- ........." 11 ■1 1 11 1 111 (th. tU) APTHORgRD BY Tg» ACT OT OOWB11,MU, <1 IBl M TK1POIT OTTTOKflgNOWTctj, N.T. By OrgsrM«FfBlcnt X.B. IMA • Najvoftjf Valj* sa vse leto Za pol lota $4 00 «3J0 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. fbo Largest Slovenian DtU| s Um United States Every Day Bxcept liliap ud Legal Holiday! f - * 15.000 Readers TELEFON: 2870 CORTLANDT. Entered a* Second Clau Matter, September SI« 1B0S, at the Port Office at Hew York, N. Yn nnder the Act ot Congress of March 3, 1871. TELEFON: 4687 CORTLAND? NO 288 — 8TEV 2f8 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 9, 1019. — TOREK, 9. DECEMBRA, 1919. VOLUME xxvn. — LETNIK XXVH, VODITELJI PREMOGARJEV SPREJELI WILSONOV NAČRT POVIŠANJE PLACE ZA NAJMANJ 14 ODSTOTKOV TER IME MOVANJE ODBORA, KI BO PREISKAL DOBIČKE V PREMO OARSKI INDUSTRIJI. — OBRATOVANJE ROVOV SE BO 8K0-KAJOOTOVO PRIČELO V PETEK — VELIKI SKLADI PREMOGA TIK POD POVRŠINO. KJE BODO NAPADLI ZAVEZNIKI, ČE NE BODO HOTELI NEMCI PODPISATI PROTOKOLA? M d Washington, l>. C v deeembra. — Načrt predalnika Wilso-74 kMfc prfKftfuok«* slavke, katerega so sprejeli uradniki U. W ru l»il m* objavljen, vendar pa ni iioben^fta vzroka za (lomne-«1« hi stavka v <.r<*Ho n»- končala in da bodo t*»knm petih «lni moijf zof»et ua delil Ofi«*ijel»i sprejem predsednikovih pogojev ho završen ua splošnim ****fanku narodnih in okrajnih premogarskih voditeljev, ki se Ihi vrnil \ India napol i*u. V splošnem določajo poboji, da se pove-1 • a pla « /a najmanj 14 odstotkov, imenuje komisijo, ki bo prouče-1 mU» vprašanja plače, dobičkov in d m pri h razmer v preinogarski industriji, n.* da bi •»<• pri t»-m povečalo c*>uo premoga za splošno občinstvo. C neralni pravdp ik Palmer je od.š**l s svojim pomočnikom ter povtiijiH-irn predsednikovi l.*»uisom hs Tajnikom Greenom v Indiana-! ila pris. ntvujrjo v*i konferenci. Splošno prevladuje naziranje, j «ia bo stavke k malo konec. Delodajalci so baje rekli: Mi o v rokah vlade. Predlog, ki je bil sprejemljiv za stavkarske voditelje, je bil *»j»vljen ua konferenci v Beli hiši, ki je trajala do ene zjutraj v ne-Ijo. Preti* dnik se ni direktno udeležil seje, a je bil v stalnem stl-/njo potoni Paltm.;-ju in potom telefona. Nobena stranka noče natančno pojasniti uačrt za uravnavo, udar pa *e gla^i, da je ^r^l.oednik obljubil premogarjem, da se bo . njih povrstku na delo vršila natančna preiskava glede razmer-med plačami m livljennkimi stroški in da bo plačilna lestvica ' vinar a v .-.lučaju, da bzi xe izkazalo, da je 14-odstotno povišanje iče nezadovoljivo. IVfinitiviMi je bilo ugotovljeno, da ne vsebuje uravnava nika-jr»i |MmrnlnffM pmnwtnju een premoga za splošno občinstvo. Soirla^no / izjavo ljudi, ki >»o v tesnem stiku z delavskimi kro \ \H*-buj«» dogovor r-aianča* preiskavo eele radarske industrije od *aui nevtralnega z*siop«.tva mo/ in pozitivno jamstvo od strani, • •tednika, da bodo preaiofatji deležni popolne pravice. Ta nevihta komisija ne bo le preiskala iivljenskih razmer premogarjev. , trotov i. s-.l^jja plača zadostna za primerno in ameriške-, -- t -rovarjil jo/-,' življenje, teniv^, da bo preiskala tu- Premogarski št raj k, ki bo najbrže nam mu. da ugotovi, /e zamorejo delodajalci pla- končan danes, dne 9. decembra, svojim delavcem več koT le ponudenih 14 odstotkov. V "lučaju, da bi komisija našla, da ne morejo premogarji pri-io živeti v>.pričo 11-odstoinega povišanja plače in da tudi de jalei ne morejo plačevati večjih plač v primeri s cenami kot tobivajo delodajalci /a prfmoy, bodo nove stroške naprtili iuemii občinstvu Pottsvilli, Pa, decembra. Premog, ki je vreden miljone rjev ter bži tik pod površino zemlje so našli v St. flair. Toza-»o delo s,- j»« vršilo ie nekaj /asa. čeprav je postalo šele sedaj io, oj »a n je premog« v rovih. Odstranitev zgornje plasti ie bila velika PrekIi^ta povelje za štrajk. .»big«. kajti treba j. bilo f»,|strauiti 400.000 ton skal, peska in H" novenihra- — Povelje za Na ozemlju, ki je dolgo HriM) čevljev ter široko 400 čevljev premop. pesek je bil na nekaterih mestih globok 65 STEDIMO PREMOG! NAJ POSTANE GESLO DEŽELE MEHIŠKA POLITIKA PREDSEDNIK BO V KRATKEM OBRAZLOŽIL SVOJE STALI-De^ela je dobila natančna navodi- gčE NAPRAM MEHIKI IN ZADNJIM ZAPLETLJAJEM. — TALL a kako naj stedi kunvo — Luci pRAVI DA JE BIL CARRANZA ŽE VELIKO PREJ OBVEŠČEN, naj gore sest nr na dan. DA BQ jzbrxjhNILA V AMERIKI PREMOOARSKA STAVKA. Washington, 1). C.. 8. decembra. — Železniška administracija Washington, D. C , S. decembra. — Predsednik "Wilson bo naj-je izdala nocoj sledeče drastične brž še danes pojasnil stališče te de/.ele napram Mehiki z oziroin na regulacije: nainigavahja. tla je ( arninza pomagal tukajšnim I. \V. \V. ter bolj- — Ponoči ne sme goreti nobena 'ševikom. ornamentalna luč, eeste pa mora- Domnevati da bo prišla poslanica predsednika v obliki pi-jo hitele za silo razsvetljene. sma na senatorja Fi-ila ii: da bo predstavljala komentar k memo- — \ nobenem kabaretu, na no-,randu kater-ga ie poslal senator predsedniku. Ta memorandum je benem plrstseu m v nobenem pool roomu ne sme goreti luč dalj ča-! sa kot od sedme do enajste ure i „ „ ... , . . .. - zvečer i Senator rail pravi, da .ie mehiški predsednik ze pet mesecev — V trgovinah (izvzete so samo!l'rpie V(*del s posredovanjem svojih 1. \V. \V. prijateljev, da bo .predstavljal kopijo poročila deve. — senatorja na komitej za zunanje za- one, ki prodajajo živila) ne sme s-oreti luč dalje kot šest dan. < #«' — Lekarne in restavracije so lahko odprte toda razsvetljavo morajo znižati na polovico. — V polni meri uporabljajo lahko razsvetljavo le železniške postaje, brzojavni, telefonski in časnikarski uradi ter bolnišnice. — Elevatorska služba mora biti kolikor mogoče zmanjšana. — Vozijo naj le one železnice. | ki so neobhodno potrebne. Elek-; trične kare ne smejo biti kurjene v "rush"' urah. STALIŠČE NOSKE-JA Noske je fzjavil, da bi ne mogli biti pogoji slabši, če bi bil ostal kajzer na krmilu. izbruhnila v Združenih državah stavka piemogarjev in sicer dne 1. ur na [••ovembra. Nadalje pravi, da je mehiško poslaništvo obenem z metliškimi konzulati delilo holjševiško literaturo. Še veliko bolj važen pa je baje dokaz, katerega ima senator Fall v rokah, da je bil namreč Carranza v direktni zvezi z Leninom in Troekijem potom "Martensa, sovjetskega ruskega zastopnika v tej deželi. Splošno prevladuje naziranje, da resolucija senatorja Falia ne bo sprejeta. Proti njej so demokrati in tudi številni republikanci. Oprostitev ameriškega konzularnega agenta Jenkins* s pomočjo varščine, za katero ni vedel in ki je bila položena brez njegove vednosti, nikakor ne uravnava mehiškega spora in razkritja boljše-viškega delovanja onstran Rio Grande bo najbrž še poslabšalo splošni položaj. Washington, I). C.. 8. decembra. — Predsednik AVilson je obvestil senatorja Falla, da se bo sam bavil z mehiško situacijo ter da bi bilo najboljše, če bi izročil kongres vso to zadevo v njegove roke. — Senatni odbor y.\ zunanje zadeve je vsledtcga odgodil razpravo glede Failove resolucije, ki zahteva, naj predsednik prekine vse zveze s Carranzo. RAZVOJ PREMOGARSKE KUBA PARADI2 ZA STAVKE ŽEJNE •in ji( se je takole razvijal: London, Anglija. 8. decembra. — Objava Noskeja, nemškega ob ramluiepra ministra ter močnega moža Nemčije, da bo proti podpi- ----sanju protokola k mirovni pogod- Na pamikih, ki vozijo na Kubo, ^ PftSP^ila priprave za voja-so le 'stojišča' za Amerikance, ki iščejo na otoku pijačo. NAJVIŠJE SODIŠČE NI NIČESAR ODLOČILO. Washington, D. C., S. decembra. — Najvišje sodišče je danes molčalo glede svojega stališča na pram vojnočasni prohibiciji ter Volstead enorcement postavi in Moč Xoskeja v Nemčiji priznavajo tudi zavezniki. Čeprav govo-; ri le sam zase. je njegovo stalisče!to kljub splošnemu pričakovanju' 1. novembra. — Premogarji soj Kubanci, ki so se leta in leta vendar ono ostalih članov nem-,P? deželi, da bo najvišje sodišče zaštrajkali «» 60 odstotno povi-| trapili z učenjem angleščine, da 'škega kabineta. [objavilo svoj sklep malo potem, šanje plače ter za trideset urni kajU ni ge prisla do ko_ ki so navalih na ta luser Antilov nečnega sklepa, vendar pa bom tekom zadnjih par mesecev. priporočil zavrnitev podpisanja Položaj je postal še tem bolj protokola k mirovni opgodbi. težaven vsled dejstva, da je da j —Stvar je res dospela do skraj lies v Ilavani in drugih mestih več nih meja. Naj zasedejo zavezniki ljudi iz Združenih držav kot jih deželo, če hočejo. Mir, ki so nam je bilo kedaj preje v zgodovini ga predložili sedaj, ni mir, tem-Kube in vsled tega, ker bruha več podaljšanje vojne, vsak parnik, ki pride iz New bi prejel tak mir, bi nem- " Yorka, Philadelphije, Baltimore. |ki »arod vstal ter se osvetU nad " Savannah, Key West, New Or-l^®^^1 bl PodPlsah in to hl ^ . ' bilo cisto prav. leans in Galveston nove množine . ... . „ .. , „ , ! Anglija in Francija hočeta na-potnikov, k, govore vsi nareeje, | menoma uničiti Nemčijo. Vse za- ki je povsem različno od onega, upanje, ki sera kedaj imel v katerega so govorili Amerikanci, zavezniške obljube, je izginilo za ki so obiskali Kubo v preteklih vedno. b tih. | — Dosedaj smo se podali, a od Skoro nemogoče je oceniti šte-jsedaj naprej ne moremo več. Naj vilo onih, ki prihajajo v namenu, store zavezniki, kar hočejo. Poročilo pravi nadalje, da jo prišel pred osmimi dnevi ua Reko general Badoglio z zelo natančnimi navodili italijanske vlade in da sta on in D'Anntinzio sestavila protokol, v katerem je priznana avtoriteta pesnika in njegovih prostovoljcev ter zajamčene za-sedenje Keke od strani rednih laških čet, dokler ne bi mednarodna konferenca ne rešila drugih podrobnosti. BLIZARD V KANSASU. ko se bo sestalo danes opoldne. Opaziti ni bilo nobenega znaka. kedaj bo dalo najvišje sodi-' šče izraz svojemu mnenju. Argumenti glede ustavnosti po- - stav so bili sprejeti od najvišjega Topeka, Kansas, 8. decembra. — sodišča na prošnjo vlade in sploš- Po državi je divjal danes strašen no se je pričakovalo, da bo poda- Wizard. Na 8t0tine mest je brez premoga. Sneži še vedno. Vlaki vozijo zelo neredno. 