List št. 9.
Vodnik za rejo sadnih dreves.
Spisal vertnar W. Kohler  *).
JL)a je sadjoreja, združena s poljodelstvam, kmetovavcu velik dobiček in močna podpora vsa-ciga gospodarstva, je eelimu svetu dobro znana resnica, vunder je v mnogih krajih, ker bi se sadjoreja dobro sponašala, — blizo hiš na kmetih, — po polji in poJeg potov le redko kje sadnih dreves zasajenih, in tako leži veliko pripravniga prostora brez da bi kaj dobička donašal.
Poskusil bom tedaj v sledečih versticah mesta zaznamovati, kjer bi se dalo dokaj sadniga drevja zasaditi, zraven pa tudi povedati, kako naj bi j se to storilo.
Jfar bolj pripravne mesta za sadne drevesa so po mojih skušnjah tele:
i. Hišni ve rti. Vasi, v kterih so hiše in druge poslopja gosto s sadnim drevjem obsajene, so že prijetne za pogled, še veči pa je dobiček, ki iz njih izvira. Ali — žalibog! kakošni so večidel hišni verti naših kmetov? Kako malo zdajo! In zakaj? Ker jih nihče ne glešta, se postarajo kmalo; korenike češpelj se stegajo in rijejo križem po zemlji in so dostikrat ena drugi na poti. Nove drevesa se večidel le takrat zasajajo, če se divjaki iz gojzdov dobe.  — Ako hoče kdo hišni vert
*) Vertnar v velikim vertu Ogersko- Altenburškc kmetijske šole — v časopisu kmetijskim »AUg. Land- u. Forstw. Zeitung«,
dobro napraviti, naj, preden drevje vsadi, prevdari kraj, njegovo lego in zemljo, da bovsimu temu primerne drevesa zasadil. J a be lene in hrušove drevesa imajo rade močno zemljo bolj ilovnato kakor pešeno; češnje in višnje se dobro sponašajo tudi na bolj kamnitnim zemljišu in visocih goratih krajih. Češpljam in slivam posebno tekne vlažna (mo-krotna) zemlja. Večidel so pa okoljšine take, da si zamore kmet več sort sadniga drevja zasaditi. Ako zemljiše k temu kakošne poprave potrebuje, se da to z globokejem prekopanjem in zrah-lanjem zemlje doseči; mokri kraji se morajo po grabnih na suho djati.
Postavijo naj se pa drevesa v lepi razmeri, tako da po troje dreves vselej leporedno na tri vogle stoji in vsako drevo od druziga na takim vertu po 30 čevljev narazen pride. Med velike verste naj se še če spije posade, ktereo25—30 letih svojo rodovitnost dokončajo in se posekajo. Tako umno zasadiše se bo posestniku dobro splačalo.
Mesta, kamor ima drevje priti, m jame, v ktere se postavijo, naj se skopajo vselej pred zimo, da se zemlja po zmerzlini zrahlja in tudi od spodaj dobro mokrote napije.
Velikost jam se ravna po različnosti zemlje in po različnosti drevja, ki ga sadite. Ondi, kjer je zemlja globoko skoz in skoz enaka, so jame za drevesa peškatiga sadja dovelj velike, če so 3—4 čevlje široke in 2 ali 2 čevlja in pol globoke. Ondi pa, kjer je spodnja zemlja ilovnata ali kamnita, morajo biti širji in globokeji, namreč 5—6 čevljev široke in 3—4 čevlje globoke. Češ-plje in slive ne potrebujejo tako širocih in tudi ne tako globocih jam. — Za sajenje vsiga sadniga drevja je po nar več skušnjah spomlad fvigred) nar bolji čas. Ko so bile drevesa pri korenini in na veršicu (kroni) primerno porezane, se postavijo s korenino nekaj časa v vodo; med tem se na dno jame nekaj rušine položi. Po tem se vsadi drevo, in korenike s dopeljano dobro zemljo ali mešanico skerbno pokrijejo; na to pa pride vsa druga perst tako, da je nekoliko višji okoli drevesa kakor so tla zraven, in da je ta homček proti deblu drevesa enmalo vglobljen, da o zalivanju ali dežju voda ondi enmalo zastajati zamore.
Priveze se pa dervd nar bolje na dva kola, ki sta za 2 čevlja od drevesa, kakor navadno v tistem kraji sapa ( veter) vleče, si nasprot postavljena in tako v zemljo zabita, da sta še za 5 čevljev nad zemljo. Drevo se s spleteno slamo ali verbami h kolama priveze.        (Dalje sledi.)
—    34    —
List št. 18.
Vodnik pri reji sadnih dreves.
Spisal vertnar W. Kohler. (Na dalje.)
JJ. Poleg cest naj se sadijo sadne drevesa, ako so kraji in okoljšine kraja zanje pripravne; če ne, naj se vsadi drugo koristno drevje: divjiko-stan, javor, akacia, jesen, verba itd.
Da pa drevje poleg cest posestniku nar veči dobiček donese, je potreba, da se pravo drevje in prav sadi in za njega ohranjenje skerbi.
