PoStnina plačana v gotovini.	Izhaja	okoli	20.	vsakega	meseca.	Cena	3	Din.
Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 2675.	 Ček.	rač.	St.	12.038.
Štev. 1—2.	Ljubljana,	dne	20.	marca	1934.	Leto	IV.
Skupščina Zveze združenj gostilničarskih obrti Dravske banovine
Že na predvečer skupščine se je zbralo veliko število odposlancev gostilniških združenj iz Dravske banovine v Mariboru, kjer se je obdržala seja širšega odbora, ter končala vse predpriprave za skupščino banovinske gostilničarske organizacije. Na tem občnem zboru je bilo od 50 združenj prisotnih po svojih delegatih 37, 2 sta se opravičili, od nevčlanjenih združenj pa so bili prisotni delegati od združenja Sv. Lenart v Slov. goricah in od združenja Maribor okolica na Pobrežju.
Skupščino je vodil zvezni predsednik g. Majcen, ki je ugotovil pravilno sklicanje, ter pozdravil zastopnike oblastev in sicer predvsem zastopnika mestne občine ljubljanske g. dr. Freliha, zastopnika mestne občine v Mariboru ravnatelja g. Rodoška, za sresko načelstvo desni breg g. sekretarja Modrijana, zastopnika Zbornice za TOI g. dr. Koceta, zastopnika Tujsko-prometne zveze v Ljubljani in Mariboru g. ravn. Pintarja in Losa ter g. Oset Andreja, kot odposlanca gospodarskega predstavništva v Mariboru.
Prečitani so bili tudi pismeni in brzojavni pozdravi, tako n. pr. se je pismeno opravičil šef odseka za turizem ministerijalni svetnik g. Grgo-ževid, upravnik mestne policije g. dr. Hacin v Mariboru, opravičila sta tudi svojo odsotnost narodna poslanca gg. dr. Pivko in Anton Krejči, kakor tudi banovinski svetnik in odlični zastopnik obrtništva Dravske banovine g. Zadravec iz Središča, župan mesta Ljubljane g. dr. Puc, predsednik Ze-maljskega saveza g. Nikolič, generalni sekretar Sekulovič ter predsedniki banovinskih gostilničarskih zvez Sarajeva, Skoplja in Splita. Skupščino je pozdravilo tudi predsedstvo strokovne organizacije, včlanjeno v Ženevski zvezi iz Maribora. Kot zapisnikar je bil imenovan zvezni ravnatelj g. Peteln, za overovatelja zapisnika gg. Šterk Pero in Zupan iz Ljubljane. V spomin vseh umrlih članov zvezne organizacije v letu 1933. so navzoči odposlanci, ki so napolnili obširno dvorano hotela »Orel«, zaklicali trikratni »Slava«. Na predlog g. Peterlina Miro, predsednika Združenja v Kranju se je ob velikem navdušenju odposlala kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja sledeča brzojavka:
»Člani Zveze združenj gostiln, podjetij Dravske banovine, zbrani na svojem rednem občnem zboru v Mariboru, pošiljamo Vašemu Veličanstvu vdane pozdrave in zagotovila neomajne zvestobe do Vašega Veličanstva in visokega kraljevskega doma«.	•
Naslednji brzojavni pozdravi so se odposlali g. ministru trgovine, gosp. banu Dravske banovine dr. Marušiču in pomočniku bana g. dr. Pirkmajerju. Vsi ti brzojavni pozdravi so bili z odobravanjem vzeti na znanje.
Na predlog g. Dolinška A. se je opustilo čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ker je bilo itak po-ročano obširno že v našem strokovnem časopisu, kakor tudi potom številnih okrožnic, ki jih je zvezna uprava razposlala združenjem. Na pozdrave je odgovoril g. dr. Frelih, ki je želel v imenu ljubljanske občine, kakor tudi v imenu njenega mestnega načelnika g. dr. Puca zborovanju največ uspehov. Omenil je, da gosp. župan mestne občine Ljubljana budno pazi na delo in stremljenje gostil-
ničarskih organizacij in želi, da ostane obrtna oblast tudi v bodoče v čim tesnejših stikih z zvezno organizacijo,
Kot drugi se je priglasil g. dr. Koce, ki je v svojem pozdravnem govoru omenil plodonosno delovanje Zbornice, ki je vedno v soglasju z zvezno organizacijo zastopala najodločneje težnje gostilničarskega stanu Dravske banovine.
V	imenu mestne občine v Mariboru je pozdravil g. ravnatelj Rodošek, izražajoč pri tem veselje, da je zvezna uprava sklicala svojo prvo skupščino ravno v Mariboru, ter s tem povzdignila pomen in važnost obmejnega mesta.
G. Pintar in g. Los sta istotako želela v imenu svojih Tujsko-promet-nih zvez čim iskrenejšega in harmoničnega sodelovanja. Upajoč, da bo skupno delo gotovo pokazalo najlepše sadove. G. Oset Andrej pa je pozdravil v imenu Gospodarskega predstavništva, ki predstavlja v mariborskem okrožju jedro našega gospodarstva.
Nato je sledilo poročilo predsedstva, ki je bilo jako obširno in izčrpno. Zvezni predsednik je omenjal zgodovino postanka nove banovinske zveze, ki se je ustanovila z geslom, da j je le v skupnosti in slogi moč. Mot-i nje, ki so se pojavile pri ustanavljanju naše banovinske organizacije, so se same po sebi razblinile. Nekatera združenja so imela v početku kriva tolmačenja iti pesimistično gledanje na to iz življenja in po sili organiza-torne ^ požrtvovalnosti ustvarjeno skupno organizacijo. Danes sta komaj še dve združenji v Dravski banovini, ki se še nista mogla odločiti za pristop, vendar upamo, da sta tudi ta dva na najboljšem potu, da spoznata ono resnično rečenico, da po-edinec posebno v današnjem času ničesar ne pomeni, dočim se da doseči uspehe le s celoto. Ustvaritev banovinske gostilničarske zveze je zahtevala gospodarska depresija. Pred očmi so nam bili le interesi vseh gostilniških podjetij Dravske banovine, nobenega govora in nobenega sledu se ne more najti v enoletnem, truda-polnem, toda plodonosnem delovanju zvezne organizacije o kakem lokalnem patriotizmu, separatizmu, kakor tudi ne o Štajercih in Kranjcih in tudi ne zadevicah, ki bi bili osebni cilji posameznikov. Posebno ga veseli, da lahko pozdravlja zborovalce na tleh druge metropole naše banovine, v Mariboru, kar naj dokazuje, da je zvezna organizacija širom svojega področja povsod enako doma.
Združenja so bila v stalni zvezi z zvezno upravo in so jako živahno delovala. Po njih željah in tudi seveda po lastni dolžnosti je zvezna uprava storila in skušala doseči vse, kar je bilo le mogoče. Zveza je s številnimi pismenimi okrožnicami in dragimi opozorili ter osebnimi obiski tekom leta prav vidno oživela delovanje in stanovsko zanimanje pri mnogih združenjih. V pretečenem letu se je ustanovila tudi enotna državna organizacija vseh banovinskih zvez s sedežem v Beogradu. Za to ustanovitev ima mnogo zaslug tudi naša zveza, ki i'i osnovanje te Državne zveze posebno po svojem ravnatelju uspešno podpirala. Centralna Državna zve-zp, nam je bila potrebna, ker imamo sedaj na sedežu državne zakonodaje oporo ii> matico, kjer se moremo se-
stajati z zastopniki vseh banovin in ustvarjati enotne zaključke v pogledu borbe v obrambo naših interesov. Preje skoraj ni moglo biti delo pri centralnih oblastih uspešno, ker mnogokrat nismo vedeli, kakšne zahteve stavijo stanovski tovariši iz dragih banovin. Zato je bilo često, da se je podalo kar 6 različnih mnenj. Razume se, da je lahko oni, ki je imel odločevati o pravilni rešitvi naših teženj, prav upravičeno rekel, da gostilničarji sami ne vedo, kaj hočejo. Uprava Državne centralne zveze sestoji iz najuglednejših in sposobnih organizatorjev. Tudi naša zveza je zastopana po moji osebi in po podpredsedniku naše zveze. Najvidnejši znak naše solidarnosti in naše moči je bil velik kongres, ki se je vršil dne 25. oktobra 1933 v Beogradu. Predstavili smo se javnosti v taki obliki in v takem številu, da ni mogoče v bodoče preiti nikdar molče preko naših zahtev. Pri zvezni upravi smo ustanovili tudi samostojni hotelirski odsek, kateremu načeluje g. Koritnik, hotelir iz Ljubljane. Tudi pri Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru je naša zvezna uprava 1 zastopana po svojih delegatih. Želim le, da bi se tudi gostilničarji čim bolj zanimali in aktivno sodelovali v tuj-sko-prometnih organizacijah. Zelja naše zveze je, da postane čim bolj intimno delovanje s tujsko-prometn. organizacijami in je o tem vedno vodil aračun. Če je pri njih sem in tam morda odkazana za nas bolj zadnja klop, smatrajmo, da so to le zmote prehodnjega značaja in brez slabega namena. V kratkem pričakujemo tudi pravilnik o gostilniških podjetjih, h kateremu je dala zvezna uprava svoje mnenje. Prepričan sem, da bo z izdajo tega pravilnika namah rešeno ugodno več takih vprašanj, za katerih rešitev smo se borili dolga leta. Pričakujemo tudi novo uredbo o policijski uri in smo mnenja, da bo kr. banska uprava že z ozirom na potrebo tujskega prometa upoštevala naše predloge, da se poslovanje naših podjetij ne omejuje, temveč se jim nudi možnost zaslužka ravno takrat, ko ima naš član priliko zaslu- j žiti. Zvezna uprava je podvzela vse mogoče korake pri finančnem ministrstvu, odnosno pri članih finančnega odbora narodne skupščine, da se omilijo predvidevane spremembe k državnemu zakonu in moramo reči, da je ravno na podlagi naših stanovskih zvez v družbi s trgovinskimi organizacijami uspelo dati potreben izraz naše nevolje proti davčnim preobremenitvam. Imeli smo nadalje pogoste ankete pri Zbornici TOI v Ljubljani, pri katerih so večkrat prisostvovali tudi nekateri gg. poslanci.