2). novembra. _ Kurilni admi-j^ se vdeleže konjskih dirk in Ko so ga vprašali, če bi resign i-lost rator Garfield je določil, J |prav poSebno onih, ki skušajo pre-1 ral, če bi ostali člani kabineta se zviša majnarjem plačo za 14 živeti 7imske mesece v deželi ne- sprejeli pogoje zaveznikov, je od procentov. Operatorji so bili zadovoljni, majnarji pa ne., 27. novembra se je konferenca izjalovila. 3. decembra je sodnik Anderson zapovedal aretirati Lewisa, Greena i» druge delavske vodite- Rim, Italija, 7. decembra. —.(Legitimna aspiracija je okrasti Poalanaka zbornica se je odgodi-!^Jugoslovane, kaj ne Tittoni?) la včeraj do torka, ko se bo pri-' _ . .... . , . i __ i j 4 i _i — To stallage mirovne konfe- »•ela razprava glede prestolnega go ... , .. .. . r -ji- renče je imelo za posledieo neza- vora. Večina poalancev je dala iz-1 . . , * • j u idovoljatvo in nemir, katerega je raza nvojemu mnenju, da ne bo... V , 61 J ... . .. , ^ i bilo občutiti prav posebno v Ita- skiiAula ogrožati mirne razprave1,... . . . . ..." , , j _ • . lni, koje vojni cilji so zadeli na ^J®1- g lede provizončnega proračuna. \ 4 J' • , / . , . r - n r i j-. • največje nasprotstvo. 6. decembra — Lewis in Green katera razprava bo sledila oni . : . _ , gb^de prestolnega govora j — ItaliJa Je velika demokraci- s,ta sprejela s posredovanjem Pal- . ja (zato nimajo kmetje nič svoje merja predlog predsednika Wil- — n*J, ® ji,h držav,iflnov zemlje), resnična in pristna de-jsona, v katerem pravi, naj se maj- je najvecj« doltnost. — je rekel mokracjja i,rez najmanjšega zna-' narji zadovolje s 14 odstotnim po-Toruaz Tuton, v svojem govoru j ka p.utokracije (odkod pa naj bi j višanjem samo začasno, da bo vsa n^ZI^r« M P»«tokracija vzelat) Navdaja- druga vprašanja rešila posebna predaedmatvom nad senatom. — • • ideali enakosti in nra^ce , T - - Soizlaaie v senatu ho nudilo d*»eli , enaKosii in praMce. k,iriiM komisija. . V , MV U . nfžeh ; (Zato pa krade zemljo drugim na- _ UnAn 1A vzgled nakar bo alednja pričeU11 Evviva ^j, j^vviva Ita C. . ^^ -HL-' Wt^ imn-w------ GLAS NAHODA" Dopisi nniriiniiiimmniii milita mmum Chicago, II!. Ne pozabite, da vrši dne 14. decembra v Hoerberjevi dvorani na Bine Island Ave. in 21. ulici točno ob dveh popoldne velezani-iniv jugoslovanski javen sh'»d, na katerem bodo glavni govorniki: Frane Svctek m dr. L. Perič, juge-slovanska delegata na mednarod-! ni delavski konferenci v Wash-in^tum, ter najboljši jugoslovan-| ski govornik Etbin Kristan. Dosedaj sta govorila rojaka Svefek in dr. Peri«" na shodu v Pittsburgh!! in C'levelandu ter vzbudila povsod neizmerno zanimanje s svojim govorom in tako z a /.d jen i m poročilom o aktualnih razmerah v domovini. Vsa poročila, katera stnr* prejeli dosedaj, so morala doseči Ameriko le preko stroge cenzure in gola trpka minira nam je nejasna. Zaželjena prilika, da čnjemo iz-I vimo ustmeno resnico, je tu ir» prepričani smo, da 1»;* dvorana napolnjena. Jugoslovanska Chicago, pokaži Generalni pravdnik Združenih držav je objavil, da bo imel ge-!8^.^^1^^ ~ vsi »;» ^ * , i * .. ,, . . i-i^ nedeljo 14. decembra to-.-no ob 2 neralni plaeilm odbor l . M. \\ . chines v Indianapolisu konferenco, . - . .... • - uri popoldne v Iloc? berjevi dvo- na kateri bo razpravljal o predloeu predsednika \\ ilsona, tikajo<-eni .' ' .... . ' J 1 ^ ' rani na 21. ulici m lilue Island *.koraj*ni 1600 K. Ce so se hoteli prejšnja leta Sedaj pa naj se pošteno premi a-. Božiču s kom ponoreevati. so mul j ti tista bira, katere je deležna tu- ,otresli v nastavljeno nogavico1 ( Bh= Jugoslovanska >w — di takozvana cerkvena miš, to je Kalol, Jednola tg . premoga. mežuar. Hira se pobira povsod v, Letos feodo ljudje najhrže jeseni ko so spravljeni poljski^ ^ yice pridelki. Ravno ob pravem ca.su.! Ji Napis v izložbenem oknu. Kjerkoli kupite, boste oskube- Oitanovljena re's 1898 - Inlorporir&aa letu 1906 Olavni urad v 5JJY, MINNJ kajneda? Ker je to bolj kaplanov hiznes. vzame seboj mežnarja, ker ta navadno ve za vse hiše. da bi Kjerkoli kupite, boste osknbe-l ~ slavni uradni kti . . . ... „ , ■ v. + • 1 1 •!■ 1 MTWAMK EOVANBKK. boa HI. Con se tako ja nobena ne izgrcsila Iii- ni. Zakaj bi vas torej sknbili dm-| podmdmdnik: loots balant bo« 10« pnh ava. i tsib. ra se pri nas prav dobro obnese, j god? Kupite pri meni. SS^k^o^S? i^^^OT^kč^ina ampak za katerega? Mežnarju. ki« * * % MaaaJnJk »etapiačmnlb amrtnin: ix>uis coiTiiu), Mu je deležen edino tistega žegna, daj Izpred sodišča. or. to« T. ORAm m. m^osl*™*^^ wm. una dober ^arke organizacije bosta pozvala «"lane konference, naj spre-j- njzacIjn Jugoslovanskega Kepubl. iipjo pred tednikov pr-dlog. Združenja ^t. VII. v Chicagi velik Današnji dan j* dan devetega decembra. Dne 25. oktobra je iz-j banket v čast rojako n iz domovi-dal predsednik Zdrnž.nih držav ugotovilo, v katerem je ponudil ne. Franc Svet k a in dr. I.. PcriČu. >vojo neposredno pomoč uravnave vprašanj, ki so se pojavi- Bankvt -C vrši v IIr\'aiskem Na- l.i d<*Iodajali-i in premofrarji. Pr^moparji so ponudbo aavrnili.. rodil« m Sokolskent Donill na lfHVI Omalovaževali so tudi svarilo |ii proti enemu najbolj; South Ra-ine Ave. Vstopnina za IMft Jtora.ku\. ki j« bil kdaj pr^Ua?an v tej deželi, tikajočemu se P*fAim*mi 50, za pan.- i konoirttkejra blarostanja domače udanosti in zdravja naroda. | Po banketa bo svuala izvrstna , , ! nodba za ples. Premogarska stavka je postala dejstvo. Kljub hitri akciji via- dolžnost je da se wb*le- de, ki je proglasila š-rajk za nepo^ta^vn, se je štrajk še nadalje j p<>ln05tevilnJ0 toa jaz z omenjenim člankom ne li-> . di. so trpeli neštevilni miljoni in da ima ameriški narod j strinjam, prosim Vas, ot«,-m pa veste, kaj > irn-cra poviši nja plliee t»'r bol jših i'a bh, i/uri<'ii ,!ov» k. Ne zadoUuje, da je telesno močan in in življenje teh gospodov , . •__, ,v - , precej dobro znam. Pnstuno .stem- da ;iu prt na^ati vla^ro v rovu i« r ]M»/irati prah. Dolgo časa potre- 1.J.. , , ;„ .ur,,; ^ff ** , , ^ff i pidijc. vladno plačo m o«t«li sln ni ; i i-dno lahko samostojno \i>i svoje d»lo, a se potem je vsak 1, . . . , , »-.lump pri mira, saj ^e tegadovolj ! Pri nas imamo veliko farno cerkev sedmimi podružnicami. Imamo VPVJfl trt-nutek v ne vam—t i. (V bo šolanji Hjtoramu med operatorji in premogarji obve-vrljal, je .jasi o, da n Imi trajen, tem ve«- le začasen, kajti j>remoprar-garska rn^fi«nirau»ja ^mj jrotovo skušala uveljaviti kontrakt, potom ^nterejfa s.« bo ZHfro*<»viIo majnarjem višje plače ter boljše delavske poboje 7.A daljšo dobo let. % enega župnika in kaplana Svet. kar je bolj rodovitnega in še posebno na ravnem, spada cerk\i Ostali svet, takozvani tarevški nega zit.°.. sam. se naši kmeti kar skušajo.I kdo mn bo nameril več mernikov ,nu ie bila "niorjena žena. Na dol-____ __ najlepše pšenice. Pire se nabere široko je razkladal, kako je john rupnik. pri vseh sedmih podružnicah pri bii° tistega večera. _____o*3«©«« ' oil 1 t • 'J.2nega druAtva J. S. K. J. I . Za vstanovitfcv novih društev ve pa obrnit« mm Kaj pa pri nas O Vseli svetih? dnigih in sledjič SO taln'k*- društvo •• labko V. ta novi z • aU Članicami. Kot je marsikomu znano, na^i m dvorano in vsakdo je tTT^etn-, . n---" ljudje plačujejo ob tem prazniku ........ t r ^e,-ktnil odbornika pri dru- . ... . . mislil, da bo izrečena obsodba. — Atvil« ^ni« ,irviv,., < • za molitev pokojnih, to ie za oče- „ , ' .... . , . jako dobra agitatorja za . . . , - Predsednik sotlisca je vstal, sp n,.;,i fti-iiito\- f*.•:. i - . -nase, kateri se navadno molijo pri; .... . . , j»,Tia anWM- '«oto\o r.-.i i.smn tc/. deseti maši. Za tc ofenaSc računa členil naprej ter zaupno vprašal: tco n02nl)i,i) ker smo ,„ i.dubili i, kaplan po fiO vin. Teh ot-enašev se ~ Vru'a> kJe ste d0™1 Soline. Najlepša hvala za nabere toliko, kljub temu, da 5ih|kf>r?--------i vnj,n ves ^tni trud! V R a z n o iiseim vil-j spravi po pet ali še več družin j * * * srečno pot v Jugoslavijo. Tudi i skupaj, da je nas fante že karskr-| Neki futuristični pesnik je ta- jaz j.» ju-ipokam za vama. belo iti v cerkev na ta dan Kapla- j kole definiral ljubezen: Martin Koroshetz. I novi dohodki o Vseh svetih zna-! —Puščica — srce — temna noč — blažen trenutek — otročje kričanje..... šajo okroir 200 K. S-^daj pa piide na vrsto o Ter Ta oler pa ima pri nas kaplan na | novega b-ta dan. takrat, ko vsj! škriplje. Kot sem žc omenil, semj— ne imeti kapitala.... Homer Gi-y, Pa. Ker smo v sezoni štrajka. napi mežnarjev sin in sem imel tudi ti-, sto čast biti cerkveni postrežnik. Ofra se je navadno nabralo.poln i prestano bethlemsko morjenje o-lavor, včasih j<* celo letelo čez in Delavci v mestnih jamah meslne občine ljubljanske zahtevajo potom Osrednjega društva sla vhinskih delavcev zvišanje plač. Poročevalce priporoča zvišanje za dve kroni na dan. So-drug Tokan predlaga, da se za-1 levi ugodi v polnem obsegu. Ker sem par vrstic, kako se imamo tu-i1? župan u"ovaria' a. Iz Vrhovega. Te dni so se sestali fantje izi Vrliovo je mala vasica, približ.-Lncinsboro, W. Va„ in domači iz j no eno un. oddaljena .»d iiadeč l;;»mercityške larc. Namenili «o se V prelepi savski dolini leži tcr| posvetiti ta dan ž.-nitvi Ker pa Š.- una tudi cerkvico. Na svoji poti, Jugoslovanska cenzura je m ■ t rok v namenu, da se usmrti odrešeni ka. ... delalo še mežnarju sitnosti, da je opravil skupaj Denar od oltarja ic pri nas odnašal za oltarjem _ . v T .J . . , . Kevmatizein je eek, katerega je . * i-j Ive* ie pa tam precej temno m se J ' . , ° m , x 4 *• i i t „ -i. človek v mladosti napisal, pa ga nuv poleg tona stop kak star sve'ma K » t- on\ čuda, da selmora na starost plaeatl---- «emtertja, ni prav me kodt otter hodita večkrat irospodri župnik in kapla»i, srečujeta vsak« dovolj Dohodki od našega farov- R» sniea je. da m bili v*led štrajka prizadeti ljudje, ki nimajo ©stane vedno tako velik, r.obenepa stika s sporom med premogarskimi baroni in njih delav-. i. Kesniea |e pa tudi, tla so Pretnogarji popolnoma osamljeni v svo-jem težkem Ik»ju proti kapitalu in da jim splošno občinstvo prav i tč ne skuša pomagati in gleda brezbrižno na njihov težak boj za , k koliko pujskov, ker v faic^žu se(K, ofer 300 K, bira 3000 K; sku- Kakoriut.o pa nastane pomanjkanje premoga, vse kriči: Pri- je v.' tako vsaka stvar debro ob-;paj 17.46O K. 7000 K za kaplana, a rskimi baroni in ne^a' Tudi vseh vrst perutnino10 460 za fajmoštra. Jaz rečem, navzce zujiamv sin. so esuli brzojavnim potoni, da se naj kar najhitreje vdeleži žoni*o- vrste ljudi, seveda tudi železni Se mežnar včasih ob kaketra spod-: " * ' vanjske kampanje. Ker -ra pa niičarje. Nekoč je srečal* župnik taknil in tako je kaka kronea ITčeni osel pravi neprestano bilo na prvi poklic, predlaga Žane! vračajoč se iz Vrhovega v Kadeče cmoknila na tla ter se je zaradin^nčeni pa "i-a". Medtem iz Iaiciiišhor>!:e vasi, naj se i-e-lvo- zavednih želcz?iičarjev. ki jili teme težko dobila. Posledice t«ga P-i ni ponavadi nobene razlike. lnudoma pošlje avtomobil. k,sjti j.