f263360 COLOSiEVE inFOSfilACijE januar 1974 št.1 leto 3 POSLOVANJE V NOVEMBRU določene artikle široke potrošnje delati na zalogo. Zimski čas in priprava trgovin na inventuro bo v decembru še bolj znižala odvzem izdelkov za široko potrošnjo. Izvoza po predvidenem načrtu ne bomo izpolnili. Po daljši razpravi so člani delavskega sveta potrdili analitsko plansko poročilo, izplačilo ekonomskega uspeha ter potrdili akontacijsko vrednost točke 1,00 dinar tudi za mesec december 1973. Osrednja točka dnevnega reda 28. seje delavskega sveta je bila obravnava poslovanja v novembru in poslovanje v enajstih mesecih leta 1973. Kot vedno je tudi tokrat poročilo podal finančni direktor Aleksander Vavpotič. Za november smo planirali 14,865.095 dinarjev realizacije dosegli pa smo je 14, 658. 563 dinarjev, ali 98, 6 odstotkov. Pokritje smo dosegli v višini 4, 629. 457 dinarjev in v primerjavi plana 4,147.653 dinarjev smo ga presegli za 11,6 odstotka. Novemberski dobiček znaša 199.520 dinarjev. Po izračunu ostane za izplačilo 666.705 dinarjev ekonomskega uspeha. Kumulativno smo v obdobju januar-november dosegli 186. 256. 109, 79 dinarjev realizacije, kar je za 3, 5% več kot smo planirali, oziroma 26,8% več kot lani v enakem obdobju. Celotnega dohodka smo dosegli 197. 176.574,02 dinarja ali 8, 5% več kot smo planirali, oziroma 29,7% več kot lani. Planirani dohodek je bil manjši za'9%, toda v primerjavi z lanskim je za 19% večji, dosežena vsota je 33.180.882,45 dinarjev. Če primerjamo lanski dobiček z letošnjim, smo ga letos presegli za 4%, toda znesek 9.319.959, 15 dinarjev predstavlja le 69% v primerjavi s planom. Celotno dohodek na uro je bil dosežen s 188,14 dinarjev ali 8% več od planiranega, oziroma 23% več kot lani. Dohodka na uro smo dosegli 31, 66 dinarjev ali 10% manj od planiranega in 13% več kot lani. Dobička in amortizacije nad predpisano stopnjo smo dosegli na uro 11, 90 dinarjev, kar je 8% manj kot smo planirali in 6% več kot lani. Skupni osebni dohodek na uro so 19,35 dinarjev, kar izkazuje presežek plana za 4%, oziroma nasproti lanskemu za 15% povečanje. Tudi ure v realiziranih izdelkih smo dosegli 100%. V nadaljevanju je vodja analitsko planskega sektorja Alfred Sorjan nanizal naslednje podatke. Plan proizvodnje smo v novembru dosegli 88, 80%, plan gotovih izdelkov količinsko 100,20%, plan prodaje količinsko 89,80%, plan prodaje vrednostno pa 101,90%, plan prodaje na domačem tržišču vrednostno 126% in plan izvoza vrednostno le 21,60%. Kumulativno smo plan proizvodnje v obdobju januar-november dosegli 96,80% v primerjavi z lani 106,80%, gotovih izdelkov količinsko 95%, v primerjavi z lani 108%. Prodajo gotovih izdelkov količinsko 93, 10%, v primerjavi z lani 105, 60%, vrednostno 103,70%, v primerjavi z lani 126,80%. Zaradi redukcije električne energije smo v letošnjem letu imeli deset dni izpada, kar znese v količini cca 748 ton in vrednostno 8. 360. 000 dinarjev. Pri zalogah so grupe topil in nitroceluloze na minimalnih predvidenih količinah, pigmenti pa pod normativi minimalnih zalog. Zelo težavna je preskrba s titandi-oksidom, stiro monomerom in anhidridom maleiske kisline. Cene uvoznih surovin se višajo od pošiljke do pošiljke. Vrsta izdelkov vsebuje višjo vrednost stroškov materiala, kot je odobrena prodajna cena. Zaradi pomanjkanja po ameznih vrst surovin niso bila v celoti realizirana naročila kupcev. Primorani smo bili REORGANIZACIJA OBRATA VZRŽEVANJA IN ENERGETIKE Verjetno ste pazljivo prebrali članek Janeza Svoljška, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v december-ski številki našega glasila. Delavski svet je na 28. redni seji, ki je bila dne 25. decembra 1973 potrdil predloženo organizacijsko shemo ter navedena nova, oziroma preimenovana delovna mesta: 1. št. DM 140 SVOI - Vodja vzdrževanja in energe- tike, OD 8-24 razred 2. št. DM 96 T - Planer vzdrževanja, OD 10-15 razred 3. št. DM 30 SA - Razpisovalec, OD 6-12 razred 4. št. DM 129 T - Vodja strojnega področja, OD 13-18 razred 5. št. DM 159 VK - Strugar, preddelavec, OD 9-17 razred 6. št. DM 56 KT - Strugar II, OD 9-14 razred 7. št. DM 160 KT - Rezkalec II, OD 9-14 razred 8. št. DM 7 PR 2 - Strugar III, OD 4- 7 razred 9. št. DM 161 VK - Ključavničar I, preddelavec, OD 9-17 razred 10. št. DM 64 KT - Ključavničar II, OD 9-14 razred 11. št. DM 58 KT - Klepar, OD 9-14 razred 12. št. DM 162 PR 2 - Ključavničar III, OD 4- 7 razred 13. št. DM 161 VK - Ključavničar I, preddelavec, OD 9-17 razred 14. št. DM 64 KT - Ključavničar II, OD 9-14 razred 15. št. DM 59 KT - Vodoinstalater II, OD 9-14 razred 16. št. DM 162 PR 2 - Ključavničar III, OD 4- 7 razred 17. št. DM 128 NVO - Avtomehanik I, preddelavec, OD 14-17 razred 18. št. DM 63 KT - Avtomehanik II, OD 9-14 razred 19. št. DM 163 PR 2 - Avtomehanik III, OD 4- 7 razred 20. št. DM 127 T - Vodja elektro področja, OD 13-18 razred 21. št. DM 164 VK - Električar I (avtomatika), OD 10-17 razred 22. št. DM 164 VK - Električar I (elektrostroji), OD 10-17 razred 23. št. DM 67 KT - Električar II, OD 10-14 razred 24. št. DM 165 KT - Elektroinstalater II, OD 10-14 razred 25. št. DM 166 T - Vodja energetike, OD 13-18 razred 26. št. DM 55 KT - Kurjač II, OD 9-14 razred 27. št. DM 61 KT - Zidar II, OD 9-14 razred 28. št. DM 10 PR 1 - Zidar III, OD 5- 7 razred 29. št. DM 167 KT - Pleskar II, OD 9-14 razred 30. št. DM 62 KT - Mizar II, ' OD 9-14 razred 31. št. DM 42 KL - Skladiščnik materiala, OD 7-13 razred PRIJETNO DOŽIVETJE 15. decembra lani je sindikalna organizacija pripravila v sejni sobi podjetja prijetno srečanje s starejšimi člani kolektiva. generalni direktor Miloš Gabrijel jih je seznanil s poslovanjem podjetja v tekočem letu Alojz Virant se je v imenu upokojencev zahvalil za skrb ... učenci osemletke iz Preske so jim pripravili Ob kozarčku se je obudil marsikateri spomin . . . lep kulturni program . . . . . . in že skoraj obledelo prijateljstvo . . . KONSTITUIRANJE ODBOROV ZDRUŽENE KEMIČNE INDUSTRIJE Na drugi seji delavskega sveta združene kemične industrije, ki je bilo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani sta bili osrednji točki dnevnega reda volitve članov v odbore združenja in predlog začasne sistematizacije službe združenja. Nekateri so se poglobili v resne pogovore . . . • • • drugi so se rajši od srca nasmejali . . . in ne nazadnje tudi zaplesali ob prijetni glasbi. Delavski svet združenja kemične industrije je izvolil člane petih skupnih odborov. To so odbori za marketing, za ekonomsko analitske zadeve, za raziskave in razvoj, za kadrovsko socialne zadeve ter za organizacijsko informacijske zadeve. Ob tem je sprejel priporočilo