Nato jim razložimo program in učilnice naj s premestitvijo opre- sej delavskih, svetov, upravnih odborov itd., za kar slušatelji pripravijo prav vse sami: napišejo drug drugemu vabila, pripravijo dnevni red, določijo predsednika, ki vodi sejo, določijo referente in mo poslušalcem začetek ob d* 0 siji. Sprva k razpravi (g prostovoljce, pozneje diskuiadj določimo. Močno poživi delo gjj Za a .-x . Prago, Brno, s predavanji je vedno vzbujal Njega moramo oceniti po njego- b?dis' pn vzgoji. Ponekod so 3581 • t - r + j• P .‘.u Zlini’ Bruseii.^ Pariz so bile šol- izredno pozornost zaradi svoje vem celotnem delu, po njegovem yca*lb preveč formalno sestavni tkh h™PrlZ* K n n?.»n,as' ske in pedagoške razmere v tujih stvarnosti in aktualne problema- učinkovanju in stvarnih uspehih +solfke odbore. Take pojave je po- *h. Mak, je bilo teh učiteljev. državah. Njegovi pogovori na tike. Povsod so ga radi poslušali, v slovenski šoli. Ta niegov vpliv trebn? preprečevat! in skupno z ki' bili so kot tiste težke kaplje, obiskih, v kavarni in kjerkoli, so ker so njegovi govori imeli ko- je bil tolik, da zasluži častno organizacijo SZDL. sindikati in « spoveduje30 blagodejen dez. krožili največ okrog šolskih in renine v dejanjih samih, obenem mesto v zgodovini naše osnovne ostalimi sveti sestaviti odbore, ki en najbolj znanih m najbolj pedagoških problemov. Ko smo pa je tudi praksa dobivala razo- šole in naše praktične pedagogike, h0'10 nalogarTI kos-ki er ml’ takoj po osvob°ditvi z njim ži- detje od pedagoških idej tiste Pogreb sam je pričal, da je Reformna prizadevanja na p ^ a a ° ie hi? veli in delovali na tečajih za dobe. Njegove besede niso bile dragi Ernest zapustil v učiteljih. Šmarskem so precejšnja. Poveza- Vrane 7 te nrMterie ni bile • učitel3ski naraščaj, je bilo vedno nikoli votle. S takimi nastopi je učiteljicah, v vseh prosvetnih va med šolo in proizvodnjo je letno- co Vnocoi; /fnoet še P°zno v n6e vse Polno na3ž,> hkrati opozarjal na razliko med delavcih, v učencih in drugih len vedno tesnejša. Gmotno pa Ijati . 3, ?e ™°.rau vahnejših razpravljanj o razme- staro in novo šolo in naše dolž- Jože Dolgan nliFsHifif S li,1?- vf.ei?ovsoc^’ oc? učnih in vzgojnih sposobnostih, aSx1 m n^re^k°krat ^-udi o potrebah njihovega znanja in {>av.7j0.-anfev’ vuciteljev samih, njihovega strokovnega ->.w'3 1 stare šablone, tudi ne- njevanja, o zlitju političnih ^-tne m nebistvene, je že- -- samo šolskih nalog v en izpopol-in sam tok in Cbl„ prffcrešf • L0l1? podobno^ Vse je bilo tako kon- in vso jugoslovansko 36 kretn°- Se na misel nam ni pri- je bila Pedagoška centrala v Ma-v "sikaj ponesrečilo. Delati nam- ci/*« ao »{i-.«- • i vi 3e 0 j°. ®ablonah m težk°; teže napovedovali posebne konference knjižnico, v kateri^dobi^skoro 'HiŠliff-1'1 Pravilno teoretično raz- in da bi bili 0 njih pisaii zapis- vse najvažnejše fenjige in revije ittia m-7 toda -tna]VeC razpmne' nike in poročila; saj bi bile take najnovejših pedagoških smeri v >e se zahteva?6 ko" vSnte^Leno Mo "Svet? v • arbobrvatskem ip Jetotojcm razpisu tri defektologe, ju nekaj di-užin;‘spodaj je šola. je'eno nalvažne'j'iih'učni'h‘priP^ ^avnavati delo po naorednih, taki dražbi in vsi ^mo bili * za- fel f n6 ^art-S1-nlS’ T?' Ker Sem 86 zanimal za to mesto’ ki pa ima le dve učilnici, kuhinjo močkov na šoli. Za uspešno delo ?Pvih in še ne preizkušenih dovolini predavatelji in tečaj- pffinakr kt b'f"'’ 1 -nufdlla ?em Tondan stoPil do upravmee in stranišče. V prvi učilnici (veli- bi seveda nujno potrebovali de- deiah. n°ki v™ni nH ‘p* tov‘ ,V?de Nahtigalove, da bi po- kost 3X4m) je sedelo 15 učen- lavnico za tehnični pouk, kabinet ljudi s šibkejšim zanimanjem dramil, da so začeli vsaj razmišljati o novih problemih, ki so takrat zajemali ves pedagoški svet. Velikega pomena za slovensko osnovno šolo šole še na zelo šibkih nogah, zato bodo morale dejansko varčevati in gospodariti s slehernim Brni ljubljanskih učiteljiščnikov V domu »Maksa Perca-« je pred nekaj dnevi mladina ljubljanskega učiteljišča priredila v počastitev 20-letnice ljudske vstaje revijo mladinske dejavnosti. Skupno se je v programu zvrstilo preko petnajst dejavnosti. Mladina je s tem skušala staršem in profesorjem prikazati, kako je potekalo delo mladinske organizacije v preteklem letu. Pokazala je, da sta marksistični krožek in OZN-klub glavna politična izpbraževalca na šoli. Pritok mladine v politične aktivnosti se je prav v letošnjem letu občutno povečal. V kulturnem programu so oktet; violinski kvartet, filmski klub in recitatorji prikazali, kako raste bo-•doči prosvetni delavec tudi na kulturnem področju. Ob zaključku uspele revije je mladina osnovala kulturno društvo »France Bevk«, ki bo vključevalo preko deset kulturnih skupin. Pobudo za ustanovitev je dala mladina sama, saj je uvidela nujnost, da tako številne kulturne skupine vodi enotno vodstvo. V preteklem letu sta bili izmed desetih kulturnih skupin najbolj delavni: dijaški oktet in lutkarji. Z likovnim krožkom« zabavnim zborom in TV-šolo se bo kulturno življenje še popestrilo. Prireditvi je prisostvoval tudi pisatelj France Bevk, ki je v nagovoru poudaril pomembnost izobraževanja učiteljskega kadra. Prihodnji teden bo dramska sekcija ob zaključku celotnega dela mladine uprizorila »Srečne dneve« v Mestnem gledališču, jeseni pa bo prvič na tem učiteljišču organiziran »krst učiteljiščnikov«. V risalnici učiteljišča so po prireditvi odprli razstavo »Delo učitelj iščnikov v letu 1960/61«. Razstava prikazuje likovno, tehnično in ostalo delo na zavodu. Mladinski aktiv na ljubljanskem učiteljišču je v priznanje za dosežene uspehe prejel od občine Ljub-Ijana-Center prehoden prapor kot najbolj delavni aktiv. Mladina je nonosna na visoko priznanje. Pokazala je, da je sposobna slehernega mladinca na zavodu vključiti v katero izmed dejavnosti, z ustanovitvijo športnega in kulturnega društva pa je dosegla res lep uspeh. Jure Gartnar POMOŽNA ŠOLA V KRANJU DELA V TEŽKIH POGOJIH Pomožna šola v Kranj'u išče v del, da stanuje v prvem nadstrop- viti v razred niti peskovnika, kl še ne preizkušenih dovoijniTpredavatelji" m'7ečaj- bi seveda nuJno Potrebovali niki. Vnema za šolo ni pri pri . Aeznja po napredku je pa iofpiii, Ernp«?tn no nsvnhnriitvi ali točoio m,, ^ u-V’ T\—7*’ J OWAC* '-cv tuiu& wu uiugcm. za učna in saniranje, učno oseo- f6ndar kmalu začela zmagovati potem po niego^TuPokojitvi prav ženskih ?an^Hn-h n a “V- lahk° d°bl1 Stan°' učilnica {6 X 3 m) pa ima od P™6 Se nima na šoli svojega prostora; zastojem in okamenelostjo. tečToPustOa V z?dS letih se lo v kfnml ’ Va?3e' Pn3fna upravnica im je le to prednost, da vsi otroci gle- uprava ima svojo pisarno čez ce- ^ovo živlienie ie začelo nolaao- Č P°Pusn.la- v _ nj.in ” 80 7 prijateljskem krogu raz- rada ustregla in me podrobno se. dajo tablo pred seboj. V Stražišču sto v osnovni šoli »Franceta Pre- ter previdno vhaiati v slo -e opnjel izobraževanja odraslih pravljali o tem, kar se je novega znanila s problematiko ustanove, onkraj Save ima šola še eno učil- šema«. Otroci so prikrajšani tudi Venske Šote ln ga 36 zda3 prav tak0 zamlkala pojavljalo v tedanji svetovni pe- Lepa enonadstropna stavba, v nico. v tem da nimaio telovadce niti naših dveh ucite°?ščih S ?ri andr°goglka kot Popre3 Peda' dagogiki. Osebni stiki duhov kateri je nameščena Pomožna Pomožno šolo v Kranju obi- športnega igrišča. ‘^braževaniu mladega učReri- S „ x v . „ '8t,ega zanimanja in vse drugo šola, daje vtis, da ti otroci živijo skuje 68 otrok; ker je učilnic Tako živi Pomožna šola v Kra- S^e§a naraščanja uvajali novega ^ DrV^a močna komponenta v delovanje Pedagoške centrale je v prijetnem okolju in v dobrih premalo, poteka pouk v treh iz- nju v sila težkih pogojih. Da je Nagona duha v teoriiiTn de Ernestovem značaju in delu je bilo si a važen element v razvoju delovnih pogojih. Vendar sem bil menah. Obe učilnici v mestu sta pri vseh navedemh pomanjklji- 3avnogsti Hujt^e bnoT ljudmi, n^nj^nfe^do dravski? druTn n0Ve Sl°VenSke In eden na3- kaj kmalu razočaran> ko semzve- tako ma3hPk da ne P^ta- vostih prikrajšan prav^isb oteok, ki je že enkrat — ne po svoji vo- Njegovo pedagoško zanimanje si je našlo tla med ljudmi, ki so ^čnik, ki ga je izdal ljubljanski živeli v predmestju in so si slu-7voci za organizacijo dela in ždi kruh z delom svojih rok. . 5rnosti ■ pri delu izpod peresa Hotel je služiti proletarski mla-7V- prof. Bertonclja. Priročnik dini. Zrastel je v delavskih do-s;°ra nedvomno poznati vsak, ki mačih razmerah in se ni nikoli s6 bavi s temi vprašanji, posebno sdil med gospodo. V družbi pri-f slušatelji iz proizvodnje. Pri iateljev svoje vrste, omenjam le .pPravi bi zlasti opozoril na na- dr. Žgeča, je kmalu spoznal s6dnje težave, ki so najbolj po- ideologijo, ki je vodila proletar-SOste: ce vseh dežel in celo zatirane k, fod pojmom kritika si večina narode iz materialnih in moralnih hazlaga potrebo po iskanju samo stisk v boj za človeka vredno ‘^ativnih strani. Navaditi mora- življenje. Napreden in pravičen „7 diskutante, da morajo obvez- Po svojem socialnem mišljenju, 0 n«*-i— - - •—~ dober po značaju in demokrafi- 6ovP°iskati dobre strani ter jih Ij; ^deti, saj ni na svetu stvari, sl'bi bila samo dobra ali pa samo jat0a. Dalje je treba ljudi nava-ha dostojen in kulturen na-razprave ter na primerih po-j.Zati, kako se da tudi najtežja * ^ -i ... , . . . . Izid velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe ratfelo delikatna stvar pokritizi- (žrebanje Je bilo dne 15. junija 1962) 3eP način, ki ni žaljiv niti dobitke prejmejo: rc' boleč. Lepa beseda vedno Avto Citrodn-Spaček srečka štev. 32.842 tg Plesto najde! Ne zadovoljuj- Moško kolo srečka štev. C6 S 8 pavšalnimi sodbami ^o^foSa^. bilo f oznake, kaj je Zensko kolo srečka štev. •I1S^°’ ^“ar mi 3e hiio všeč, in Tranzistorski radijski aparat Salce k- P0SlUŠajte 'n-KPd 0bi' IX“artaKaaPš?