Zveza je nadalje intenzivno delovala na to, da se pri Zbornici TOI v Ljubljani poleg sedanjih odsekov ustanovi tudi samostojni gostilniški odsek. Statuti Zbornice TOI so sedaj spremenjeni in določajo za nas poseben odsek z 8 člani. Prvotno se nikakor nismo mogli strinjati, da bi morali 4 člani tega odseka stalno bivati v Ljubljani, ostali 4 pa bi bili lahko iz ostalega področja naše banovine. Dosegli smo, da je zbornično predsedstvo in plenarna seja pristala na pravilno razporeditev tako, da odpadeta 2 člana tega odseka na mesto Ljubljana, 6 članov pa na ostale kraje. Kar se tiče števila, nas tudi ! ne more zadovoljiti in sem prepričan, da se bo preuredilo v smislu naših predlogov.
Z našim strokovnim listom smo imeli silne težave, ker so nekatera združenja mnogo dolgovala na za- !
ostali zvezni članarini, kar je seveda onemogočilo redno izhajanje našega prepotrebnega lista. Prosim tedaj, da se v tem pogledu doseže večja točnost, ker se s tem omejuje naše delo. Podvzemali smo vse, da bi se
v	različnih krajih priredili strokovni učni tečaji, bodisi servirni, gospodinjski ali kletarski, vendar je bilo na naše pozive vedno premalo prijav. Vzrok je pač v tem, ker ni za to razpoložljivega denai’ja. Iz našega proračuna, ki je bil itak v primeru z obsežnostjo naše organizacije jako skrčen, nismo mogli ničesar dati, zadruge tudi niso imele sredstev, Zbornica TOI pa se je imela s svojimi dohodki tudi boriti, vendar upajmo, da bo naš bodoči odsek pri tej ustanovi vodil račun o izobrazbi našega članstva. Na koncu še izjavlja, da je Gostilničarska Samopomoč, ki je imela še komaj 350 članov, oblastveno razpuščena, ker se ti preostali člani niso hoteli prilagoditi zahtevi kr. banske uprave, da se zavarovanje uvede s kapitalnim kritjem. Predsed-stveno poročilo je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem, nakar je podal zvezni ravnatelj g. A. Peteln podrobno poročilo. Pripomnil je, da je že itak g. predsednik poročal o bistvenih delih zvezinega delovanja, zato se bo omejil le na izpopolnitev že prej iznešenih podatkov. Uvodoma je omenil, da je ravnokar prispela iz Beograda potom naše državne centrale vest, da so ravno na dan našega zborovanja vsi trgovski, gostilniški, obrtniški lokali v Beogradu za-
i	prti, kot viden znak nerazpoloženja j proti spremembam zakona o nepo-| srednih davkih. Smatra za potrebno, j da se iz tega mesta izreče vsem našim stanovskim borcem v Beogradu najiskrenejša zahvala in pa tudi pozdrave. Ta predlog je članstvo sprejelo z viharnim pritrjevanjem. Podrobno je govoril o davčnih vprašanjih ter navajal v številkah nameravane poviške pri različnih postavkah, tičoč se pridobnine, uslužben-skega in poslovnega davka, kakor tudi različnih taks. Zvezna uprava je v dražbi z ostalimi zveznimi organizacijami v državi podvzela vse potrebno, da se korektura davčnih zakonov ne izvrši v veliko škodo našega stanu. Zavzemali smo se tudi za ugodnejšo razdelitev točilnih taks, ker odmerjene točilne takse niso v nobenem razmerju s prometom. Spremeniti je treba točilno takso na ta način, da se jo razdeli še na več kategorij, ki naj bi se približale faktič-j nemu iztočenju alkoholnih pijač. V splošnem pa mora biti naša zahteva, da se naj za vse takse in za vse davščine, ki so vezane na točenje alkoholnih pijač, določi enotna taksa, ki bo v naprej določena v sporazumu s predstavniki gostiln, stanu in ki bo omogočila pravilno kalkulacijo pri naših režijskih stroških.
Poročilo ravnatelja se je prekinilo, ker je vstopil v dvorano g. Teodor Kaufmann, podpredsednik Državne zveze v Beogradu in predsednik bratskega združenja v Zagrebu. Njegov prihod je izzval pri zborovalcih veliko navdušenje.
V	nadaljevanju svojega poročila je omenil ravnatelj, da so delali zvezni upravi veliko preglavic vinotoči pod vejo, ker se niso "pooblastila izdajala vedno po določilih bansko naredbe. Tudi v preteklem letu so se izdajala pooblastila graščakom in celo takim, ki niso imeli z vinogradom nikakega posla. Tako je skoraj vinotoč pod vejo postal privileg siromašnega ali manjšega vinogradnika, privileg premožnih slojev in različnih špekulantov.
hVKLLN*
Če va§ gost zahteva »slatino« »ali mineralno vodo«, pri tem misli na priljubljeno
rogaško slatino
ker ve, da ta voda zboljša okus vinu, dočim mu odvzame previsno kislino.
Rogaško slatino
pa mnogi pijejo zelo radi tudi samo, ker jih osvežuje in krepi in ker vsled zdravilnih snovi, ki so raztopljene v nji, čudovito ugodno upliva na vse prebavne organe.
Kot prvi znak našega skupnega gibanja v državi je bil ve.ličastveni kongres Državne zveze, kjer se je obravnavalo tudi o obrtnem zakonu. Ob tej priliki se je zahtevalo, da se izda poseben gostilničarski zakon, ki naj bi obsegal vse predpise, ki se tičejo izključno le gostilničarskega obratovanja. Posebna pozornost se je posvetila takozvanemu »hišnemu delu« in pa »svobodni oceni« upravnih oblasti pri podeljevanju gostilniških koncesij. Imamo preveč dokazov, da se izkuhava celo po 50 osebam od strani privatnih oseb, in da se bavijo s šušmarstvom tudi celo gospodinjske šole, zaradi tega smo zahtevali, da naj se izraz »hišno delo« ocenjuje s sledečimi kriteriji:
1. Privatne osebe lahko izkuhava-jo največ 3 osebam, toda samo tedaj, kadar prihajajo v poštev socijalni razlogi: n. pr. brezposelnost itd.
2. Osebe, ki se prehranjujejo pri privatnih osebah, morajo imeti stalilo bivališče odnosno zanimanje na kraju prehrane (uradniki, dijaki itd.).
3. Hišno delo sme vršiti samo po-edina oseba s pomočjo najbližjih rodbinskih članov in v prostorih svojega stanovanja, čigar obseg mora odgovarjati socijalnemu položaju te osebe.
4. Prehrana mora biti enovrstna, ne sme se oddajati več vrst jedil.
5. Prehrana se sme izdajati za najmanj mesec dni.
Tudi v pogledu oddaje sob po privatnih osebah smo dobivali stalne pritožbe iz naših tujsko - prometnih in industrijsikih krajev. Za tako vrsto hišnega dela smo določili sledeče pogoje:
1. Hiša ne sme biti v take svrhe opremljena.
2. Sobe se smejo oddati največ trem osebam in to le tedaj, če opravičujejo tako hišno delo socijalni razlogi, kakor smo jih navedli pri izdaji prehrane po privatnih osebah. Odpovedni rok se mora ravnati po običaju dotičnega kraja*.
3. Najemniki morajo imeti stalno bivališče v kraju. Posebno važnost se mora posvečati šušmarenju v izdaji prehrane in sob v turističnih krajih, letoviščih, kopališčih in zdraviliščih. V teh krajUii se ne sme prehrana po privatnih osebah izdajati pod nobenim pogojem. Sobe pa le tedaj
1. če prijavijo osebe izdajanje sob privatnim osebam, odnosno gostom zdraviliščni komisiji, odnosno občinskim upravam. Zdraviliščne komisije morajo o tem obvestiti pristojna gostilniška združenja.
2. Prijavljene sobe se morajo pregledati po posebni komisiji, v kateri mora biti tudi zastopnik gostilniškega združenja.
3. Ako je soba primerna, odredi komisija na licu mesta ceno, ki mora biti izvešena v sobi.
4. Prijava gostov je obvezna za policijsko upravo, ki mora na koncu meseca pošiljati podatke davčni upravi.
5. Ponujanje sob na javnih mestih v vsaki obliki je prepovedano. Sobe se smejo izdajati za najmanj 14 dni.
Na tem kongresu se je razmotrival tudi § 437 obrt. zakona, ki ne more nas nikakor zadovoljiti, ker dopušča preširoko tolmačenje v škodo našega obrta. Radi tega je potreba, da se zakon formulira na ta način, da se iz-begne vsaki dvoumnosti in sicer:
1. Pooblastilo se naj izda izključno le v korist malega vinogradnika, ki sam obdeluje svoj vinograd in ki ži-
vi	izključno od svojega vinograda. Obseg vinograda mora biti manjši od
2	ha.
2. Vino naj se prodaja v tej obliki le na kraju proizvodnje in je prevažanje vina iz ene občine v drugo prepovedano.
3. Turistični kraji, kopališča, zdravilišča in njihovi okoliši v obsegu 5 km naj bodo od take prodaje popolnoma izključeni.