delovnim organizacijam, da naj za delo v teh službah določijo svoje najboljše kadre, ki bi opravljali delo za združenje v svojih organizacijah združenega dela. Delavski svet je potrdil tudi sistematizacijo delovnih mest. Iz naše organizacije združenega dela je član delavskega sveta Mario Koprol, dipl. ing. , namestnica Nataša Barle, dipl. ing. , član odbora za marketing je Jolanda Lešnik, za ekonomsko analitske zadeve Alfred Sor-jan, za raziskave in razvoj Branko Šinkovc, dipl. ing. za kadrovsko socialne zadeve Rihard Pevec, ing. in za organizacijsko informacijske zadeve Janez Svoljšak. RESOLUCIJA 1974 V dneh pred novim letom je republiška skupščina spre jela resolucijo o gospodarjenju v letu 1974. Po mnenju poslancev je njena oblika in predvsem vsebinska usmerjenost drugačna od dosedanjih, saj je bolj odločno opredeljena po posameznih nosilcih in odgovornostih izvrševanja, daje pa tudi konkretne napotke za akcijo. Predvsem mora dokument dobiti podporo na terenu. V delovnih organizacijah naj bi sprejeli načrte, s katerimi bi na podlagi določenega optimizma začrtali svojo proizvodnjo v tekočem letu. Povečana stopnja rasti proizvodnje pa je tista pot, ki lahko razrešuje probleme. Poudarjen je bil pomen boljšega izkoriščanja delovnega časa in varčevanja na vseh področjih, "pridobitev" časa na račun učinkovitejšega sestajanja in dogovarjanja izven rednega delovnega časa. Tudi to je eden pogojev za načrtovano stopnjo rasti produktivnosti in končno same proizvodnje. Foto: Franci Rozman Resolucija predstavlja delovno obveznost za izvršni . Če imamo pri hiši bolnika, zlasti kroničnega bolnika, svet, ki mora sprotno ugotavljati realizacijo resoluci- naj bodo tudi njih0va zdravila spravljena vedno na je in dosledno zagotoviti razmerje oziroma soodvisnost istem mestu. Tako kot morajo biti čistilna sredstva splošne in skupne porabe ter rasti osebnih dohodkov z varno spravljena pred majhnimi otroci, tako mora bi- gibanji gospodarske rasti, ugotovitve analize srednje- ti „ razumljivo - tudi domača lekarna otroku nedosto- ročnega plana pa upoštevati pri izdelavi izhodišč za pna. Poiščimo za spravljanje hladnejše mesto, da se naslednje srednjeročno obdobje in skladno s tem po- mazila in zdravila ne pokvarijo, praviti obstoječo resolucijo o dolgoročnem razvoju- Slovenije. Kaj naj bi v domači lekarni bilo? BREZPLAČNI UČNI PRIPOMOČKI V več organizacijah združenega dela širom Slovenije potekajo živahni razgovori o pobudi za sklenitev družbenega dogovora, s katerim bi denarno podprli nabavo učil in učnih pripomočkov za učence osemletk - da bi tako uresničili ustavno dopolnilo o brezplačnem osemletnem obveznem šolanju. Po družbenem dogovoru naj bi slovenske organizacije združenega dela prispevale sredstva, s katerimi naj bi zagotovili že v prihodnjem šolskem letu našim šolarjem brezplačne učbenike in nujne učne pripomočke. Organizacijam, ki bi plačevale ustrezen prispevek sorazmerno svojemu dohodku, naj bi ta prispevek priznavali kot davčno olajšavo. Obenem z družbenim dogovorom pa bi bilo prav poenotiti tudi standarde glede zahtevanih učil in drugih pripomočkov, ker so sedanje razlike občutne in nesmotrne, hkrati pa tudi razmisliti o načinu izposojanja in vračanja učbenikov. To pa bi seveda zahtevalo ustreznejšo politiko pri izdajanju novih učil, dogovore med založbami glede kakovosti in cen učbenikov. Dogovor naj bi podpisali tudi sindikati, republiška skupščina, republiška izobraževalna skupnost, zavod za šolstvo in gospodarska zbornica. Sredstva naj bi se zbirala pri republiški izobraževalni skupnosti, razdeljevala naj bi jih v okviru samoupravnega sporazuma. DOMAČA LEKARNA Pri današnjem vsesplošnem pomanjkanju časa moramo imeti tudi doma marsikaj sistemsko urejeno, bolj "pri roki", da v sili ne izgtibljamo dragocenih minut z iskanjem po predalih, omarah in torbicah. Morda to ne velja za nobeno reč tako zelo kot za "prvo pomoč". Sredstva za prvo pomoč imejmo na enem mestu, dobre so manjše potovalne torbice, pa še kaj drugega. 3-5 kom. muli povojev s tkanim robom različne širine 1-2 kom. elastična ali pol-elastična povoja 1 škatlica hidrofilne kabel gaze 5 m x 5 cm 1-2 kom. hidrofilne gaze 1/4 ali 1/2 m 1 kom. leukoplasta 5 m x 2 cm 4 kom. hansaplast 10 strips (obliž z gazo) 1 steklenička razkužila (Asepsol, Cetavol ali podobno), ki ga razredčimo po priloženem navodilu predno ga damo v našo lekarnico, sicer povzroča opekline) 1 tuba mazila za rane 1 kom. spray za površinske rane (npr. Mertioplast ali podobno) 3 kom. gumij naprstnikov različnih velikosti 1 kom. škarje Dobro je, če imamo doma tudi škatlico tablet proti glavobolu in škatlico proti driski. Če je pri hiši majhen otrok, naj bodo tudi tabletke proti vročini Amyno-perin 0, 1, ki jih dajemo otroku le, ko' smo že namenjeni k zdravniku. Zbijanje vročine ni zdravljenje bolezni. Namesto gaze si lahko povsem ustrezno pripravimo doma krpice različnih velikosti iz spranega blaga. Krpice prelikamo z vročim likalnikom, prav tako papir, v katerega jih bomo zavili. Pri obvezovanju povoja na koncu nikar ne prerežimo, da bi laže zavezali! Lahko napravimo poseben vozel, ali pa obvezo zaključimo tako, da povoj pritrdimo z leukoplastom (varnostno sponko), ali pa obvezo zaključimo tako, da povoj pritrdimo z leukoplastom ali "Pl" sponko. "Pl" sponko prav tako lahko kupimo v lekarni. Povojev po enkratni uporabi ni treba zavreči, dobro jih operimo, zvijmo in spravimo nazaj, saj niso tako poceni, da bi bili ničvredni. ZAŠČITA POTROŠNIKA Podpisan je družbeni dogovor o poslovnih in etičnih normah, pravicah in obveznostih ter sodelovanju potrošnikov in delavcev združenega dela. Gre za prvi poskus urejanja medsebojnih odnosov in razmerij med trgovino in potrošniki na območju ljubljanskih občin. Dogovor nudi možnost postopnega povezovanja občanov v posebno interesno skupnost za vsklajevanje medsebojnih odnosov. Dogovor postavlja obveznosti krajevnim skupnostim in posameznim TOZD s področja trgovine. Slednje morajo izdelati programe svojega razvoja in jih dati v razpravo potrošnikom. Nadalje morajo organizirati razne oblike informiranja potrošnikov in skrbeti za nenehno strokovno usposabljanje svojih delavcev za nudenje boljših storitev. Posebna pozornost bo posvečena službi reklamacij ter hitremu reševanju zahtev in pritožb potrošnikov. Tako naj bi zamenjavali ali vračali denar potrošniku za kupljeno blago z napako, pri nabavi blaga iskali najugodnejšega ponudnika, seznanjale potrošnika o uporabnosti blaga, njegovem trajanju, vzdrževanju, zagotovile ustrezno število servisov, ne bodo več zavajale kupcev z zmotno reklamo itd. Krajevne