179 št.**- 4. leto. Poštnina pavšalirana.1 Današnja številka velja 2*— K V Ljubljani, nedelja 31. julija 1921.
Naročnina za kraljevino SHS
Mseečno 30 K. Letno 360 K.
Inozemstvo:
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8._____ Telefon	44,
Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
ministrski svet.
Beograd, 30. jul. Na sinočnji seji Ministrskega predsednika Nikolo Pa-šiča so se predvsem obravnavale tekoče zadeve. Zatem so se odobrili krediti posameznim ministrstvom. Nadalje je bilo sklenjeno,' da se odstopi zemljišče za zgradbo poslopja mnistrstva za kmetijstvo. Končno je minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič poročal o usehu preiskave Poslednjih atentatov. ......
Beograd, 30. julija. Ministrski svet je podpisal naredbo o ureditvi gozdarstva v vsej naši državi. V vsej državi se bo osnovalo 12 pokrajinskih gozdarskih' direkcij, ki -bodo upravno podrejene naravnost ministrstvu
za
šume in rude. Njifiov clelolčfog t>0 določen brez ozira na upravno razdelitev države. Za južne kraje bo pokrajinska direkcija v Skopi ju, v Srbiji bosta v Aleksincu in Cačku, v Bosni bodo '4 direkcije in sicer v Sarajevem, Banji Luki, Mostaru in Tuzli, v Hrvatski bodo v Zagrebu, Vinkovcih in na Su-šaku, za Slovenijo v Ljubljani, a za Vojvodino v Apatinu. Te direkcije se bodo delile v manjše župne uprave, Crna gora In Dalmacija bodo podrejeni župnim u pravam v Bosni in Hercegovini. Razen tega bo izdelan poseben načrt za: razmejitev .vseli go-zdov, y jdržavi,^>.	'
Rezultat radi preiskave na regenta.
Beograd, 30. jul. (ZNU)' Danes 'dopoldne je prejelo predsedništvo narodne skupščine akt od preiskovalnega sodnika v zadevi atentata na prestolonaslednika Aleksandra, v. kate-.
rem se zahteva izročitev vseli komunističnih poslancev sodišču, ker je dokazano, da so sokrivci atentata na prestolonaslednika.	.	"'
Dflnnunzio zopet na vidiku?
... Cirkvenica, 30. julija. Tukaj se ši-nin. ^ a?0vi> da bo D Annunzio prišel a , le dl?* P°novno na Reko ter se el baroško luko, da je ne bi mogla
italijanska vlada evakuirati povoHom evakuacije tretjega pasu, ki je določena za avgust.
°D°BRaVanJe ZAKONA O .VARSTVU REDA V DRŽAvI.
. ...Pograd, 30. julija. Povodom predložitve zakonskega načrta za varstvo javnega reda je narodna skupščina prejela veliko število brzojavnih pozdravov iz vseh delov države. V brzojavkah se odobrava postopanje Vlade ter obsoja teroristična akcija komunistov,	.	v„
PRIPRAVE ZA NOVINARSKI 7 KONGRES V SPLITU.
Split, 30. jul. Tukajšnji novinarji So osnovali olbor za priprave novinarskega kongresa. Predsednik Kisič in župan Tartaglia bosta sestavila M odbor meščanov v to svrho. ®Pht se pripravlja, da dostojno Prejme zastopnike jugoslovanskega usKa. Razen Splita in okolice bodo Posetih novinarji tudi mesta 'Jelše, nvar m Vis na otokih.
Češkoslovaški poslanik v
DALMACIJI.
Split, 30. julija. CeškolovaSt; «■,« planik Kalina je posetil te dni BcSko Kotorsko, kjer je bil sm-eipt •
SeJt o7lySetni- 12 Bok, Kotor! »etn tudi Split. Ubrovnik ter b0 P°-
CRŠKA ZVEZA Z MADŽARSKO.
dempnff/rf^’ 3?-- ]U,‘ Cfrški noslanik dementira vesti o pogajanjih med
tuelnf at .^adzarsko vlado v even-nakciJ1,Proti Jugoslaviji. Te ve-
odpravnifv p ŠC- ?ementirala. grški
munikejem m\nStei * z^^S k •"
stvari v Atenah	Unanje
ITALIJANSKI DEMENTI o ZAROKI NAŠEGA REGENTA.
vesti^o zarit!- ?Stampa<< Cementira
centa z vohJS1- J.u£°slovenskega regenta z vojvodinjo Vendome.