^ veda]. e kina, kaj vam bodo po- Radijski aparat srečka štev. doL 11 0 filmu — samo. da ie Sesalec za nrah srečka šte\ s?al1 pa ^še kar«. samo, da je Sesalec za prah srečka štev. kvpčiomn Električni štedilnik s pečnjakom lejsi , Kvečjemu 2apestna ura srečka štev. Zapestna ura srečka štev. Diskutante je navajati, da ob kon- Električni brivski aparat ka* ni analizi ’nomnnikliivosti na- Električni rešo na dva grelca K ^3o tnru pomanjKijivosn na Električni iikalnik z reguia- Hoti u tudl resitve problemov in v — torjem srečka štev. ^ izboljšanju stanja. Dobro Lonec »Ekonom« srečka štev. zlasti pri višji Praktična darila: ^lovi: vejati na uporabo av- 05:924 pripomočkov — skic, i6-4ii konov i +i 38.906 63.117 59.840 91.487 21.763 80.159 47.530 05.917 55.867 44.486 24.454 89.486 02.996 48.834 04.410 34.228 72.865 24.091 52.475 “ijsriTeirsr1”? ss lot} ;,?ek ni imel namena, v ce- 52.221 bo Sr,crPati to problematiko. Če 28-204 hs,7Prozil disknsiir, nli na vsai Knjižne nagrade: vse srečke, ki se vT^iŠlijm: SKUSi;|0 1 Pa. vsaJ končujejo na. . . 281 ali ...087. '“Javo ,7f3e’ predvsem pa izme- Lastniki izžrebanih srečk naj predli zadevnih izkušeni pri iška- vzamejo darila- v upravi Prešernove novih poti v metodiki DO- družbe- Ljubljana, Erjavčeva 14a, naj- .. no iznK P?11 v. rnetoumi po kasneje d0 15 avgugta letos> ko bo Drazevanja odraslih, je srečkam potekla veljavnost. "men dosegel. A Česen Prešernova družba 02.969 45.449 52.008 16.481 71.624 32.607 Približal se je čas brezskrbnega veselja in dni v naravi. Vsem članom našega sindikata, naročnikom, bravcem, sodelavcem in prijateljem našega lista želimo prijetne počitnice! Iji — prikrajšan, je vsakomur razumljivo. Tudi učitelj, ki dela v takih pogojih, boleče občuti te pomanjkljivosti vsak dan, posebno kadar se ozre čez cesto, kjer stoji lepa šola za normalne otroke. Pogoji dela bi morali biti za take otroke daleč boljši kot na ostalih šolah. Ko sem vprašal upravnico, kako kaže v prihodnje, mi je dejala, da sicer obljubljajo gradnjo nove šole, vendar se stvari vlečejo že vrsto let. Tako ni prav nič čudno, da pedagogi bežijo iz te šole. V mestu tudi ni za defektologe stanovanj. Tako kaže, da bo ta ustanova še dalje životarila — ne po svoji krivdi. Statistike dokazujejo, da je vsako leto več defektne mladine. Poleg tega je po novem zakonu družba dolžna tem otrobom omogočiti šolanje. Zato tudi v Kranju ne bi smeli odlašati z gradnjo nove pomožne šole. Nihče ne bo hotel priti učit, ko se bo seznanil s pogoji dela na tej šoli in z dejstvom, da ni stanovanj. Dokler se ne bodo izboljšali delovni pogoji na naših šolah in dokler občine ne bodo nudile prosvetnim delavcem tudi stanovanja, toliko časa bodo vzgojne ustanove trpele pri svojem delu. Največjo škodo pa bodo utrpeli otroci — v tem primeru prav tisti, katerim bi morala naša socialistična družba nuditi največ. Ko sem se poslavljal od upravnice Pomožne šole v Kranju, sem sam pri sebi občudoval ta delovni kolektiv in še posebno njo, ki že enajst let uspešno vodi ustanovo in žrtvuje toliko časa zanjo. Prav tov. Nahtigalova je pred enajstimi leti ustanovila tukaj prvi pomožni razred. Njena zasluga je, da je iz te šole prišlo že precej učencev, ki danes uspešno delajo v proizvodnji. Zato je še tembolj prav, da se izboljšajo delovni pogoji STRAN 4 DS UŽ BEN O-POLITI ČN O UDEJSTVOVANJE UČITELJEV Imssia Filozofsko sociološkega društva Slovenije Knanketiranih učiteljev smo delovanja. Ko smo učitelie vora- skn d^lain ir nr.r • •• i Vsepovsod vedno bolj glasno Zakaj pišem tak suh besedni izvenšolsko"delovanje,'v katerih ŠaH> k°lik0 Ur P^Prečno^teden- dobili sledeče odgovoreT ’ ^ ^ Materialni položaf la kvaliteta šolnikovega dela delovanje, v katerih organizacijah in organih uprav-Ijanja aktivno sodelujejo; nismo pa ugotavljali intenzivnosti in učinkovitosti njihovega delovanja v omenjenih institucijah. Anketirane učitelje smo sicer vprašali, koliko ur tedensko povprečno delajo v navedenih institucijah, vendar je čas samo eh aspekt^ v merjenju intenzivnosti m učinkovitosti delovanja. Za ugotavljanje intenzivnosti in Celje Gorica Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto 1—4 5—9 število ur 10—14 15—19 Brez 51,0 18,9 8,4 2,4 odgovora 19.3 50.0 19,2 3,7 1,2 25,9 54,8 16,5 1,5 1,5 25.2 46,4 25.6 8,9 21,1 42,7 25,5 9,7 2,9 20,3 49,0 22,4 6,8 5,0 18,2 49,3 27,0 8,1 2,0 12,2 46,3 17,0 7,4 2,7 26,1 Zakaj pišem tak suh besedni jemlje tudi ugled. Prosvetni de-reto članka? Človeka pogosto- lavci so kot občinski reveži. Pre* vseh koncih in krajih čutimo, da krat presenečajo ugotovitve, da pričan sem, da predstavnik obči-sredsiva, ki se stekajo v pravkar s® v naš poklic zatečejo ljudje, ne ni zlonamerno govoril o 110 formirane sklade za šolstvo mar- se drugje prebiti ne morejo, milijonih, ki gredo za osebne sikje ne krijejo niti osebnih učiteljišča sprejemajo moško prejemke prosvetnih delavcev, nreiemkov Tak ie nrimer tudi uiladrno ne glede na uspeh — Toda se nikoli m nikjer ni po-^ J ,, . i . , U .L, . . kajti moški so prava redkost v skusil teh prejemkov primerjati v anjs.'i obcmi. Resnici na učiteljskem poklicu, ki ni dono- s prejemki kake gospodarske.or- ijubo moramo zapisati, da se je Sen. Ko to pišem, se nehote do- ganizacije, da bi ljudje potem gmotni položaj prosvetnega de- mislim razgovora z osmošolci, pravilno ocenjevali nagrajevanje lavca precej izboljšal. Toda, ko »Ne splača seU so mi rekli, če- enih in drugih! učinkovitosti delovanja v politič- 48,2 % povprečno nih organizacijah in organih ure v družbenih organizacijah, delu. rabiti bi^ morali tudi drugačne majhen. metodološke ^pristope. To bi pa Nato smo anketirane učitelje v lazistcavi smo se omejili na zivljemje ovira pri njihovem iz- številu nagrade ali ni ugotavljanje družbeno-politične venšolskem delu. Odgovor na to svoje izvenšolsko dc aktivnosti učiteljev. Hoteli smo vprašanje nam daje spodnja ta-z^edeti, v kakšni meri posegajo bela: učitelji v proces sodobnega druž- Ne ovira benega dogajanja in kakšna je Ovira zaradi družine njihova participacija v sistemu Ovira zaradi oddaljenosti oblasti preko raznih organov stanovanja družbenega samoupravljanja. Pri Ovira zaradi bolezni tem smo izhajali iz dejstva, da Ovira zaradi pomanjkanja mora biti učitelj še posebno ak- časa tivno udeležen v našem družbe- Druge ovire nem dogajanju, če hoče uspešno Brez odgovora opravljati svojo vzgojno-izobra- Odgovori nam kažejo, da ima pa izven rednega delovnega časa. kakšna je nadaljnja perspektiva Nehote se ob tem spomnim pri- tel ja zevamo funkcijo. Učitelj, ki je skoraj polovica učiteljev osebno T----T-------- ------ * . . . . e • J -- samo pasiven opazovalec našega Janez Jerovšek v tej smeri. družbenega dogajanja, ne more v zadostni meri in z zadostno osebno prizadetostjo vzgajati mlado pokolenje v smislu sodobnih 50-Ietnica šole v Šentvidu nad Ljubljano V okviru proslav ob njem sedanje mezde lahko prešli Se nekaj je. kar nas marši- tudi na zahtevo po kvalitetnej-kdaj demoralizira, nam posredno šem delu v naših šolah. -o -Jv, - . • —----- *•---- -- dvajsetletnici Sele nova družba, novo gledanje gol- Jermanov, ki so zapustili globoke sle- dinarjev, danes sploh lahko kul- vsemu mnoga mesta prazna! j»s4«s»bsws: * Lter jbt* ^ t S°* 'ssn-t odhlkif as "L, pro' g£;£ rrenrana izvensolsKa dejav- rega leta je tudi Šentvid dobil šoio, tekalo v znamenju borb med obema v času druge svetovne vojne pouk dovoli in dobrega. Kajti izbira Zato smo prepričani, da bomo ^ nost pa ima tudi svojo senčno vendar so sedanje ^k° Poslopje glavnima političnima taboroma v slo- ni bil reden. Nemci so odpustili vse med slabimi in slabšimi ni nikoli perspektivi s temeljitim korigira- Stran; velika obrememenost s ogradili šele pred petdesetimi leti. veniji. To se je predvsem odražalo učitelje. Okupator je uničil bogato jr) • - • , . ” -• številnimi funkcijam; lati L-o IntT; ^ačfte le.lzdelai arhitekt Rudolf PeU, v sami soli in pri pouku, zlasti pa v knjižnico ter ves arhiv. Nekaj knjig a°f,'a- številnimi lunKCijami lahko tudi ki je znal gledati naprej m je upo- personalni politiki. Tako se je zgodilo so rešili mladinci in jih odnesli do- negativno vpliva na pedagoško Števal vse higienske in pedagoške po- leta 1924, ko je prišel na šolo z upra- mov. delo. trebe ter izkušnje takratnega časa in viteljem Ivanom Šmajdekom in s Nov duh, nova vsebina ter nova Iz tabele te bJln rsztrirlnc -rev tudi računal z razvojem Šentvida na premestitvijo nekaterih zagrizenih široka ljudska skrb za šolo so izraz iz laoeie je mio razvidno raz- pragu Ljuoljane. Prav zaradi tega klerikalnih učiteljic nov duh, da je nove dobe, ki je sledila mračnjaštvu meroma Visoko sodelovanje uci- naprednega gledanja na solske potre- prišlo do štrajka, ki ga Je organiziralo in fašističnemu terorju za časa oku- teliev v tistih orzanizaciiah ki be lahk0 retem°. da je šolsko poslop- šentviško župnišče. Starši niso pošt- pacije. SO nenosredno novevane \ šolo ^ Še dar?e,S cjoden?°,m ustreza pred- ijali otrok v šolo in uprizorili so de- v času po osvoboditvi je ljudska /C,-, i1«, , nn0 ^ Pove^anf * 8010 pisom. Takrat so bili načrti izdelani monstracije proti naprednim učite- oblast skrbela, da so se v šoli izvr- 182.8 /o), rrav tako je tudi raz- zelo hitro, saj so ze avgusta 1910 pri- ijem, tako da je morala poseči vmes šile razne adaptacije in popravila, meroma močna udeležba učite- *eli kopati temelje. Gradbena dela so oblast in nekatere starše kaznovati. Leta 1958, ob proslavi 90-letniee liev v nolitičnih orp-anizaciiab i.z,YrŠ!i1,v rfkordnem da^u> tako d,a Zanimivo je, da je ostala na šoli pouka, je bila šola imenovana po he- PJi 4 r ?rean;za«Jan bila šola slovesno odprta in se je v kronika od vsega početka do danes, roju Francu Rozmanu-Stanetu. Isto- (70,7"/o). Verjetno je del učite- njej pričet redni pouk že 14. mrtobra Ce prebiraš kroniko, vidiš, da se je časno pa je dobil tudi svoje mesto Ijev STOTO formalno vključenost v I9U- Leta 1328 je bil dozidan še en ljudstvo vedno borilo za svojo šolo, Andrej Bitenc, kateremu je bila tudi teh orffanizaci iah /amenial z ak S.akJl ko s0 u3tan,ovl11 meščansko šolo. da j'e mladina redno hodila v šolo in odkrita spominska plošča. Od leta 1952 ten organizacijan zamenjal z ak- stroški za gradnjo sp znašali 250.000 da vpliv reakcionarnih sil ni mogel vodi posle upravitelja tovariš Vilko livnim sodelovanjem v njih. kron. odločno vplivati na napredne sile, ki Kolar. 