- !»aje on pozdravil, kar pa oil so bile. da ^o gosplavnost vršiti, posebno pa >e tro^i nai.krog izmišljena irovo od takrat se je denar odnaša! V tej deželi je vendar na tisoče ženitovan jska ne. 31ed t-m časom j 1 ijc na župnikov pozdrav pred oltarjem. Ofra na ta dan so stvari zakritih v globoko temo. pripelje neki erocerist v hiš«) ve- nekdo 11a tla pljun?1 kar jia nika je nabralo okrog 300 K. * k * jseija s par konji naročeno Mago.jkor ni res Pov« 1110, ovških kok- Od premora *o odv.sne v.e industrije v dežeh, ves promet in pUž..., n;i0\r0g. Grunt , javno življenje. Ce zmanjka premopa, zmanjka vsega. ; omenjene velikosti, skoraj brez Sporazum se ne sme tikati !e enostavnega vprašanja začasnih j stro5kov. ie nesel okrog ]»lae, t eni ve." mora enkrat za vsHej nveljati pravo razmerje med: Mislim, da to ne bo pre- uaim, ki ntuvi na razplapo kapital, ter onim. ki riskira «voje Srdij^ Perutnino sem seveda od- Ij^nje v nevarnem poslu kopanja premoga. računil. ker piščanci, kljiib temu, da jih .ie bilo po številu več bata- da je to več kot preveč. Kaj človek rabi toliko denarja, če je sam' Mežnar in njegova dru:Vma so menda tudi ljudje, katerih pa vsi dohodki letno ne prekašajo 6i j bil štrajk že zdavna j irotov. Pozdrav vsem štrajkarjem. Strajknr. Revolver. Kupec: — Jaz bi rad revolver. Prodajalee: — Kakšen revolver^ Kupec: — No. takega za šest aW levator Dobra stvar je. da je vsemogočni dolar dobil svoj sloves še pred- Ijonov. se menda niso prodajati kmalu ne bomo imeli drugega stili, /j« imnmo od 1. novembra no s<> nas zadeli vali visokih življenskih stroškov. Kolčak ae je "premufal'* iz Omska v Tomsk, kar najbrž pomeni,. pač pa kupovali. Za maše plačevati jc pri nas ljudstvo tako 11a-•' v dušeno, da jih imata fajmc^ccr tz slabega v slabše. in kaplan plačanih za več mese- cev vnaprej. Well dober biznes! * • * Pogrebov je pri nas okrog fiO :ia V*e kaže, da je dosti sijajnih prilik za mladega človeka, ki gre v ieto. ki se računajo eden k druge- Vlehiko ter viraste \ živinorejskem poslu. mu po 50 K; to je 3000 K. Krstov • • je pri nas kot drugod povsod preveč. najraje se potegne čez 100. V nekem članku glede stavke železničarjev v Franciji pravi list Pri krstih pa. kdor je imel čast se Teuapa, da se lahko zasleduje problem do naslednjega: — Ali naj se jfnebiti nekaj dolarjev, ve vsak, pla- a delavca soglasno z uslugo, katero stori ali soglasno z zlom, ka- ni nofcene gotove cene. Sto tero bi zamogel storiti T (Delavci imajo prekleto malo vzroka delati krstov po 5 K samo je 500 K Kaj rlo, če te jih plača tako, da morejo preživljati sebe in svoje družine; pa poroke Poroke so pa povsod ter živeti človeku primerno življenje in to tembolj, ker proizvajajo precej mastne, posebno še med na- vae bogastvo sveta. Take pripombe so nesramne ter obenem zelo t>e- narodom. Za mašo pii poroki se navadno vrže desetak. Po masi daste.) ;e 0fer in da se ženin kot neve- * _ sta, kakor tudi ostali svatje ki jih Nemška marka je sedaj približno toliko vredna kot so nemški katere je delil kajzer na tako Radodaren način. je včasih okrog 50 dobro obnese- po- K nekemu mesarju je prišel vo-posla kot kaditi viržinke po eest-1 viša no samo za 14% To jc vendar i jak; da kupi nekaj mesa. Medtem nih vogal h in se prasksiti za ušesi 3/. premalo v sedanji veliki dra-|pa je stopil v prodajalno neki po-v zabavo. Če katerega izmed ro- ginji. Sploh 'se pa še dosti stvari licist ter zahteval za šest centov jakov to delo vedeli, brez vseli,ne dobi za denar, kot n. pr. slad- vojaške klobase. Ne da bi se po- skrbi lahko sem pride. Jaz mu bom >el v vseh ozirih na roko kor. mišljal, je pokazal vojak na teleč- Dne 3 dec. sta se. poslovila An j0fr lavo ter vprašal prodakalko: Vožnja iz New Torka sem stane ton Budna in Anton Resnik, ki se __ Koliko stane ta policijska gla-eelih 60e manj kot $99, katere pa želita podati v Jugoslavijo. Zbra-,va? delavec že lahko pogreša. la se je množica ljudi v Ralphtc- To nI igrača, pač pa zelo uporabe^ REVOLVER—NOŽ. Izgleda kot navaded žepni noz ker je isti velikost. Klinje so li najboljšega jekla, noz je pa ponlkljan. ČJ je zaprt, Je nož dolg 3 in 3 četr. inče. PeJ telin ln krogle ao skrite v ogrodju nois »avnotako kot klinje. Tak nož naj Vsakdo imel v slučaju silobrana. KombH nacijski noz je vreden najmanj 110.00, te da za kratek čas ga bomo prodajali p< tvorniški ceni za $4.95. Poitjite nam 50 v štenjpsih takoj kot depozit, ostanek bo-| ste pa plačali ko ga sprejmete. Pišite nar danes. UNION PRACTICAL CO.. Dpet. K. 13 1065 Milwaukee Ave., Chicago, III! i ]Pbt< Želim vesele božične praznike nu? ki ^ jima prepevali eelo um.* in srečno novo leto rojakom in ro- za srečno pot v Jugoslavijo Tudi jakinjam sirom Amerike. jaz ju ne bom lahko pozabil ker M. D., mežnarjev sir.. sta bivala skoraj 5 let pri meni , Dostikrat smo se razveselili pri iz- New York, N. Y. Anton Prokel, :-«\icn leta 1SS1. vrstni kalifornijski kapljici. 0«*lo zadnji večer smo ga imeli toliko, v Ljubljani, je umrl 2 decembra la nain je bilo kar treba počivati; v bolnišnici *sv. Jožefa na 142. ee- zopet 2 dri. Rojak in prijatelj J. j sti v Xew Yorku. Pogreb se je Žir»a ju je spremljal na kolodvor! vršil 5. decembra ob 10. dopoldne od pogrebnika D. fteis-a v lirook- jo, je znano. Ob takih slučajih Ivnu (Ridgewood) na pokopališče si ŠM&čk hd v Johnstown. Pa. Tam sta se j>o-slovila proti New Yorku. Bila sta večletna člana 9NTJ. in SDPZ.i Moški in ženske N« napravit« napake. Zakaj si ne preskrbi te naj- Si ■tarej^eca. uaj^tenejfiefca. najlskuftenejfieca ln naj- S boljiega zdravnika v «a0«tku. Dr. Mullln Ima t) U K liku S nje t zdravljenju tlso^ev in tiaotev bolnikov bolnih na najrazličnejše način«. Vsied tega ]• posta & najbolj neodvisen zdravnik, prt katerem se lahko za- ®' siru rate za svojo' bolezen. Brez skrbi boate dobili prt nJem najbolj temeljito zdravljenje ln veliko reanlC-ne pomoči za *a£ denar. Brezplačna zdravniška preiskava potoa Govori vai maternl jezik. Uradn« ^ Vjggjjo od 10. g. <11 - itfc Ave, 2nd Floor, PITT8BUEGH. PA. j Nasproti stavne pokte. .. --i-.— • ■ - T« !■! ---- GLAS NARODA, 9. DKC 1H19 --— Nekatere misli Bi v hi srbski ministrski predsednik in vodja samostal-nih radikalcev, g. Ljubomir Stojanovie, poznan zgodovinar in član akademije uauka v Beogradu, se je izjavil za jugoslovansko republiko. (Iz glavnega urada JRZ.) (Opomba pisea: O. Ljubomir Stojanovič je eden najsJovitej-ših sodobnih zgodovinarjev in lingvistov. Bavil se je tud» s političnimi vprašanji Srbije zadnjih dvajset let. Bil je večkrat minister iu ministrski predsednik in bil je do nekoliko let nazaj na čelu stranke Hamofctojnih radikalcev, na kar se je inalo preti izbruhom vojne vmaknil iz političnega življenja in se posvetil samo naučnitn študijam. Odlikoval se je vedno v svoji objektivnosti in ljubezni do resnice in odtod prihaja, da je sedaj pripisovati njegovim l>esedani toliko več značaja, posebno če mislimo na to, da mu je dobro poznana oblika monarhične vlade in vis njeni nedostitki. Kedar on govori o takih rečeh, tedaj govori iz lastnih izkušenj. Mi z največjim zadovoljstvom prinesemo na tem mestu nekatere njegove misli iz njegove knjige (Nekolike misli o naši novi ureditvi, spisal Ljub. Stojano vie, Beograd), v kateri zastopa mišljenje, da je potrebno, da postane Jugoslavija republika z avtonomnimi pokrajinami, kajti doslej smo bili skoro vsi prepričanja, da so v resnici vsi trezno misleči in rodoljubni Srbi iz Srbije za republiko in proti monarhiji. Cela ideja je temeljito in obširno obdelana v tej knjižici, katere pa tu nc moremo priobčiti v celoti radi pomanjkanja prostora in zato prinašamo tu samo poglavitejše misli, uverjeni, da one jasneje izražava-jo piščeve minli kot pa naši komentarji.) Potem ko je v prvem lelu svoje knjižice naglasit, da so sedanji predstavniki z začasnem parlamentu "poslanici za nevolju"f ki se naj omeje samo na "otpravljanje nedolžnih državnih poslova* m da na noben način ne sklepajo o bodoči ureditvi države, kar sme storiti samo Ustavotvorna Skupščina, iznosi pisec nekatere svoje misli o osnovni ureditvi naše zemlje na ta način: — Predno preidem na samo stvar (o bodoči ureditvi nase drža-t ve) moramo priti na čisto z glavnim vprašanjem, na ime: ALI ŽELIJO SRBI. HHVATI IN SLOVENCI ŽIVETI V ENI DRŽAVNI ZVEZI, V ENI ENOSTAVNI DRŽAVI? Jaz sem prepričan, da bo vsak razumen Srb, Hrvat in Slovenec odgovoril na to vprašanje, DA ŽELI! Vsak, ki ima le mrvo zdrave pameti, bo zahteval, da zasnujemo ENO državo, če že radi druzega ne, radi naravnega nagona za samovzdrževanje. Vjedinjeni bili bi močnejši, da tem lažje branima pridobljeno svobodo in zopet ne pademo v suženjstvo, v katerem smo bili do včeraj... Urez dvoma je. da nas bo skupno življenje v eni naši državi približevalo, kakor nas je dosedanja razdvojenost pod tuimi vla-mi oddaljevala. Ali bo to približevanje prineslo popoluo in pravo narodno jedinstvo. to naj odloči čas s svojimi nezmotljivimi zakoni; društvenega razvoja, ker za nas sedaj velja to, da gledamo na ono, j kar nas SPAJA, in ne na ono, kar nas RAZDVAJA... Ali pa je mogoče, da se te različne mentalitete, razne tradicije ' različni narodni idejali in razna verska prepričanja zložijo in voljno pristanejo, da žive v ENI državi? Jaz mislim, da je mogoče... To pa se lahi»o 7godi samo pod enim pogojem: (K BO NOVA DRŽAVA TAKO UREJENA, DA IMA VSAKO P LE M K V NJEJ VSE ONO, KAR BI IMELO, ČE BI ŽIVELO V SVO.II ZASEBNI DRŽAVI — IN POVRH VSEGA TEGA, ČE BI IMELO VEČ MOČI ZA SVOJE VZDRŽAN JE. Hrvati in Slovene in dobra polovica Srbov so živeli do včeraj v svojih pokrajinah, toda pod tujo državno upravo, ki jim ni pustila živeti in se razvijati tako, kakor bi mogli iu želeli, ampak tako in samo toliko, kolikor se je njej zdelo. Sedaj pa ko stopijo v zvezo s Srbijo, bi morali biti prepričani, da so ravno tako svoji gospodarji in ne da so samo zamenili eno — upravo za drugo. Ako bi v novi državi eden drugemu kazali, da se eden druzega bojimo in branimo; ako bomo v državnem zboru radi sestave večine in poinaganja vlade eden drugemu nagajali in zahtevali posebne plemenske koristi na račun celine — potem ne bomo imeli od naše /veze prav nič! Ustvarili bomo novo Avstrijo v malo bla/.nejši obliki. Prignati hočemo tako daleč, da se bodo v parlamentu in deželi ustvarile namesto načelnih političnih strank narodne stranke, kakor se to že pojavlja pri nekaterih hrvatskih strankah, sli pa se bodo ustanovile verske strauke, kakor se to jasno vidi pri klerikalni stranki, in kakor so že nekateri Muslimani izjavili, da žele enostavno državo zato,, da bi grupirali ves muslimanski element v eno celino radi zaščite "muslimanskih interesov". Sedaj pa preidem na stvar samo. Po mojem mišljenju sta dva vprašanja, ki se morata racijo-nalno rešiti za bodočo državno stabilnost: DRŽAVNO JEDINSTVO in OBLIKA DRŽAVNE VLADE. 