4. Prodaja sadjevca na drobno podleže pod določilo tega paragrafa.
Glede izdaje novih koncesij naj se določijo sledeči pogoji:
1.	Ustanavljanje novih obratovalnic naj se ukine za triletno dobo, da se pospeši sanacija gostilničarstva,
j ki je glavni pogoj za uspešen razvoj turizma.
2. Število obratovalnic naj se ravna po številu prebivalstva. Mnenje strokovnega združenja mora biti mero- ; dajno.
3. Za gostilniška podjetja naj se predpiše posebna izobrazba, upoštevajoč pri tem posamezne stroške in sicer na osnovi sklepa svoječasne konference gostilničarskih združenj v Zagrebu.
Izvrši naj se stroga revizija vseh točilnic na stoječe goste, katerih lokali ne odgovarjajo policijskim in zdravstvenim predpisom. Določi naj se tudi obratovalni čas za posamezna podjetja. Izenačijo naj se takse za policijske ure, kakor tudi za zabave za vso državo. Učna doba naj se regulira v pogledu starostne dobe, ki ne sme presegati nad 20 let starosti.
Kolikor se tiče izobrazbe našega naraščaja in članstva je treba uvesti pri tečajih in pouku gotov sistem in učni načrt, kakor tudi glede razdeljevanja podpor, ki se podeljujejo od strani banske uprave in Zbornice. V svrho tega naj bi se ustanovili banovinski gostilničarski strokovni odbori, ki bi bili merodajni pri sestavi učnih programov, pri razmo-trivanju o primernosti tečajev in tudi glede podelitve naprošenih podpor.
Zvezna uprava je izvršila številne intervencije bodisi v strokovnih, odnosno stanovskih, bodisi celo v privatnih zadevah. Kar se tiče zborničnega gostinskega odseka, je zvezna uprava sklenila razdeliti mandate gostinskega odseka enakomerno na bivšo mariborsko in ljubljansko oblast, hoteč s tem dokazati, da ne goji nekakega, še pred letom mnogokrat prerokovanega separatizma in da nam je vsak član enak, pa naj bo iz tega ali onega kraja. Zvezna organizacija se uveljavlja le kot gospodarska in stanovska zveza, kjer so vsi člani enaki in kjer se dela in postopa samo po navodilih celokupnega članstva. Pri tem je sledilo burno pritrjevanje.
Zvezna organizacija šteje 50 združenj Dravske banovine. V zvezi se ne nahajata samo 2 združenji, in sicer združenje za Maribor okolico in Konjice. Vsa ta včlanjena združenja predstavljajo 4.635 članov tako, da je še neorganiziranih 521 članov. Od teh je sedaj še mnogo včlanjenih v skupnih obrtnih združenjih, ter bo morala Zbornica TOI po svoji dolžnosti v smislu obrtnih predpisov izločiti te tovariše v najkrajšem času in jih združiti v posebna združenja. Skupna obrtna združenja, v katerih so včlanjeni tudi gostilničarji, se namreč nahajajo še v Radečah pri Zidanem mostu, Metliki in Črnomlju. Vseh gostilniških koncesionarjev v Dravski banovini imamo 5156 Gostilniški obrati pa so razdeljeni takole: 94 hotelov, 68 kavarn, 143 restavracij, 4253 gostiln, 390 krčem, 247 bufetov, 3 gostišča, 20 penzijonov in 12 ljudskih kuhinj.
Zvezna pisarna, ki je začela s poslovanjem s 15. februarjem 1933, je razposlala 2457 dopisov ter 50 okrožnic informativnega značaja.
Tekom leta 1933. se je vršil dne 18 januarja ustanovni občni zbor v Ljubljani, 5. aprila izvanredni občni zbor zveze, 25. oktobra kongres vsega gostilničarstva v Beogradu, dočim je imel upravni ožji odbor 7 sej, širši upravni odbor pa 1 sejo. Zvezna organizacija je dne 13. junija priredila proti trošarinskim predpisom na zahtevo gostilničarjev iz ljubljanske okolice veliko in dobro uspelo protestno zborovanje. S tem je bilo poročilo ravnatelja končano, katero je bilo soglasno vzeto na znanje.
Temu je sledilo poročilo hotelir skega odseka, ki je uvodofna omenjal ustanovitev samostojnega hotelirskega odbora pri zvezni upravi. Ta odbor je imel v preteklem letu več sej, ki so bile v prvi vrsti namenjene Sanaciji izvanredno težkega položaja te stroke. Vršila se je tudi konferenca vseh hotelirjev in kavarnarjev v Ljubljani, kjer so se zaključili sklepi, ki so bili merodajni odboru pri njegovem delu. Zahvaljuje -se vsem
tovarišem za njihovo moralno podporo in izjavlja, da je le v skupnem in solidarnem postopanju pričakovati uspehov. G. Koritnik je žel za svoja izvajanja hvaležno priznanje.
Gosp. predsednik je nato sporočil sklep ožjega in širšega odbora, da se pristopi k državni zvezi v Beogradu in prosi za potrditev tega zaključka, kar se je soglasno vzelo na znanje.
Zvezni ravnatelj prečita nato obračun zvezne uprave za leto 1934., ki izkazuje dohodkov 149.807.78 Din, izdatkov pa 140.053.13 Din, tako da znaša blagajniški preostanek na koncu poslovnega leta 9.754.65 Din. Po objavi obračuna se je prečitalo tudi revizijsko poročilo, sestavljeno od gg. članov nadzornega odbora, kateri izjavljajo, da se je celotno gospodarsko poslovanje zvezne uprave pregledalo po gg. Molnar Aleksandru in Miklič Franju in da so se knjige našle v popolnem redu. Vsled tega predlagata upravi razrešnico, katera je bila soglasno sprejeta.
Nato je sledil proraučn za 1. 1934., ki je bil odobren po zveznem ožjem odboru dne 15. decembra in po seji širšega odbora dne 7. februarja. Ker se je predvidela za tisk zvišana podpora in ker se je morala upoštevati članarina Državni zvezi, znaša proračun vkljub temu komaj 158.000 dinarjev, ki se naj krije z letno nespremenjeno člansko doklado v znesku 35.— Din. Zvezni ravnatelj pri- j pomni, da je ta proračun z ozirom na obseg in živahno delovanje zvezne organizacije jako skromen, če se pomisli* da imajo slične in še celo manjše banovinske gostilničarske organizacije dvakrat ali celo trikrat večje proračune. Proračun banovinske zveze pa je tudi za polovico manjši, kakor sta bila proračuna bivše mariborske in ljubljanske zveze, kar kaže, koliko se je članstvu prihranilo na izdatkih. Ker bodo najbrže nekatere postavke prenizke, se naproša za dovoljenje, da se porabijo prihranki ostalih proračunskih postavk za kritje nižje predvidenih postavk. Proračun s poročilom je bil soglasno sprejet.
Nato so se vršile volitve nadzornega odbora, kjer je bil na predlog g. Valjaka potrjen dosedanji nadzorni odbor, ki sestoji iz gg. Miklič Franja, Molnar Aleksandra iz Bleda in Kor-že Franca iz Ptuja.
Glede strokovnega tiska sporoča ravnatelj, da se je lansko leto lahko izdalo samo 8. številk, ker ni bilo primernih dohodkov. Omenja, da so se oglasi jako skrčili in je radi tega nastal velik deficit. Dočim se je leta 1931. dobilo na oglasih še 43.128 Din, so padli ti oglasi v letu 1932. na 28.000 Din, dočim so v zadnjem poslovnem letu dosegli komaj 20.000 Din. Zbornica TOI nam je subvenci-jonirala list samo s 5000 Din, čeprav smo zaprosili in bili tudi potrebni večje podpore. List se tedaj vzdrži lahko le tedaj, če nam Zbornica podeli vsaj 15.000 Din, da pokrijemo dolg pri Zvezni tiskarni in če nam združenja plačajo zaostalo članarino, da lahko izplačamo v proračunu predvideno subvencijo. G. Zupan iz Ljubljane predlaga zato, da bi se članarina radi sanacije lista zvišala na 40 Din, čemur pa se je g. Dolinšek Avgust iz Hrastnika protivil, češ, da naj ostane članarina ista, ker nikakor ne gre, da bi moralo zavedno članstvo radi malomarnosti nekate-
rih članov plačevati radi tega večja prispevke. Predlog g. Dolinška je bil soglasno sprejet.
V	pravilih so se izvršile nebistvene spremembe v smislu samostojnega predloga združenja v Ljubljani.
Tudi združenje v Novem mestu je vložilo svoj predlog, glasom katerega naj se določi prihodnji občni zbor v Novem mestu, ker sta se že dva vršila v območju bivše mariborske oblasti. Tudi ta predlog je bil soglasno in z velikim odobravanjem sprejet s pripombo, da se naj bodoče skupščine vrše v početku meseca maja, ker so tedaj mogoči tudi različni izleti. S tem bodo gostilničarji spoznali celo Dravsko banovino.
G. Kaufman T. pozdravi v imenu Drž. zveze, kakor tudi v imenu svojega združenja v Zagrebu zastopnike gostilničarstva Dravske banovine in je prepričan, da bo delo, ki se vrši v največji slogi, vedno rodilo najlepše uspehe. G. predsednik se zahvali g. Kaufmanu za njegove po- ' zdrave s pripombo, da je v resnici vse naše delovanje v največjem soglasju z sosedno organizacijo v Zagrebu in upa, da bo to prijateljsko razmerje ostalo še nadalje.