60.8 °/o učiteljev dela v raznih ,9-^ Pr}l°žnosti ne smemo po- so delovale tudi na tej šoli, čeprav je Ob priliki petdesetletnega slavja, « , . “ vamri n n vrol 11r o era rinrvrnTnilra ir* Im- cl c 1 •< r1 r.e,i ^ 4 „ z. ij_ - - - - kulturno-Drosvetnih orffanizaci- £ *blc / velikega dobrotnika in. lju- delovala v zelo izpostavljenem okolju, ki bo povezano s proslavo 20-letnice kuuurno prosveinin orgamzaci bitelja šentviške mladine Andreja Bi- In ob takem premišljevanju človeku vstaje naših narodov, bo na šoli tri- jah. številka ni tako majhna, tenca. Kdo je bil ta mož, kateremu nehote stopijo pred oči Cankarjevi dnevno slavje, za kar se mladina in pričakovali pa smo večja Znatno SO še danes napredni gentvidčani hva- Hlapci. Tam bi našel nekaj skritih kolektiv vsestransko pripravljata. manjše je sodelovanje učiteljev Rodil se je leta 1802 v Podgori.'« v organih družbenega upravlja- trinajstimi leti je šel v Kranj v uk H ja (25 Vo). ln se j® izučil mizarstva. Kot mlad, .t, vsestransko ukaželjen in podjeten po- 1 uui glede tega so razlike po močnik je odšel na Dunaj, kjer se je okrajih, ki SO izraz specifičnega naučil izdelovanja klavirjev, harmo- razvoja posameznih okrajev ta- nii®v i" orgel. Ko Je prišel v Ljub- t i j i 1 j , , ijano, je razvil svojo podjetnost tei ko v kadrovskem pogledu kakor ustanovil veliko podjetje, ki mu je tudi v subjektivnih pomanjklji- prineslo ogromno bogastvo. Bitenc je vostih V negativnem smislu iz- Z®1° ljubil mladino, v zakonu pa ni vosuii. i nega u vnem srnjsiu iz imel otrokj 2ato je v oporokl poklo. stopata goriski in koprski okraj, nll takrat ogromno premoženje 95.000 v nekaterih vprašanjih pa tudi zlatih goldinarjev šentviški mladini kranjski oziroma šoli. Iz obresti tega kapitala vr i i- v - se Je vzdrževala šola ves čas in na- iNato^ smo učitelje vprašali, ce pralo se je poleg glavnice še toliko SO v njihovem kraju ljudje iz- obresti, da so lahko zgradili tako šbl-ven prosvete, ki bi jih lahko na- sko poslopje. j „. ■ i - i i u j -••1 Bitenc je bil za svojo dobo zelo domestili na nekaterih^ področjih napreden in je visoko prerasel svoje izvenšolskega delovanja. okolje in družbo, ki ga je obdajala. 543 učiteljev (od skupno 1723 "kle^l^^l ILTnaU anKetiranih) je odgovorilo, da v hrup proti njegovi oporoki, ker bi se njihovem kraju ni takih ljudi. radi okoristili z njegovim premože-^,1 • njem. Teda niso uspeli, zato pa mu Cas je eno izmed meril v m- nis0j razen spomenika na pokopališču, _ tenzivnosti druzbeno-pohticnega postavili nikakega drugega posvetila. Osnovna sola Heroja Franca Rozmana-Staneta, Ljubljana-Šentvid Delo sekcije za poklicno usmerjanje pri Pedagoškem društvu v Mariboru Ob mnogih ostalih sekcijah nih učnih predmetih in v višjih poklicnega usmerjanja. Vloga po- 1051 mladink. Največ mladincev Pedagoškega društva v Mariboru razredih pri posebnih učnih urah klicne svetovalnice pri poklicnem se je odločilo za srednjo tehnično je pričela s svojim delovanjem poklicnega usmerjanja; prouče- usmerjanju, Poklici za našo mla- šolo in industrijske šole (205), konec minulega koledarskega leta vanje pogojev za razvoj poklic- dino. Na vsakem seminarju je bil zelo malo pa za učiteljišče. Naj-tudi sekcija za poklicno usmerja- nih interesov in nagnjenj ter predvajan barvni diafilm -Srečno več mladink se bo usmerilo v nje. Osnovne haloge sekcije so njihovega razvoja, sodelovanje v pot«. Udeleženci seminarjev so se gimnazijo (191) in v administra-bile sprejete in odobrene na se- tisku in pri radiu o vprašanjih pogovorili o neposrednih nalogah tivno šolo. Največkrat izbrani postanku predsednikov vseh sekcij poklicnega usmerjanja. Ker so poklicnega usmerjanja na njiRo- klici so: avtomehanik, električar, Pedagoškega društva in na pr- nekatere od navedenih nalog po- vem delovnem področju. Določe- ključavničar, pri mladinkah pa vem delovnem sestanku članov klicnega usmerjanja povsem no- ni so bili tudi poverjeniki za po- poklic trgovske pomočnice, sekcije. Sekcija ima doslej 20 ak- ve ter zahtevajo zato daljše ob- klicno usmerjanje na posameznih Domače in šolske spisne nalo-tivnih članov. dobje proučevanja in uvajanja šolah in komisije za poklicno ge z naslovi: Misli o moji bodoč- Osnovna naloga sekcije je v v prakso osnovnih šol, je njih usmerjanje na večjih osnovnih nosti, Poznam ljudi, ki so srečni izvrševanju nalog poklicnega izvršitev predvidena v daljšem šolah. Seminarje so organizacij- v svojem poklicu, Poklici, ki me usmerjanja pri učencih osnovnih časovnem obdobju. sko pripravili zavodi za zaposlo- zanimajo in vesele; Delo, ki me šol, pri dijakih srednjih šol, pri V sekciji so včlanjeni tudi za- vanje delavcev v mariborskem najbolj veseli itd. lepo odražajo mladini sploh, pri starših in moj. stopniki kmetijsko-gozdarske okraju in občinski sveti za šol- izvajanje poklicnega usmerjanja strih ter v ustvarjanju napredne- zbornice, ©brtno-komunalne zbor- stvo. v osnovnih šolah. Vsebinsko naj- ga javnega mnenja in stališč o niče, gostinske zbornice in trgo- Sekcija za poklicno usmerja- boljše naloge je poklicna sveto-teh nalogah preko predavanj, ti- vinsko-industrijske zbornice, kar nje vzpodbuja in vrši predvsem valnica nagradila z lepimi knjiž-ska in radia. Člani sekcije pro- omogoča obravnavanje proble- znanstveno proučevanje proble- nimi nagradami, učujejo naloge poklicnega usmer- mov poklicnega usmerjanja tudi mov poklicnega usmerjanja, a V dnevnem tisku in pri radiu janja z znanstvenega pedagoško- s širšega družbenega stališča in mladini in staršem, učiteljstvu in so člani objavili več člankov ■ o psihološkega vidika individualno ne zgolj s stališča individualnih mojstrom potrebna spoznanja in poklicnem usmerjanju. Sodelova-in na delovnih sestankih. Delovni interesov in nagnjenj pri absol- stališča posredujejo člani v pre- li so tudi s prispevki v 1. števil-program sekcije predvideva ventih osnovnih šol. predvsem naslednje: pripravo Člani sekcije so pripravili in predavanj o poklicnem usmerja- izvedli program enodnevnih Senju za učitelje, za starše, za minarjev o poklicnem usmerja- ve- Te^ predavanj je bilo v na- delovanjem in v povezanosti z učence osnovnih šol, za dijake nju v osnovnih šolah za učitelj- vedenem obdobju 30 z nad 2500 zavodi za zaposlovanje delavcev srednjih šol; anketiranje absol- stvo mariborskega okraja. Šemi- udeleženci. in z njihovimi komisijami za po- ventov osnovnih šol o poklicnih narji so bili konec meseca marca Člani sekcije so preko poklic- klicno usmerjanje, s poklicnimi žpiliah in rdloritvatv nnskusno v Mariboru, Slovenski Bistrici, v ne svetovalnice v Mariboru sode- svetovalnicami, z zavodi za pe-•• • - Trpnnih v Ptuiu in Dravogradu. Vsaka lovali pri izvajanju ankete o po- dagoško-prosvetno službo, z vod- „ , -ji , • 1 osnovna šola je predvidoma po- klicnih odločitvah absolventov stvi osnovnih šol ter z občinski- osnovne sole; izdelavo vsebinske- sjaIa na sernjnar vsaj po eno učno osnovnih šol in pri pisanju spis- mi sveti za šolstvo in vsem uči-ga in podrobnega delovnega na- mof() večje šole tudi več. Na se- nih nalog o vprašanjih zorenja teljstvom mariborskega okraja davanjih, ki jih organizirajo de- ki Biltena poklicne svetovalnice lavske univerze, vodstva šol, sin- v Mariboru. dikati in druge družbene ustano- Člani sekcije bodo s .svojim črta za poklicno usmerjanje v minarjih so predavatelji obrav- za poklicno odločitev. nadalje razvijali in poglabljali posameznih razredih osnovne šo- navali naslednje teme: Družbene, Na 73 šolah je bilo anketira- delo poklicnega usmerjanja. RAZPIS VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE za vpis rednih in izrednih slušateljev v I. letnik v letu 1961/62 Kandidati se lahko vpišejo na naslednje predmetne skupine: 1. slovenščina-srbohrvaščina; 2. ruščina-slovenščina; 3. nemščina-slovenščina; 4. angleščina-slovenščina; 5. zgodovina-geografija ali geografija-zgodovina; 6. družbeno ekonomske vede (samo za izredne slušatelje); 7. roatematika-fizika ali fizika-maiematika; 8. glasba; 9. likovna vzgoja (vezana na katerikoli predmet razen na geografijo, tehnično vzgojo in biologijo); 10. tehnična vzgoja z osnovami fizike; 11. defektblogija: ortopedagogika. Vpišejo se lahko tisti kandidati, ki so končali naslednje šole: 1. Na katerokoli skupino tisti, ki so z maturo končali učiteljišče, gimnazijo ali srednjo vzgojiteljsko šolo. 2. Na posamezne skupine tisti, ki so z uspešnim zaključnim izpitom končali eno navedenih srednjih strokovnih šol: — na jezikovne skupine: srednjo ekonomsko šolo: — na skupino zgodovina-zemljepis in skupino družbeno ekonomske vede- srednjo ekonomsko šolo, pomorsko srednjo šolo (komercialni oddelek); — na skupino matematika-fizika: tehniško srednjo šolo, srednjo gradbeno šolo, pomorsko srednjo šolo (strojni in navigacijski oddelek); — na skupino glasba: srednjo glasbeno šolo; — na skupino likovna vzgoja: šolo za oblikovanje, srednjo tekstilno šolo in grafično šolo; — na skupino tehnična vzgoja z osnovami fizike: tehniško šolo, srednjo gradbeno šolo, šolo za oblikovanje, pomorsko srednjo šolo (strojni in navigacijski oddelek), industrijsko aU vajeniško šolo za kovinsko, lesno in elektrostroko — z rednim triletnim poukom; — na defektologijo: srednjo medicinsko šolo. 3. V I. letnik vseh skupin se lahko vpišejo tudi tisti kandidati, ki niso končali ene izmed ustreznih šol navedene v točki 1 in 2, če so stari 18 let in če imajo štiriletno uspešno prakso v dejavnosti, ki ustreza študiju predmetne skupine, namenom šole in nalogam bodočih vzgojiteljev. (Režiserska ali knjižničarska praksa n. pr. ustreza študiju slovenščine, vodstveno delo v godbenih in pevskih skupinah ustreza študiju glasbe, industrijska dejavnost študiju tehnične vzgoje in podobno.) Sprejemne izpite iz splošnega in posebnega dela opravlja]0 kandidati, ki so dovršili industrijsKo ali vajeniško šolo. iu kandidati, ki nimajo formalne šolske izobrazbe druge stopnja- Sprejemne izpite iz posebnega dela opravljajo: 1. vsi kandidati za glasbo; 2. vsi kandidati za likovno vzgojo; 3. kandidati za vpis na tehnično vzgojo, ki so končali šolo za oblikovanje. Obseg splošnega in posebnega dela sprejemnega izpita ter literature za pripravo k sprejemnim izpitom dobe kandidati osebno ali po pošti v pisarni Višje pedagoške šole- Vsi kandidati, ki se žele vpisati v I. letnik v šolskem letn 1961/62, se morajo za vpis pismeno prijaviti. Prijava mora bit* poslana na VPS v Ljubljani (Stari trg 34) do 20. avgi Priglasitev naj obsega: 1. Prijavo s točnim naslovom kandidata; v njej naj b0 navedeno, na katero predmetno skupino -se želi kandidat vpisati. Prijava mora biti kolkovana z državnim kolekom za 50 dinarjev. 