1. — Državno jedinstvo. — Ustanoviti je treba JEDNOSTAVNO DRŽAVO NA DEMOKRATIČNI PODLAGI, v kateri bodo ENAKOPRAVNI DRŽAV-! JANI SRBI. HRVATI IN SLOVENCI (muslimane naše krvi nalašč ne omenjam, ker vera ne mora biti znak narodnosti) SKUPNO Z VSEMI TUJIMI NARODNOSTMI, KI SE ZATEČEJO NA NAS NARODNI TERITORIJ. Kot bistveno znamenje državnega jedinstva smatram: 1. — Skupno domobranstvo — eno armado na suhem, votli in zraku; 2. — Jedinstvo v odnošajih napram drugim državam — ena zunanja politika; 3. — Jedinstvo prevoznih sredstev — skupno delo pri gradnji1 železnic, prek norskega in rečnega prevoza radi ekonomskega razvoja vseh krajev; 4. — Jedinstvo v ekonomskih odnošajih napram drugim državam — skupne trgovinske pogodbe in skupno carino; 5. — Skupne finance za vzdrževanje teh oddelkov, za kar bi se mogli porabiti dohodki od carine, monopola in prevoza; J. — Skupnost denarnega sistema, ena državno narodna banka, skupen trgovinski zakon in zakon o akcijonarnih društvih. Za druge podružnice državne uprave je treba pustiti v novi deženi ustavi mogočnost, da morejo prevzeti skrb za njihove ureditve posamezne samoupravne pokrajine pod izrecnimi pogoji. Utrinki CAMELE ravnotako ugajajo vašemu o kuso kot so nove. Zadast3 pa tucIL vsi kemu poželjenju po cigaretah. Camele niso podobne nebeni cigareti, katere ste kdaj kadili. To pa vsled tega, ki so strokovnajške stavljene iz izbranega turškega in izbranega doinačera tobaka. Proizvedena je kakovost, ki ugaja vašemu okusu kot vrm ni ugaiala šc nobena cigareta. Ta zme-j vam bo bolj ugajala kot kat?r"kcli t-bak ene Camele, ki so strokovnajška zmes, dajo nežnomilo obliko ter oproste cigarete neprijetne«^. pookusa ter nenreietneora dnW no cigaretah. Pokad te jih kolikerkoli, pa ne boste utrudili okusa. Le malo izpremembe je v življenju jetnišnicah, a to se bo najbrž kmalu izpreobrnilo na boljše, kakorhitro bodo prišli tjakaj rdečkar-ji. — Tako piše newyorski "World", a nam se dozdeva, da bi se Izpreobrnilo na boljše, če bi poslali v ječe vse one, ki sesajo iz naroda kri. profitirje ponavadi inojzesovega pokolenja in vso ostalo golazen. ki živi od dela navadnega človeka. * * » Vojna ne prinese pomehkuženeu nikake slave. * * * Suha postava je prisilila Montelair, N. J., da je povečal svojo policijsko silo. Prohibicija hodi vsekakor rakovo pot in šc dolgo ne tako kot so pričakovali Anderson in njegovi t raba nt i. . • ♦ Plešoči derviši niso nič v primeri z D'Annunzijem in njegovimi polentarskimi derviši. — Tako pravi neki mož v Chicago in mi se le čudimo, da ni prišel že zdavnaj na to misel. * * * Bodimo hvaležni, da je najti na svetu tepce. Brez njih bi mi osta i li ne mogli uspeti. * * * Kadar nas ljudje ne spoštujejo in nvažujejo, smo zelo raz/alje-i ni. V dnu svojega privatnega srca pa ima človek le malo rešpekta »Io samejra sebe. Novice iz Slovenije Pomanjkanje moke. [in petrolej! Ali naj gremo šc v i Moke je vedno manj. V Ljub- s,abše čase, kar se tega tiče, kot jljani se zjutraj na vse zgodaj na- s° bili ine<1 vojno! Stvar naj pri-!slavi polno ljudi pri pekarnah, ki me vlada v roke, ker sitim trgov-'čakajo na kmh. Peki ga morejo eem ni dosti mar na tem, Če lju-'speči le malo količino, tako da ga dje stradajo. Njim tega tako ni V svoje lastno zadovoljstvo primerjajte Camele s katerokoli cigareto na svetu katerekoli cene. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO. WINSTON-SALEM, N. C. do devete ure že zmanjka. Mi sc treba. HI Pi stvari le čudimo. Jesen je namreč j prinesla Jugoslaviji bogato žetev, Krona in din"", pa že sedaj moke ni dobiti. Kaj Krona je dosegla najnižji pa-jc temu vzrok? Železnice vendar dec: 100 dinarjev je 4.">0 kron. še vedno vozijo toliko, da bi lah- Stalno padanje krone so začeli neko vsak dan dovozile v Slovenijo kateri špekulanti izrabljati. Pred-rnoko, ki je najnujnejša stvar, vsem so to trgovei z živili. Takoj vsaj v toliki meri, da ne nastane so namreč povišali cene živilom resne kriza in ne porabimo zad-l(v Srbiji, Banatu), predvsem o-njili zalog! Isto velja za sladkor nih, ki bi se mogle izvažati recimo v Slovenijo. Mnogi od njih so tu- Te oblasti (samoupravne pokrajine) bi volile svoje guvernerje gati med seboj in eden drugemu predbacivati, da en druzega izkori- di izjavili, da nočejo več spreje-in imele svoje skupščine, ki bi izdelovale zakone za vse podružnice ščamo. nočemo eden drugemu šteti grižljajev... >«ati plačila v kronah, nego samo svoje notranje uprave poleg gori omenjenih, in določale davek za * v dinarjih. Upamo, da tem ljudem prebivalstvo v pokritje sroškov oblastne administracije in vzdrževa- H. OBLIKA DRŽAVNE UPRAVE, nje oblastnih zavodov. vlada pošteno stopi na prste. Dokler krona velja še kot državni Z demokratskega stališča v novi državi je treba, da bo vrhovna denar, toliko časa naj se kaznuje Razume se. da bi bili njihovi zakoni kontrolirani tako, da bi od oblast popolnoma v rokah naroda. In ker ima v monarhiji večjo polo- vsakega, ki bi se branil spreje-govarjali duhu ustave cele dežele in da ne bi delali škode prebival- vico oblasti v rokah vladarf in to ne samo za čas njegovega življenja, |mati krone v plačilo. S padcem krone nesorazmerno povišanje cen se naj najstrožje zasleduje. stvu drugih oblasti. To kontrolo bi vršilo državno sodišče katerega temveč tudi za svoje naslednike, in manjšo polovico oblasti pa na- razsodbe bi bile konečne. rod. zato mislim in trdim, da je treba, da bo oblika nove državne ure Razlogi za to (za samoupravne pokrajine) so tako mnogoštevil- ditve — REPUBLIKANSKA, to je: tii, «la bi se lahko napisala debela knjiga. Tukaj jih je nekoliko: Da narod za gotov čas voli in izbira državnega poglavarja in iz 1. — Naloge moderne države so tako mnogostrokovne, raznovrst- vrševalno oblast, kakor tudi svoje predstavnike za zakonodajo, da bi Ms(av; svoj(1 ne in mnogoštevilne, da se mora v vsaki malo včeji državi deliti vsak mogel njihovo delo kontrolirati in jih od časa do časa utrjevati v tej vladen oddelek na mnoge pododelke. za kar je potrebno mnogo urad njihovi dolžnosti, ali pa jifi zamenjati z drugimi. nikov in radi tega se zgublja skupnost v poslih in preglednost veli- Lahko b se navedli številni dokazi, da je REPUBLIKA BOLJ A kega dela. OD MONARHIJE (in o tem bi se dala napisati debela knjiga), do-'niki ljubljanskega ravnateljstva 2. — Med našimi pokrajinami je velika razlika tako v kulturnem volj pa bo če navedem samo nekatere. železnic preidejo k zagreh-kak<>r tudi v ekonomskem oziru. Pa tudi njihove potrebe so ra/.lič- Tudi če bi bila v rokah vladarjevih samo polovica državne ob- '!!" 1 ].istx >'• Za ' bitno, vsled česar je izdajanje skupnih zakonov veljavnih za celoto ne- lati (brez vsakega dvoma pa je, da je ima več), to še ne znači, da bi ' ' ' 14U"ld.<1 'V . .• , , . , ,. . je i menovan niz. Leonid hrani«*, mogoče, ker kar je za eno pokrajina največja potreba, to bi bilo za morali to oblast dati enemu človeku za celo njegovo življenje in za ,.0,|0I1I l):dmatinee ki i.- eden n i- drugo luksus, brez katerega bi ona lahko bila vsaj za nekaj časa. njegove naslednike, ker za pomisleke imamo dovolj vzroka. Na pr :'šd, najsposobnejših inženirjev. Istotako bi bila jednakost neposrednih državnih davkov za eno pokrajino majhna in lahka, medtem ko bi bili davki za drugo prebudi in 1- — Državni šef naj ne pride je malenkosten in intrigant! In Novi vladi v Sloveniji in na Hr- težki. na ta položaj premlad (pri nas od vse to traja celo njegovo življenje! I vatskem. 18 leta naprej), ko še nima nobe-| G. — Dvor kvari značaje. Pri vc- Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je delovanje in se zedi-ii' z železniškim ravnateljstvom v Zagrebu. V Ljubljani ostane le železniško nadzorništvo. Vsi urad- 3. — Vsaka pokrajina ima svoje potrebe in zahteve in vse bodo nega znanja in izkušenj, niti naj likem številu ljudstva ii naenkrat zahtevale od državne uprave, da jih zadovoli In jim po- ne ostane na tem mestu do velike' privl dve privlačno moč; mnogim je jako všeč, ako se nahajajo blizu dvo- j Z regent o vini ukazom od 7. nov. je imenovan predsednikom dežel-ine vlade v Sloveniji prejšnji njen ra. Da pa to dosežejo morajo u- P^P^dsednik dr. Gregor Žerjav. more. Vsaka bo o dnje takoj zahtevala naprimer: zidanje novih šol. starosti, ko mu oslabe vse intelek-bolnišnie, ureditev cest in potov, ustanovitev kopališč, eksplojtaeijo tualne moči, ampak na to mesto lesa ih rude, izsušenje moč vir. regulacijo rek itd. Ko bi vsi ti pošli na> Pride «"l°vek v zreli dobi. ko ravnati "svoje obnašanje tako (la (Naročeno mu je obenem, da stavi lii- * i li-ii * i i i J*1 njegova sposobnost najjačia. ugaja vladarevi naravi tla «a v predloge glede sest""o nove vla- naenkrat pali na centralno upravo, vzelo bi dolgo vrsto let predno ^ 1 J •' M"",u. <1ra. Na tej seji »o volilo novi odhor zm leto IfJO. ("'lani i .i-1 oi i se /.!r:iili tditiievri vzf-olta M" vd« le/e \« liitic fc«\ie, plačajo 7-V La/oi. Tafco ,*«• 1 i!o jfuu *ia zadnji t»dn: j i dne 17. novembra. l/.wta stn le bolezen in del ». TfinororniM d.t izvolile ur;»d-iidcc. k» *»«► v rfnii i a nnptiHle!: iti proevit dmfttva. I»:ilje ojm/.irjnm \v >ne. kateri so znotiali 7. mesečnim pri«*]«« v-kmn. d« naj t.i lKiidvimio do 2S. deremltra, da :ni 1«» m<»go<*.» uredi'i e«loletni račun ter r. dee.! < »b k lepi t v*, čini vsem včaiiom m •"•lani* :tiu ZCZ. vesele božične pr;tzriil:e in ^refnn novo leto! S sobratskim pozdravom dolin škrjanc, tajnik. zagotav- ljajo. da ne izgube Nizozemci nikdar popolnoma stika z. domačo deželo in da vprizarjajo pogosto obiske, kot se jim pač nudi prilika ter imajo na razpolago potrebna denarna sredstva. Amerika je pritegnila k sebi številne Holjindee. ki so prišli sem kaj radi pustolovskega duha in raditega, ker so imeli zelo visbke pojme o novem svetu. __I Pa na.j so prišli iz tega ali one- -., , ... . . . .. . !t ]»a njih lastnem na-ibu. , .. t '-i*« , To je tem bolj zanimivo z zvezi Ijem-i v ozemlju- ki predstavila niskih mestih, posebno pa v New, . . . , , . . , , , - , , v, , ' i v- i > • t. i i - 7 dejstvom, da so prvotni holand sedaj del /dr. držav. i orku. so zaposleni Holandei po- .. .. * . . ... I ,...'