G. Brenčič Miha iz Ptuja se zanima za Deln. pivovarno v Laškem, nakar mu pojasni g. predsednik, da manjka še 250.000 Din za dograditev pivovarne. Ko bo stavba končana, se bodo montirali še stroji.
j£/a/o /zale /fra/se
Pri slučajnostih opozarja g. Drnovšek iz Zagorja, da so nekaterim gostilničarjem zarubili vino, ki leži že več mesecev zapečateno v gostilniških kleteh, dočim se gosp. Bregar iz Ribnice pritožuje nad otvoritvijo nove gostilne po nekem Dalmatincu, čeprav je še preveč gostiln v Ribnici in njeni okolici.
G. predsednik odgovarja, da se je vzela pritožba g. Drnovška v znanje, g. Bregarju pa je itak znano že iz seje širokega odbora, kje je iskati vzrok pretolerantnemu postopanju pri izdaji novih gostilniških koncesij ter obljublja, da bo zvezna uprava še nadalje zastopala svoje stališče, dokler # ne doseže zaželjenega uspeha.
G. Seme iz Vrhnike predlaga, da se doba za cementiranje posod podaljša na 5 let, ker je sedanje cementiranje zvezano z veliko škodo za gostilničarje. Sprejeto.
S tem se je izčrpal dnevni red I. naše zvezne skupščine, ki je potekla v največjem soglasju in najlepšem prijateljskem razpoloženju, kar zna-či, da si je zvezna organizacija ravno vsled svojega razumnega dela pridobila trdna tla v svojem članstvu, ker člani vidijo, da se postopa edinole po željah in po sklepih združenj. Prepričani smo, da bomo s takim delom končno dosegli le ono, kar si vsi želimo, to je odpravo nepotrebnih zaprek, ki se nam stav-ljajo na pot pri našem obratovanju.
Zakaj izhaja »Gostilničarski Vestnik“ neredno?
Že iz poročila o zveznem občnem zboru izhaja, da je naš list prišel v težave, ker ne more kriti tiskarniških stroškov, to pa zato, ker niso nekatera združenja še do danes poravnala zvezno članarino za leto 1933. Sramota je za one gostilničarje, ki so že leta in leta prejemali »Gostilničarski Vestnik«, niso pa plačali niti pare članarina Če se na različnih zborovanjih z zastopniki drugih sorodnih gostilničarskih organizacij sporoči, da plačuje naš gostilničar v Dravski banovini za svojo zvezno organizacijo in pa celo za list samo 35.— Din letne članarine, se vsakdo začudi, kajti po drugih banovinah znaša najmanjša članarina za člana 120.— Din.
Naši gostilničarji slovijo po državi kot najbolj discipliniran stan in jih nam sorodne organizacije satvijo za vzgled svojemu članstvu, zato obžalujemo, da iznašamo to sramoto na dan, toda treba je odkrito povedati, kje leži napaka. Naše članstvo se ne zaveda, kakšno moč ima časopisje na javno mnenje in ravno tega potrebujemo v največji meri pri naših težkih bojih za obstanek. Ker moramo vsako številko sproti plačati, če želimo, da se list še nadalje tiska, bo vsak zaveden gostilničar uvidel, da imamo prav, če tem potem pozovemo vsakega posameznega gostilničarja v Dravski banovini, da vpliva na svoje tovariše na redno plačevanje letnih doklad. Tolaži nas, da je število takih združenj, ki se ne brigajo ali zvezna uprava lahko izhaja s to itak skrčeno članarino ali ne, jako majhno, vendar škoduje ta malomarnost toliko, da se ne more radi skrčenega proračuna izvesti ves program dela, kakršnega si ga je postavila uprava. V tem proračunu tvori eim izmed glavnih postavk podpora »Gostilničarskemu Vestniku«, katera pa se ne more izplačati.
Druga krivda težkega položaja našega lista pa je, da naši člani v obče no zahtevajo od trgovskih tvrdk, da bi oglaševale v listu. Vemo, da tvrdke krčijo izdatke za oglase, toda njihova dolžnost bi bila, da krčijo svoje izdatke drugod, na pa pri našem glasilu, ki je glasilo onih, ki največ kupujejo in jim dajejo tudi največ zaslužka. Zahtevajte tedaj od vsakega potnika, da oglaša v našem listu, če ne, pa krijte Vaše potrebščine pri onih tvrdkah, ki se Vam priporočajo po oglasih v našem listu.
Sedajno številko razpošljemo vsemu članstvu, drugo pa bomo obusta-vili vsem članom onih maloštevilnih udruženj, ki svoje članarine niso poravnala, dočim se bo morala dose-dajna, na naročnino odpadajoča svo-ta z vsakimi sredstvi iztirjati. Nikakor ne gre, da bi eni plačevali za druge.
Prepričani smo, da bo ta poziv imel primeren odmev in da bomo lahko redno izdajali list, odnosno, da ga bomo lahko celo razširili v dvoted-nik. Ce se nam to posreči, potem naj bo članstvo prepričano, da ga bomo tako urejevali, da bo v resnici najbolj informativni list naše stroke.
Za sodelovanje je treba namreč plačati honorarje, ker na več ali manj zastonjkarsko delo ne bomo mogli več računati.
Kakšne spremembe so še nastale pri zakonu o neposrednih davkih?
V § 2 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih se navaja nov odstavek k t. 15, čl. 32 zakona o neposrednih davkih, ki pravi, da se odmerja zgradarina v krajih, kjer uživajo zgradbe kmetovalcev trajno oprostitev samo na dejansko prejeti znesek najemnine, če oddaja kmetovalec del zgradbe, v kateri stanuje, samo za čas sezone.
V § 8 tega zakona se dodaja k čl. 59 zak. o neposrednih davkih, da plačujejo mali obrtniki v krajih, za katere veljajo določbe t. III., čl. 37 zak. o neposrednih davkih (ki se gla-
si: Za zgradbe po vaseh, zunaj mestnih, kopaliških in letoviških okolišev, ki niso oproščeni zgradarine po čl. 32 zak. o nep. davk. in se ne dajejo v najem in ki služijo izključno za stanovanje poljedelcem in malini obrtnikom . . . .) kot davek 120 Din, za vsakega pomočnika pa 60 Din na leto, zavezanci tretje skupine čl. 42. (poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči), pa plačajo na leto 80 dinarjev, za vsakega pomočnika pa 40 Din v krajih do 10.000 prebivalcev.
V	krajih od 10.000 do 20.000 se poveča davek za 25%, v krajih od
20.000 do 50.000 za 50%, v krajih nad
50.000 za 75%. Ti davki se morajo plačati v štirih enakih letnih obrokih in sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in dne 1. oktobra, lahko pa se plačajo tudi pred dospelostjo.
Za osnovo odmeri samoupravnih doklad pri teh davčnih zavezancih služi 80% letnega davka,
Izvanredno važno je določilo k t. 8 čl. 76 zak. o neposred. davkih in pomeni velik uspeh vztrajnega boja zveznih organizacij, da ne smejo konzumne in nabavljalne zadruge v obče točiti alkoholnih pijač na drobno.
Poslednji stavek čl. 95 zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: da se mora plačati za vsako osebo hišnega uslužbenstva 50 Din na lete. Kot dokaz o plačanem davku za hišno služinčad služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni in samo za eno osebo in ne glede časa zaposlitve in višino dohodka. Če poslodavec davčne karte v obče ne nabavi, plača kot kazen petkratno vrednost davčne karte. Plačani davek se lahko odračuna od plače uslužbenca. Pazite tedaj, da si nabavite davčne karte.
Važen je tudi sledeči dodatek, če se prenese posestvo, premičnina ali pravica od moža na ženo in obratno, jamčita mož in žena vzajemno drug za drugega za odmerjeni in dolgovani davek. Če se obrat ali podjetje proda, jamči kupec za davek, ki obre-menja ta obrat.
Določilo o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroci se spreminja in se glasi: Tisti davčni zavezanec po zakonu o neposred. davkih, ki ima devet ali več živih otrok, je oproščen plačevanja neposrednih davkov in doklad, ki se odmerjajo na te davke.
Do oprostitve pa imajo pravico samo one osebe, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne preseza 500 Din in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Pravica do oprostitve se oceni po tej določbi tudi pri osebah, ki so po prejšnjih zakonskih določbah oproščene plačanja davkov.
Glede obročnega plačevanja do leta 1932. dolgovanih državnih neposrednih davkov govori čl. 28 navedenega zakona, ki določa 11-letno obročno odplačevanje od leta 1934 dalje, in sicer: če je dolg dvakraten ali večji od zneska enoletnega predpisa, v 11 letih, če znaša dolg "/o enoletnega	predpisa	v	10	letih
E/s enoletnega	predpisa	v	9	letih
7/s enoletnega	predpisa	v	8	letih
“/s enoletnega	predpisa	v	7	letih
5/s enoletnega	predpisa	v	6	letih
*/s enoletnega	predpisa	v	5	letih
3/b enoletnega	predpisa	v	4	letih
*/* enoletnega	predpisa	v	3	letih
1/b enoletnega	predpisa	v	2	letih
če pa je manjši od lU, dospe v plači-
lo	leta 1934. Tako določeni znesek se pobira v onih rokih, ki velja za tekoči davek. Za enoletno davčno zavezo se razume tista vsota neposrednih davkov, ki je predpisaa davčnemu zavezancu v davčnem letu 1933, če pa se za to leto predpis ni izvršil, se smatra za enoletni predpis predpis istega prejšnjega leta, za katero se je izvršil celoma. Za zakasnela plačila davčnega dolga se plačujejo obresti samo od dne dospelosti. Če je po veljavnih predpisih in naredbah za dosego izvestne pravice in dovolitve (odobritve) treba potrdila o plačanem davku, se izda potrdilo, če ugotovi pristojno davčno oblastvo,
da je dospeli del tekočega in dolgovanega davka plačan. Vsa ta določila so stopila dne 20. februarja v krepost.