skupnosti bodo oblikovale svete potrošnikov (v Medvodah je že imenovan 11-članski svet) ter zlasti prek teh organov urejale in izvajale določila omenjenega sporazuma. Upajmo, da bo zares tako, kot smo zapisali. Ob tem velja pripomniti, da smo velikokrat sami krivi, saj ne reklamiramo slabega blaga, oziroma seznanimo s tem vse tiste, ki jih najmanj zanima. Torej, le z besedo na plan, trgovci pa so vas dolžni poslušati do kraja! SKOKOVIT PORAST CEN V SVETU Sedanje gospodarsko stanje na svetu vsekakor ni rožnato, saj naraščajo cene surovin tako naglo, da jih ne more tržišče zmerno absorbirati, temveč prihaja do naglega povečevanja inflacije. Začetek je bil dan z višjimi cenami petroleja, saj so Perzijci izlicitirali ceno na svetovnem trgu brez primere, saj pride liter te dragocene tekočine v surovem stanju na 173 par, kar je prejšnja štirikratna cena. V tržni vrednosti se je cena petroleja zvišala okoli 50 odstotkov. V svetu so postala osnovna živila znatno dražja (pšenica, koruza, ječmen, mast, sladkor, kava), podražili so se številni industrijski izdelki. Številni obrati predelovalne industrije so ustavili proizvodnjo, kar v zahodnem svetu lahko ima za posledico, da bo naenkrat dovolj surovin, ne pa kupcev, tako da cene spet lahko padejo. Toda, to so le ugibanja! Tokrat je prišla predvsem do izraza težnja dežel v razvoju, da dosežejo za svoje surovine pravičnejše cene na svetovnem trgu. Zaman so bili dolgi govori "nerazvitih" v Združenih narodih, saj razvite dežele niso "premogle" niti enega odstotka družbenega bruto proizvoda odstopiti kot pomoč deželam v razvoju. Vedno enaki izgovori, ob velikanskih dobičkih multinacio-nalnih družb in utapljanju v izobilju ob umiranju sto-tisočih v deželah v razvoju. Presita industrijska družba pa je sedaj prek noči prišla na rob propada. Sedaj je čas za ustrezno delitveno razmerje med bogatimi in siromašnimi in to na miren način, saj bi spopad zaradi surovin pripeljal do množičnega samomora človeštva. Popustljivost na obeh straneh pa je edino vodilo za sporazum med "velikimi" in "malimi". MALI LEKSIKON SAMOUPRAVLJANJA V eni prejšnjih številk smo objavili slovarček tujk, ki je naletel na precejšnje zanimanje med bralci našega glasila. Zato smo se odločili za objavo "malega leksikona samoupravljanja", ki bo izšel v več nadaljevanjih po abecednem vrstnem redu. Z njim vam želimo pomagati pri vsakdanjem delu, saj se večkrat srečujete s pojmi ekonomike, poslovanja temeljnih organizacij združenega dela in mnogim je njihov pravi pomen tuj. ADMINISTRATIVNO VODENJE GOSPODARSTVA Upravljanje in vodenje gospodarstva prek državnih organov. V administrativnem sistemu so bila podjetja državna, njihovo delo pa so vodili državni organi s administrativno-operativnim vodstvom. Podjetja so dobila plan proizvodnje in delitve, ker sta se proizvodnja in delitev čvrsto planirali. Na podlagi določenih planskih nalog so morala podjetja sklepati pogodbe z vnaprej določenimi proizvajalci in potrošniki. Tudi cene proizvodov so bile predpisane in gospodarske organizacije niso mogle svobodno nastopati na tržišču. Oskrba prebivalstva je bila zajamčena. Takoj po osvoboditvi je bilo v Jugoslaviji pogojeno z nizom okoliščin: s potrebo določenega posega države v gospodarstvo, ki je bilo nerazvito in opustošeno od vojne, in ki ga je bilo treba obnavljati in ustvarjati pogoje za industrializacijo in elektrifikacijo, s pomanjkanjem strokovnih kadrov itd. Z jačanjem materialne baze, zavesti širokih slojev in socialističnih sil so se polagoma izgubljali pogoji, ki so diktirali takšen sistem vodenja gospodarstva, zato ga je bilo treba postopoma ukiniti - predvsem zaradi nevarnosti birokratizma, ki ga ta sistem vsebuje. Že v 1949. letu je prišlo do sprememb v gospodarskem sistemu. V 1950. letu je bil sprejet Zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij preko delovnih kolektivov in drugi predpisi, in tako z zakonom usmerjen nadaljnji razvoj socialističnih sil in proizvodnih odnosov. TEHNOLOGIJA PREMAZNIH A ('-'ED V O O E J SREDSTEV 22 VINILNE SMOLE VINILNI MONOMER VINIL v svojem najširšem smislu pokriva veliko skupino materialov. Vključena je skoraj celotna vrsta sin-tetskih polimerov, ker je njihova večina pripravljena s polimerizacijo preko vinilne ali substituirane etilen-ske skupine. Polimerizacija je splošno ime, ki se rabi za to metodo proizvodnje visokih polimerov. V bistvu pa je adicijski proces, kjer se kemično nenasičena molekula, imenovana monomer, spremeni v dolgo verižno molekulo, kjer dvojne vezi izginejo, drugi aspekti individualnega monomera pa ostanejo nedotaknjeni. Tako formirani monomer bolj zavisi in je bolj kontroliran od lastnosti individualnih gradbenih blokov kot v primeru polimerov ali filmov, ki nastanejo s kondenzacijo, oksidacijo ali nekaterimi drugimi tipi kemičnih reakcij. Ta vrsta strukture določa termopla-stične, s toploto mehčane polimere in lahko tudi označuje kristaliničnost kot manjši ali večji faktor molekularne strukture, kar je odvisno od primera. V tehnični terminologiji se pojavljajo različni vinilni polimeri: homopolimeri, kopolimeri, terpolimeri itd. Homopolimer je polimer sestavljen samo iz enega monomera. Kopolimer je kemično različen, toda homogena mešanica dveh ali več različnih monomerov. Posebni terpolimeri, kvadripolimeri itd. se nanašajo na 3, 4 ... monomere kemično vezane in mešane preko po-limerizacijskega procesa. POLIMERIZACIJSKA REAKCIJA Dejanska polimerizacijska reakcija je skoraj vedno vodena pod pritiski (včasih celo 50. 000 lb/inch2) v primerni posodi z mešali in pri temperaturah v območjih od 50 do 150°C. Reakcija se prične s pomočjo prisotnih radikalov peroksidov. Kratkovalovna svetloba je tudi efektiven pobudnik. Ph reakcije je važen v nekaterih primerih, zlasti pri lateksih, toda v glavnem ni faktor. Visok pritisk in nizka temperatura pospešujeta rast dolge verige in visoke mol. teže. Seveda so tudi izjeme. Popolnoma nasičene spojine, pomešane z monomeri, delujejo kot verižni prenosniki, da omejijo rast molekule. Polimerizacijska aktivnost posameznih monomerov široko varira, toda lahko se zgodi, da polimerizira katerikoli olefinski material pod ugodnimi pogoji in s pravim katalizatorjem. Molekularna teža lahko varira od nekaj 100 do več 1000 v komercialnih operacijah. VINILNI POLIMERI ZA PREMAZE C1 2 klor SH4C12 etilenklorid acetilen 4- C2> etilen oksidacija CHgCOOH ocetna kislina ch3cooc2h3 vinil acetat polimerizacija kopolimerizacija polimerizacija V V V -CH2-CH- -CH2-CH-CH2-CH- -CH2-CH- C1 C1 0-C-CHg O-C-CI o o polivinil klorid polivinilkloridacetat polivinilacetat Vinil kloridne tipe smol komercialno napravimo s številnimi procesi, ki se vsi nanašajo na osnovne principe polimerizacije, toda precej različne v tehnoloških detajlih. Važne komercialne metode vključujejo: 1. polimerizacijo v raztopini 2. polimerizacijo v suspenziji 3. polimerizacijo v masi 4. emulzijsko polimerizacijo V dodatek tem osnovnim procesom se često poslužujejo tudi sekundarnih postopkov, kot je hidroliza. la v precipitatorje, kjer z usedanjem v netopilih dobijo suho smolo. V nekaterih primerih lahko suho smolo zopet raztalja-mo in spet obarjamo. Mokre nečistoče običajno pere-jo z vodo, da se odstranijo sledovi katalizatorjev, na koncu pa se suši v pišu vročega zraka in nastanejo fini delci prahu. Zaradi večstopenske procedure in edinstvene tehnologije je ta metoda polimerizacije zelo draga. Prednost tega procesa za premazno industrijo pa je v tem, da se s smolo ne odlagajo emulgatorji in drugi ionski delci, ki povzročajo meglen film in poznejšo korozijo na izpostavah. 