.. . A . ski naseljenci zapustili toliko trai Raz kri tel j reke. k. nosi njegovo vee.ni v eksportni m importni tr-|njh ^^ navjj0f.|10ftti_ (Jovorili smrt n dejstvu, da je • najti v New Yorku nekaj najsta-' rej šib družin, ki zasledujejo svoj izvor nazaj do holandskih prade-dov. Pokojni predsednik Roose-i velt je bli izvanredno ponosen naj holandsko kri. ki se je pretekala j po njegovih žilah. koje obali so še vedno pozorišče legend in zgtMlovinskih spominov na njega, njegovo preisktišeno družbo in njene sledilee. V državah New York, New Jersey. Pelina in Delaware je najti še danes znake prvih skupin holandskih naseljencev. Številne odlične družine v teh sekcijah zasledujejo svoje nizozemske prednike nazaj v pr%e dni moderne ameriške zgodovine ter mi ponosne na svoj izvor, čeprav so prav tako amefi-kanske kot so potomci angleških PiIgri mow Na drugi strani pa je nizozemsko prebivalstvo Združenih držav iz poznejšega časa bistveno nizozemsko ter ostane tako. Holandei kot žive danes v Zdr. '-državah. — V tej deželi je v sedanjem času približno 11."i tisoč Holandeev. Dokler ni svetovna voj- analali mornarištva. Številni Holandei so tudi zaposleni v a-meriški trgovski mornarici. Po mnenju Holandeev ni treba v ameriški trgovski mornarici toliko vedeti ter biti tako izkušen kot pa v holandski trgovski mor-nariei. Ena največjih prekatlan-tiških parobrodnih črt med to deželo in Evropo je Holland America črta. Holandsko parabrod-st\o se je v zadnjih letih zelo po večalo z ozirom na tonažo in to vsled tega. ker so bile vse nemške črte ustavljene. Kot navadni delavci so Holand POZDRAVI IZ NEW Y0EKA. Pred odhodom v staro domovi-; no pozdravljam še enkrat mojo! hčer in njenega mož i na Jenny j 1-iud, Ark, tor hčer in njenega) moža na Hartford. Ark. Z Hoirom?! Andrej Razoršek. Pr« dno se podam na široko mor-j je. srčno pozdravljam vse rojake' ei zaposleni v svilo predilnicah v ^»mii Amerike ter se zahvaljujem Patersonu. v velikih jeklarskih središčih, kot na primer v Pitts-burghu, je najti Holandce kot tehnične inžinirje. Ti so završili slavne tehnične šole na Holand-, skem. posebno ono v Delft. Meri arhitekti, ki Izvajajo svo-na prekinila zveze, je bilo opaziti jo prakso v tej deželi, je najti šte-stalno priseljevanje Holandeev ter vilne. ki se v tej stroki zelo odli-tudi stalno odhajanje v njih domo 1 kujejo, vino. V gotovih letih je val nizrf-i z.emskega priseljevanja narastel. v Kje stanujejo Holandei. — Kje drugih pa zopet padel. stanujejo Holandei, je najboljše V letih pred vojno je bilo opa- .ra/.vidno iz sederaiiajsiih puhli-žiti naraščajoči val. Razen omejit- kacij, ki izhajajo v Združenih drve parobrodncKa prometa v voj-|žavah v holaudskem jeziku. Najti nem času. je bil nadaljni vzrok po je tako dnevnike kot tednike in ti j Janez Bančie. jemanja nizozemskesra pripeljeva- prihajajo iz Patersona. N. J., Ka-I nja dejstvo. u ne prihaja ali okrožju teli navedenih sre-dosti Holandeev v deželo v name- dišč. nu, da bi ne stalno naselili. V prvi vrati ne odobrava holandska via-j Vera Holandeev. — V verskem da izseljevanja svojih ljudi v se- oziru pripada večina Holandeev danjem času in v drugi vrsti je reformirani holandski cerkvi, do-tndi vprašanje omejitve prmelje- čim je manjšina njih katoliške vanja iz vseli tujih dežel, s kate- ■ vere. V zvezi s tem lahko o metli-rim ae peča kongres Združenih j mo. da je najti številne holandsko držav. reformirane cerkve v različnih de Pretežne večina Holandeev v lih iztočnih držav, kojih ustanov-Ameriki obstaja i* farmerjev. ki Ijenje sega nazjij v pričetek 17. no naseljeni po srednjem zapadu stoletja. vsem. ki so mi kaj dobrega storili to pa že vedno, kateri so. IVjscbno-j pozdravljam svojega sina in nje govo žeiii» — Anton Nos.sn <«or: čavas št. G"». jjošta IJibniea, Slove-' nija, Jugoslavia. • e Predno se podam preko oceana, pozdravljam mojega brata Antona llan'-i" v Pueblo. Cole, bratranca Franka Mihelič. moja svaka Franka ^Zobec z družino tel* Ivana K roman in nj« grvo ženo. kakor tudi vse znance in pri jate-1 Ije. V-eiu skiipaj kli.*-cm: Na veselo svidenje v Jugctdlav'ji! — Pred odhodom v staro domovino še enkrat lepo pozdravim moje znance iti prijatelje v okolici Leadville. Colo., posebno pa moja dva brata in sestro. Na snidenje doma' — Jtrrv Yamnick. ZRAKOPLOVEC JE DOSPEL NA JAVO. srečilo, bo dobil 10.000 funtov ia po Californiji. V zadnje imeno' V osebnem oziru se opisuje Ho- šterlingov nagrade. Bata via, Java. 6. decembra. — Kapitan Ross Smith, ki se namenil s svoj itn zrakoplovom iz Anglije v Avstralijo, je dospel na Javo. Če se mu bo to potovanje po- t Glas Naroda najstar. slov. dnevnik v Ameriki Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov. Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta. Priobča romane, povesti, šalo, razno- terosti. Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja. Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od v Atlantika do ■Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze Najboljše sredstvo za oglaševanje. Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto Za poljjleta Zafčetrt leta $2.50 $1.25 New York Za pol leta Za četrt leta $5.50 $3.00 $2.00 Naročite ga zasvojce v starem kraju Za Evropa za celo leto $6.00 Za Evropo za pol leta $3.50 Tehnično osobje je organizirano. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City Vitez iz rdeče hiše (Le Chevalier de Maison Rouge.) ROMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE Spisal Aleksander Dumas star. •I (Nadaljevanje.) Vi. Temple. ko je Mamic«- <3 /dravit.T V7fie i t, i ,___.1 .. r . SerottM ii VU ietiaek Severer* Ate*-n»hi ii bioniM u iseo od Vatae» lek^r-ali narovooet od nas. V >epov8<4l ItHHl Padanje evropske denarne vrednosti mfnraraRiajT!Jgfiin!ii^ luiinijarafaigjmfafgi F RANK I« K>- • TM»ro" je rekel uraduik.l videti bočetn-), kaj pravi tvoj' nečak." Ko se je približal postelji sila-i tle.'u dauphina ttegii dne lot no rwzoi'Bi izvod« »fev»'o mestnik uradnikov -pn-rnntvu Snnterra, poveljnika Upi. pa-Kke narodih* gaide, v veliki "t t Ip Tem p I a. k: so ga od 13. av glista J 7*** datjv spremenili v t retjf in iz j>rt' r* obleko Starejši ženski j«- bilo približno ^ b-ru- ali ovmiutride*»:t let Trndnik je nato stopil k postelji malega jetnika ki se ;c, kakor namenjen v ret*-.-no, delal, da spi. * V-iani, Kapt-r, vzbudi se'" j.-veh-l ii. ga surovo stre«el za vame Otrok je odprl oči ter se nasmehni]. Razburjena od boli in sirahu, je kraljica dala hčerki neko znam -ta je porabila ugodili treno l'la je pri mi/i i:i čitrla. Druga hu*ni,a v ^ Y f™1*'}" 1,1 nudtem Ti st dela in izdelovala neko vezenje;Iprls I"'4*' vrt'lrt van'° neki l'*tck, bilo ji j.- t,koli osem- do devetin-j** »» takoj zopet vrn' dvaiset b*t PriWiz-ia še*tna'stle+- tor s P°-,edom potolažila >voj rm-io na tb-kbea je *tala (»ri otroku, ki 'e ležal z zaprtimi očmi, l:al ob -ropotu, ki so ira j»ovzr»čoli u-rndniki s preiskovanjem pohištva, postelj lil oMek Fden njih se je priMi/al žen*ki, ki je T-itata, ji u-tr-jal kune« ter jo vr«d v sredo sobe. •letnica je iztegnila roUo proti od mene matir * Kaj hočete vprašal otrok. Vedeti. ako čii I! *' "Ne, ker seru sp.n.l." 4 Kakor se zdi spiš prav rad "I»a ker satijmn. kadar sp *n." "O č*-ih pa sanjaš'" "O tvojem očetu, ki «te «;a vi C*e se zdi nekemu švicarskemu pivovarnarju cenejše lepiti avstrijske papirnate krone na svoje steklenice s pivom kot pa dati tiskati napise in če pada vrednost evropskega denarja vedno nižje in ;inižje. se ni treba prav nič čuditi, če pričenjajo bankirji upoštevati slovesno svarilo Sir George Paisha. ki je rekel, da stoji svet preti največjo finančno krizo v svoji zgodovini. V primeri s padajočo vrednostjo denarja evropskih dežel, je postal ameriški dolar tako visok, diee. San-terrove grožnje ga n;.pravile ponižnega k.ikor jajiiije. " Pridi s^io, občanka je rekel jSanterre gospe Tisou, "midva rci.el Ti-on, ve"- jnišenti v Teinpie.