Ker so nekatera prednja določila jako važna za naše člane, jih pozivamo, da jih točno prečitajo.
Kako se bo določevala pridobnina po sedanjih predpisih ?
Kakor poznano, so bile pred kratkim izdane nekatere izpremembe odnosno dopolnila k zakonu o neposrednih davkih. Glede sestavljanja in vlaganja prijav se pri gostiln, podjetjih ničesar ne spremeni. Davčni odbor jim bo odmeril, kakor do sedaj davčno osnovo na podlagi njihove napovedi, odnosno lastnega opažanja in ocenitve, vendar si je finančna uprava zasigurala, da sme v primerih, v katerih bi davčni odbor dohodek nižje ocenil, nego znaša mnogokratnik najemnine in dodatka za lokale, predpisan davek od minimalne davčne osnove.
Na podlagi letne najemnine privatnega stana in lokala, se tedaj izračuna minimalna davčna osnova, ki se določa na ta način, da se letna najemnina za stanovanje, ki ne presega letno 6000 Din, pomnoži dvakrat, najemnina od 6 do 12.000 Din 2 in pol-krat, od 12.000 Din do 24.000 Din se pomnoži trikrat in najemnina preko
24.000	Din tri in polkrat. V slučaju, da ima davčni zavezanec mladoletne in nepreskrbljene otroke, tedaj se stanovanjska najemnina zmanjša za vsakega takega otroka za 10%, nikakor pa se ne more stanovanjska najemnina znižati izpod 40%. Pod nepreskrbljenimi otroci se razumejo taki otroci, ki nič ne zaslužijo; podatke o tem mora dati sam davčni zavezanec v svoji prijavi, sicer se mu ta olajšava ne more vzeti v poštev.
Na ta način izračunani vsoti letne najemnine stanovanja in koeficijen-ta se dodaje 10 do 30% one najemnine, ki se plačujejo za lokale. Višina odstotkov najemnine lokala se ravna po legi kraja, velikosti ter opremi lokala, kakor tudi po doseženem prometu. Pri gostilnah, ki stoje na sredi vasi ali trga in so dobro obiskane, se bo gotovo dodatek za lokal pri ugotavljanju minimalne davčne osnove povečal na 30%, dočim bo znašal na periferiji kraja 10%, v krajih med središčem in periferijo pa 20%. Najemnina za stanovanje in lokal se določi na podlagi odmere zgradarine za leto pred dotičnim davčnim letom. Pri letošnji napovedi pride tedaj v poštev ona zgradarina, ki se je odmerila v letu 1933. Najemnina za stanovanje je merodajna za izra-čunanje minimalne davčne osnove tudi tedaj, če ima stanovanje žena ali kak drug član rodbine, ki živi z davčnim zavezancem v skupnem gospodinjstvu. Kot člani rodbine se smatrajo v tem primeru poleg otrok tudi bližnji sorodniki. Ako ima zavezanec več stanovanj, se moira v račun vzeti najemnina vseh stanovanj. Kadar se deli stanovanja uporabljajo za poslovne prostore, mora davčno oblastvo ugoitoviti, kateri del kosmate najemnine odpade na stanovanje in kateri del na poslovne prostore, upoštevajoč pri tem, da je najemnina za poslovne prostore po pravilu večja, nego ona za stanovanje.
Praktično vzeto bi tedaj pridobnina z dopolnilnim davkom ne mogla biti manjša n. pr.
Pri gostilničarju, ki plača 300
Xard
Maribor
TiorosRa cesta 19
Din mesečne najemnine za svoje privatno stanovanje in 300 Din mesečne najemnine za lokal in nima mladoletnih in nepreskrbljenih otrok, bi znašala tedaj minimalna pridobnina z dopolnilnim davkom okoli 980 Din.
Na ta način izračunana minimalna pridobnina se lahko potom davčne oblasti poveča z ozirom na ugotovljeno višino dohodkov na njeno realno višino. Tedaj bi n. pr. v praktičnem slučaju vzeto moral gostilničar, ki je naveden v gornjem konkretnem slučaju, ima pa velik promet v svoji gostilni, brezdvomno plačati večjo pridobnino, kakor znaša njegova minimalna pridobnina. Ravno tako pa ima pravico davčni zavezanec, pri katerem bi znašala minimalna pridobnina ved nego mn donašajo njegovi stvarni dohodki, da se pritoži reklamacijskemu odboru.
Navodila za vlaganje prijav za pridobnino
Ker so bile pred kratkim izdane spremembe in dopolnila k zakonu o neposrednih davkih, je potrebno, da raztolmačimo na drobno posebno ona določila, ki so važna za vsakega davčnega zavezanca pri davčni napoved!. Vkljub tem spremembam mora vsak davčni zavezanec tudi letos vložiti prijavo za pridobnino.
Vsa podjetja, obrati, odnosno vse osebe, ki se bavijo s samostojnim poklicem, in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in davku na poslovni promet, morajo od 1. marca do vštetega 31. marca t. 1. vložiti pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku in poslovnem prometu, ki so ga dosegle od teh poslov in opravil v poslovnem letu 1933.
Prijavo za pridobnino se dobi proti plačilu 1 Din pri pristojnem davčnem uradu ali pa tudi pri občinskih upravah in jo je vložiti posebej za vsak obrat, kakor tudi za vsako vrsto posla n. pr. če ima gostilničar centralo in filijalko, mora vložiti prijavo za glavno podjetje in za podružnico posebej. Ravno tako se mora vložiti posebej prijavo, čle izvršuje gostilničar poleg gostilniškega obrta še kako drugo obrt, n. pr. pekarijo, krojaštvo, mizarstvo in slično.
Prijave izpolni in vloži:
1. Lastnik obrata ali podjetja, odnosno oseba, na kateri račun se obrat vodi.
2. V primeru zakupa zakupnik.
3. Za nedoletne njihovi roditelji ali varuhi.
4. Za mase njihovi zastopniki.
Prijavo lahko vloži tudi druga oseba, če se izkaže s specijalnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca. Prijava naj se izpolni v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detaj-lirano. Ker je predmet obdavčbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča članom, da ta dohodek točno prijavijo. Enoletnim dohodkom se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vrši te v podjetja, obrti ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni vezi z obratom, temveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obitelji ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka.
Kosmati (bruto) dohodek je razlika med nabavno ceno in blago (h kateri je prišteti še stroške prevoza in nakladanja ter razkladanja) in med ceno prodaje tega blaga.
Od ugotovljenega bruto dohodka se odbijejo režijski stroški, ki zadevajo le obrat in sicer:
1. Najemnina za obratne lokale odnosno najemninska vrednost teh prostorov v lastni hiši. Najemnina za privatno stanovanje se pa ne sme odbiti.
2. Izdatki za kurjavo, razsvetljavo, snaženje in slično.
3. Plače in mezde pomožnega osob-ja in služinčadi v novcu in naravi; te naslednje treba oceniti po krajevnih razmerah.
4. Obresti od dolgov, v kolikor ti zadevajo obrat Te obresti treba navesti v dejanski višini, plačane v letu 1933. z navedbo imena upnika in
Stran 1,	mr^r	imrmpy	GOSTILNIČARSKI	VESTNIK	Štev. 1.—2. 20. III. 1934.
 1 —- ■ ■	■	'	■■	■'	■	■	■	  ssazz---.... __ ,	   .	.	      -	=... ==
Vino in vino je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
dokazom, ker se sicer na priznajo. Dolgovi sami pa niso odbicni, četudi so bili plačani.
5. Odpis za amortizacijo mrtvega inventarja (gostilniške oprave, posode, event. strojev).
6. Faktično v letu 1933. plačani državni in samoupravni posredni davki, t. j. državna, banovinska in občinska trošarina, doklade k pridob-nini itd.
7. Takse in carine (točilna taksa, trošarinska taksa, taksa za gostilniške račune, taksa za telefon in drugo).
8. Davek na poslovni promet.
9. Prispevek za Zbornico TOI v Ljubljani za gostilničarsko zadrugo in slično.
10. Prispevek za zavarovanje nameščencev, a le v oni višini, do katere je delodajalec po zakonu obvezan.
11. Premije za zavarovanje obrata, blaga in strojev, t. j. zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam in slično, a ne za osebno zavarovanje.
Ne smejo se pa odbiti od kosmatega dobička:
a) Vsote, porabljene za povečanje obrata, za povečanje osnovnega kapitala ali za poravnavo dolga, to je izdatki za razširjenje lokalov, za dozidavo, napravo vrtnih utic in zidov ali žive meje, za nabavo novega inventarja in slično.
b) Pridobninski davek, t. j. državni davek od podjetja ali obrata.
c) Nadomestilo delovne moči članov družine, če ti člani živijo skupno z davčnim zavezancem.
č) Darovi in nepodgodbene nagrade nameščencem in drugim, kakor tudi vsi drugi neobvezni izdatki.
d) Stroški gospodinjstva (privatnega) davčnega zavezanca v katerikoli obliki (v blagu ali naravi).
e) Zgube prejšnjih poslovnih let.
Prijava se mora oddati osebno ali
priporočeno po pošti oni občini ali davčni upravi, na katerem ozemlju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prijav v roku, ki je določen, t. j. od 1 marca do vštetega 31. marca 1934., plača kot kazen 3% od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnem roku 8 dni, pa 10% od osnovnega davka. Ce se v davčni prijavi navedejo neresnične prijave z namenom, da bi se ognile davkom, ali če se zataji vir dohodkov, zadenejo davčnega zavezanca kazenske posledice iz čl. 143 zakona o neposrednh davkih.