3 POLIMERIZACIJA V RAZTOPINI Prve komercialne kopolimere so napravili prav po tej tehnologiji, ki je še sada j močno razširjena za pripravo nizkih in srednje molekularnih smol. V osnovi se ta proces sestoji iz priprave raztopine monomera (ali monomerov) v primernem topilu, ki tudi vsebuje katalizator. Mešanica se meša v avtoklavu pod kontroliranim pritiskom in temperaturo. Polimer se počasi gradi in raztaplja v istem topilu, ki se rabi za raztapljanje začetnega monomera. To se kaže v raztopini, ko postopoma narašča viskoznost. Reakcija se konča ko viskoznost doseže prej določeni nivo. Med polimerizacijo dodajo monomere. Proces postane precej kompliciran, kadar imajo monomere kopolimerizacije različne polimer iz aci j ske hitrosti. Ko v avtoklavu dosežejo željeno viskoznost, ki označuje določeno molekularno težo, gre avtoklavna smo- POLIMERIZACIJA V MASI Polimerizacija v masi je najbolj stara metoda polime-rizacije in med drugim tudi najenostavnejša. Po tej metodi se monomer v avtoklavu enostavno meša pod pravimi polimerizacijskimi pogoji. Formirani monomer eventuelno nastane kot kosmičasta ali zrnata smola v nerabnem monomeru. Ko dosežejo pravo stopnjo konverzije, ustavijo reakcijo s tem, da izpustijo smolo in pritisk pade. S tem se izloči tudi nezreagirani monomer. v____________________v r ^ Pri tej metodi se pojavljajo mnogi problemi, ne najmanjši je odstranitev polimerizacijske toplote. Smola in monomer sta slaba prevodnika toplote, prenos toplote pa nadalje ovira tudi težnja, da se na stenah nabira plast polimera. Prav nabiranje tega podraži metodo, ker zaradi čiščenja podaljša čas. Zato se ta metoda ne uporablja več tako pogosto. POLIMERIZACIJA V SUSPENZIJI Je metoda, ki je prerasla polimerizacijo v masi visoko molekularnih sint. smol in se tudi uspešno kosa s polimerizacijo v raztopini. To je proces z največjo to-nažo vinilnih smol. Kakor že ime pove, uvaja suspenzijo monomer - polimer v nosilcu, ki je običajno voda. Sistem ima to prednost, ker zaradi prisotnosti vode hitro odvaja toploto, kar omogoča kontrolo polimerizacijske hitrosti. Dobimo praškasto smolo, ki se sestoji iz majhnih kroglic. Velikost kroglic kontrolirajo s tipom in hitrostjo mešanja v avtoklavu in z uporabo majhnih količin zaščitnih koloidov kot je polivinil alkohol, raztopljen v vodni fazi. Katalizator je običajno benzoil ali lauroil peroksid, ki se v vodi ne topi in ostane na smolnih delcih. Tehnika avtoklavov in mešanih sistemov v suspenzijski poli-merizaciji je med .proizvajalci vinilnih smol najbolj čuvana skrivnost. Tip in količina zaščitnega koloida postaja tudi kritičen faktor, ki določa lastnosti filma in suhe smole. S pravilno mešalno tehniko in razumno uporabo vodotopnih modifikatorjev lahko naredijo smole, ki imajo optimum stekanja. To je zlasti važno v pripravi smol za avtomatsko ekstrenzijo ali vlivanje. Prisotnost zaščitnega koloida navadno vodi k smolam različnih kvalitet. Katalizator se pretežno razkroji v času polimerizacije. EMULZIJSKA POLIMERIZACIJA Emulzij ska polimer izacij a se deloma razlikuje od suspenzijske v stopnji disperzije v polimerizacijske m avtoklavu. Voda je tudi tu nosilec ali suspenzijski medij, da omogočijo fino dispergiranje monomera v vodi uporabljajo emulgatorje. Tudi tu v glavnem rabijo v vodi netopne katalizatorje. Često je v rabi homogeni-zacija, ki v začetni emulziji producira celo manjše delce monomera. Končni avtoklavni produkt te polime-rizacije je stabilna suspenzija polimernih delcev v območju od 0,01 do 1,0 my. To je v resnici zelo fina disperzija in narejeni lateks ali hidrosol je podoben. mleku ali podobnim vrstam vodnih emulzij. Smole narejene po tej metodi lahko prodajajo v lateks obliki ali pa v obliki praška. Kadar želimo suho smolo, se pojavijo problemi loče-nja vode od takih ultra finih delcev. Metoda, ki se običajno uporablja za upraševanje, je brizganje lateksa. Smole tega tipa, ki se prodajajo kot suh prah, se uporabljajo za organske premazne disperzije, ki so znane kot plastisoli in organosoli. KOMBINACIJA METOD Peta metoda je kombinacija procedure, kjer se začne polimerizacija po eni metodi in nadaljuje s hidrolizo, ali kakšno dodatno kemijsko reakcijo. Ti dodatni procesi opravičujejo dodatno ceno, ker dajo posebne lastnosti. Tako lahko med drugim dosežemo kompatibilnost z alkidnimi smolami. Zahteva po ponovnem raztapljanju suhega kopolimera v primernem topilu v avtoklavu, ki podvrže raztopino pravilnim pogojem hidro-lize, da esterificira del kopolimera od odgovarjajočega alkohola in potem spet dobimo smolo iz raztopine. TIPI VINILNIH SMOL ZA PREMAZE Večina smol, ki se največ rabijo v ppemazni industriji, je narejena po procesu polimerizacije v raztopini. Vključuje vinilklorid - vinil acetat kopolimere, poli-vinilacetate, kot tudi delno hidrolizirane vinilklorid-vinilacetatne kopolimere. Nekaj smol za premazno industrijo pa je narejenih po suspenzijski metodi. Kakor je že prej omenjeno, daje ta proces manj enake produkte in enega, ki vsebuje majhne količine netopne snovi. Vinilni disperzijski premazi so novejše področje od že dobro ustaljenih topnih premaznih sistemov (PLA-STISOLI). Smole za disperzijske premaze se delajo po emulzijski metodi. Dobijo se fini delci, ki so potrebni za disperzije, in ki so v resnici suspenzije smole v posebnih netopnih mešanicah mehčal in razredčil. V mnogih primerih so disperzijski premazi modificirani s smolnimi razstopinami. Večina komercialnih disperzij je v bistvu mešanica dveh tipov,- Kar se tiče disperzijskih smol samih, so torej v celoti polivinilkloridni homopolimeri in imajo mnogo večjo molek, težo kot smole, ki se rabijo normalno