*' ' Tako. hčerke noč*-jo več pu ščati k nnma? Torej je ne vidiva j minulo noč kaj.ve" -— Mi bi morali kupovati veliko vef- kot pa prodajamo, tla na ta način zopet uredimo valute, vendar pa se \ rši mi v no obratna stvar. Več bilijonov dolarjev dolgujejo evropski nari»ka r«»sf. — se morajo kmalu dogovoriti, da bodo sledili pomožnemu načrtu- katerega bodo organizirale ter nadzorovale Združene države. Ko bo tak načrt sestavljen ter bodo vsi pristali nanj. tedaj šele l»o pričel svet biti varen za demokraeijo in druge ideale. Sedaj pa še ni varen. Sir George Paisli, znana angleška finančna avtoriteta, je pisal v londonskem *"(ilobe", da more le vladna akeija. ne le akcija eno vlade, temveč akeija vseh vlad skupaj, uspešno odpomoči sedanjemu položaju. V nekemu govoru pred konvencijo Investment Hankers Avs'ri of America je govoril John K. (Jardi o štirih predlaganih metodah za Vsi listi soglašajo s finančnimi avtoritetami, ki izjavljajo, da ni" izboljšanje položaja glede inozemskih valut: T ill o je zakričal Snnterre :i. vrela drug zvezek t. r na da- nmoiili -Kanj x rok I'radnik je div-l i4Tt>rej nisi čul nič sart * i Poklicali smo te sem t ,;etnike. Preišči jih, potem se spel » vidimo .. " Nato so možje odšli. ".Moja ljuba gospa Ti-nn ", je rekla kraljica, "verujte mi..."' "Ne verujem ničesar, kaker s^- i» in ji hotel iztreati j vprašal Santerre nestrpno nio to. da si ti kriva vse nesreče Toda po t«*j kretnji, ne je jet niča. ki je ve- Ničesar " Ti mladi volkovi res imenitno je krenil i tndi tega. pred kat^r /;da pri oknu. streha od -t rahu. \ogllšn.o T volkuljo*' 7 rekel i Z°bmi- "Ak° n^dem kaJ suui1'1- j« del !i< a vLo, il i k čitateTro ___; • • , " , . ve«a i»ri tebi, ti že pokažemo!" j .i >k«*.ji.i k » .laic.jK i. ju razjarjeni uradnik, "in vendar je1 - 1 ' jhila vprizorjetia zarota."' Kraljica «*e je smehljala * Avstrijanka nas mamo mi v Ameriki nobenega vzroka delati si komplimente radi naše-; ga vzvišenega finančnega stališča. Kot pravi bostonski " Christian da nreišr-e; Science Monitor", — je za evropske narode skoro praktično nemogo-j »tem «c snet I če kupovati katerekoli vrste blaga v Združenih državah, čeprav potrebuje Evropa vse mogoče stvari. Ta položaj pomenja pomanjkanje in težkoče za evropske narode in s tem tudi indnstrijalno depresijo v Združenih državah. ''Odd Lot Review", finančni tednik, ki izhaja v New Vorku, pra-j vi. da morajo ameriški trgovci in industrijalci nekaj storiti za urav- Ijudstvn, občanka Kipet". i,» rd-'navo in<^emske valute, predno postanje slednja popolnoma demora- «» vzkliknil uradnik. /rnfla grozna ženska škripajoč z štirje možje so ostali pri vraiih, tla bi pomaoali Tisonki. ako hi sv I lizirana, če mislijo kaj prodati v Evropi. V nasprotnem slučaju bodo našli evropska tržišča popolnoma zaptrta ali pa zelo omejena. Nadalje pojasnjuje ta list. kako bo padanje inozemskih valut prizadelo ameriško trgovino: Padanje evropskih valut pomen j a, da bodo evropski kupci pre 1. — Pošiljanje zlata v to deželo. 2. — Pošiljanje blaga v to deželo. :i. — Razširenje dolgoročnih dolarskih kreditov. — Nakup inozemskih obveznic in vrednostnih papirjev. Po mnenju Mr. Gardina je prvi predlog nemogoč iu razen tega mi ne potrebujemo in nočemo več zlata. — Drn^i predlog sam od sebe počasi udejstvuje. — Tretji pretil.»g jo izvršljiv, a pomenja le bančno transakcijo. — Četrti pomenja predlog za investiranje ali nalaganje s kaj ugodnimi znaki, med njimi priliko zn povečanje temeljne svote in s to zvezanih obresti. Pisec nekega uvodnega članka v '-The Annalist"" \i,»i v porazu mirovne pogodbe, v zaostalosti ameriških kapitalistov z ozirom na nakupovanje evropskih varnostnih obveznic, v nepripravljenosti kon gresa. tla bi sprejel postave, potrebne za ustanovljenje kake obliko je /e tako .hočemo -ko odredbo v vsej njeni strogo- naincravate storiti?1 ttocta deklice kakor da bi ji hotela vrniti poljub, ter ji dejala r 4 Marija, v peči je skrit listek, ^i. Vstani, Kapet?' Vzemi ga veti." "Naprej, naprej!" je vzkliknil itrndnik, potegnil deklieo k s«d i t--r jc odtrga! od matere. "Ali b> konce cnkr.tt vajinih poljubov* ' *'<»os[»od \ je pripemRkla deklica, ' ali je skupščina morda skle uila. da ne snu jo več otroei poljubljati svojo mater*•" "Ne, toda s*cVnlla je kaznovali irdajalee iir arislokrate, in mi sma l,JJlla- . kraljica ur>i,ala nreiskavi. - rattanje evropsKin valut pomenja. «a nouo eMo,,s^t . ^ inozeniskih finan(;.llih korpora^ ttlid„e v,roke za natlaljllje pada. Z*vZ l ženska 5 "eh zarotnikov. Tisou' P«-*-l-Iičite Tisona!" Tison je opravljal v zaporu navadna, domača delu. Hil je mož bržkone odgovor na ono, ki jo jej Vzemimo naprimer baker. V retjnih razmerah bi morali franco-1 j omenjal Tison; nadalje svinčnik,; i m porter j i plačevati le nekako en frank za en funt te kovine., šl aptilir in pečar. j R>r pa treba stM,aj dveh frankov, da se kupi to, kar se je kupilo prit,elo sroiuaditi blago najbolj različne vrste \£.ht vsem ptosujam kraljev- preje za eii frank, mora francoski importer plačati dva franka zal Mi pr0thleiramo z veiikansko lia Heo in sieer radi brez su.ii je lis^nna pokiK-a a f b k Vspričo teh razmer je prenelial francoski importer z na-l lH,vnp.. ...... v V(lill(Mll - „ f(, , , , , nratluike m jim izročila stvari, ki . j po\pia.se\anje \ \ojnem easu ter ne moremo upati, da štii idesetih let Ona, ki je btla tako t,., olsto; ezprimerne->i lahko ■ kousumirali vse. kar prodiiciramo. Kazširili smo svojo zgratlbo, da Posledica tega je, da je proizvajalec bakra ostal z velikansko] smo na razpoiaf;o ,.elemu svetu. Ce se pa svet ne more poslužiti inisih zalogo bakra, katerega se ne more iznebiti ravno radi padanja ino- stvari ,.a
  • ;". k nadaljeval ta mož. "da ti win m'-esar \edchi o (Metkusu minule noei Kdo je po vzro.*-itelj •letnica je molčala * Odgovorite. Antoinetta'" je Tekel Santerre in se ji približal. "Tison. kdo je včeraj prinesel srcu tvoj sin, ki ji je bil od naroda izročen v varstvo, nego d;i 1 >I «ra puščali v družbi tako ničvredne matere, kakor si ti." I/, kraljičinih oči so švigale strele. 'kSest.i\ite vsaj obtožbo, ti- Tison imenoval neko ime. ' Iu perilo?" '"Moja hči." "Vvo^a hči je torej j»etica* 4 Svveda " "Naročeno ti je bilo, da perilo gri!*' je vzkliknila 1 :alj:caf v;s.»- kt> vzravnana, bleda, ponosna v svoiem o«iotčeiiju. "Skl:cujel. v jut; » ma vozloma; nesel sem jo k sve- uradnik. tiho!*' ie "To je vse leno in do in dne januarja v Temple po ].u- ,tova!*tvu. ki je naro.'ilo moji ženi. bro: totla mi smo tu že dve ur dt vika XVI.. da bi ga od vedel na: da jo razvozlja. zlika in zopet vr n,. moremo izgublja*! vs«»g\ dne int riŠče "O«!eovoritc. to ih>" je ne gospe Kapet ne da bi kaj onte bila odkrita zarota proti rcpuMi-luila o tem." l;i. Ali ste vedeli zanjo Tison", je rekel ,Vstani, Kapet. in sledi nam!" "Nikdar, nikdar!" **vn\ ie za v nil a SanleiT«*.' kraljica, skočila med uradnika in, nostT bomo pomagali Evropi do skrajnosti. Ne le za Evropo, temveč tudi za nas je to stvar življenja ali smrti. Ker je položaj tak, stavi ja philadelphijski " Inquirer" naslednje vprašanje: — Kako je mogoče rešiti to vprašanje? _ List odgovarja na naslednji način: — Številni načrti so bili v tem oziru predloženi in oni, ki obeta piipoitmilj največ, je utanovitev velikih kreditnih korporaeij v tej deželi, ki bo- ' do vzelo evropska stransko pokritje (kolateral) za težak diskont ter čakale na ugoden čas za uravnavo. Edina stvar pri tem načrtu pa je. da ima evropski trgovec ponavadi zelo malo prostega stranskega pokritja. Marija Antoinctta še rVdno ni ' tvoja hčii je občanka, o katere mladet?a*Ludovika ter hotela lira odgovorila patriotizmu ne dvomi nih-e Toda njti posteljo kakor levin ja svoje Nočete? Torej nočete odoovo jod danes naprej ne sme več pre- mlado "Nikdar si nc pu^itn iztr- rit * t * * je vzklikni Santerre udaril z nogo ob tla. ter »topiti Temnlovega praga * * Moj Hog", j« vzkliknil Tison gat.i svojega otroka!" Toda vse prošnje so bile zaman Jetnica je vzela v rokr. tr*t»i prestrašeno, "kaj mi vendar go- . Xo je Santetre izjavil, da <»sta-fvezek. Santerre se je okrenil; voi.tel Tako, ali bom sme! videti no 5;n prj n.;ej le v slučaju, ako brutalna mo<" te«ra človeka, ki je svojo hčer šele tedaj, ko zapustim zarotnike, si ie pono*no kar hočete." "»aj je vendar jasno, kar pravim' -.j aii pa ti bo slaba pr.;dla, opo- Toda kraljica bi bih Včeraj se skušalo pripomoči van. do he^a in vi morate poznati krivee." • Mi nimamo nikakih zvez * zunanjim svetom: ne more.no tured vede«), Jc kdo kaj dela za na* ali proti bila potrebo- zarjain te na to. Ostani tu in pazi,; vala vec moči. nego jo zmore žen-kaj 6e godi! Pod nadzorstvom «,-Uko srce iu šo petino lUJiterinf. pazi se torej!" Ka'"or uničena je padla vznak na Medtem se je kraljici, ki je mi-lStolico, medtem ko so ji odnašali slila, da so bili nanjo pozabili, zo j otroka, ki je imel sicer solzne oči, pet zjasnil obraz in položila je si j a je molčal in ni črhnil. na zopet v posteljo. Vrata so so zaprla za uradniki "Ne da bi ga bili pročitalar" "Nisem ga prečitala." 'Zbogom tor^j zadnji žarek zadnjega upanja!" je zanaiiirala princesa Elizabeta, svakinja kraljice. ' Oh, prav imate, prav imate, sestra moja, to jc prevel* trpljenja. Toda, morda si videla v»;:j pisuvo. Marija?" "Da. mati moja." Kraljica jo vstala in šla pogledat k vratom, da li jo kdo opazuje. Nato je potegnila iglo iz las, stopila k steni, vzela iz ntke špranje majhen košček papirja iu ga pokazala princesi, rekoč- "Zberi vse svoje spomine, predno ud odgovoriš, hčerka moja; ali je bila pisava silična tej?" Pound sterling $4.86 par vrednost 11» odst. skrčenja vrednosti. Frank $0.19 par vrednost 46 odst. skrčenja vrednosti. Lira $0.19 par vrednost T>9 skrčenja vrednosti. Nemška marka $0.2:1 par vrednost 91 odst. skrčenja vrednosti. Avstr. krona $0.20 par vrednost 96 odst. skrčenja vrednosti. Jugoslovanska krona je vredna za malenkost več kot pa av«i strijska. Angleški funt je bil dne 1. novembra v ret i en $4.06, francoski frank deset centov, italijanska lira sedem centov, nemška marka 3 centa in avstrtijska krona $0.0072. (Kaj pomeni to? Oe se vzame nine-riški cent ter ga razdeli na deset, delov ter vzame na to sedem takih* delov, predstavl ja ta svota vrednost avstrijske krone. Op. ur.) Glede Anglije so valutni izgledi dobri, a glede Francije je pričat kovati številnih težkoč. Denarni položaj Nemčije in Italije pa jo skrajno negotov. Evropske nevtralne dežele, Canada. Avstralija. Ja-» "Hvala ttogu!" jc rekla kra!,i-«i in goreče pokleknila "je je z; mogel pisati dan « zjutraj, po-iponska in južno-ameriške republike so v dobrem finančnem stanju tem je rešen. Hvala, m »j lio- bva- — Tako plemenit prijatelj jej pač vreden tvojega ču "O kom govorit.