Glede prijave za poslovni davek je pomniti pri gostilniških obratih, ki plačujejo prometni davek pavšalno, da morajo z ozirom na to, da se pobira na vino in jedila obči prometni davek, hkratu s prijavo za pridobni-no vložiti tudi prijavo za prometni davek, v kateri morajo izkazati višino prometa, katerega so opravili v predidočem letu z vinom in jedili. Ce se take prijave o prometu ne vloži, nastopijo posledice svobodne ocene, ki pa še ne izključuje, da se zahteva prijava z zapretenjem globe.
Kakšne pristojbine se plačujejo za žigosanje posod ?
Od 1. Januarja t. 1. se pobira sledeča tarifa za žigosanje posod in sicer:
Mere in priprave za merjenje teko-
čin in suhih tvarin:
od hektolitra..........................15.—
Din
od 50 do 10 litrov..............10.—
od 5 litrov do 2 litra	....	3.—
od 1 litra do 1 centilitra	.	.	1.—
Stekleni baloni: od vštevših 10 litrov . . .	3.—
čez 10 litrov........................5.—
Kangle za mleko: od 1 do 5 litrov .....	2.—
od 5 do 10 litrov.............4.—
čez 10 litrov.................6.—
Mere za mleko:
do 5 litrov..................10.—
čez 5 litrov do 10 litrov	.	.	20.—
za vsakih nadaljnih 10 litrov 5.— Priprave za merjenje tekočin:
do 2 litrov..................10.—
čez 2 do 5 litrov............30.—
čez 5 do 50 litrov	....	60.—
čez 50 do 150 litrov .... 100.—
Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka:
gostilniške steklenice, za
vsako...........................0.50
čaše z 1 merskim znakom za
vsako...........................0.50
čaša z 2 mersk. znakoma za
vsako........................1.—
Steklenice za mleko .	0.50
Sodi:
do 100 litrov prostornine vseeno ali je sod navaden
ali za pivo, po.............5.—
za vsakih nadaljnih	100	1 po	5.—
ostanek, manjši od 100 1 se računa za celih 100 litrov.
Uteži:
od 5 do 1 kg...............1.50
od 50 do 10 kg..............5.—
od 50 dkg do grama	.	.	.	0.50
Važna so tudi ostala določila. Ce se sodi n. pr. ne odpravijo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljni dan ležarina in sicer za vsak kos od hektolitra prostornine 1 Din. Kadar želijo stranke, da se pregledajo njih merila in o verujejo priprave zunaj stalnih ali začasnih prostorov urada, se morajo obrniti s kolkovano prošnjo na oddelek za kontrolo mer in poskrbeti uslužbencu, kadar vrši delo v kraju samem, brezplačne in prikladne prostore in potrebno postrežbo. Nadalje morajo prosilci poskrbeti, da se na njihove stroške prenesejo priprave, potrebne za meritev iz stalnih ali začasnih uradnih prostorov na kraj meritve in zopet nazaj odnosno na kraj, ki jim ga uradnik določi. Uslužbencu se morajo povrniti potni stroški in dnevnice kakor tudi stroški za prenos priprav, če mora sam skrbeti za prenos. Kadar zahteva več strank pregled, ki stanujejo v območju enega kraja, trpijo skupno vse stroške Žigovine in pristojbine se ne pobirajo, če se na vpogled opazi, da se mera ne more žigosati, če so mere razbite ali če se pri pregledu razbijejo, za občasni pregled in žigosanje mer, za pregledane pa zaradi nepravilnosti zavrnjene steklenice, posode in balone, kadar se žigosajo v tvor-nicah za steklo in za navadne sode, katerim se ne more določiti prostornina, ker puščajo vodo.
Zvezna uprava je napravila pred-stavko, da naj bi se posode, predvsem pa sodi žigosali vsakih pet let, ne pa vsaka tri leta, kakor se to vrši sedaj. Danes so pretežki časi, da bi se gostilničarja obremenjevalo še s takimi izdatki, ki bi se prav lahko bistveno znižali. Kdor ve, kake sitnosti in stroške ima naš podjetnik s prevozom posode, bo prav lahko razumel opravičenost našega stališča.
Fran Krapeš — 70 letnik
V	čisto izrednih prilikah slavi svojo 70-letnico mož, ki je pač zaslužil, da bi jo praznovat v bolj veselih okoliščinah. Kajti Fran Krapeš je bil vedno mož dela, vrhutega mož iniciativnega in vsej splošnosti služečega dela. Posebno mnogo pa se mora zahvaliti jubilantu slovenska Ljubljana. Saj je Fran Krapeš ustanovil v Ljubljani prvo slovensko kavarno, ki pa je bila še majhna in skromna. Po potresu pa je uredil na Dvornem trgu novo in veliko kavarno, jo okusno opremil v slovenskem slogu, da je bila njegova Narodna kavarna skozi leta v vsakem pogledu prava trdnjava slovenske družbe. In ko je prišel preobrat, da je postala Ljubljana tudi politična slovenska prestolnica ter je padla stara nemška trdnjava Kazina, je bilo edino naravno, da je prevzel to kavarno lastnik slovenske proti trdnjave, lastnik Narodne kavarne Fran Krapeš. Pa pri nas je že tako, da se včasih tudi najbolj naravne zadeve težko izvedejo in tako se je tudi ta preselitev izvedla še le po mnogih bojih in po par letih. Tedaj pa je Fran Krapeš dokazal, da je bil res poklican, da je postal novi lastnik kavarne »Zvezda«, ker jo je preuredil tako bogato in tako okusno, da je postala ena najlepših kavarn v Ljubljani. Take je delaven slovenski obrtnik dokazal, da sledi nacionalni osvoboditvi tudi
takoj kulturni napredek. A Fran Krapeš se ni zadovoljil le s tem, temveč je odkril Ljubljani tudi kazinski vrt in ustvaril Ljubljani lokal, ki ga nimajo niti večja mesta. S ponosom so vodili. Ljubijančani tuje goste na vrt restavracije Zvezde, ki je bila dolgo vrsto let družabno središče vse Ljubljane.
Ni pa to edino delo, ki ga je storil Fran Krapeš v svojem plodonosnem življenju. Z napredkom gostilničarskega in kavarniškega obrta je njegovo ime neločljivo zvezano, prav tako pa tudi z napredkom našega obrtništva. Pa tudi v narodnem življenju je bil Fran Krapeš mož, na katerega se je moglo vedno zanesti in kjer je bilo treba žrtvovati, tam je bil vedno tudi Fran Krapeš.
Ni veselo pri srcu človeku, če vidi, da tako zaslužen mož ob svojem jubileju ne more ravno z navdušenimi besedami govoriti o človeški hvaležnosti. Toda upamo, da pride tudi Fran Krapeš še do svoje pravice in v tej želji zaslužnemu delavcu in borcu naš iskren: živeli! Na mnoga leta!
Poročilo o gostilničarskem tečaju na Vrhniki 1934
Prvo združenje gostiln, podjetij v Dravski banovini, ki je letos aranžiralo tečaj v svojem okolišu, je Združenje gostiln, podjetij na Vrhniki s svojim delavnim načelnikom gosp. Brenčičem.
Tečaj se je otvoril v ponedeljek 19. febr. t. 1. z otvoritvenim nagovorom predsednika Zveze združenj gostilničarskih podjetij g. Cirila Majcena in zaključil v soboto 24. februarja it. 1. istotam.
Radi svoje kratke dobe je imel ta tečaj značaj informativnega tečaja gostilničarske obrti in prometa s tujci, praktičen pouk se je vršil le v po-grinjanju miz in postrežbi gostov, deloma so imeli udeleženci priliko vaje v serviranju 15 abonentov, ki so na hrani v Rokodelskem domu.
Predavali so:
o pomenu in osnovnih zahtevah sodobnega vzornega gostilničarstva in prometa s tujci g. Kl&sek Otokar, ki se je z vsem znanjem resno potrudil, da v tako kratko odmerjenem času poda tečajnikom dober uvod v umevanje gostilničarstva in čim širšo in jasnejšo sliko o nalogah stroke: postrežbe in gostiln, gospodarstva;
o higijeni v gostilničarski obrti in zdravstvu vobče je predaval banovinski zdravnik g. dr. Zupan Franjo, kot odličen zdravnik in higijenik, ki dobro pozna razmere v svojem okraju je poslušalcem podal res koristna stvarna predavanja;
o živiloznanstvu, zlasti poglavje o mesu, je pravtako strokovnjaško podajal veterinar na Vrhniki g. Grom.
Udeležencev tečaja je bilo 35, iz Vrhnike in okolice, iz Verda, Borovnice, Horjula in celo iz Cerknice, večinoma hčerke in sinovi gostilničarjev, katerim stroka ni neznana, nekateri celo z gospodinjskimi šolami in tečaji.
Vsi udeleženci so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev, značilno je bilo dejstvo, da se je med tečajem priglasilo 10 udeležencev.
j Ob zaključku tečaja je bila prire-| jena zakuska, ki so se je udeležiii j sreski načelnik za ljubljansko okolico g. Žnidaršič, predsednik Zveze združenj gostiln, podjetij gosp. Ciril ] Majcen, vrhniški župan mag. pharm. g. Hočevar in ostali predstavniki oblasti, dalje vrhniški gg. gostilničarji in po njih vabljeni gostje, starši udeležencev, skupaj z udeleženci tečaja nad 60 oseb.
Pozdravni nagovor predsednika •Zveze združenj gostiln, podjetij gosp. Majcena je žel občo pozornost, prav tako za njim sledeči nagovori sres-kega načelnika za ljubljansko okolico g. Žnidaršiča, vrhniškega župana mag. pharm. g. Hočevarja, banovinskega zdravnika g. dr. Zupana, vsi govorniki so med svojimi izvajanji o nalogah in pomenu gostilničarstva in prometa s tujci, kot važne panoge narodnega gospodarstva poudarjali nujno potrebo, da bi se taki tečaji v bodoče prirejali za daljšo dobo, omenili so, da se bo priredil ob prvi ugodni priliki daljši tečaj, in da naj bi merodajni činitelji to vobče koristno delo med narodom za izobrazbo in prosperiteto gostilničarstva podpira-
li	z subvencijami.