2. Originalno maturitetno spričevalo oziroma spričevalo 0 zaključnem izpitu ali zaključeni šoli. 3. Življenjepis, ki mora biti kolkovan z državnim kolekoiu za 30 dinarjev. 4. Mnenje šole, zavoda ali podjetja, kjer se je kandidat šolal ali bil zaposlen, o kandidatovih sposobnostih in nagnj6' njih za poklic učitelja ali vzgojitelja. Kandidati, ki niso končali ustreznih šol, morajo priložiti tudi potrdilo o štirileto delovni praksi in uspehu prakse. Šolski svet VPS avgusta. ga ocenjujemo hkrati z osebnimi prav sem jim dokazoval, da je Menim, da je skrajni čas, pre-T j , prejemki drugih intelektualcev s naš poklic lep. Tako se je od 30 križati pot vsem tistim slabičem. Iz odgovorov vidimo, aa dela življenje tako urejeno, da jih ne .srednjo, višjo in visoko izobraz- dijakov odločila za učiteljišče ki se onemogli zatečejo v zadnje „„ tedensko 1 4 ovira pri njihovem izvenšolskem bo, ki so v gospodarskih pod- ena sama ’ ’ " m ........ ‘ - _ . . — deklica. Tu, menim, pribežališče! Prosvetni delavec jetjih, potem šele lahko ugotovi- bi se morali dalje ustaviti. O danes bi moral biti moralno vi* nagrado ali priznanje. jetno marsikje tudi tak odpor nim, da bi prav danes moralo naši družbi. To niso majhne za- labela nam je pokazala, da proti delitvi 5°/o, ko je šlo za ne- biti učiteljišče in vse druge višje hteve! Terjajo človeka, ki ga bo m in V V O I n tv* □ T n v* o r-n L' O T Cii n ri 1 n o r» r vr tv* n c- Vi rl n d % n . 1 ‘i,. __ J. _ 1 _ . 1 • I • ‘ •• 1_. _.i_ pomenilo začeti novo raziskavo, vprašali, če jih njihovo osebno dobijo učitelji v zelo majhnem kaj sto dinarjev mesečno. Vsi že- in visoke šole izbirne, take, ki bi mladina vzljubila in ji bo“ zato .-LI??.1®;. *mv,se omel?1Lna zlvlJe4Je ovl,ra, pn^njihovem iz- številu nagrade ali priznanje za limo, da bi se zato gibljivi del res posvetile vso skrb sprejemu svetal vzgled! svoje izvenšolsko delo. Skoraj plač čimprej raztegnil, toda da- zdravih, idejno naprednih in ne- Zato se bomo morali vse bolj tri četrtine učiteljev trdi, da za našnji osnovni prejemki bi mo- sebičnih dijakov, ki bi pozneje zagristi v nov način delitve do- izvenšolsko delo ne dobijo niti rali ostati vsaj na isti višini, res lahko bili dobri vzgojitelji, hodka v šolah. Zato bomo morali o/0 n?^rac e n^i priznanja. Ob tem leda kako vendar.priti do pove- Kako pa zdaj? Danes smo veseli, vse bolj in bolj javno spregovo- 36,1 /o odgovoru se morajo odgovorni čanih sredstev? Sedanji instru- ako se na razpisano število za riti o liku prosvetnega delavca, .-.n/ občinski forumi zamisliti. V go- menti, ki narekujejo dotok sred- sprejem na učiteljišče javi do- Govoriti bomo morali o velikan- * t •/, S? a arS*iru v?° jjdie nagrajeni štev v občinski sklad za šolstvo, volj dijakov. Toda še vedno so ski potrebi po dobrih ljudeh, pol- 5,7 /o glede na učinek dela, ki ga^ do- so zelo skromni. Preko teh in- fantje zdecimirani. nih pedagoškega erosa, priprav- ljenih žrtvovati _ življenje za sežejo v rednem delovnem času. strumentov in z njimi pogojenih Nujno bo tak vpis prej ko 5,: 'V') V prosvetni stroki pa učitelji ni- materialnih sredstev vendar ne slej spremeniti. Z njim pa bo vzgojo mladine. Javno pa bomo 2,1/0 so stimulativno nagrajeni niti v more niti občina niti mi. Nujno treba spremeniti tudi materialni morali vse bolj in bolj govoriti 8,1 /o rednem delovnem času, se manj je, da se potem sprašujemo, stimulans prosvetnega delavca, o pravilnem stimuliranju uči-j mera Švedske, kjer prosvetni de- »Kak materialist!« bodo vzdih-lavec uživa med ljudmi velik nili idealisti. Toda poglejmo ven-ugled. Tudi pri nas ga marsikje dar resnici v oči! Kako je danes uživa! Toda kako naj učitelj, ka- vendar, ko vabijo v šole absol-terega začetniška plača je 16.000 vente srednjih šol in so kljub St 12 NOV PRIROČNIK ZA GLASBO Osnovna teorija glasbe Stanka Preka OB NAJDIHOJCI IZ HAJDINE Pri Državni založbi Slovenije te izšla nova knjiga glasbene teo- rali učenci doslej teorijo pisati k. ----«-=- ------------ s table ali po nareku v zvezke, iJejjod naslovom: Teorija glas- kar ni samo krajšalo čas pouka intonacije in ritma, bilo nezanes- “e- Snov knjige, katero je potrdil ^'et za šolstvo LRS, zajema teo-tetske osnove glasbe, potrebne za flasbene šole in primerne za ttouk na splošno izobraževalnih Mah. Prekova zasnova teorije se razlikuje od naših dosedanjih, vernih na posamezne tipe šol, ker te ne omejuje na določeno ožje Področje pouka, ampak predstavna celotno glasbeno teorijo do harmonije in kontrapunkta. 2e ^fatek pogled na delo, obseženo Pa 60 straneh, kaže izredno kleno I11 zgoščeno podano snov, kar je “pez dvoma odlika tovrstnih del "aši šolski mladini bo knjiga sajno potrebno učilo, saj so mo- »Kurirčkov« literarni večer v Renčah Nova slovenska mladinska revija , kurirček« je začela izhajati maja s v' nakladi 20.000 izvodov. Vsa J^klada je že pošla, kar je dokaz, ,5 je izdajanje revije živa potreba. rredništv!o »Kurirčka« je v želji, da J1 dobilo neposrfednejši stik z bralci, ^ganiziralo s pomočjo učiteljskega j ora na osemletki v Renčah lite-anii nastop. » V soboto, 3. junija je bila dvo-j>ria renčanskega kina nabito polna, ^stopilo je s krajšimi literarnimi ^stavki več stalnih sodelavcev re-Ke v>Kurirček«, med njimi pisatelja r^ce Bevk in Karel Grabelj še.k-ficirt er ter Pesnil{ Ivan Minatti. Za n ^slavci »Kurirčka« so s sestavki ^stopili člani literarnega krožka z ^fmietke v Renčah pod vodstvom liAislcega upravitelja tovariša Certa-Med mladimi ustvarjalci je g °,Jdiia posebno pozornost učenka tg F^zreda Milojka Simčič s svojimi Dro ■čutno napisa-'--^ — Te dni so hajdinski pionirji uvedbi šolske reforme, kij želi obogatili zbirko dijaških listov razviti vsestransko aktivnost in časopisov v Slovenskem šol- mladine. Tako je izhajalo v Ju- skem muzeju z. drugim letnikom goslaviji leta 1957/58 — 49(9 di- svoje Najdihojce iz Hajdine. Po jaških listov in časopisov leta vsebini se ne razlikuje dosti od 1958/59 pa že 600. Samo v Slove- Ijivo in nepregledno, temveč se podobnih listov.^pač pa je niji jih je bilo 110, od tega 75 je dogajalo, da so otroci te zvez- nlena zunanjost nadvse prikup- na osnovnih šolah, 32 na gimna- ke porazgubili, vemo pa, da mo- ______ na. Vsak letnik ima poseben zijah, 5 na učiteljiščih in sred- ramo teorijo nenehno ponavljati ?voi> zavit v celofan in v celofan njih strokovnih šolah, in utrjevati. je zavita tudi vsaka številka. Listi oziroma časopisi so naj- Glasbenim pedagogom bo to Najbolj razveseljivo pa je dej-' večkrat glasila literarnih krož-delo dobrodošlo v več pogledih, stvo, da jo tiskajo bivši učenci te kov, pri opremi sodelujejo likov-Prvič bo predstavljalo pedago- šole, sedaj tiskarski pomočniki v r.i krožki, večkrat pa jih izdaja gom, pedagogom-instrumentali- Ptujski tiskarni. tudi pionirski odred, mladinska stom in učencem nujni priporno- Dijaški časopisi in listi so ne- organizacija, dijaška zadruga ček prav v primeru, ko pouk na kakšno ogledalo življenja na ipd. Tudi po vsebini se razliku-instrumentu prehiti obravnavo šoli, ob katerem se mladina tudi jejo: po večini so literarnega splošne teorije v razredu; drugič vzSaja. Mladi ljudje spoznavajo značaja, včasih pa je vsebina bo zaradi poenotene terminologi- tehnično stran izdajanja listov, tudi strokovna. Liste urejujejo je, prečiščenih izrazov in preciz- nauče se estetsko in literarno sami učenci, glavni urednik je nih definicij preprečeno, da bi vrednotiti prispevke, pa tudi že navadno učitelj. Razmnožujejo postal učenec žrtev različnih in samo. objavljeni prispevek pome- jih na različne načine: tipkajo, svojevoljnih interpretacij termi- ni za mladega človeka veliko do- šapirografirajo ali tiskajo v ti- nologije, kar .mu škoduje pred- živetje in spodbudo, vsem, kadar menja pedagoge ali Tudi v stari Jugoslaviji so iz-šolo. Učbenik je nastal na po- dajali na šolah svoje liste, ven-budo glasbenih pedagogov, na že- dar v težkih razmerah, saj je Ijo otrok in staršev. Zelo skrbno cenzura tovrstno dejavnost moč-opravljeno delo je bilo zasnova- no ovirala. Med narodnoosvobo- sestavki utno napisanimi in vezani besedi. Uredništvo »Kurirčka« je izkori-^ 0 literarni nastop sodelavcev tu-im+.2a razgovor z bralci. Člani ured-'*>tva }n sodelavci so bili prijetno nečeni nad samozavestjo mla-vp*e’ ki je nastopila odkrito in dala kritičnih pripomb. Povedali so, a si najbolj žele. Le cena izvoda jim zdi nekoliko previsoka. w Ja zaključek so člani literarnega g °žka renčanske osemletke razdelili l stom po en izvod »Goriškega slavč-> ki izhaja mesečno. * Literarni krožek »Simon Gregor-UsT ;ie1.bil na renčanski osemletki .sinovi j en- 19. marca 1959. Takrat so i\£.. nJ_e^ovj člani samo .