*, mati moja?" J» vprašala priuoesa. "Kdo je ta prijatelj? Povejte mi njegovo i-m-.j Pretlsetlnik kitajske republike je resigniral. Najbrž nima nobeno^ ga senata, ki bi mu sladil življenje. priporoeain Hogu v| povečati plače v njih profesiji. Ali so kdaj mislih na to. tla bi ad straeija v Washingtonii prevzela šole? j iz ča-siiulepjii, kajti desk j se jc »azo-e manj je ona videla njetra. t«H t on žr:\ti;e življenje, d-- bi j., obvaroval. Morda bo poplačan, kakor se dandanes plačuje vsaka čednost, na mre I- s strašno smrt;«; T:da, če ou iimr.v. Oh. tam. gori. tam gori se mu zop-i* lini... Imenuje se Kraljka se je nemirno ozrla o-koii in rekla s pritajenim giavir<: "Ta človek se imenuje vitez iz Učitelji v Kansasu skušajo najti kako pot. kako bi bilo mogočo mini- 23HIIIIIMIIII IIIWillllffl!Miiffl5gPMB|fiiMII!ga!W!aB " Da. da", jc vzkliknila prince jRdeve hiŠc .. Moll?e zanj ' sa, "znana mi je!" „ i jjhfr pdbodajil.) COLUMBIA REKORDI B4210 Dekliški vzdihi) E4220 Po goran je ivje) Moj mili kraj ) p«tj* ) PetJ# £4308 Slovo od ljubega) Al568 Fina harmonika) Pijana Urša ) ,a,J,va Zopet harmonika)Va,c#k E4309 Kmetcki pleg.l.) Gotfba A2776 Director marš ).. , . Kmetcki ples.2.) National marš ) nmn* 85c. jedna Imam v zalogi ftMt novih rekordov, prva »tiri slovenske In zadnja dva ameriške nekaj novega kar niite »e slisall. Naročite mm takoj dok zaloga n« »otde. Priložite money order, pa vam Jih odpeitamo prvi dan. Če hočeta poiljatav po poitl priložite 25 centv za poitntno, de 2el-*e po axapreaau. bo. ta plaiall tam. Vallk« zaloga najfinejših Columbia glaenlh gramofonov *d »25.00 naprej. Pilil te nam takoj po cenik. UMU PMK mmmi Dept. 24 Main St, Gonemsufli, Pi. OTjAS naroda 9 r»r-T. iw GOZDNI ROMAR FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY. Za "Glas Naroda" prevedel G. P. 08 (Nadaljevanje.) Diaz je dokončni svoja strašna razkritja ravno v trenutku, ko je postal Kučiljo vsaj nekoliko gospodar svojih čustev ter pričel postavljati malo piramido zlata. — Ah, io je strašen, po«ruhonosen dan, — je rekel Fabijan. v koj«*«;a sreit so izginili zadnji dvomi vsled razkritij Diaza. — Kaj naj storim z možem, govorita vidva, ki vesta. kaj je storil mojemu krušnemu očetu ? 1'epe, Bois-Rose, svetu j ta mi, kajti moja moč in illnen«M4T sta pri kraj; — Ali zasluzi M ,«j več obzirnosti ko: J v mil Kanade«- «>dh* — Na j ji- bil vaš k . Preveč je te«a za en tlan! strahopetni p»*s. ki je umoril tvojega očeta, plemenita«*. ki j«* umoril tvojo mater? — je ti o. -iiini tb i' ali kdo drugi njegova žrtev, ta ropar-I T> .i/. ki j" %wh-l medtem v *edlo. — Prepu- Pekočc jrio, bolečine v prsih znamenja influence. Dajte grlu in prsim oživljajočo vdrgnitev s Pain-Expellerjem ter pokrit« praa s aukneno obvezo. Ne izpostavljajte s« potom zanamarjaoja prehlada vnetjem, pljučnici, intiuenei in drugim nevarnim boleznim. Kupite Pain-Expeller danes v vaši lekarni, 35 in &> centov steklenica Pristni ima nafto tvoruiSko znamko ^ "SIDRO" Ne jemljite nadomestil ali posnetkov. F. AO. RICHTER A CO. 326-330 Broadway, New York OGLASITA NAJ SE DRAGICA JAXESH in OLGA o>ljcin in i! * m vajen moriti zastonj! — je vzkliknil Kučiljo. ki se je motil Mi*. I.. Zasrr.jšek. \W*t 2-Jrd [ IŠČEM SVOJO ŽENO Marijo Mihočič in 0 let staro heei ko Marieo. Ona je stara 30 let. visoke in suhe postave ter je rojena Zadkovič. .Misiim. da s« nahaja nekje v ( bieagi. Ill M«*ni j«- pobegnila 1:*. oktobra. Kdor mi pošlje nje naslov, dobi n.-i erratic. •Fure Mihočič. Box 277. Bessemer.I Pa. --| POTREBUJE SE SLOVENKA i /a hišno delo v New Yorku. Do 1 bra plača in sta'no delo za pravo* .»vohft. Lahko ima pri sebi en-»ga i otroka ako lioiV. Ponudbe z vsemi! Rad bi izvedel, kje sp nahaja JA-l NrK'Z STARI C, podomaee Metc-le iz Gorcnjega Zabukovja, po-! šta Trebelno. Cul sem, da je bil j lansko leto v A.-rmond, Mieh.j Prosim aenjene rojake, če kdo! ve. naj mi j tvi, ali če sam č:ta ta oglas, da se mi oglasi. — ♦fohu Ce«ar, Virginia St.. Milwaukee, Wis. i;»-r:«— pj*. ! Cosulich Line I Direktna pot na Grsko in »Trst odpluje || jhhI .1 Diaz Iti V*H rja I d.<{ i irtv bori ipliv« _ D postopanj« vaš** rok« •rnih boga: Po teh be razmišljal de namenov prejšnjega mejnega stražnika ter videl v njegovih tovariš. ji( obžalovanje razočaranega pohlepa. Kot trgovee. ki v viharju žrtvuje del svojega tovora, da reši o-'ali del. tako je tudi Kučiljo stokaje sklenil, da na svoje stroška od-t<-avi nevarnost, ki ie zbirala krog njega. "St.. New V >rk N V. 0-11—12 < N Afil U8TUPNIKL Oglasi naj se mi JOHN PRIJAV,j k'*r ima pri meni dva pisma iz stare demo\ine. da mu jih jm>-šljem. Moj naslov: Tonv Pov.i Box 125. Reitz. Pa R::d Li iz ved« 1 /a svojega brata MATKVŽA TROBEC. Prt d 7.| leti se je nahajal v Keno>ha. Wis. Prešini cenjene rojake, č*-kdo ve za njegov naslov, da na mi naznani, ali pa "e -am >ita t«- vrsti e. na; se mi javi, k«*i nil hočem Jack town, pa. 'i-ll —12) Parni k 'Pre«. Wilson" Krog 3. januarja. Parnik "Argentina" odpluje krog §j§ 10. januarja. Parniki odplujejo od pomola 7. ob § vznožju 41. ulice. So. Brooklyn, g Za cene in druge informacije se H obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. Passenger 4 West Street RAZPIS SLUŽBE. VsJeJ odhoda našega orgauista v stari kraj se razpiše tem potoia služba organista in mežnarja v eni ■ N«-bi, -zii oma samo organist a (Dalje prihodnjič) fsedah se je odstranil pošteni Diaz z največjo naglieo I o sredstvih, kako bi združil dano besedo s krbjo za ♦tflieije, l;oj»* načeistvo mu je poveril glavar pred svojo Slovenske novice Trij . *»«* j** v snu Barab f* prijatelji j,o ga kmalu izgubili iz oči. Ko se je odstra-j napotil š<- nadaljni jezdec, katerega pa ni bilo mogoče vi ri proti m-hiškenni taborišču. Bil je Baraha. Cleveland, Ohio. I.juleven do ženske je pri lio. Imrznjena in le kakih ."> čevljev trlo-iii sla r 'k** ter sc I^Sivziioj » v viKio. -11 v Tu so bili v vodi. ti ■ne ni atest trem moškim ki s..j"1 * ^ [•rizorili 25 iiov. zjutraj pravo 7 Po1 11 Tako so bitko na St. Clair Ave. in K Sj !vis< ,i ,ned življenjem in smnjo v ojega ^roe je bilo polno najgrsih strasti, katerim j.( T porot'.a 1>0li<-ij:i. Toda j»raviii^<*i posvetovali glede njegove usode, je molče poslušal nasvete, katere sta mu dala Bois-Rose ilno je slednji odjahal. < akal je le še na mnenje prej-ji::a drugima Da d v1" prepeljejo na obrežje. l*dje| LMkovtc. am ikdk apa/d plašljivo neodločnost na lieu Pabijana, je do ta i.loga tako odurna, jo hočem prevzeti jaz. Ker •z 4 srda proti K uči lju, ga lahko usmrtim brez vsa-Videli Itoste, Don Fabijan, da ne bo ta lopov prese-ar mu bom rekel. Ljudje, ki imajo tak obraz kot l»iti od trenutka do trenutka pripravljeni, da se jih! .1 sip Cilavan je udaril Klanea; ja. Klančnr pi ie jKle-jnil *?•:> r ob O-l.i van a in še nekega tretu- lia I*01«05- tJa- J,h ik .sta SP'spravijo v rešilni čoln tei ' iil* . . ' olnišniei. nakar sta policiii pove-'P«nesreeencev so bili že dodobra| trd*, in vidni so bili že znaki na j stepajoče huirti. Množiea j.ii za*.ti . ne na rame ter jih prem-se v stanovanje Mr Jancžiča. ki j ut je K'aiu'ari i p i - ______i—i i dal nemudt ma okrenčilno nomoi taferl ao pooUtiMt pobirati Dani j Kje ntno ca dnevnik "Gla a Naroda". Vsak aaatopolk (na potrdilo ■ j •voto. katero Je prejel la Jih roje-com prlporočaaM-NaroCnlna aa "Olaa Naroda" Je: Za eelo leto *ft.00; aa pol leta HM a Četrt leta I1.2B. ta Fraadae«. CaL: Jak«* Lortta Denver. Cele.: Loula indoliafc ta i^rank Skrabec. Pochk Cele.: Peter Call«. Jeto Germ, Frank Janeah ln A. Kocberai SaHda. Cele. te ataaUi: Umi, GoeteUo. Cele.: Math. Kernely. nd.: Atola Radmaa Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Ctaicaco. IIL: ^ Boatie, Joe. BUal Joa BeW" MM, HL: Frana BamMcta, Frani Laoricb ln John Zaletek Maacootah, IlL: Fr. Aagmlta. La Salle. IIL: liatfja Kosp. Urinate HL: II teb. Ctrar. North Chicace. DL i Kobal In Math. Ogrln. Se. Chicace, IIL: Frank Šprlncfleld. DL: Matija BarbovlA Waokeeao. X1L: Frank PetkorAak. Franklin, Kana. In ekeUen: Fran nekaj važnega poročati.! !'la*;a Wtno štolnine ]>ri!.liž Trobec, li»x 27 Bake-s i,:n R«mme se da velja t» za organistovsko in me/na i.sko __službo. Orgle «o letos postavlje- BIJF/-\R ki stanejo šest lis.»C iz ien- lloIa,«ev- Hesno ponudbe :n spr I-red nekaj i ""eVM'a ^ad. - Rev \i>- ze!m M um, O F M., 408 K :"»th Street. South Bethlehem, Pa. i5-ll—12) ?e nahaja -J«>I1\' poilomaee lius Doma j čurja pri Kranju časa se je nahajal v Kansas City Mo. Ker mu imam nekaj zelo j važneca poročati iz stare demo-, vineT zato prosim rojake, če ka j ~ " t ii ve za njegov«. >edanjo biva ' IŠČEM DOBRE D0GAHJE li<če, naj mi naznani Če slučaj-1za delati v Texas, lniarn les, ki se no sam čita ta oglas, naj so mil dobro kolje in raste visoko, bn z him oarlasi. drugače sem pric-o- j močvirja in povodnji, staln i delu ran ga obelodaniti po vseh slo-vtnskih časojiisih, zakaj ^-a wein — Mii-hael Stružnik, 7oS Albina Ave., Portland, Oregon. M.) 10—12) POZOR, SLAMNIKARICE! Kčeiuo izkušene šivalko linih in visoke eene. — Max Fleisi'iitr, 2">8 Lewis St., Memphis, Teiui. (29 11—27-12) VAŽNO NAZNANILO. Tempotom se opozarja vse po-danike države Srbov, Hrvatov in ženskih k.obnkov. Dolga sezona, j Slovencev, naj vprihodnje ne ku-N aj bolj se plače od-rta tovarna. pujejo pri kompanijah šifkart Oglasite ze eeli teden. — Joseph Richland & Co., 104 West 30. St.. Xcw York. is 10—12^ a!:;, da 1 uinsov" sta bila napadi-ua . Pozneje pa sta pove- dala resuieo i'i j»*dieija ju je vz-'la VniM vo tadi " n.*»,oačne^a !*»>]»oi-- kor j. h-i.'iir-j! j'lnl ma okrepčilno "i pr" Ki .aza •ro al ter ui so gral i zemlje Kučiljo stran u m niči ! Pestil ie bil na K učil ji. filozofi«- prifMimbi s»* je približal Pepe zeleni seči, ki tja. Slednji s<- jii brigal za nobeno stvar, ki se iil j«- ves očaran in oslepljen od zlatega bleska. vsled t»*«_ra ničesar videl ali slišal. Njegovi zalili v pesku s pohlepnostjo sestradanega šakalu rliča. , eno besedo, <"*«■ vam je prav, — je rekel Pepe. jroisto veji*vje. — Senojor Kučiljo! %ir slišid. Side pri tretjem klieii je obrnil jrla-svoj žil reči obraz, potem ko je p os k ril v vrečo irromadil. je nadaljeval Pepe. — ravnokar sem vas *ii stavek, ki mi daje zelo visoko idejo o vašem |z. nožem. Dne 1 de«-. y v Si Aleris !;• nedovak'tl".li *rok. B'.la :< člani *a ilrušr\.' "V !' oj" "» { S\/J. Lahka ji bodi neriška urud.t' \'.vi«-e i/. ni\vbui-ške naselbine !*r»*d kratkim s*a se poročila -T ! F Re»i-l:el so "s! lil pri njelii J-e/. noe. Pi-klicaM ie bil tu li /''.ravnik. sd-i|:r, so že vsi izven nev.tinesti. A.li tai;^ ]-i,ialii -e tt»* p.ij 1-jo zopet vozit pa led". Stari.-knt -l« s. Palčar je bila 21. nov pokopana 4letna hčirka l -mrla je za davieo. Jakob Stalear. doma iz Sel pri jOtoven. okraj Črnomelj, se je v ■nedeljo 23. novembra smrtno pc- < ►po« pa Fi M »I J Pr euik in Marv Frb,nč^. Nikdar osrečil na lovu Z njim je bil tudi brsta moja utajiti, da nista Mj,M-ov poH.rot J.žef Petrič K« t »rečena, ker imata'tri pare prič ^ P°\hrnt ' i so ju natančno opazovale Zelo ^ > ^aj ustrelil. Ah na vprav.-| krasna je bila poroka, vsi .o se "je ni dobil nobenega odgovora , * i-., vil no obnašali, niti eden ni česar je šel na liee mesta in prežvekoval med mašo. - "^el polbrata lezteega v krvi. Zbolel je Anton Zupančič sSanu- Dodano je. da je padel po na-, na Prince St.