za raz-topinske premaze. Pravilno formulirani visoko molekularni plastisoli in organosoli imajo najboljše lastnosti glede filma in trajnosti od vseh tipov vinilnih smol. Komercialni polimeri se razlikujejo v -molekularni teži, vsebnosti vinilklorida, modifikatorja in tipa. S temi variacijami lahko lakar izbere polimere, ki so primerni za njegove potrebe. FORMULACIJA PREMAZOV V RAZTOPINI Razlike v razmerju vinilklorida proti vinil estru in stopnja polimerizacije dajeta širok spekter vinilnih ko-polimerov z različnimi lastnostmi. Vsebnost vinil est-ra v glavnem vpliva na topnost kopolimera. Njegov porast povečuje vrste topil, ki se lahko uporabljajo. Smole z visoko vsebnostjo vinilklorida, dajo močne, trde filme z odlično odpornostjo na vodo in kemično obstojnostjo. Dober oprijem nemodificirane vinilklorid--estrske smole na golo pločevino se razvije s pečenjem. Oprijem po zračnem sušenju obdržimo z mešanjem nemodificirane vinilklorid-estrske smole z male-insko kislino modificirano vinilno smolo. Kjer želimo oprijem na vinil butiralni Wash primer ali druge smol-ne primerje, se rabi hidroksilno modificirana smola.- Stopnja polimerizacije vpliva na viskoznost in moč smole. Visoko molekularne smole dajo raztopine z visoko viskoznostjo ter filme z maksimumom sil ter višjim zmehčiščem kot nizko molekularni. Nadaljna modifikacija vinilnih smol hidroksilnimi grupami pove- ča kompatibilnost z drugimi tipi smol, zlasti z alkidi in velikim številom oljnosmolnih veziv, akrilatov, po-liamidov, poliketonov in določenih sečninsko formalde-hidnih in melaminskih smol. To povzroči, da vinilne smole izboljšajo druge tipe smol, ker jih ojačajo z hidroksilno modificiranimi vinilnimi kopolimeri. Te vinilno alkidne kombinacije trdijo z dodatki akrilnih in melaminskih smol. Večja kompatibilnost z drugimi smolami pa seveda odpira tudi večje možnosti v končni uporabi. TOPNOST Vinilne smole se pri sobni temperaturi dobro topijo v čiste raztopine s ketoni, nitroparafini, določenimi estri in kloriranimi ogljikovodiki. Topila kot ketoetri, polletni in nekateri drugi tipi, imajo različne topnostne stopnje na vinilne smole. Aromatski ogljikovodiki kot ksilen in toluen težijo k nabrekanju in v nekaterih primerih raztopijo smole, zlasti pri višjih temperaturah. Voda in alifatski ogljikovodiki pa so močni obarjalci vinilnih smol. Alkohol jih prav tako obaja z izjemo hidroksilno modificiranih tipov, ki tolerirajo manjše količine kot razredčilo. Temperatura ima vpliv na viskoznost. Kjer se zahteva nizka temperatura skladiščenje, je potrebno vzpostaviti bogatejše razmerje topil in razredčil, da zmanjšamo tiksotropijo. Ketoni so najprimernejše topilo. V primerjavi z drugimi topili dajejo raztopine višje koncentracije, ne da bi želirale in nižje viskoznosti pri enaki suhi snovi. RAZTOPINSKE KARAKTERISTIKE Karakteristike viskoznosti rezultatne raztopine so glavni kriteriji za vrednotenje topil in mešanice topil. Raztopine vinilnih kopolimerov izkazujejo tri različne tipe obnašanja viskoznosti, ki ga je treba dobro razumeti, ker sicer prihaja do neljubih 'dogodkov v proizvodnji, ki so tudi pri nas že povzročali hude glavobole. Če narašča v raztopini koncentracija smole, se konsistenca spremlja od tekočine do tiksotropije in potem do gela. Na vse te spremembe vpliva koncentracija raztopine, uporabljeno aktivno topilo, razmerje aktivnega topila in razredčila ter seveda temperatura same raztopine. V katerikoli dani mešanici topil obstaja podaljšan čas (1 teden ali več), da dosežemo resnično ali ravnotežno viskoznost pri dani temperaturi. Fazni diagram za vinilni kopolimer VYHH (UCC) v mešanici topila in razredčila. PRECIPITATION LINE GEL LINI FORMULATING ZONE V Y H H RANGE FLUIO REGIOfi O 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % MIBK v mešanici MEHČANJE Elastičnost, ki je vezana na vinil kloridne kopolimere, še nadalje naraste z dodatkom enega ali več mehčalcev. Izbira primernega mehčala ne predstavlja nobenih težav. Za pripravo premazov obstaja velika vrsta monomernih kemičnih mehčal in polimernih smolnih mehčal. Uporabljeno mehčalo ima topilno moč za vinilne smole. Popolna topnost bo pospeševala retencijo smole, zmanjševala znojenje pri staranju in možnost migracije mehčala. Dodatek topilnega tipa mehčala k premazu bo tudi zmanjševal retencijo v filmu. Nemeh-čan premaz bo pogosto obdržal več kot 4 - 5% topila v filmu, celo pri dolgem zračnem sušenju ali forsiranem pečnem sušenju. Ta topilna retencija se pojavlja posebno pri brizganih premazih. Verjetno je to v zvezi z relativno počasno difuzijo topila k površini premaza, kar dovoljuje površini filma, da ujame nekaj topila. Če je navzoča večja vsebnost topilnega tipa mehčala se opočasni površinsko sušenje in s tem da možnost topilu, da popolnoma izhlapi. Tudi pigmentacija dobro pospešuje odpuščanje topil. Kjer vinilni premazi zahtevajo pečenje, moramo vedeti za hitrost izhlapevanja mehčala. Mnoga mehčala, zlasti monomerni tipi, delno izhlapijo pri povišanih temperaturah, ki se zahtevajo za pečenje in to vodi k nižjemu razmerju mehčal, kot bi moralo biti v originalni formulaciji. Pri izbiri mehčal moramo upoštevati vse fizikalne lastnosti mehčala. Za končno kombinacijo je potrebno formulirati premaz z več kot enim mehčalom. Delež mehčala v premazu bo odvisen od smole in željenih lastnosti končnega filma. Nekatera mehčala uporabna za razne kombinacije: M teža spec. t. viskoznost (Cps Dibutil ftalat 278,35 1, 048 29 Dioctil ftalat 390,57 0, 985 81, 4 Didecil ftalat 446,68 0, 967 113, 2 Trioctilfosfat 434,65 0, 925 14, 1 Dioctiladipat 370, 58 0, 927 13, 7 Epoksidirano sojino olje + 1000 0, 995 150 Polietilenglik. - 0, 985 25, 1 KOMPATIBILNOST Z DRUGIMI SMOLAMI Nemodificirani vinilni kopolimeri imajo zelo nizko kompatibilnost z drugimi smolami. Zaradi tega jih mešamo s karboksilno modificiranimi tipi vinilnih kopolimerov, da obdržijo oprijem na golo površino. Hidroksilno modificirani tipi pa imajo veliko kompatibilnost z drugimi smolnimi tipi kot na primer alkidi, mešanimi prepolimeri, fenoli, poliketoni, akrili seč-ninske in melaminske smole. PRIPRAVA RAZTOPIN Počasna lopatna mešala v glavnem niso primerna in tudi ne tako efektna kot hitra propelerska, diskasta ali turbinska mešala. Posode morajo biti opremljene s tesno zaprtimi pokrovi. Dodatne stranske ovire izboljšujejo turbolenco in uničujejo vrtinčenje. Najboljši rezultati pri raztapljanju smol so, če topilo in razredčilo najprej zmehčamo in šele nato raztapljamo smolo. Raztopina bo hitreje nastala, če dodajamo smolo tako hitro kot se raztaplja. Smola se vedno hitreje raztopi v mešanici