štirje pio-Poleti 1960 so člani krožka ob vzgojiteljev nabrali 60.000 di-8V0p in kupili ciklostil za tiskanje glasila in drugih publikacij, krožka sodelujejo na kraj e v-FeoiJh šolskih proslavah in pri pri-‘Um^ah »Pokaži, kaj znašl« Vodijo faJ Vaško knjižnico, kjer si Ren-tia2* in okoličani izposojajo knjige, ibs-i? tega so izdali ciklostirano V? črtic, ki so jih napisali člani Huhic • Prav tako zbirko pesmi ter Svat^acijo »Življenje doma in po blo-J^iovanje literarnega krožka »Si-0c|n‘ Gregorčič- je dokaz pravilnega a učiteljskega zbora do take Stavo046’ kakršna je literatura. Ob kih , iiterarni vzgoji lahko iz ta-Vjj , krožkov vzniknejo in se razili 1° veliki talenti. Po drugi Strahi’., !e deI° krožka dokaz velike Orne žeje primorskih ljudi po hAehski besedi. Saj kdo drugi more iti 16 vedeti, kaj pomeni tujčeva peta ftiorn?eSovo zatiranje kot ravno Pri- OBVESTILA komisija za učbenike in priročnt- Vs ®ri Svetu za šolstvo LRS sporoča žUg?' šolam in staršem, da bo se-Fj J1 za šole predpisanih učbenikov tuj^zpolago v vseh knjigarnah brez-Ctlnh° od 1- VII. dalje. Seznam bo stvn en tudi v Objavah Sveta za šol-LRS štev. 2/1961. no na osnovi temeljitega in širokega poznavanja problematike, kar je nedvomno pripisati avtorjevemu dolgoletnemu pedagoškemu delu na tem področju. Po izjavah poznavalcev tovrstne literature je to prvo domače delo, ki je postavilo vse na pravo mesto. Enotnost v terminologiji in jasnost teoretskih definicij sta jamstvo za napredek v šolskem glasbenem izobraževanju in naši glasbeni vzgoji. Pripominjamo, da je učbenik in posebej terminologijo sprejela posebna komisija pri Svetu za šolstvo in dokončno potrdila Slovenska Akademija znanosti in umetnosti. Učbenik je takoj po izdaji dosegel široko zanimanje ne le glasbenikov in učencev glasbe, ampak ljubiteljev glasbe sploh. Priporočamo učbenik z željo, da se pojmi, termini, definicije in teoretske razlage poenotijo in s tem uvede red v temeljno snov naše glasbe in glasbene vzgoje. P. I. skarnah. Načinu razmnoževanja primerna je tudi naklada, ki doseže pri tiskanih časopisih tudi 11.000 izvodov. Veliko dijaških listov se izgubi, morda hrani kak izvod šo-dilno vojno in v prvih letih po la, v zadnjem času jih pošiljajo vojni so bili najbolj razširjeni dijaki nekaj v Slovenski šolski stenski časopisi, ki so prinašali muzej, najraje pa v uredništvo pretežno poročila o aktivnosti Pionirskega lista. Ob koncu šol-mladine in pionirjev. Mladi skoga leta jih to odstopi Pionir- Ijudje pa so ■želeli preizkusiti tudi svoje ustvarjalne sposobnosti in so začeli ustanavljati dijaške liste ter časopise. Število teh glasil je naraslo zlasti po ski knjižnici v Ljubljani, kjer jih pionirji lahko prebirajo. Po enem letu pa pridejo v šolski muzej, kjer ostanejo shranjeni v, posebni zbirki. E. T. Uti 3.—8. junija je bila v Zagorju IV. revija dramskih skupin iz Slovenije, ki jo je pripravil Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Nastopila je vrsta amaterskih gledališč in prikazala tudi nekatera zelo zahtevna dela, med njimi Williams »Orfej se spušča«, (DPD Svoboda »Prežihov Voranc« Ravne na Koroškem), Potrč »Lacko in Krefli« (amatersko gledališče iz Tolmina), Držlč »Tripče de Utolče« (DPD Svoboda iz Velenja), Casone »Drevesa umirajo stoje« (Svoboda Kranj) itd. — Na sliki je prizor iz uprizoritve celjskega Delavskega odra: Firner »Kukavičje jajce« »10 let Elektrogospodarske šole Cerkno« NOVE KNJIGE »Evropska misel v V zbirki kultura in Za desetletni jubilej šole in 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov je izdala Elektrogospodarska šola Cerkno zbornik, v katerem je na 98 straneh objavljenih 12 člankov, ki jih pojasnjujejo številne slike. Knjižica je PRIBOČNIKI izredno lepo opremljena in jo lahko uvrstimo med šolskimi po-zdravko ročili na prvo mesto. Kraj Cerkno je znan iz narodnoosvobodilnega boja posebno po tragediji, ko je ob nemškem napadu izgubilo življenje 47 gojencev Srednje partijske šole. Cerkno z okolico je bilo izredno ak-... , , J1 ^ tivno med narodnoosvobodilnim ia"se DrikPedagoškem bojem, saj je bilo v narodnoosvo- Začetno računanje v prvem razredu osnovnih šol, spisal Omerza, priročnik za učitelje, je izdalo in založilo Pedagioško društvo Ljubljana. Uvod v računski pouk v prvem razredu je delal učiteljem precej preglavic, ker niso imeli za ta del pouka primernih pripomočkom in navodil. Priročnik naj bi jim bil v pomoč pri začetnem računskem pouku glede učil in postopka. Izšel je kot skripta v 38 strani. Nal\oča se pri Pedagoškem društvu, Ljubljana, Čufarjeva 17. bodilni vojski 999 borcev in bork. Elektrogospodarska šola Cerkno Književni leksikon tujih piscev Med vojno je kraj hudo trpel in številne ruševine je bilo treba odstraniti po vojni. Tudi zgradbe sedanje Elektrogospodarske šole so bile porušene; iz posameznih člankov zvemo, s kakšnimi napori so premagovali težave ob ustanovitvi šole, ki je danes v ponos ne le kraju, temveč republiki in državi. Poročilo — zbornik, ki ga je uredil ravnatelj šole Peter Fa-latov, pojasnjuje razvoj šole od njene ustanovitve v letu 1950 in obsega prvo desetletje delovanja šole do leta 1960. Članke so napisali predavatelji šole, dijaki in člani šolskega odbora. Na kraju je pregled absolventov šole, predavateljev in uslužbencev za vse obdobje. Članek »Cerkno v narodnoosvobodilni borbi« je kratek prikaz zgodovine okraja v NOB. Gojenci te šole niso domačini in zato je ta pregled prav koristen, da spoznajo kraj, kjer so se šolali. Zanimiva je kronika šole 1950—1960, ki jo je napisal ravnatelj Peter Falatov. On ima največ zaslug za tako lep napredek šole. V kroniki zajeti podatki so dovolj podrobni in bodo zanimali šolskega zgodovinarja. Pomen in namen šole za naše elektrogospodarstvo je dobro orisan. Redke so šole pri nas, ki bi zrasle iz takih razmer. Iz ruševin italijanskih kasarn je nastala moderna strokovna šola z učilnicami, potrebnimi delavnicami, šolskimi električnimi centralami ter internatom. Izdelujejo tudi učila za svo-delu pa niso pozabili vključiti mladino v kulturno prosvetna večji zavodi ali pa občine izdajale za svoje šole. Taka poročila so vsdkemu dijaku drag spomin. Za študij razvoja šole ali šolstva neke občine je pa dobro urejeno poročilo zanesljiv vir podatkov. Šolski arhivi se radi zgube in kdorkoli išče podatke kasneje o neki šoli, mu je tako poročilo dober vir. O. F/ »O POUKU GEOMETRIJE V 5. IN 6. RAZREDU OSNOVNIH ŠOL« Pomagati učiteljem v 5. razredu, ki imajo težko delo, je ne^ dvomno koristno delo in so ti veseli vsakega dobrega priročnika. Ne bi pa smeli izdajati metodično in snovno slabih priročnikov. In tak je priročnik »O pouku geometrije v 5. in 6. razredu osnovnih šol«, ki ga je napisal Zabu-kovšek Alojz in izdal Zavod za pedagoško službo okraja Celje. Matematika je eksaktna veda, zato zahteva tudi eksaktno izražanje in uporabo matematične terminologije, pa čeprav gre le za metodski priročnik na 24 straneh. Saj izraze iz takega priročnika prenašajo učitelji na učence. Navedel bi le nekaj primerov Iz omenjene brošure. Pisec govori o »popolni kocki«, »ravni ravnini«, »križišču dveh ploskev«. Ravnina je po njegovem »neskončno širok pojem, če ni omejena«, in tako dalje ... Takih nesmislov kar mrgoli v omenjeni brošuri. Mnenja sem, da je potrebno za metodično obravnavo določene društva, v športne organizacije ter snovi to snov naiprej dobro, no-jo seznaniti z družbenim upravlja- . - - njem, tako da se absolventi na Hazard — XVIIi. stoletju«, zgodovina je DZS natisnila drugi del sintetičnega orisa vodilnih idej prosvetli enstva izpod peresa Paula Hazarda. SSoviti primerjalni književnik Je v drugem delu nadaljeval s priKa-zovanjem idejne preobrazbe evropske miselnosti XVIII. stoletja. Prevod Bogomila Faturja je zahtevno delo, ki je terjal poleg odličnega poznavanja francoskega jezika tudi široko razgledanost. Drugi del obsega vse značilne družbene, miselne in kulturne premike od M’ontesquieuja do Lessinga. Zahtevno delo, toda bralec je obilno poplačan za trud! Ferdo Godina — »Zemlje«. Tokrat je Ferdo Godina postregel z desetimi črticami, ki jih je namenil mladim bralcem, tistim, ki so osvojili skrivnost črk. Tudi zdaj je pisatelj ohranil preprosto besedo, ki st brez truda dokoplje do bralca ter ga osvoji. Prijetne zgodbice so spominske iveri nekdanjih dni. Drobni dogodki skrivajo lepo misel ali doživetje ali nevsiljiv nauk. Pisatelj je naslikal kos svojega ravninskega sveta, odkoder je doma. Začetni bralci bodo radi posegli po »Zemljah«. Knjigo je okusno ilustrirala Melita Vovk-Stih, natisnila pa jo je Mladinska knjiga. ROZKA STEFAN — »POLJSKA KNJIŽEVNOST«. Kadarkoli se pojavi na knjižni polici književna zgodovina — katerakoli že — je za domači knjižili trg praznik. Po vojni smo dobili lepo število itomačih književnih zgodovin, še vedno pa močno pogrešamo pregled svetovne književnosti. Menda se je prvikrat dogodilo, da smo debili knjigo o tuji nacionalni književnosti. DZS je natisnila obsežno delo Rezke Stefan »Poljska književnost«. Knjiga zajema celotno književnost Poljske od pismenstva do povojnih dni. Razlago dopolnjujejo številne ilustracije, ob koncu pa najdemo pregled važnejših literarnih virov, zlasti dobrodošel na je bibliografski pregled slovenskih prevodov. Čeprav slovenska literatura ni vezana na poljsko književnost kot na priliko na češko, smo vsa leta nazaj dobivali številne prevede iz vrhov poljske književnosti. Spomnili se bomo barda poljske romantike Mickiev/icza, obeh Nobelovih nagraiencev Sienkiewic/a in Reymonda, morda še Boleslatva Prusa, Przybyszewskega, Zeromskega, Jastruna in Andr^ejcwskega. Imena književnikov so nam bila več ali manj prezentna le po književnih delih, prvikrat pa se srečujemo ,sintetično podobo poljske književnosti. Obrežna in kritično pisana poljska književnost Rozke Stefan bi zaslužila obsežnejšo razpravo. Marie Majerova — »Afriški utrinki«. Ime češke pisateljice Marije Ma- ! ča«? pred leti smo lahko zasledili % 50Pisju obetajočo obljubo, da bo-ili na domačem knjižnem trgu ki naj bi s ‘ tujih književn pri ot>Uut)i- P°treba P° Pri- službenih mestih takoj vživiio v tok družbenega dogajanja. Pouk in vzgoja na šoli temeljita na so- znati. Zavod za pedagoško sližbo ^Ttal "vlpommt^ literature pa ni feStiT pifi manjša. Iz zagate nas je te 7; Skolska knjiga v Zagrebu, ki »Ve,6 Ani izdala književni leksikon 'Sfjne literature pod naslovom pisci-. »Strani pisci« j? delo fUltg6 generacije članov filozofske la- naj bralca seznanijo z osrednjimi li- značilnega duha našega č asa« (med teranimi deli posameznikov. obema vojnama). Novi dramski in , Pri leksikalnih izdajah — čeprav dramatski aspekti, ki sta jih vnesla dobnih načelih. O tem beremo V spozna- kvalitetno sestavljenih — lahko pri- v svoja dela S. Beckett in Ionesco so člankih’ »Nova komnonenta izo-Doslej je čakujemo nekatere pomanjkljivosti, nesporni, ne glede na kvaliteto