- V starem kraju I kljii-ju, T>n eemer se je vnela pa-• a družin o in s,, namerava p«»vr-'| trona. puška počila in krogla za-, m ti k njej kak orbit ro mo«»^če — Jola nesrečnega Jakoba Tu zapu Mrs. Krule i/ '-.ste. !:i je pre- Marjeto in tri hčere vse . ... . . ... , ^' da hudo operacij« , je na Pot'» !niadoletnc. Pokojnik je bil Član laz jih pogosto izgovarjam in vedno , .. • i>^in-. in - - okrevanja — Lolna j tu:,dn|Stva Sokol 5t. 20 SNPJ. di Mrs. Ražem iz Way St. Tudi __________ ma se je morala drugič podati v POTAQNU O bolnišnico — Hudo je bolna mala iUJ/wlilLU I'ranees Breznikar i/. I razreda BJi sprejmemo vsakovrstne močne glejte* si j mislil Kučiljo, ki si je brisal svoje znoj-vedno j»* tu človek, ki potrebuje mene. Ti ljudje po-| žni, a p*i Bogu, plačujejo sijajno, e r«'kH naglas; tč en stavek! — ter vrgel pri tem na stran zanieljivoi ka, ki bi na drugem mestu \ budila veselje vsakega zlato-1 — Kateri stavek? e: — Filozofija je moja močna stran, jšni mejni stražnik se je prijazno nasmehnil. s.ij sem rek »I! — je odgovoril. — Od česa je pač odvisno . Io\.'sko zivijrtije! Pred dvajsetimi leti je bilo moje življenje od-\ imio le od odsotnosti drevesa! To je res, — je odvrnil Kučiljo raztreseno. — Jaz sem imel dolgo časa posebno ljuba v do grmičevja, a sem si od onega časa na-prej sprijaznil zopet tudi z največjimi drevesi. Potem pa imam šr ladaljni priljubljeni prineipt ila se na mre« brigati za iti*vilne majhne nepailike. o ;e šole. Iltida pljučnica jo tare. bakse v stari kraj do 1000 funtov težine. Ely, Men. Prevoz stane le 14c. od funta. Dne 20. nov M l ila pro*i veče- Vsebina sme biti: obleka* obuvala moder človek ne smel™ usoda skoro pretrgala nit m jedila, ki se ne pokvarijo. ! i '*n;a v ledeni vodi ffr.sehan, Tr. Kfor P081^1 naJ P0slJe . takoi na: Jordan. Frontetmc, Rana.: Bok Rlnco. Rana.: Mike PenrfL Kiizmiller, Md. Ib akaUca: ftav ^odoplvecL Chisbobn, Mino.: Frank Goria. Ja> Petrlch. Calumet, Mleh. Sa akadea: M. f . Kobe ln Pavel Sbaita. Aororm, Minn.: L. Perukek. Ereleih. Minn.: Looli Govfla Gilbert, Minn, la akalftea: u Vaa* Hibbinf, Minn.: Ivan Poafia. Virtinin, Minn.: Frank Hrovatlak Ely, Minn. In akaiks: Frank Qovk Joa. J. Peshel tn Anton Poljane«. 1 84. Loula, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls. Mont.: Math. Uzik Klein. Moot.: Gregor Zobee. Govanda, N. I.: Karl Steralfla. Little Fmlla, N. t: Frank Maria Bnrberton. O. ln akaUen: Frank Po |e ln Alb. PoljanecL Collinwood. C.: iaatn. BUpnlk. Cleveland, O.: Frank Bakaei, Oku Karllnger, Frank Meh ln Jakob Mm oik. Lorain, O. In okoUca: Loula Bala a J. Ktunfie ln M. Otanek. Nilea. O.: Frank KogovMt TwrnKBtown, O.: Anton KIkolJ. Orecon City, Ore.: M. Juda Allecbeny, Pa: M. Klartch. Anbridce, Pa.: Frank Ji Peaemer, Pa.: Txmla Hribar. Bnogfatea, Pa. tn okoHan: Ipavec. Bnrdine, Pa. la afcaMant Job* Demfiar. Canfiangb. fa: Ivan Pajk. w BovanSek. Claridce, Fa.: Anton Jartaa ta An« Kocoglov. Dimi«, Pa.: Joa Oabakaa. Export, Pa.: Urala SnpanOA Fareai City, PA: Mat. Kandn Farell. Pa.: Ant. ValenttaWi. »a la akaSaa: Iščem sinove ali hčere JANEZA ROT, ki ga je tukaj ubilo meseca oktobra, pa nihče ne ve odkod da je bil doma Slišal sem enkrat, da je imel salun v \Vau-keganu. III . in da se nahaja tu-d. tam njegov -dn Jožef Kot Zglasj naj se on, ker mu imam nek«j važnega poročati o njego t vem očetu. — Math. Kerne, Box M »-Mil lan Micli (;M6—12) OGLASI NAJ SE LOriS BlilDfJE. ki ima pri nas rismo iz starega kraja. Nadalje naj se oglasi tudi EVA Ž A'JAK. k.i*era ima pismo pri nas od svoj» sol ie i/, starega kraja 1'pravništvo t:las N.n-.da preko Ti-sta. Italjanski konzulati ne vizirajo potnih listov in je j o-tovanje v domovino preko Trsta nemogoče. Srbi. Hrvati in Slovenci zamorejo potovati zajedaj edi-nole preko Marseja. odtam pa pre-l-:o Dubrovnika ali preko Soluna v domovino Nihče naj ne kupi karte prek.i Trsta, ampak samo do Marseja. V Mar.seju daje naš konzulat navodila za nadaljno potovanje. To naznanilo naj vpoiteva vsak, kdor ?e hoče podati v stari kraj. M. J. PUPIX generalni konzul SnS. New York. 1. dec 1019. (2-31—12) POZOR DOGARJI V Kentucky sem kupil 60.000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 d o gaj je v in 25 formanov, da - mi pomagajo izvršiti delo na tem Kdo ve kje se nahaja JERNEJ lesu Drevesa so v gorah, kjer ni JEREB, podoba v iz Metlike št. ne blata, ne mrzlice, ne moskitov. 32, okraj Črnomelj :ia Kra-.j Za delo plačam toliko, da si boste skem, se pro>i, naj javi nasi »v prištedili več denarja, kot si ga njegovi sestri Ivani Jereb omo- zamorete prištediti, kjer delate /eni Ju van na spodaj navedeni sedaj,, ne oziraje se, kje ste. Vi naslov. Pred izbruhom ameriške lahko delate vsak dan v dežju ali vojne se je nahajal v -teelionu, solncu v kentuških gorah, dočim Pa., kot podobar ali kaj s!ične- zamorete v južnih gozdih delati ga. — Ivana Juvan, Stara pot samo polovico časa. Če ostanete takoj na: STRUKEL & HORAK Slučajno uii pade v glavo, — je dostavil Pepe, — da stojita uč teljiee s tukajšnjih ljudskih šol i i a t«'ui strm m grieii dve krasni smreki, ki bi vam pred dvajsetimi i in trije fantje, med temi tudi S'o-leti po\/ro- ah veliko resnih skrbi. ! v^itee Jckn Kočevar. so se vkrcali Ne rečfin, tla ne. Danes pa se brigam za ti dve smreki prav j r**. takozvani ^ice boat v bliž-toliko kot za ta oreguno grm. n — Saj m-ui rekel. j v Saj sem reke- : — je o«lvriiil Kučiljo, nekoliko nestrpno. — 1 A. lako! Torej mi izkazujete čast ter govorite o menit lu v kakem ~ lia menu ? — O, to je čisto slučajna pripomba. Moja dva prijatelja in jaz! i.m« imeli preej (»ovtMla domnevati, da bo mogoče najti v bližini teh! neko go?o\.. zlato dolino Kljub temu pa smo jo našli šele po KAJ B0 OPRAVIL ONIM, KI SO KAJ BO NAPRAVIL ONIM, i aporio ni iskanju Vi jo tor»*j prav tako poznate in celo boljše kot BOLNI? ZDRAVI? S,H fcajU t.*-. / obot a v i j<< n ja in ne da bi izgubili trenutek, ste se napo-i I»1ST1L 1m> sistem strupov, ki so od- VZDRŽAL bo eloveSki stroj v pravil- j.iii jeztTU da se nekoliko raz-•*dre n.t saneh po ledu. Po nesreč-cm naključju pa «b*spo do neke :; tb.t.ka k "»kili ;00 če vi j-v o-obrežj:!. kjei- še ui bils voda za- EUROPEAN TRADING & EXPORT CO. sa Ninth Awe. Corner 16th Street New York City. BOJAKL NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA". NAJVEČJI I SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. BOLGARSKI KRVNI CAJ KI SC Pa.: TaL Pa.: Frank Gtbraja » John Polanc. Oaolnlk. Man ko. Pa.: Prank Matek ta Ti PodmllAek. JaMldh!1^* Jakaba! Dtrtd' slat Z št. 1, Ljubljana, Jugoslavia. (8-10—12^ POZOR, MLADENIČI! Mladi Jugoslovani, Slovenci. Hrvatje in Srbi, kateri ste ameriški državljani ter imate veselje do mornarskega življenja stopite v mornariško službo Združenih držav! Vpišete se lahko za dve ali pa štiri leta. Ako to storite, bo<;te lahko že enkrat koristili narodu, katerega potomci ste, potem, ko pri meni Štiri mesece, vam bom povrnil vožnjo na železnici. Če pa ne najdete vse tako kot pravim, vam bom povrnil vse stroške, Če pridete sem ter preiščete mojo ponudbo. Pridite v Hazard. Ken. tucky in tam me boste našli pri. pravljeneg-a, da vam dam delo. H. KRAMER, HAZARD, KENTUCKY. I€ Knroacbeta. ra ta i t J. till iicruvniHt v Zlato dolino ter nagrabili že toliko, da bi lahko po--tavdi cerkev za svojega patrona. Kučiljo je mislil tedaj na neprevidnost, katero je storil ter ču i i*, kako se n. n tresejo kolena vspričo tega odkritega napada. — Da, moj namen je uporabiti to zlato le v pobožne namene, — je rekel ter skušal prikriti svoj srčni strah. — Kar pa se tiče pozna-v.-injia te čudovite doline, je bil.___slučaj, kateremu se moram zahvaliti. Slučaj pride ve«*no kreposti na pomoč, — je odvrnil Pepe lb ^matično. — Pob«*! Jaz v vašem položaju bi ne bil brez nemira z imiram na bližino teh dveh smrek. hjg hočete reci a tem t — je vprašal Kučiljo ter prebledel. _jMtč drugega kot to, da spadata ta dva drevesa med one maj- £.tvonii za tiajveO bolezui-| i »BOGATIL in izčistil bo kri-! It »M I Iti I. iu uredil bo jetra. osnaŽIL in uredil bo jetra, os N Ail L in Icistll bo ledice. ZAELEKTR1ZIRAL bo ve« eiovefikl *t roj- DAL bo jasnost oPem in svežost koii. To je va£a uajtKkljša ptrancij«, da ste zdravi. Imejte ftkatlj* B^gankegm Krvneca Čaja vedno pri raki Predajaj« ga vsi MtaraarjL «**e ste brez njega- ga MORATE takoj imeti- Odposlali sa bomo hitru zavarovano. Pošljite $l-p5 za en velik družinski zavoj ali trije zavoji sa #S.15 all seat zavojem aa $5-2». Naslov: Marvel Products Co. 9 Marvel Bid«., Ptttatourgh, Pa- ' nem in dot>rem redu. PREPREČIL bo prezgodnjo starost-I >AL bo fizični odpor proti bolezenskim baeiiom v ea.su epidemije. rilORIL bo prehlade ter vas 5«Htil pred influenco. gripo in pljučnico. TO je najboljše splošno družinsko zdravilo na svetu. IN če ga skuhate ter ga pijete vrelega. sprejemate vase bogate Ciste soke, katere je pripravila mati narava svojim ot rokom- P*: Turtle Craak. Pa. la 8chlfrer. Waal Nialw, Pa.: Joalp I« Whlta Valley, Pa. In OKOIIca: Pravic. Pa.: J. PeteneL iMkt O. J. Psi Ja«« POZOR, GOZDARJI! TVtrebujem S do 10 mož za de-enkrat do\*ršite službo Združenih j lati drva. Plača $2.25. Kd*r želi držav, kjer se boste naučili zelo delo. naj pride. — Joseph Jakše-veliko koristnega. '24-11-24-12) i iič. liox 114, Custer City, Pa. DOCTOR LORENZ edini slovensko govoreči zdravnik 6pecijalist moških bolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moških bolezni. Zato im morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite dimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno krt, mazulj« In IIm po tol««u, bolezni v grlu. izpadanje la«. bolečine v koeteh. star« rane, živčne bolezni, oslabelost, boleznr v mehurju, ladcah, Jetrah In želodcu, rmenico, revmatilrem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure so: V pondeljek. eredah tn petkih od ure z]utra] do S. »opoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ure zjutraj do S. ure zveier. Ob nedeljah pa do 2. ure plpoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN _ _ NASLOV. Dr. LORENZ *** Pe"A" Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vee razumajo. Jaz znam hrvatska ie la starega kraja, sate vaa lažje zdravim, kar vee razumem. m