Se sadi poleg cest sadno drevje, naj bo sad pozne sorte in sploh take, ki ne dozori popolnoma na drevesu, da memo gredejočih preveč ne mika, In tako, kterimu slabo vreme manj škodje. Mlade drevesa v ta namen morajo dobre korenine imeti, in čversto drevo naj bo 6 — 7 čevljev visoko, preden se sadi.
Peškino sadje naj se sadi 5 sežnjev saksebi, košičino pa 3 čevlje, in obe versti na desni in levi ceste naj se postavite vštric, da med njima na cesto sonce sijati in sapa pihati zamore.
Tako zasajeno drevje ni ne polju škodljivo ne cesti, zlasti^ ako se take drevesaizberd, ki visoko rastejo. Pri tacih sortah pa, kterih veje bolj doli visijo, se lahko pomaga z obrezovanjem.
Da pa mladiga drevja viharji ne poškodjejo, mu je perva potreba močen kol, na kteriga se rahlo priveze z verbo. Da ga živina in sosebno zajic ne gloje, naj se oveže deblo sternjem za 4 do 5 čevljev od tal. Scer se je tudi varovati, da^ orač ne poškodje dreves. Poleg vsiga tega naj bi gosposka hudobne poškodovavce drevja ostro pokorila. Bog daj! da bi nova davnej obljubljena in željno pričakovana poljska postava ostre kazni zoper take malopridneže določila; če tega ne bo, je vsa sadjoreja vedno v nevarnosti, in ni se praviga uspeha nikakor nadjati, zlasti v tacih krajih, kjer se še le začenja. Gospodar zgubi veselje, in cela dežela pride po tem v škodo! Zakaj bi se hudobni poškodovavci sadniga drevja, ki zna biti za veliko let v prid deželi, ne kaznovali ravno tako, kakor drugi izdajavci domovine?
3. Poljske grive in poljske poti so posebno pripravne za zasajenje sadniga drevja. V vsili deželah, kjer koli vidimo sadjorejo na v i sok ej i stopnji, vidimo tudi sadno drevje po poljskih potih. Naj bi si to skušnjo, to očividno skušnjo tisti terdovratni kme-tovavci dobro zapomnili, ki v svoji puhli modrosti z nošam pomerdajo, ako jim kdo tak svet da, rekoč : »drevje polju škodje". Če bi se jim to pripovedovalo le iz bukev, bi znali kaj taciga z nekako veljavnostjo reči, — če se jim pa to pove
fz tisučnih skušinj, če se jim pokaže na pridne dežele, ki za sadjorejo kakor za p olje skerbijo, bi se vunder imeli svoje nevednosti sramovati, ktere nimajo z nobeno drugo rečjo zakrivati, kakor s tem: „kakor oče, tako sin, kakor mati, tako hči".
Drevje verstoma in križoma na poljskih potih zasajeno, rodi gospodarju veliko sadja, ki mu na mnogo strani na dobro pride, in varje tudi poljske pridelke. Jalov je tisti ugovor in nipiškoviga oreha vreden, da drevje polju senco dela in mu tako škodje, ker se na polju drevje bolj sak sebi sadi in ne pritlikovci, in tudi ne vselej v dveh verstah.
4. Tudi po pašnikih naj se sadi sadno drevje. Brez da bi bilo travi v škodo, daje živini senco ob hudi vročini in donaša sad. Le takrat zatiruje drevje trave rast, ako je pretesno postavljeno , kar pa nima biti. Se ve da je na pašnikih drevje v dvojni nevarnosti: zavolj živine in za-volj razujzdanih pastirjev. Vsimu pa se da saj večidel v okom priti, če se le hoče. Da je pa na pašnikih, kteri so občinska last, nar veči težava z zasajenjem dreves, tudi mi dobro vemo, ker je znano, da vsaka reč, ki ima veliko gospodarjev, se nar slabji gospodari, — tedaj namspet ta očitna zguba zapopadljivo kaže: kako dobro bi bilo in potrebno, da bi se lastniki mertviga zemlji ša saj zdramili in pašnike razdelili!
(Dalje sledi.)
List št. 19.
Vodnik pri reji sadnih dreves.
(Dalje.)
5.   Po stermmah humcov in gričev, če je njih zemlja dobra, se da z velikim pridam sadno drevje zasaditi. Tudi tam, kjer zemlja ni posebno dobra, se dajo po tacih sterminah češnje in višnje fposebno Osthajmarska višnja) saditi, kakor tudi oreh, kostanj, lešnik.
Gorske stermine, ko so obernjene proti poldnevu in proti zahodu, ako je zemlja dobra, so prav pripravne za boljši sorte pešknatiga kakor tudi ko-šičniga sadja.
Kadar po huincih in gričih sadno drevje sadiš, skerbi pred vsim, da ga preplitvo ne sadiš , in okoli njega zemljo tako nekoliko vgobljeno okoplješ, da se dežnica bolj-zaderžuje in drevo potrebne mokrote dobiva. Lešniki, zlasti tisti debeliga jedra, so z malim oskerbovanjem zadovoljni in veliko donesd. Ribiz (kresno grojzdiče), ternjolice (agres) in malince so prav rodovitne in se dajo med sadno drevje na tacih krajih s pridam zasaditi. Tako sadno germovje ne potrebuje velike skerbi, njih sad se pa v mestnih okolicah lahko prodaja.