nosa- ' • . »r 1 r- A' ta na nri- katerim se sestavljavci le težko izog- meznlh del in miselnost. Ce velja Po- »rokovanja« m »JNa poti retor-nejo. Najpogosteje je to neskladnost Ijak Wierrynski za velikega sodobne- me«. Na zaključku so tudi trije glede prostora, ki so ga odmerili po- ga izpovedovalca, bi ga veljalo ome- literarni prispevki eoiencev niti prav tako kot Trvcoco.,« i.o - - - babilonsko, brazilsko, bol- tika Boileaua, upravičeno pričakuje- •priročnikih, češko in slovaško dansko, mo razlago Tainovih literarnih nazo- v leksil in litav- rov. Herman Bahr je malopomeiur So to, v Zagrebu, ki so si zadali na-SiAnf v leksikalni obliki prikažejo n--ne pojave svetovne ’»—-------- splftarejšega časa do It'ji8p,, avbavci so upoštevali sledeče ?e,iskVnost’: ameriško, arabsko, ar-a rSkn , babilonsko, brazil iSteši- 66®ko in slovaško, h fi«', estonsko, latvijsko ?ov0) lnsko, francosko, grško (staro in ,°v0j: gruzijsko, stahohebrejsko in (izraelsko), špansko-iS kH0,< in|lijsko, islandsko, japon-$ flai:a;'slco, madžarsko, nizozemsko tv ioG, °' norveško nemško (nem-8lSsko 1Itovno področje) perzijsko, a °' r,’, Portugalsko, rimsko, rumun-š« L aSJf0 in ukrajinsko knjlžev-sPSBskn^leveško-latinsko literaturo, knii«vedslc0’ italijansko ter tur-stor= evnost- Zaradi omejenosti " - a .so morali' avtorji 'upoštevati sameznim književnikom, še bolj pa smo v zadregi, če ne najdemo imena piscev, ki jih sicer uvrščamo na svetovno raven. Tudi omejenost prostora ne bi smela vplivati na izbor piscev. Tem hibam se niso izognili sestavljavci »Stranih piscev«. Povsem' napačno so izpustili imena literarnih teoretikov oziroma oseb-današnjih nosti, ki so odločilno vplivale na razvoj umetnosti. Če najdemo zapisano ime francoskega klasicističnega teore- ževnost. ?Crl Zaradi omejenosti .' avtorji 'upoštevati predstavnike tujih ben kot dramski ustvarjalec, ostal pa je važen posrednik literarnih struj na prelomu stoletja in kasneje. Antoinov poseg v gledališko življenje je imel evropski pomen pri uveljavljanju realizma v dramatiki. Pričakovali bi imena vseh Nobelovih nagrajencev. Sestavljavci so morda nekoliko togo težili zbrati zanesljive klasike svetovne in nacionalne literature, pri tem pa so se izogibali sodobnim piscem, ki pa jim kritika že priznava vrednote, ki presegajo povprečno raven. Omejenost prostora ne more opra- je brez dvoma velik dramatik "v ‘na- ,T? šolsko poročilo je med ciorialnem merilu. Zaman .skušamo reaKimi, ki jih sedaj izdajajo naše izvedeti o delih J. Gionoja, »Homerja šole. Prav bi 'bilo, da bi jih vsi Provence«, pesnika Diega Gerarda, Ane Ahmatove, V. Katajeva, J. B. —— Friestleya, Jdsefa Hore ... Drugi hibi, neproporcionalno odmerjenemu prostoru pri posameznih književnikih, pa se skoraj ni moči izogniti — in je že skoraj »ustaljena navada« še pri tako dobrih tovrstnih leksikalno zgoščenem besedilu so skušali sestavljavci karakterizirati osrednja dela književnikov, ne da bi n&vajali vse naslove, ki dostikrat ni- Komisija Drosvetnih in 7nan-so niti pomembni v celotnem opusu . Prosveinin m znan umetnika. Besedilo jedrnato objasni Stvemn delavcev pri OSS Mari-značilnosti celotnega dela posamezni- bor tudi letos organizira letova- ka; kadar gre za različne pojave pri nje za svoie članstvo v Portoro-isti osebnosti, sledi nadrobnejše ob- v J p *;.oje članstvo v Forioro jasnilo. Oznake književnih del in travico do letovanja bodo osebnosti temeljijo na objektivni raz- imeli tudi družinski člani. l,, rti tri .sA z.nxt— i •; rr-i „0+ ( t . , pa bi moral dati tekst pred izdajo v recenzijo — strokovnjaku! Dostal ŠOLSKA TELEVIZIJA NA ŠVEDSKEM Letošnjo pomlad začenja televizija ria Švedskem s šolskim programom. Prve oddaje obravnavajo področja fizike, družbenih ved in profesionalno orientacijo. Prosvetnim delavcem mariborskega okraja! i) - 15. ne bodo sledile: 1. jul. (začne s kosilom) jul. (še zajtrk), 16. jul. do 30. jul. 31. jul. do 14. avg., 15. avg. do 29. avg. Na dan prihoda prejme vsak man »Sirena« ali pa vsaj film. Maje-rovo imenujejo proletarsko pisateljico. Ze v prvih delih je izpričala, da ume vešče sukati pero in prikazati življenje v pretresljivi resnici, ne da bi zapadla sentimentalnosti. Mera za objektivmo presojanje družbenih pojavov ji je lastna tudi tedaj, ko se odmakne od sodobnosti in se v utopični viziji posveti socialnim vprašanjem. Pisateljica — prihodnje leto ji bo 80 let! — je ostala zvesta tematiki proletarskega življenja, le dvakrat se je lotila potopisja. Fran Bradač je prevedel »Afriške utrinke« za MK. »Afriške utrinke« je Majerova zapisala za mladino z željo, da mladi bralci ne bi bili samo pasivni bralci in turisti. Da bi sodoživljali isto kot pisateljica, da bi čutili z Afričani in bili v srcih njihovi sobojevniki. Oprema in ilustracije so ostale, kot jih je Izdelal K. Svolinsky. KAREL DOBIDA — »SPREHOD PO NARODNI GALERIJI«. Mladinska knjiga je poskrbela, da smo dobili prepotreben priročni katalog, ki seznanja obiskovalca Narodne galerije z boeato zakladnico domače umetnosti. Karel Dobida je zapisal nriročno in pregledno razlago za posamezna obdobja, tako da lahko sledi razlagi tudi preprost obiskovalec, ki ne pozna upodabljajoče umetnosti. Po krajši razlagi o zgodovini Narodne galerije je avtor kataloga razložil posa- ' u -.rf. . vičiti, da v leksikonu ne najdemo ne- dela. 3e D!ršn^- !n odmerjanju pro- katerih imen. Mladoumrli nemški pe- ob koncu posameznih imen naj--ch^ost sledeči kriterij: Snik Wolfgang Borchert (1947) je demo v drobnem tisku navedena pre- Plscem’ kl Pomenijo upravičeno veljal za največjega nem- vedena dela. Bibliografija se nanaša pa tisutnGi k^iŽeVn0Stl’ SP škega lirika po zadnji vojni in kli- na najboljše izdaje iz novejšega časa ’ *’ ^ c« a. x, x -- - ........ ' področja, leksikalnem ^ obsegu? Vendar ^e* se- Eetovanje bo V portoroški šoli kosilo in večerjo, na dan odhoda ^ezna obdobja^ Od gotike do Ve*r.a-stavijavcem uspelo ’ podati kvalitetno J »vili Mariji« z lepo lego vsrc- pa zajtrk. Vsak naj se izrazi po jedrnato besedilo. Ce poredko naie- discu Portoroža tik ob obali, ob- možnosti za dve izmeni, da ga t™nenzmrnj^je0hv?ednotstiPiLlotne|a 2 parkom. V sobah je lahko uvrstimo v eno ali drugo. po o—h ležišč, ta pa bodo po po- Prosimo, da vsak . prijavljenec trebi ločena s špansko steno. Hra. vplača polovico določenega pri- na bo dobra. Plaža je blizu. Oskrb- spevka, kajti le te prijave bomb fiVilno ,tlstlm književnikom, ki so V,i?ževTir>.YPllvali na razvoj svetovne tb?Q ZarAi ,An sl brez njih ne mo-tob Lew’nlti Pojem svetovne litera-ifiSu.on ni informativni pri- - ribez,,,*1, bi carja človečnosti, upornika zoper srbohrvaškega jezikovnega vojne. Shenvood Anderson, eden iz- ie izjemoma so navedeni starejši pre- vodi. Pedagogom bodo »Strani pisci« dobrodošel priročnik, ki ga bodo lahko nina znaša za odrasle 600 din, za otroke od 4—12 let 400 din. V to ceno ni vračunana turistična taksa, katero bo vsak vplačal ob prihodu v Portorož. Otrok do 4. upoštevali. Pismene prijave spre- nov in novega kiparstva nri nas okV'II 1900. Razume se, da sledi razlagi obdobij navajanje posameznih slovenskih umetnikov. Ob koncu pa so kronološko razvrščene črno-bele reprodukcije vodilnih slilrariev in kiparjev. Na Dobidov »Sprehod po Narodni galeriji« velja opozoriti tudi šolnike. Ne samo zato, da bi se lahko pripravili za razlago, če bodo s šolsko mladino brez njih ne mo- med prvih piscev »short story«, je dovolj značilen ameriški pisatelj, da ga navajajo tudi skromne literarne Pse: ar^^na^^^^Th0^ SveLlfiZ'j^^di^iz^^na^fako^d; ^ ' 2Soa0viWili na zgoščene literar- Zaman iščemo Otokarja Brežino, o ka- je leksikon dostopen vsakomur. n^e se bo pričelo 1. iuliia 1961 inske karakterizacije, ki terem je dejal. Zweig* da je »najbolj I. G# Vsaka izmena traja 14 dni. Izme- jema do 1. julija: Kamnik Lojzka, obiskali Narodno galerijo, ampak tudi Osnovna šola A. Besednjak, Mari- zategadelj, ker najdejo v katalogu bor, Zolgerieva 18. ' Komisija prosvetnih in znanstvenih delavcev pri okrajnem sindikalnem svetu Maribor stvaritev do imoresionizma in še nekoliko dlje. Slikovno gradivo in besedilo pa se tla koristno uporabiti pri »čuku, bodisi pri književni zgodovini ali zgodovini in ne nazadnje tudi pri likovni vzgoji. MAS/ J U 8 i L A M 1 / VILKO KOLAR Menda ni v Ljubljani in v bližnji Po osvoboditvi je bil okrajni šol-okolici prosvetnega delavca, ki ne ski nadzornik za Prekmurje ter za bi poznal — če že ne osebno, pa okraje Ljutomer, Ormož in Radgo-po njegovem delu — tovariša Vilka na. Zaradi pomanjkanja učiteljske-Kolarja, ravnatelja »1. osnovne šole ga kadra je tod organiziral tečaje heroja Franca Rozmana-Staneta« v za mlade učitelje, obenem pa skrbel Šentvidu. za obnovo porušenih šolskih zgradb. Rojen je bil 21. junija 1911 v Rad- S tega službenega mesta je bil vanju pri Mariboru kot sin delavca kmalu premeščen k jugoslovanski v železniških delavnicah. Ker takoj Vojaški misiji v Berlin kot kulturni po končanem učiteljišču mlad uči- in tiskovni ataše. Tam je začel tudi tel j ni dobil službe v prosveti, je navezovati stike z Lužiškimi Srbi in tudi sam vstopil v železniško Službo jim posredoval naše izkušnje o šolstvu. Izmenjaval je naše pedagoške izkušnje z nemškimi kolegi, kar je bilo že tedaj čutiti kot kažipot današnjo reformo šolstva. Po vrnitvi iz Berlina leta 1950 je bil republiški prosvetni inšpektor, nato pa je bil imenovan za sekretarja republiškega odbora Zveze pionirjev Slovenije in kasneje Zveze prijateljev mladine. Na tem mestu je delal organizacijsko in pedagoško. Bil je med ustanovitelji revije »Mladi svet«, v katero je vložil veliko truda, saj je poleg številnih člankov uredil pet letnikov te — vije. Zaradi bolezni pa je moral ta položaj zapustiti in septembra 1952 je postal upravitelj šole v Šentvidu. Z njegovim prihodom se je kulturno in prosvetno življenje v tedanji šentviški občini močno poživilo, saj je bil občinski odbornik in predsednik sveta za kulturo in prosveto Vzorna ureditev šole, na kateri je že dolga leta ravnatelj je dokaz vestnega in dobrega šolnika. Na njegovo pobudo je bil ustanovljen v Šentvidu otroški vrtec, delavska osemletka in dva oddelka pomožne šole. Ker se je zavedal hudega pomanjkanja šolskih prostorov, je dal pobudo za gradnjo nove gimnazije kot delavec. 