Gg. zastopnikom oblasti, ki so izjavili pripravljenost, da bodo tudi v bodoče podpirali take tečaje, je treba izreči vse priznanje.
Obiskovalcem tečaja so bile podeljene posebne priznanice, ob zaključku tečaja se je vršilo tudi tradicionalno skupinsko fotografiranje tečajnikov in gg. gostov, v spomin pa so se že med tečajem fotografirale tri lično pogrnjene mize.
Kot dopolnilna točka programa tega šestdnevnega tečaja je bila ekskurzija tečajnikov v Ljubljano in ogled vzornih podjetij.
Pod vodstvom veterinarja g. Groma in strok, predavatelja g. Klaseka so se v četrtek 1. marca zbrali tečajniki iz Vrhnike v kolodvorski restavraciji v Ljubljani in v prvo obiskali Mestno klavnico.
Posetniki so si lahko v Mestni klavnici, ki je svoje vrste eno najmodernejših podjetij na Balkanu, na licu mesta ogledali vso proceduro klanja živine, od mehaniziranega zakolja, vlečenja iz kože, čiščenja notranjosti do shranjevanja mesa v hladilnicah, vse po modemih metodah v vzorno higijeuičnih in tehnično opremljenih prostorih. Zlasti hladilne naprave (z mrzlim zrakom) in proizvodnja ledu, katero je razkazal g. inženjer Mestne klavnice, je vzbujalo največje zanimanje.
Dalje so si udeleženci ekskurzije pod prijaznim vodstvom delovodje »Kolinske tovarne hranil d. d.« temeljito ogledali vso industrializacijo kolinske cikorije, kot kavine primesi, kolinske ržene in ječmenove kave, od shramb za sirovine, preko praženja in mletja do ličnega paketiranja izdelkov. O odlični kakovosti kolinske cikorije kot kavine primesi so se posetniki na pogostiteljsko gesto ravnateljstva tovarne pri poskušnji prepričali.
Popoldne istega dne se je vršil ogled hotela »Union«; gospodu hotelskemu ravnatelju Skerlepu je treba za njegovo prijazno spremljevanje in razlaganje izreči najtoplejšo zahvalo. Posetniki so imeli priliko vpogledati v vzorno hotelsko organizacijo, odda-
jo in oskrbo sob, recepcijo, v nadstropjih so si ogledali moderno in higijensko opremljene tujske sobe, luksusni apartement, hotelske tehnične in signalne naprave, dalje družabne prostore, čitalnioo, veliko dvorano, ki je še vedno največja in najlepša v Jugoslaviji, z vsemi stranskimi. prostori, umetniško sobo, kabino za filmsko projeciranje itd. G. hotelski restavrater je posetnike peljal po vseh restavracijskih prostorih, točilnici, kuhinji z pomivalnico. v kleti in shrambe.
Take ekskurzije je smatrati za idealno učno sredstvo in jih je vsakemu tečaju le priporočati.
V bodoče naj si tečajniki ogledajo vzorne vinske kleti za čas raznih kletarskih del, prav tako je tudi poučno posetiti restavracijske objekte ob času kakšnih banketov.
Pomniti je treba, da strokovni tečaji in vzgoja edino daje garancije za povzdigo standarda postrežbe (rezultate vidimo pri sosedih, v Švici, na Švedskem itd.), za obstoj gostilničarske obrti in za sposobnost konkurence v mednarodnem tekmovanju na polju prometa s tujci in hotelirstva, vsa druga prizadevanja so več ali manj brez haska, edino le izobrazba gostilničarstva in nameščenstva ima svojo stalno visoko vrednost.
k. o.
Vinska razstava in sejem v Ljutomeru
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi dne 20. marca 1934 vinski sejem in razstavo vina v kavarni gosp. Resnika v Ljutomeru. Otvoritev ob 9. uri. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko-prmoškega, gornjeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša.
Ljutomer je že iz davnih dni znan po svoji izborni vinski kapljici, saj je Ljutomer središče vinorodnih goric med Dravo in Muro in je tudi kot križišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. Že zaradi tega so bile dosedanje razstave dobro obiskane in tudi letos je veliko zanimanje med vinogradniki in med kupci ter dragimi interesenti.
Vabijo se vsi vinogradniki iz Iju-tomersko-ormoškega, gornjeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša, da razstavijo svoja vina, ker na ta način jih bodo mogli vinski kupci poskusiti ter se prepričati o izvrstni kakovosti vseh razstavljenih letnikov ljutomerčana. Vsi vinogradniki v omenjenih okoliših, ki želijo svoja vina razstaviti, naj to prijavijo najpozneje do 11. marca t. 1. na posebni prijavi ali dopisnici ali ustmeno v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati najpozneje do 16. marca t. 1. in sicer od vsake sorte
3	steklenice po 7A» litra. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, lahko pa pošlje tudi dva slatinščaka; prazne steklenice se dajo v tem slučaju nazaj. Kdor pa pošlje vino že v buteljkah, se buteljke izmenjajao za druge prazne ali se vrnejo po razstavi lastniku.
Na lanski razstavi je bilo mnogo vinogradnikov odlikovanih z diplomami od ministrstva za kmetijstvo, a še več jih je dobilo nagrade v orodju. Upamo, da bo tudi letos vinska razstava vsestransko ugodno izpadla.
Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce ter gostilničarje, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukajšnjega pridelka in zelo ugodnih cenah.
Polovična vožnja po železnici je dovoljena samo za povratek nazaj. Legitimacije se dobijo pri Vinarski podružnici v Ljutomeru.
Spremembe v taksnem zakonu
V tar. post. se spreminja toč. 2. in se glasi: Za vse napisane in naslikane objave ali reklame, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ograjah, tramvajih itd. v kakršnikoli obliki, kakor tudi za
Vlagajte pravilno sestavljene prošnje!
Iz nekaterih prošenj, ki so jih naši člani vložili za znižanje točilnih taks, smo spoznali, da niso pravilno sestavljene. Zato opozarjamo, da je treba v teh prošnjah navesti vse okoliščine, ki govore za znižanje takse in ni pri tem merodajna samo količina alkoholnih pijač, temveč tudi splošen gospodarski položaj prosil-, ca. Navesti je treba predvsem, če je prosilec najemnik, če ima in koliko nepreskrbljenih otrok, odnosno koliko otrok se šola, če je bolezen v hiši, če je bilo treba plačati za zdravljenje svojcev bolniške stroške, če je prosilec invalid itd.
svetlobne reklame (objave), bodisi s j pomočjo kombinacije svetlih točk, j ki sestavljajo razne črke in sicer:
Din
a) pod Vi m2 velikosti .	.	.	60.—
b) od Vi	do	1 m2 vel. .	.	.	120.—
c) nad 1	m2	do 4 m2 vel.	.	.	240.—
č) nad 4	m2	velikosti na	leto	500.—
Jako važna je sprememba tar. postavke 31. taksne tarife, ki se glasi:
1. Na račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki, o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla drug dragemu ali drugim osebam ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdajatelji podpisali ali ne, kakor tudi na potroške in oddajanje sob v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijah, ljudskih kuhinjah in v vseh lokalih, kjer se trošita jed in pijača, če v njih ni naznačena vsota ali če znaša 20 do 100 Din, se plača 0.50 Din, če pa znaša vsota nad 100 Din, pa 1 Din.
Potemtakem se bo moralo v vseh naših obratih od 20. apr. t. L dajati samo onim gostom, k bodo potrošili za več kot dvajset dinarjev računske listke, katere se bo dobavljalo pri pristojni davčni oblasti v blokih s 100 listi. Če mora kdo zbog notranje ureditve svojega obrata izdajati račune in podobne spise v več izvodih, lahko naroči in nabavi sam zanje potrebne bloke, vendar pa mora pred uporabo vsakega bloka tega taksirati.
Za na tej podlagi kasirane takse dobi imejitelj teh blokov (računskih listkov) povrnjeno V* zanje plačane takse, če se predloži najmanj 100 izvodov davčni upravi. To povračilo se opravi v gotovem denarju, brez prošnje takoj, ko se preda potrebno število izvodov davčni upravi.
Tar. post. 99 a, takozvana koncertna taksa, ki je znašala dosedaj 10% od prodanih vstopnic za prireditve dobrodelnih društev se poviša na 20 odstotkov.
Tar. post. 259 je dodati tar. post. 259 a, ki se glasi: Za gradbeno dovolitev glede zgradb vseh vrst, če znaša proračunska vsota do 50.000 Din 0.5%. Nad 50.000 Din do 200.000 Din 1%. Nad 200.000 Din 1.5%. To takso pobirajo v gotovini oblastva, ki dajo gradbeno dovolitev in jo izročijo pristojni davčni upravi.
Vse te takse razven takse na računske listke so stopile takoj v veljavo. Računska taksa pa stopi še le z 20. aprilom v veljavo.
Pozdravljeni, tovariši iz Sv. Lena*rta v Slov. goricah!