topilo-razredčilo, kot v čistem topilu, ker se zmanjša tendenca skepljanja. Posledice tega pa so vsem prav dobro znane. Druga metoda je precej zadovoljiva tam, kjer se rabijo precejšnje količine razredčil. Smolo in razredčilo mešamo toliko časa, • da se smola dobro ne omoči. Nato počasi dodajamo aktivno topilo. Končno raztopino dobimo s to tehniko že po nekaj minutah. Pri primerih naključne kontaminacije zaradi umazanih posod, pri velikih produkcijah se priporoča uporaba filtracije. Dobra je tudi uporaba manjših delov diato-mejske zemlje. Med pripravljanjem večino raztopin segrevamo, posebno kadar je potrebno pripraviti visoko viskozne raztopine. Seveda pa je treba držati temperaturo kolikor je mogoče nizko. Maksimum je 60°C. Prav tako ne priporočajo, da bi raztopino pod temi pogoji držali predolgo, ker lahko pride do razbarvanja, zlasti če pride v dotik z železom. Dodatek majhnih količin propilen oksida 0, 1 - 0, 3% bo preprečil to razbarvanje. Dodatek propilen oksida se priporoča tudi za raztopine, ki so vskladiščene v železnih kontejnerjih in vsebujejo večje količine metil etil ketona (MEK). Viri: RR MYERS, JS LONG: Film Forming Composi- tions, part II, 1972 New York UCC - Laboratorj informations Medvode, 7.1.1974 Mihael FOCK AKUMULACIJA spodarstva, proračun možnosti letne proizvodnje, delitve in potrošnje družbe. V tem smislu je konkreten Zbiranje ali grmadenje sredstev z določenim ciljem izraz razširjene družbene reprodukcije in se imenuje (gomiljenje bogastva, ustvarjanje rezerv za razne ci- splošna gospodarska bilanca družbe. V tej bilanci so lje ali razširitev proizvodnje). Razlikujemo individu- izraženi vsi viri in rezerve, odrejajo se medsebojni alno in kolektivno akumulacijo. Individualna prevladu- odnosi Posameznih delov narodnega gospodarstva, da je v družbenem sistemu, ki temelji na privatnem la- bi se določn nadaljnji razvoj v planiranem letnem ob- stništvu sredstev za proizvodnjo. Z odvzemom in upo- dobiu' Na sPlošno se v te dele računajo: pogoji pro- rabo dela narodnega dohodka omogoča akumulacija raz- izvodnj.e’ družbeni proizvod in delitev in menjava te-širjeno reprodukcijo. ®a proizvoda. AMORTIZACIJA V prenesenem pomenu lahko pojem amortizacija razumemo na več načinov: 1. preklic dokumentov, 2. zmanjšanje in brisanje dolga, 3. brisanje hipotekarne terjatve, 4. dotrajalnost osnovnih sredstev in prenos dela njihove vrednosti v procesu reprodukcije na proizvode, s kalkulacijo v ceni itd. Amortizacija se kot potrošnja sredstev za delo zaračunava v ceno proizvoda. Sestavljena je iz dveh komponent: ene, ki je namenjena za zamenjavo posameznih občutljivih delov sredstev za delo, da bi se podaljšala doba njihovega trajanja, druge, ki je namenjena za zamenjavo celega sredstva za delo, ko se to iztroši. Njena višina je odvisna: od nabavnih stroškov (nabavna cena, stroški prevoza in instalacije), sredstev za delo in dobe njihovega trajanja, načeloma mora biti v direktnem razmerju z izdatki (fizičnimi in ekonomskimi) sredstev za delo, ki se amortizirajo. V praksi se vedno odstopa od tega razmerja: prvič, ker ne vemo za stvarne izdatke sredstva za delo, temveč se operira z domnevami, pri čemer prihaja s koriščenjem raznih metod amortizacije za isti objekt v enakih in različnih obdobjih do raznih amortizacij. ANUITETA Vsota, s katero se redno (običajno letno ali polletno) odplačuje dolgoročno ali amortizacijsko posojilo. Sestavljena je iz dela, ki odpade na določne obresti (obrestna kvota) in dela, s katerim se zmanjšuje dolg (odplačna kvota). Lahko je vedno enaka, tako da se postopoma zmanjšuje njena obrestna in povečuje odplačna kvota. Lahko je tudi v opadanju, tako da njena odplačna kvota ostaja ista, obrestna pa se zmanjšuje, s tem pa tudi sama anuiteta. Če se odplačna kvota povečuje bolj kot pri fiksni anuiteti, je to anuiteta v porastu. ARBITRAŽA Posebna oblika sojenja, v kateri o sporu presojajo osebe (arbitri), ki so jih sami partnerji sporazumno določili. Navadno pride do nje na podlagi posebne sklenjene pogodbe o arbitraži. V tej pogodbi se stranke obvežejo, da bodo spor, do katerega bi prišlo med njimi, dale v presojo neki tretji osebi (ali osebam) in da bo sklep te osebe (ali teh oseb) za njih obvezen. Tretja oseba je tista, v katero imata partnerja zaupanje. V posebnih primerih lahko arbitra določi tudi državni organ. BILANCA Računski sestav izražen v denarni vrednosti, ki je v ravnotežju, t.j. leva stran (ali aktiva) je enaka desni strani (ali pasiva). Bilanca socialističnih podjetij izraža v aktivi sredstva, v pasivi pa vire sredstev, iz katerih so sredstva nabavljena. Bilanca narodnega go- BIROKRACIJ A Vladavina birokratov, aparata uslužbencev. Sam vladajoči sloj uslužbencev (partijska birokracija, sindikalna itd.). Birokratizem - tendenca državnega aparata, da absolutizira vlogo države in da monopolizira vodenje državnih, gospodarskih in družbenih poslov z omejevanjem svobode dela in svobode neposrednega proizvajalca. Posebno prihaja do izraza v državnem kapitalizmu in v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem. Najučinkovitejša borba proti birokraciji - razvijanje neposredne demokracije, delavskega in družbenega samoupravljanja. BLAGO V smislu politične ekonomije - proizvod ljudskega dela, ki ni namenjen osebni potrošnji proizvajalca, ampak prodaji, tržišču. Vsako blago ima uporabno vrednost (lastnost blaga zadovoljuje neko ljudsko potrebo) in vrednost (družbeno potrebna količina dela ali delovnega časa, ki je porabljen za njegovo proizvodnjo). Ta dvojni karakter blaga izhaja iz dvojnega značaja dela. Vsako delo je konkretno (delo določene oblike), ustvarja uporabno vrednost, pa tudi abstraktno (proizvodno trošenje ljudske energije, brez ozira na obliko trošenja), ustvarja vrednost. Oblika vrednosti blaga je prometna vrednost. Pojavlja se kot kvantitativni odnos menjave na tržišču. Če se menjava izvaja s pomočjo denarja, je prometna vrednost cena. BLAGOVNA PROIZVODNJA Izvira iz držbene delitve dela in privatnega lastništva, pojavlja pa se v obdobju razpadanja skupnosti, ko so ljudje že lahko proizvajali iznad svojih potreb in so te viške medsebojno zamenjevali. V tem obdobju in v obdobju sužnjeposestniškega sistema in fevdalizma je bilo blago le mala količina proizvoda, ker se je proizvajalo v glavnem samo za zadovoljevanje lastnih potreb (naturalno gospodarstvo). Šele kapitalizem je izpodrinil naturalno proizvodnjo in do kraja razvil sistem blagovne proizvodnje. BUDŽET Plan dohodkov in izdatkov države ali manjše politično--teritorialne enote za določeno obdobje. Izraz "proračun" je pomenil isto kot budžet, vendar se