2e na svojem prvem v Šentvidu, ki je postala ponos vse učiteljskem mestu pri Treh Kraljih občine. Enako je izvedel akcijo za nad Marenbergom-Radljami se je gradnjo nove šole v Vodicah. , izvenšolsko udejstvoval. V tem času še bi lahko naštevali mnoge oblije prikazoval tudi v tisku težko živ- ke njegovega dela, pa naj bodo to Ijenje delavcev in kmetov, zato so predavanja po raznih šolah v občini, ga takratne oblasti črtile. v organizacijah ZK, na raznih pro- Okupacija ga je našla pripravi j e- slavah, ali pa organiziranje različnih nega. Od leta 1942, ko je prišel iz tečajev, občinskega festivala 1959. ujetništva, je deloval na osvoboje- predavanj ljudske univerze itd. nem ozemlju na Dolenjskem kot 150-LETNE SOLE Ruščina v švedskih šolal) Poizkusno so začeli uvajati obvezno učenje ruščine v zadnja dva razreda srednje splošno- Po neuspehih cerkovnikov s pri- širili šolo v dvorazrednico in najeli privatno šol v Platu sin omenjenega izobraževalne Šole na Švedskeitt vatno šolo se je ustanovila v Šmart- eno učilnico v privatni hiši, a drugo Martina Zupana Jakob Zupan, ki je KUSCino nameravajo vpeljati v nem pri Slovenjem Gradcu na pobu- učno moč Kolšek Marijo so dobili po 2 leti poučeval po hišah popoldan prvih dveh razredih po 5 ur te* do požrtvovalnega župnika Franca razpisu šele naslednjega leta. 1836 so vsak dan v hiši drugega učenca. Pri- ,, rarrorhi na Ruprehta trivialna šola leta 1811. Kot šolo. razširili v trirazrednico in zgra- vatno šolo na Kristan vrhu je spre- uensKO, v za^-ijuc i prvi učitelj je bil postavljen Franc dili novo šolsko poslopje. Z novim menil na priporočilo takratnega ško- po 3 ure. Zmanjšali pa DOGO Ste' Taučer, ki je do leta. 1814, ko je bilo šolskim poslopjem je dobila šola pri- fijskega šolskega nadzornika A. M. vii0 Ur francoščine, dograjeno šolsko poslopje z eno učil- meren šolski vrt, ki ga je lepo uredil Slomška v javno trivialko kaplan nico in dvosobnim učiteljskim stano- nadučitelj Potočnik T.onr,r,iH n«77— ioagm njeni Jakob Zupan, ki se je izšolal uju okrožni aktivist in šolski nadzornik. Prav tu je prišla do izraza njegova velika organizatorska sposobnost. Bil je propagandni referent, sodeloval je pri izdajanju časopisa »Glas Dolenjske«, pisal članke v druge časopise, organiziral zborovanja prosvetnih delavcev na osvobojenem ozemlju itd. Jubilantu želimo še mnogo let uspešnega dela v prosveti, med mladino in odraslimi, v šoli in izven nje! Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev 1. osnovne šole heroja Franca Rozmana-Staneta, Ljubljana - Šentvid Aleksander Sfiligoj Tabor v Savinjski dolini se na občini Rajlovae pri Sarajevu. Imenuje kraj, kjer živi Aleksander Kot zvest borec za napredne Sfiligoj. Rodil se je 30. januarja Ideje ni miroval. Kmalu je prišel 1869 v Medani. Njegov oče je bil v stik s partizani. Ilegalno je na-srednji kmet z devetero otroki. bavljal za partizane sanitetni ma- Aleksander je obiskoval osnov- terial in hrano. Izdajal je potna no šolo v Medani, nemško vadnico dovoljenja in legitimacije borcem ter tri razrede realke v Gorici. Ker za prosto gibanje po Sarajevu. Za je imel že od nekdaj .veselje do aktivno in uspešno sodelovanje z učiteljskega poklica, se' je vpisal NOB ima v dokaz pismene doku-na učiteljišče v Kopru, kjer je po mente, izdane od strani partizan-i letih 1909 uspešno opravil maturo, skih štabov, s katerimi je sode- l»oin energije in poleta je na- loval. stopil prvo službeno mesto učite- Po končani NOB se je takoj lia 1910 v Doberdobu. Vrstila so se vrnil nazaj v Tabor, kjer je našel službena mesta- po treh mesecih požgano šoli). Z zavihanimi rokavi službe je bil že v Jamljah pri De- je prijel za delo in s pomočjo oko-vinu kier je ustanovil Bralno dru- ličanov kmalu omogočil, da se ja štvo ’ in vodil pevski zbor ter do- nemoteno pričel pouk. Takoj je čakal leta 1915 vojno z Italijani, ustanovil in vodil kmetijske tečaje. 1 ianuaria 1916 učitelj v Movražu, Skratka, bil je povsod pripravljen ;■ ianuaria 1918 služba na prosvet- z nasveti pomagati, kjer koli je nem oddelku OLO Gradišče ob Soči. videl, da je potrebno. V svojih 63 s to službo ni bil zadovoljen, zato letih je dočakal kot upravitelj zase ie do betih mesecih ponovno služeno pokojnino avgusta 1958 na nosvetil učiteliskemu poklicu. Po- šoli Tabor. stsT ie upravitelj v Medani. Tudi Med prebivalstvom Tabora je tii ni držal križem rok pri izven- bil in je še vedno spoštovan. Po-šolskem delu BU je predsednik sebrio pohvalo zasluži v skrbi za učiteljskega sindikata v Brdih, pošolsko mladino v času njegovega nredsednik prosvetnega društva v upraviteljevanja. Po njegovi oseb-■JUa?8- 'Mar! invskpea kluba Vi- ni zaslugi so danes mnogi izmed nnlzf'bve Seti pa fe vodil kme- njih v vrstah kvalificiranih, sred- tečaj - Sev ^še^^SlJJčlit^dfužbt^- sSaendme?0go0prievirinariiaky!SriejeA1^ svetnem področju so mu prekrižali ?anaer opravil in za katere je ao svetnem po j ig2a D1i visoke pohvale, italijanski fa uteme- Kljub upokojitvi pa ni prene- ,z.,t°?ipus?tvii:1P nrntidržavni element, hal z delom. Se vedno Je najdelav-Ijitvijo, da, J£ pr°lldun«Sii na Sta- nejši član pri množičnih organiza-?z nastopil služ- eijah v Taboru. Kot predsednik jersko ln „ caViri , socialno varstvenega centra je bil ho upravitelja v Ta - - s KVOj,m odborom Javno pohvaljen ski dolini. v,,tr.n s strani ObLO Žalec kot vzor osta- V novem okolju f®J® ka] lim odborom v občini. Zelo aktiven znašel v naprednih vrstah pa ge kot preC]Se(}nik organiza- bormk Sadjarskega društva, član rKi odbornik ZB, TVD Parti- Cebelarskega dri^tva, Lovskega klu- zan ln prometnega društva. Poleg ha, predsednik Jadranske straže m vsega omenjenega pa je v 71. letu kot ustanovitelj m predsednik So- starosti že dve leti honorarno v kolske čete, ki jo je vodil z uspe- siužki na ©snovni šoli Loke pri hom do 1941. Taboru. Z nastopom okupatorja je bil Vsi želimo, da bi dolgo let zopet obdolžen kot protidržavni ostai med nami in še naprej tako element. Po nekaj mesecih zapora gji Zdrav prenašal svoje bogate je bil izseljen v Ilidžo v Bosni. Tu prekaljene življenjske izkušnje poje bil nekaj časa v konfinaciji, na- sebno na nas mlajše stanovske to-to pa zaposlen kot honorarni pisar variše. P. B. Šestdesetletna jubilanta na TSŠ Nedavno tega sta praznovala na delovnim nalogam na službenem tehniški srednji šoli za elektro stro- mestu ter vse večjim strokovnim ko šestdesetletnico profesor Baldo zahtevam sodobnega razvoja tehni-Rebek in ing. Rajko Poniž. Oba pe- ke. Ce jima dijaki izkazujejo io-dagoga sta v povojnih letih nudila likšno priznanje, kar priča o pri-svoje strokovno znanje na tehniški ljubljenosti, potem to le priča o ra-srednji Soli, po razformiranju te zumevanju za šolsko mladino. Nju-šole pa sta prišla na šolo za elektro na pedagoška pot ima dolgoletne stroko. S pedagoško zavzetostjo in izkušnje, pri svojem poklicu sta uspehom, ki je lahko mlajšim vrst- ohranila svežino in ljubezen do uči-nikom za vzgled, opravljata svojo teljevanja. Obema jubilantoma — na nalogo, zavedajoč se, da mladina mnoga leta, pkDtrebuje takšno znanje, da bo kos Leopold (1877— Jože Pečnik s šolskim letom 1846/47. vanjem, poučeval v kaplaniji. Učil je 1890). Leta 1893 se je dvignilo število Konec istega šolskega leta jo je pie- vsak dan, razen ob četrtkih in ne- šolarjev že na 351, zato je postala vzel kot provizorni učitelj že ome- deljah, od 9. do 12 ure in od 2. do šola štirirazredna. Od istega leta do 3. Otroke, ki niso obiskovali trivialke, svoje upokojitve 1924 je poučeval vsakokratni kaplan ob Šalamun Simon, četrtkih in ob nedeljah. Taučer je vil skupaj učiteljeval v Šmartnem skoro 60 let, do svoje smrti 28. maja 1871. Zadnja Barle je bil tudi priznan sadjar. Pri leta je imel v pomoč tkzv. učiteljske naraščajočem številu šolarjev je po-oomočnike. Imel je zelo dobre uspe- .stalo šolsko poslopje pretesno OBVESTILA ___ __________ijr_7 __ __ ______ Maturantje Učiteljišča v Maribor^ je vodil šolo za učitelja v Celju. Do zgraditve šol- iz leta 1936 bodo proslavljali 25-letni* on, ki se je marljivo ba- skega poslopja leta 1863 so izbirali co mature 24. 6. 1961. Zbirališče učiteljem Barletom Kar- učilnice za šolo v hišah okrog cerkve, ob 19. uri v Klubu prosvetnih delaV' lom (1893—1926) tudi s čebelarstvom. Leta 1895 je potres šolsko poslopje cev v Mariboru, Orožnova ul. 2. Ud? toliko poškodoval, da so ga v celoti leženci, javite se na naslov: Lah iv# prenovili in mu nadzidali nadstropje Maribor, Gregorčičeva 51. 1899. Zaradi naraščajočega števila so- he ter je dobil 1839 naziv vzorni uči- pred prvb svetovno vojno, zato je bil larjev se je razširila šola 1895 v Iri- ‘elj in njegova šola naziv vzorna sprejet sklep za gradnjo nove šolske šola. Za svoje zaslužno pedagoško stavbe že leta 1913, vendar ni prišlo Vekoslavu Strmšku VI xvi . delo je bil odlikovan s srebrnim do realizacije niti v dobi stare Jugo- služboval v kraju 20 let, je Učiteljsko ftth Lojzetu, križcem s krono. Število šolarjev je slavij e, čeprav se je šola še dvakrat društvo za šmarskorogaški okraj vzi- Videm-KrsKo. polagoma zelo naraslo. Tako je obl- razširila in je postala 1927 šestrazred- dalo v pročelje šole spominsko plo-skovalo šolo 1821.-leta 50 otrok, 1861. na, pozneje pa je dobila še dve pa- kot vzornemu učitelju, vzgledne- i40 in 1874. že 212. Zato so 1877 raz- ralelki. Ker je imelo šolsko poslopje rodoljubu in neumornemu kultur- Jte 4 učilnice, je bil uveden pouk v Maturanti leta 1956 na Učiteljišči 1928 Cv štirirazrednico. Nadučitelju v Novem — (tl907)i ki je ra« ^^anlzadje^letnlc^ matgj »PROSVETNI DEtAVEO nemu delavcu. Za njim je vodil kul- Izdaja Republiški odbor Sindikat Slovo od prosvetne delavke dveh izmenah. Učni jezik na tej šoli turnoprosvetno delo'"v'Vraju”v *sode- prosvetnih ' in znanstvenih delavce* je bil do leta 1869, izvzemši verouk, lovanju z domačimi dijaki mnogolet- LRS — List izhaja štirinajstdnevfl 1~' -- šolski upravitelj Fran Korbar med šolskim letom — Ureja uredb (1908—1936). Ob napadu na Jugoslavi- ški odbor — Odgovorni urednik pr* jo 1941 je imela šola v svojih štirih go Ham — Naslov uredništva: LjUD' nemški, poslej pa je bila na slovenski šoli do prevrata 1918 nemščina le učni predmet. Med NOB je bilo šol- t • Vajensko šolo kovinske stroke v ge -e goya obnovila- z najemom Ljubljani je zapustila predmetna uči- ureditvlj0 .