Po enoletnem oklevanju in premišljevanju se je članstvo združenja gostilniških podjetij pri Sv. Lenartu v Slov. gor. soglasno odločilo za pristop k zvezni organizaciji in s tem izpolnilo vrzel, ki je obstojala vsled njihove odsotnosti. Prepričali so se, da so vsa zlonamerna prerokovanja, da se Štajerci in Kranjci ne bodo razumeli, splahnela v nič, ker se je zvezna uprava borila za vsakega gostilničarja z enako vnemo, in ker se gostilničarji prav dobro razumejo med seboj. Ti slabi preroki so tedaj za eno izkušnjo bogatejši, da se z zlobo ne more dolgo izhajati, kajti naše članstvo kaj hitro spozna zahrbtne ali osebne namene nekaternikov. Veseli nas, da so v upravi možje, ki vodijo združenje po pravi poti, in jih najtopleje pozdravljamo.
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
pivo HfljBonit KVAtlllM
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
*
Prijavljajte radio-aparate in gramofone, ki jih imate v svojih lokalih Autor • Centrali.
Zvezna uprava je že lansko leto sklenila ustmeno pogodbo z zastopnikom Centralne zadruge jugoslovanskih autorjev v Ljubljani, glasom katere se je znižala tantijema za radio-aparate, gramofone, klavirje, orkestri one itd. v Ljubljani in Mariboru od 20.— Din na 15.— Din mesečno, v vseh drugih krajih pa od
9.— Din na 5.— Din mesečno. Pripomniti je treba, da izključuje pogodba samo velike obrate. Naravno, da je zastopnik centrale zahteval seznam onih članov, ki imajo te instrumente v zabavo svojih gostov v lokalu. Na žalost moramo ugotoviti, da je bilo od strani našega članstva skrajno malo odziva, ter preti nevarnost, da bo pogodba razveljavljena in da bo centrala enostavno diktirala tantijeme, ki bodo seveda neprimerno višje od onih, ki smo jih zgoraj navedli. Ta sporazum pa ima tudi to ugodnost, da se ne sme nobenega člana predati odvetniku ali sodišču radi spora, ki je event. nastal med članom in Autor-Centralo pred-no'se ne pozove zvezno upravo, da uredi mirnim potom nastali spor.
Iz vsega je tedaj spoznati, da je sporazum za naše članstvo izvan-redno ugoden in da je le temu sporazumu pripisati, da niso bili naši člani tako preganjani, kakor po drugih banovinah. Nadaljni obstoj sporazuma odvisi seveda od uvidevnosti našega članstva, ki bo samo krivo, če ne bo zadostilo pogojem tega sporazuma, od katerih je eden najglav-nejših, da prijavi sleherni gostilničar navedene instrumente. Ugodnosti tega sporazuma so pa deležni le člani onih združenj, ki so včlanjena v banovinski organizaciji. Člani mariborske okoliške zadruge kakor tudi zadruge v Konjicah so od tega izključeni.
Naznačena centrala je razposlala pogodbe v svrho podpisa in prosimo, da se te pogodbe v najkrajšem času podpisane vrnejo.
Zamenjava bankovcev starejših izdaj
Rok za izmenjavo bankovcev, odtegnjenih iz prometa in sicer: po 50	Din z	datumom 1.	avg.	1914,
po 20	Din z	datumom 5.	jan.	1905,
po 10	Din z	datumom 2.	jan.	1893,
je podaljšan	do 31. marca	1934.
Razno
Kongres trgovskih združenj. Dne
15. aprila t. 1. se vrši v Skoplju kongres trgovcev in se bo ob tej priliki tudi osnovala državna zveza vseh trgovskih združenj.
Velike najemnine in slab obisk so vzrok, da je preko 50 gostilničarjev (med temi tudi trije veliki obrati v sredini mesta Reograda) obustavilo obratovanje. V zadnjem času je preko 1200 natakarjev brezposelnih.
Beograjska občina je sklenila zgraditi plavajoče kopališče.
Hotel Moskva v Beogradu, kjer je tudi največja kavarna, plača 70.000 Din mesečne zakupnine. Ker lastnica hiše, Poštna hranilnica, noče znižati zakupnine, preti opasnost, da se bo 1. maja še ta kavarna zaprla. Zanimivo je, da je Poštna hranilnica
kupila hišo za 16 milijonov dinarjev, dočim je zakupnik plačal na zakupnini dosedaj 14 milijonov. Rrez dvoma lepo obrestovanje.
V	državni službi je zaposlenih 207.130 oseb.
Trošarino na vino in žganje je uvedla dosedaj poleg naše banovine še Dunavska banovina, Drinska banovina, Vardarska banovina, Vrbas-ka banovina in Savska banovina.
Gostilničarji v Cerniku ne plačajo trošarino na pijače. Na prošnjo gostilničarjev je sklenila uprava občine Cernik, da se od gostilničarjev ne pobira trošarina na vino in žganje z motivacijo, da kmetje trgujejo s pijačami in tudi ne plačajo trošarine. Menda je bila ta občina edina v naši državi, ki je pravilno postopala.
/Ji	VjL
PNI
BI
^PREDMETI
, .V|l *	**	o®
ILUSTP. CENIM ZAST0KM'
Težko stanje gostilničarstva r Banatu. V Ranatu ni nič bolje kot pri nas. Vsled splošne prodaje alkoholnih pijač so gostilničarji zgubili preko 80% konzumentov in so vkljub temu obdavčeni z velikimi davščinami in taksami. Zbornica v Velikem Rečkereku trdi, da ne more znižanje davščin nič več rešiti gostilničarstva, pomaga mu le še omejitev obratov.
Dne 15. februarja so zborovali gostilničarji iz Banata in ob tej priliki tudi ustanovili Zvezo gostilničarskih združenj, ki se je na soglasno željo takoj priključila Državni zvezi.
Vozarina za prevoz piva znižana. Z dne 1. marca se je znižala vozarina za pivo, toda samo za one pivovarne, ki so se zavezale, da bodo vse pošiljke prevažale z železnico.
Maribor zahteva ekspozituro Zbornice TOI. Gospodarski krogi so na zadnjem zborovanju ponovili že pred
4	leti izraženo željo, da se naj ustanovi v Mariboru ekspozitura Zbornice TOI.
V	Biogradu na morju bo v maju
t. 1. otvorjen nov modern hotel, katerega je sezidal ing. g. Karaganja. Ob priliki otvoritve bo nastopil tudi slavni poljski tenorist Jan Kiepura.
Za sodne takse v kolkih je izdala lani Slovenija 11,357.412 Din.
AUGUST AGNOLA
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA
NAMIZJA ZA O OSTI L N E, HOTELE IN KAVARNE
Važno za gostilničarje f
ll!
V Zagrebu se odda v najem celo pritličje v vili, ki se nahaja na Iliči tik Ljubljanske ulice, z vrtom pred hišo, 22 metrov fronte na Iliči. Površina vrta znaša 400 m2. Ti prostori so zelo primerni za gostilničarski obrat. Vprašati pri hišnem lastniku Iliča 154.
Znižanje obrestne mere pri Drž. hipotekarni banki. Počenši s 15. februarjem je Drž. hipot. banka začeta obrestovati vloge po novih hranilnih knjižicah s 5%. Na stare vložne knjižice pa bo banka priznavala dosedaj-ne 6% obresti do 30. junija t. 1., od tega dne dalje pa po 5%.
Znameniti pevec Jan Kiepura gradi v zdravilišču Krynica luksuzni hotel. Za časa njegove odsotnosti bo imel poslovodjo, drugače pa se bo sam bavil s hotelirstvom.
Koliko kinogledališč je na. svetu? Po neki statistiki je 61.924 kinogle-' dališč na svetu. Največ jih ima Amerika, v Evropi pa Nemčija.
V	čehoslovaški pada tudi potrošnja alkoholnih pijač. V letu 1933. je bilo prodanih 7,963.923 hi piva (leta 1932. 9,562.387), vina pa 428.796 (leta 1932. 480.238) hi.
Lastni pridelek 1932 in 1933
prvovrstnih vin 5—7 Din na prodaj. Graščina Ainod - Socka ob avtobusni progi Celje—Vitanje.
Pozor
gostilničarji!
Večja količina ljutomerskega vina letnik 1930 in 1933 se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
VI
prvovrstna, pristna, okoli 200 hi iz leta 1931, 1932, 1933 iz lastnega vinograda priporoča Karol Wesse!y, vinogradnik v Ptuju, Ljutomerska c. 13.
SIR •< SALAME
I V A N L. U H L E R
Najcenejši izvor za nakup sira, salam, kakor ostalega provijanta za turiste, izletnike itd. Gostilničarji engros cene,
L. UHLER, trgovina z delikatesami Maribor, Glavni trg 14 (Rotovška hiša)
Štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru
MELJSKA CESTA 10
priporoča cenjenim gostilničarjem, tovarnarjem in hotelirjem pristna štajerska vina vseh vrst po ugodnih cenah in plačilnih pogojih-Telefon interurban 2930	Poštno	čekovni	račun	13238
HOTELIRJI! GOSTILNIČARJI!
Kupite Steklenino porcelan in vso kuhinjsko posodo
*" Pribor
B. ŽILIC železnina, porcelan, steklenina LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 11 (poleg Figovca)
Kdoi* ne pozna kletarstva, ne razume vinskega zakona 1
IzSla je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga „Vinski zakon in kletarski vedež'
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom. Druga predelana in pomnožena izdaja. 226 strani. V celo platno trdo vezana s poštnino
vred SO Din.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani): „Das jugos!awische Weingesetzri Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato z njo ne odločaj 1
TELEFON 2573
CENTRALNA VINARNA
LJUBLJANA ♦ FRANKOPAN,SKA UL. 11 ♦ ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE! TOČNA POSTREŽBA
■
■
■
K
■
■
E
a
K
h.
E
K-
mi
1IJ1I11
; Ljubljana, Laško in Maribor :
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna ..UNION"
= Ljubljana, Laško in Maribor
~Za uredništvo:	a	Milan,	Celje.—Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Bernardi Drago, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Colju: Catina Milan, Celje.