danes uporablja samo za plan dohodkov in izdatkov posameznih državnih organov in ustanov ali fondov. Od tega, v čigavih rokah so sredstva za proizvodnjo in politična oblast, je odvisno, iz katerih virov se bodo zbirali dohodki budžeta in kako se bodo trošili. (se nadaljuje) DELO IN NAČRTI SMUČARSKO-PLANINSKE SEKCIJE Ob ustanovnem zboru Športnega društva "COLOR" smo na novo formirali tudi smučarsko-planinsko sekcijo. Potreba po tej sekciji je bila na vitiiku že dalj časa, saj smo to željo izrazili že na občnem zboru naše Sindikalne organizacije v lanskem letu. Sekcija se sedaj tu, uspešno je prestala krst in odbor se je z vso vnemo lotil svojega dela. Naš namen je, da vas seznanimo z našim delom, z našimi načrti in da vas tako čim bolj zainteresiramo za naše delo. Naše delo oziroma dejavnost je razdeljena nekako na dva dela, na zimski in letni. Pozimi se bodo na naših nogah v pretežni večini nahajale smučke, poleti pa le planinski čevlji. Tako so naša vrata odprta vsem tistim, ki ljubijo naravo, hribe in sprehode, lahko pa se bodo podali tudi v plezanje. Pozimi pa bomo k vsemu temu dodali le še smučke in malo toplejšo obleko. Ta sekcija naj združuje vse tiste, ki se želijo razvedriti v prijetni družbi in se odmakniti vsaj za hip vsakodnevnim skrbem. Naš plan smučanja je naslednji: - v januarju organizirati začetniški smučarski tečaj na Čerenu pri Medvodah; - izbirno tekmovanje na Starem Vrhu; to tekmovanje bo služilo za določitev ekip za tekmovanja v večjem obsegu; - udeležba na občinskem sindikalnem prvenstvu v Kranjski gori; sem bomo skušali poslati kar največ tekmovalcev; - udeležba na mestnem sindikalnem prvenstvu v Kranjski gori; na to tekmovanje bodo odšli najboljši iz občinskega sindikalnega tekmovanja; - v kolikor se bo kdo v mestnem sindikalnem tekmovanju udeležil med prva mesta, se bo avtomatsko udeležil republiškega sindikalnega tekmovanja; - v februarju ali marcu bomo organizirali prvenstvo naše tovarne za vse smučarje, ne glede na znanje in kvaliteto smučanja; to naj bi bilo veliko množično smučanje, kjer rezultat ne bo igral glavno vlogo pač pa udeležba; - organizirali bomo še več skupinskih smučanj na različnih terenih; - udeležili se bomo še raznih tekmovanj v organizaciji medvoškega Partizana ali drugih delovnih organizacij; - vso pozornost bomo posvetili ženskarn, da iz vas preženemo strah in sram, ki vas navdaja. V poletnem času obsega naš plan dva organizirana izleta v naše gore. Prvi izlet bi bil na željo večjega števila ljudi še enkrat na Triglav in sicer bi bila pot sledeča: Vrata, Staničeva koča, Triglav, Kot in Mojstrana. Izlet bo trajal dva dni. Drugi izlet pa bo v Kamniške alpe in bo trajal dva dni in pol. Pot bo naslednja: Jezersko, Češka koča, Grintavec, Kokrško sedlo in Krvavec. Poleg teh dveh izletov, ki jih organizira in vodi naša sekcija, pa vas pozivamo, da se udeležite tudi izletov v organizaciji Planinskega društva Medvode. Tudi ti izleti so vedno zelo prijetni in trajajo po en ali dva dni. Društvo organizira izlete v bližnjo in daljno okolico Medvod in tudi v naše in sosednje gore. Želimo vas opozoriti še na to, da se včlanite v PD Medvode. Znamkice za leto 1974 in izkaznice lahko dobite pri tov. Izlakar Lojzetu v novi tovarni. Istočasno vam tudi priporočamo, da se naročite na Planinski vestnik. V plan dela si je naša sekcija zadala tudi oskrbo našega počitniškega doma na Voglu. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da bo naše delo teklo po planu v vaše^ in naše zadovoljstvo. Alojz IZLAKAR ČESTITKE OB NOVEM LETU Vsem nam je že dolgo poznano, da naša sindikalna organizacija posveča dokaj lepo pozornost tudi našim bivšim sodelavcem, delovnim tovarišem, ki so s svojim trdim delom v izredno težkih delovnih pogojih pripomogli k današnjemu izgledu naše tovarne, to je našim upokojencem. Ob koncu leta jih Izvršni odbor sindikalne organizacije povabi na prijateljsko srečanje, katero poteka vedno v prijetnem vzdušju. Žal pa se tega srečanja ne morejo vedno vsi udeležiti. Vzroki so lahko zelo različni, vendar pa gre v večini primerov za lažjo pa tudi težjo bolezen. Predsednik sindikalne organizacije našega podjetja in še dva člana Izvršnega odbora so zadnji teden pred Novim letom obiskali te tovariše in jim izročili skromna darila, predvsem pa naše skupne čestitke in pozdrave za leto 1974, v katerih je bilo vnešeno kar največ zdravlja in zadovoljstva. Istočasno pa smo obiskali tudi naše težje bolnike, ki bolujejo že dalj kot mesec dni. Srečanje s temi ljudmi je svojevrstno doživetje, katerega je zelo težko opisati. To človek lahko samo doživi. Iz njih izžareva neizmerno veliko veselje in ta občutek, da kljub odsotnosti še vedno niso pozabljeni, vpliva tem ljudem nove moči in novo voljo do življenja. Presenetljiva je ugotovitev, kako imajo ti ljudje še vedno živo zanimanje za naše sedanje delo, naše počutje, naše težave in pa vsekakor tudi za naše načrte za bodočnost. Z nami bi želeli klepetati v nedogled, žal pa je bil naš čas zelo skromno odmerjen in vsakokrat posebej nam je bilo težko, ko smo zapuščali te ljudi. Imeli smo občutek, da bi še kako radi bili med nami in nam pomagali. Žal gre čas svojo pot neoziraje se na nikogar, iz njihovih rahlo vlažnih oči pa je sevala tiha želja: "Še pridite, kako prijetno se počutimo, ko nas obiščete. " Alojz IZLAKAR KRONIKA REZERVNI AGREGAT NAKUP VILIČARJEV Za potrebe proizvodnih obratov, kjer varnostni ukrepi zahtevajo popolno varnost, sta kupljena pri podjetju "INDOS" Ljubljana dva baterijska viličarja v skupni vrednosti 192. 560 dinarjev. Zaradi pomanjkanja električne energije, ki v doglednem času še ne bo odpravljeno, so strokovnjaki podjetja "Elektro" Kranj predvideli graditev plinskega rezervnega agregata v Naklem pri Kranju. Ta bi v času redukcij, oziroma izpadov dajal potrebno energijo. Za naše podjetje bi potrebovali moč 0, 5 MWh, kar bi nas veljalo cca 500 tisoč dinarjev. Agregat bo pričel obratovati že jeseni 1974. Člani delavskega sveta so sprejeli sklep o pristopitvi h graditvi agregata, saj bi nam že samo 10-dnevno mirovanje strojev poplačalo to investicijo. DODELITEV STANOVANJA POMOČ SKENDERIJI Delavski svet je na 28. seji sprejel sklep, da se izpraznjeno stanovanje v Medvodah 43a dodeli Marku Kristanu, zaposlenemu v vzdrževalnih obratih. V RAZVOJU V. D. DIREKTORJA Člani delavskega sveta so odobrili pomoč tisoč dinarjev za obnovo pogorele športne dvorane Skenderija v Sarajevu, na predlog vodje našega predstavništva v Sarajevu tov. Osmana Telareviča. Čeprav ne gre za veliko denarno pomoč, pa je toliko večja solidarnost v prizadevanju za čim prejšnjo obnovo dvorane. Dne 