6.  Ob bregovih potokov in rek, namest da so z divjim germovjem obrašeni, se dajo češ-pljp, slive in višnje saditi, in vlastnik ima dvojni dobiček po njih: one terdijo s svojimi koreninami bregove in donašajosad, ker jim je vlažna zemlja ljuba.
7.  S eno žeti, ki so bolj na suhim, dobijo po sadnim drevji senco, ki jih varje, da huda vročina rasti trave ne zatiruje. Ako se drevje pre-gosto ne vsadi, se ni bati, da bo senožet po njem škodo terpela, — in čeravno bi trava nekoliko manj rastla, se bo ta zguba več kot dvakrat poplačala, ker
bo pridelano sadje več verglo, kakor zguba trave. Ako pa umen kmetovavec na take senožeti vodo napeljuje in travnik primerno moči, bo povzdignil s tem pridelk trave in sadje; kar obilne skušnje obilo spričujejo. Naj bi tedaj kmetje tisti napčni misli, „da je drevju senožetim in njivam škodljivo" — enkrat slovo dali in se sami po svojih lastnih skušnjah te napčnosti prepričati dali — se ve, da vse se mora le v pravi meri in pametno zgoditi.
(Dalje sledi.)
List št. 22.
Vodnik pri reji sadnih dreves.
(Dalje in konec.)
Tudi okolica p o kop al is se da koristno s sadnim drevjem zasaditi. Po kmetih na Nemškim je večidel učiteljem to pripušeno, ki 3 ali 4 čevlje od zida sadijo tako drevje, ki ni preveč košato, kakor so češplje, slive, višnje itd., poseb-niga priporočila vredne pa so za to m ur v in e drevesa, da imajo učitelji priložnost, se sviloreje (židoreje) poprijeti.
Če se ozremo pri nas po deželi, vidimo tu in tam pokopališa le z grabnam omejene; ali bi ne bilo lepši in koristniši, če bi se z živo mejo obdale in krog in krog zraven tudi drevje vsadilo! Smreka, ki vedno zelena ostane in se s porezo-vanjem nisko deržati da , — gaber, — pred vsimi pa murva v podobi germovja bi se dala z velikim pridam tu zasaditi.
Ko smo pokazali kraje, kjer koli naj bi se drevje sadilo, vprašamo sedaj: ali ni velika škoda, da ne izvolimo vsaciga prostorčka, kjer bi nam drevo dobiček donašalo? — ali ni velika nečimer-nost, da smo tako leni v sadjoreji?
Iz sadja vživamo   živež   in pijačo,  sadje
nam verze blago za kupčijo, drevje lepša vsaki kraj in čisti zrak, njegova senca nas in našo živino varje presilne vročine in je po tem zdravju koristna, poleg cest tudi brani hude žamete snega.    Ali ni to dobička dovelj?
Ce bi le velke ceste našiga cesarstva z drevjem (čeravno ne s sadnim) zasadili, koliko drevja bi se s tem ne pridobilo! Prerajtano je, da velke ceste cesarstva (razun Ogerskiga) merijo okoli 52 milionov sežnjev; če desno in levo stran, tedaj 2 strani zasadimo z drevjem, bi zneslo to 104 milionov sežnjev; če na dalje zrajtamo , da na 5 sežnjev sadimo eno drevo od druziga (kar je poleg cesta nar bolji mera), znese to 20 milionov in 800.000 dreves, kterih bi na to vižo pridobili.
Ker pa sadjoreja, kakor vsaka druga reč, se mora pametno opravljati, da se dobro sponaša, je treba, da se je vsak uči, ki bo imel enkrat s kmetijstvam opraviti.
To bi se pa dalo nar bolje storiti, ako bi učitelj ali kak drug v sadjoreji dobro skušen mož v svoji okolici nauk v sadjoreji dajal, in scer vsako leto kake 3 mesce, nar bolje mesca marca, aprila in majnika, in bi vse, kar uči, tudi djansko pokazal, kako drevje cepiti, drevne sa-diša (vertne šole) napravljati, mlado in starji drevje oskerbovati itd. *).
*) Po mnogih krajih Slovenskima imamo prav pridne in umne sadjorejce. Zakaj ne začno za bolj odrašeno mladost svoje soseske taciga nauka? Vsak teden enkrat ali dvakrat ob nar bolj pripravnih urah mesea sušca, maliga in veliciga travna? Ce taki možje, ki so v sadjoreji po-polnama skušeni, vzamejo še Pire o vi ga »vertnarja« v roke in po njem svoj uk ravnajo, se bo mladost kmalo sadjoreje naučila. Tak učitelj zamore za svoj trud tudi kako majhno plačilo terjati; skerbni starši mu ga bodo radi odrajtali.                                                                      Vred.