štirih zasilnih učilnic teljica Helica Pučnikova. Odpotovala privatnem poslopju, v lastno obnov ]e k svojemu možu v Indijo, v Bom- r,r,aiAT,io na so ie lahkr bay. Dobra tri leta je službovala na ko- ]astnem pOSi0pju ima le' 4 učilnice, vinski soli in vendar: njeno ime se je „ učilnice na ima v najemu. V teko-globoko in z vsem poudarkom začr- ftem šolskem jetu poučuje 9 učnih talo v razvoj te strokovne šole. Doma mo51 v 12 ccldeikih 375 učencev, s Krškega, se je takoj vživela v naloge, ki jih terja delo z vajensko mla- S šolo v Kristan vrhu, ki je imela dino. Ni oklevala. Zvesto je oprav- do preimenovanja 21. septembra 1956 Ijala svoje naloge. Kot predavateljica naziv Osnovna šola Sv. Peter na Med-slovenskega jezika je prevzela na vodjem selu, je začel organist Martin svojo skrb vodstvo mladinske knjižni- Zupan leta 1811. Preden je začel s ce, levji delež organizacijskega dela šolo, je napravil pri kapucinih v Cc-ob akademiji ob 40-letnici KPJ v kino lju izpit za vaškega učitelja. Na pod-Vič; z vso ljubeznijo je zbirala okrog lagi prejetega spričevala je začel sebe instrumentaliste in je ustvarila učiti v svoji hiši za šolo godne otro-šolski orkester; prikupno in vešče je ke. ki so se prostovoljno zglasili, dosegala uspehe in čudno osvajajoče Učil jih je v slovenščini abecedo, či-je bilo njeno pripovedovanje, kadar tanje, pisanje, računstvo m petje je obujala spomine na leta trpljenja, vsak delavnik, razen ob_ četrtkih, ^a ko so jo nacisti izselili v Berlin... svoj trud'je dobival prostovoljne pn-Skratka: tovarišica je bila povsem spevke staršev, za kurjavo pozimi pa naša. Nič ni zaradi tega presenetljivo, so skrbeli učenci sami tako, da so da se ie učiteljski zbor poslovil od vsak dan prinašali v šolo po eno ponje v šoli in na kolodvoru. Slovo je leno. K pičlim dohodkom si je pobilo orisrčno, polno neizrečene za- magal s tem, da je poleti vsak dan hvale‘za vse dobro in lepo, kar je popoldan hodil igrat v Rogaško Sla-ustvarila med nami. Naj krepi tovari- tino, ker je obvladal violino, man-šico v tujini dvoje: zavest, da ji je net m fagot. Sčasoma si je toliko ohranjeno na kovinski šoli najbolj za- opomogel, da je okrog leta 1830 pro-služno priznanje in hkrati tudi, da bo dal. svojo osebenjščino m si kupil med nami vselej dobrodošla. V D. -^“relelUvl j^rše ^ -------- Iroliko let v svojem novem domu, po »Ncvogrške pravnice". Marijan njegovi opustitvi šole pa je začel leta Tavčar je prevedel »Novogrške ptav- 1836 z nedeljsko šolo v Gašperjevi Hipe" va zbirko Zlata ptica. Tu naj- hiši na Kristan vrhu, severno od sedemo povsem drug svet, kot bi ga danjega šolskega poslopja, kaplan morebiti pričakovali, misleč na antič- Peter Cevc. Poučeval je fante m de-no Helado. Motivno so tudi novogrške kleta v starosti od 10 do 20 let. Nje-pravljice sorodne ostalim v Evropi, gov naslednik Gabriel Seidl (1839--1841) posamezne pa imajo izrazito barvi- je poučeval tudi ob delavnikih ter tost. Pogosteje nastonajo ribiči, saj je zelo upošteval tudi nemščino. Za ^vffiovlLk? prevod* jf “ in M^a “ ilustracije slikarja Rallisa Ko- Ba«mMrehe^84^1846). --- — jo 1941 je imela šola v svojih štirih go ncnii — . sko poslopje požgano m je zraven razredih blizu 200 učencev. Med NOB Ijana, Kopitarjeva 2 — Telefon urec zgorel tudi ves arhiv. Po osvoboditvi je utrpela veliko škodo v svojem ar- ništva: 33-722. interno 363 — Nasi«? hivu in inventarju sploh, medtem ko uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 se je šolsko poslopje, ki ima 3 učil- Telefon uprave: 22-284 — Poštni • ------. niče, ohranilo še v dobrem stanju. V dal: 355-VII — Letna naročnina 4^ Ijeno šolsko poslopje pa se je lahivo tekočem šolskem letu ima šola šest dinarjev — številka tekočega račun*' vselila šele leta 194£L V premajhnem oddelkih 128 učencev in 4 učne moči. 600-14/3-140 — Tiska ČZP »Ljudsif “ I. s. pravica- NEBO V JULIJU Julij mesec počitka za prosvetne strani pa se bo nagibal Jupiter — P°d delavce ’ je nastopil Sami ali z mla- njim tudi Saturn - proti obzoru. N; dino imamo časa dovolj, da posvetimo čudno, da se taborniki najbolj vesele nekatere ure zvezdnemu nebu, ki po- zadnje, t j, jutranje straže v svojih staja v juliju zaradi ponovnega po- poletnih taborih! Naperite pa tudi j aval najlepših planetov Jupitra in manjše daljnoglede na Jupitra, da bo ^vlSno113 VeČemem n6bU VS£ b01' vsak vete? v drug? ralvrstUvlT " privlačno. afelHu Tudi Saturn, ki je komaj za t. j v največji razdalji od Sonca,’ iztegnjeno pest zahodno od JdP«ra-namreč 152 milijonov kilometrov. Je malone vso noč na nebu. ker se Kdor Sonce opazuje, občuti to po- .1® v času opozicije Jupiter Z°P® sebno .na zaslonu, ko je slika Sonca nekoliko približal, m se bo šele proti kar občutno manjša kakor v januarju, koncu leta izdatneje odmaknil od svo-. . ,. jega malone trikrat počasnejšega, a Dan se je tudi začel krajšati, in tern '00,j oddaljenega brata, sicer je 1. julija »e 15 ur in 41 minut uran je blizu konjunkcije s dolg, a do 1. avgusta se skrajsa že goncem in neviden; Neptuna pa do-na 14 ur in 48 mmut. Kdor pa je sežemo ie z dobrimi instrumenti, opazoval premikanje ozvezdij proti Poletna ozvezdja so končno zahodu, čemur je vzrok revolucija zavladala na nebu. Lev .bo v juliju Zemlje, ga bo zanimalo, da gre v ju- i2ginil 2a horizont; Devica, Botes in liju Sonce pred Dvojčki in bo prišlo severna krona pa se bodo nagnili na 19. julija že pred Raka. zahod. Zato pa bo visoko nad ekva- Luna ima naslednje mene: 5. VII. torjem na južnem nebu mala a lepa je Zadnji krajec; 12. je Mlaj, ki stoji Lira z modrikasto vročo Vego. poleg Kastorja v Dvojčkih. Prvi kra- Poleg nje boste v malem daljnogledu jec bo v ozvezdju Tehtnica 21. VII. opazili lepo dvojno zvezdo (v večjih Polna Luna pa bo stala v ozvezdju daljnogledih četvorni sončni sistem!). Kozorog 27. VII. Noč Polne Lune bo V sosednjem H e r k u 1 u boste tudi 9 ur in 34 minut dolga, kar je važno z navadnim lovskim daljnogledom za gorohodce, ki bodo ponoči na poti. opazili veliko zvezdno kopico, sesto-Planet Merkur je v neugodnem Ječo iz 100.000 sonc, seveda kot me-položaju. 19. VII. bo sicer v največji Slico. Zavedajte se, da je svetloba zahodni elongaciji, a stoji južno od o^la pd tam pred 34.000 leti, torej v Sonca, in ko bi moral biti viden na časl?- J® y®hk del planinske Slo-jutranjem nebu, bo jutranja zarja že genije ležal še pod tisoč metrov de-tako močna, da bo v njej obledel in Dehni ledom! bo neviden Vegi delata družbo še dve svetli „ , , . „ , , zvezdi v bližini. D e neb v ozvezdju Venera je še vedno Danica in Labod in Atair v ozvezdju Orel ker se Miza naj višjemu delu eklip- ter Vega tvorijo znameniti poletni tike, je posebno lepo vidna, saj za- trikotnik visoko na nebu. Sedaj je radi velikega dnevnega^ loka vzhaja tudi čas, da pozorneje opazujemo dne 27. Vil. že ob 1.,uri in 35 mmut. Rimsko cesto, ki gre prav pre-Tako zelo je svetla da. obledi šele, k0| aIi bolje za temi ozvezdjl. s£da:j ko se Sonce že približa obzoru! Po- je ravno trl sto petdeset let, ko je zoren opazovalec jo bo na koncu me- Gallleo Galilei prvikrat s svojim seča opazil Prav blizu krasne kopice slabotnim daljnogledom pogledal na-Plejade in Hijade. nj0 jn pojasnil strmečemu ,a never- Marsa v mesecu juliju ne bomo nemu človeštvu, da to niso meglene videli, ker zahaja že ob 22. uri in je koprene, ampak neskončne množice že tako oddaljen od nas, da se je zvezd. Naperite v temni noči, po-njegova svetilnost tako zmanjšala, da sebno pod gorami in ob morju, naj-ga na še nekoliko svetlem horizontu manjše daljnoglede tja gor, in doži-ne moremo opaziti. veli boste podobno presenečenje ka- Vse ugodnejše pa stojita lepa pla- kor stari Galilei, ki je vse noči strneta Jupiter in Saturn! Jupiter bo mel v veliko čudo v vesoljstvu. Tudi v juliju v opoziciji s Soncem, torej v malem lovskem in vojaškem dalj- vzhaja, ko Sonce zahaja, in nam sveti nogledu bodo zažarele v Mlečni cesti vso noč! Posebno v jutranjih urah silne množice tisoče svetlobnih let od- bo nebo krasno, saj bo stala na ju- daljenih sonc. A opazili boste tudi, tranjem nebu še Venera, na zahodni da je Mlečna cesta po sredi nekako razklana, in v daljnogledu boste tem bolje videli in razumeli, da nam velikanski kozmični oblaki, oddaljeni od nas 500 do 2500 svetlobnih let, zakrivajo pogled v globlje predele Mlečne ceste. In če jo opazujete dalje proti južnemu horizontu, kjer boste že opazili ozvezdje Skorpion in malo Prav pogostokrat stojimo pred Barve, njih kombinacija in svet- steno obarvamo vedno v temnej- pozneje strelca, boste videli, da nalogo, da je treba šolo prebeliti, loba nam ne nudijo onega estet- šem odtenku temeljne barve, ker ao ti oblaki vedno večji in nam prav Letni odmor nastopi, finančna skega počutja, kot smo si ga za- s tem dosežemo manjšo razliko z Mlečne6 Cceste,a naše Gafaktide, veii- sredstva imamo zagotovljena, tudi mišljali in — pričakovali. barvo table. Za medokenske slope kanske zvezdne spirale! v ozvezdju Uporaba barv v šolah, poseb- uporabljamo najsvetlejše odtenke o r e i je posebno lep kos Mlečne ceno pa v učilnicah, je posebno barv. PoiieUe mAolL6 niei Pnrrh/hskn Pntftn ^oglejte jo, morda boste opazili v njej iruru,u,ubt^y posebno gosto z zvezdami posute pre- ____________________dele. Ko barvamo šolske prostore izvajalca smo našli. Toda neverno točno, kako naj bi nalogo zado- voljivo rešili, da bi bila šola važna. Ker ima vsaka barva svoje “■lepa«. Ravno pri tem pa se na- specifične lastnosti, zato moramo _ vadno ustavimo. Radi bi to žago- biti pri izbiri zelo oprezni. Paziti ___________________ ^ _____________________ _ __________________ Na vzhodu bodo v juliju vzšle netko pravilno rešili — se pravi, moramo, da se vse barve medse- 7A*