27. septembra 1973 je bil objavljen v dnevnem časopisju razpis za delovno mesto direktorja razvojne- PRIZNANJE POLKVALIFIKACIJE ga sektorja, po sklepu delavskega sveta in imenovana komisija za izbor v sestavi: Mario Koprol, dipl. ing. , predsednik, Miloš Gabrijel, član in Mirko Korinšek, dipl. prav. , član. Omenjena komisija je poročala članom delavskega sveta na seji dne 25. decembra. Na razpis se je prijavil samo en kandidat, in sicer dosedanji direktor razvojnega sektorja, Vid Koželj, dipl. chem. , ki je v celoti ustrezal razpisanim pogojem. Glede na to, da je predvidena reorganizacija razvojnega sektorja s predpisom samoupravnega sporazuma Na 28. seji delavskega sveta je bil sprejet sklep o priznanju polkvalifikacije po čl. 25 Pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju tovarišicama Majdi Košir in Ljudmili Setnikar. o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela več podjetij kemične industrije, in Vid Koželj, dipl. NA NOVO SO SE ZAPOSLILI: chem. , predlagan za direktorja razvojnega sektorja branžne organizacije, je delavski svet na predlog komisije sprejel sklep, da se Vida Koželja, dipl. chem. imenuje za dobo enega leta kot vršilca dolžnosti direktorja razvojnega sektorja. Čestitamo! NAJEM KREDITA Terezija Bergant - za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Jože Potočnik - za nedoločen čas v komercialnem sektorju - skladišče, odprema Stane Potočnik - za nedoločen čas v komercialnem sektorju - skladišče, prevzem Branko Berus - za nedoločen čas v obratu I Sonja Makarovič, dipl. ing. - za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Ivan Samec - za nedoločen čas v vzdrževalnih obratih Delavski svet je na 28. seji sprejel sklep o najetju kratkoročnega kredita iz sklada skupnih rezebv občine Ljubljana-Šiška v višini 2 milijona dinarjev po 10% SLUŽBO SO PREKINILI: obrestni meri z rokom vračila 1. aprila 1974. POSLOVNO SODELOVANJE S PRIMATOM Dragan Jezdič iz obrata II Antonija Štancar iz finančnega sektorja Na predlog generalnega direktorja Miloša Gabrijela je delavski svet sprejel sklep o sklenitvi pogodbe o dol- ČESTITKE: goročnem poslovno tehničnem sodelovanju s tovarno "Primat" Maribor. S to mariborsko tovarno že dolga Ana Polajnar iz kadr. spl. sektorja je rodila hčerko - čestita mo ! leta imamo dobre poslovne odnose in glede na velike proizvodne zmogljivosti, ki jih ima to podjetje, je v korist poglabljanja medsebojnih odnosov nujno sodelo- Izidorju Travnu iz vzdrževalnih obratov se je rodila hčerka - čestitamo ! vanje potrditi s pogodbo. Enako pogodbo že imamo sklenjeno z lesno industrijo "HOJA" Ljubljana. Miru Kovačcu iz kadr. spl. sektorja se je rodila hčerka - čestitamo! STEK/ENI CEVKE LJUDMI ODBOR smusKo GRIČE V JE PLESEN K/P V/NU \ . A r-i, •* BELGIJR poj SLRŠČICP ZNESEK /R/DU fe*;./ 'Še* II si h jjk-f ► 1 1 IjB mm EKONOM ► 'RRDOM KP/HRLC/ VZROČNIM VRTENJE mnvR ITN L/JR PREB. /RS K F 5 VEDSKE) ▼ VODO. Z/9 PREDEL. /JRET E GKSKR ČRK P ▼ ZELENICI) /- PUSCDVI ITD L TJ/) M. IME PESN/TEF Z.LEZR ŠcnWK LOT. VEZ N/R RDEČ e KR/Z SLOV. PRT) V OP/S R/S/PLM/ ZVEZčR plektko- DR OKRILJE FOSFOR STRREJŠR ŽS/VSKR ugrnkr //y?z, REK?) BOG SONCf) VZGLED SR STR V 3/0L06/J/ ORG. DEL. LJUDI KDNRL ZRCZTZH N&ECEDE veČerJR ITRLIJR LED (Švedsko) RVST/Uji) SVINEC (SR&O/IM) ZVESTO tZ 3v/c/ TEMELJ. om.Zin.ui. DEU) DKZPVF) |Z EVROPI nE STO MR RR/T/R K'TQJSK0 mesto A'PSE GL. MESTO SMOL// MESTO V ZPN NOŠI) ToKRinmi) POIT DOMRČR ž/VRL JE&/LR Q Ž./VLJ. TErOC/mr GKENKR KESr/iN 9 VZKL/K. ...n RT E VRSTR Revolver. KEKR / EKRNcu/ OBRTNIH Cm nož) M/ZRRSVO O RO d JE vse SOHOJHICI cvetlice JRPORSKR /grd DOLINE) MO G OAjEr 'Z RGz M PDF) hesiSr/ PR č d/06 ti n s or or Duš/K. HRTKI)S<0 PLEME &SE&/V/ ZR/Mj£R NOV/ SRD EVRO PR NzmOem ZRNHI) VOL rsR3o//R/) /VRa/ TRVčRR vesTt) BOLEZNI n>tšumi £s«i0«w) sestrvu G.J 3/ZvT/ VfiJRK BORVHO Si zP' E OZD JZ Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka Colorjeve informacije" do vključno 20. februarja 1974. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE štev. 1 (23), leto III, januar 1974. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 650 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. prav. Mirko Ko-rinšek )odgovorni urednik), Franci Rozman (glavni urednik), ing. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec, Anica Keber in Alojz Izlakar. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ ŠALE DECEMBERSKE ŠTEVILKE AVTOMOBILSKA - Očka, kako rečemo človeku, ki vozi avto? - To je odvisno od tega, ali nas prehiti ali ne! Za nagradno križanko iz decemberske številke Color-jevih informacij smo prejeli 47 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih uvoznega oddelka. Komisija, ki so jo sestavljali: Helena Kern, Zvonka ABSTINENT Zupan in Darinka Flerin, je kot dobitnika prve nagrade izžrebala Antonijo Duhovnik, drugo nagrado 40 di- - Jaz nikoli ne pijem alkohola, saj imam dovolj vina narjev prejme Ivan Smolič in tretjo nagrado 20 dinar- doma! jev Anica Pevec. Nagrade bodo izžrebancem izplačane skupaj z osebnim dohodkom v februarju 1974. Česti-t a mo ! SKRB NAGRADNA KRIŽANKA ys ur X* 5" 1 ►D E P E /< j m P A z im 1 K A P A V A N A SL S P A M S" P 1 p S««, t ♦ 5 p V ^!Tw N £££ S A »mu P u M M 1 L 0 S T /v A ČtK gg. T E v mU st. P E L E p l N A SE. E M A !f Č 0 V A v 5 T P A L 1 3 A ruačm N P A v M««" E 0 Š* E L E G / 3 A U G / 9 S SS« N 0 T A A B N S K 1 T A P A *"S ir3 / 1 K A 0 p A T 0 R 1 3 p p 0 T 0 A/ «« V ES T 0 N 0 S A b r E V A T 0 8 §g£ n 1 V Ssb V V HL P / k S E 2S* L E K P A A ŠČE M E L ES P S E D P 1 Ur N M 5 A 8 0 r / N r A S 3 U B L 3 A A/ A h 0 K T 0 8 E P V / N A M / T MORDA NISTE VEDELI RIMSKE ŠTEVILKE: I = 1 XX = 20 CC = 200 II = 2 XXX = 30 CCC = 300 III = 3 XL = 40 CD = 400 IV = 4 L = 50 D = 500 V = 5 LX = 60 DC = 600 VI = 6 LXX = 70 DCC = 700 VII = 7 LXXX = 80 DCCC = 800 VIII = 8 XC = 90 CM = 900 IX = 9 C = 100 M = 1000 X = 10 - Ali si res dal kri? - Ja, zakaj pa vprašaš? - Skrbi me . . . - Zame? . . . - Ne, za tistega, ki jo bo dobil! ! ! GOSTILNIŠKA Gost: "Kako pa se tej jedi reče? " Natakar: "Zakaj pa to j/prašate? " Gost: "Za vsak slučaj, če bi me v bolnišnici vprašali, kaj sem jedel!" * To je zares krivica! Z denarjem, katerega smo namenili osnovni šoli v Preski so kupili sanke, smuči, čevlje . . . V dvorani Svobode smo imeli zelo uspelo prireditev "Veseli tobogan", ki je privabila množico obiskovalcev. Točenje na takšen način se bo kmalu spremenilo? Generalni direktor Miloš Gabrijel je v imenu kolektiva prejel priznanje za pomoč TVD "Partizan"-u Medvode. V Šentvidu so odprli prometni kabinet, kjer lahko preizkusite vozniške sposobnosti . . .