ČIŠČENJE BEOGRADA. ;
3{ iul- Uprava mesta Beograda je sklenila, da se imajo iz-
Sarajevo 29 jul. Kokor , , »Narodno Jedmstvo«, se pr„;od^ teden začne v Sarajevu konferenci okrožnih načelnikov Jz Bosne Hercegovine in Dalmacije. Konferenci bo prisostvoval tudi minister za notranje stvari Pribičevič.
VAJENIŠKI DOMOVI. ;<
Beograd, 29 jul. V ministrstvu za trgovino in industrijo se snujejo načrti^ za vajenske domove v vseh večjih mestih v državi. >Svrha teh domov je, da se vajenci vzgojijo za bodočnost na zdravi podlagi.
ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE.
Beograd,'30/julija.. (Izv.) Danes dbpoldan pred pričetkom seje zakonodajne skupščine se je vršila seja jako*
nodajnega odbora,. na kateri je referent dr. Kurbegovič poročal o zakonu za zaščito države. Poročilo je bilo sprejeto v polnem obsegu na znanje. Takoj nato je bila seja zaključena ter se vrši prihodnja seja v pondeljek ob
9.	uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:	1. Izvolitev predsednika, 2.
pregled uredb, katere je predložila vlada. 3. Čitanje nekaterih’ zakonskih vladnih predlogov o izvozni carinski tarifi. 4. Pooblastitev za najemanje,, posojil. 5. Sprememba zakona o neposrednih davkih.
■ ;-Vi.
’! IZVOZ ŽIVIL PROST. V '
Beograd, 30. julija. (Izv.) Nekateri listi so danes priobčili vesti, da bo izvoz živil iz naše države zabranjen. — Kakor pa doznava naš. dopisnik, te vesti niso resnične, ampak ostane izvoz kot doslej prost. Izvoz bi bil ustavljen samo v slučaju, ako bi letošnja žetev bila tako slaba, da bi se bilo v domači državi bati gladu. Toda četudi žetev ne obeta biti tako dobra kot lansko leto, O kajti zabranitvi izvoza vendar ni nikakega govora.
5' NOVINARSKI USPEHI.
Praga, 30. jul. (Izv.) V poslopju praškega policijskega ravnateljstva uredila se je soba za novinarje v Bratislavi pa se ustanovi novinarska borza.	«
HABSBURŽANI ŠE NE MIRUJEJO.
Praga, 30. jul. (Izv.) »Češko slovo« označuje mesec avgust kot posebno kritičen radi habsburlške nevarnosti. Madžarska se je med tem na Karlovo vrnitev dobro pripravila, pa tudi Karl gam si vrnitve ne more izbiti iz. glave. List priporoča mali antanti največjo pozornost in pripravljenost.
PARLAMENT ARIZACIJA1 ‘ ČEŠKE VLADE.	-
n ,P.^aga’ 3uIja. (Izv.) »Narodna l ohtika«^ napoveduje, da se bo par-lamentarizacija vlade v najkrajšem času izvršila. Kot bodoči ministrski predsednik se z gotovostjo pričakuje g. Svehla.
SPREJEM MADŽARSKE V UGG NARODOV.
Praga, 30. jul. (Izv.) Poslanec ftrušovsky opozarja v »Češkem slovu« na nevarnost sprejetja Madžarske’ v ligo narodov ter poziva malo a:-'u.nto, da naj to prepreči.
2000. BANČNIH URADNIKOV.
ODPUŠČENIH.
Praga, 30. julija.' (Ižv.J Ker je uradništvo v stavki bančnih uradnikov podleglo, odpustile so banke danes dva tisoč uradnikov. Med uradništvom in bankami skuša posredovati vlada.
FRANCIJA IŠČE NOVIH ZVEZ.
n™ 30-iul- (Izv-) Kakor poročajo ameriški listi, je zahtevala Francija Kot predpogoj za eventuelno razorožitev, da se sklene formelna zveza med Anglijo, Francijo in » ^jeainjenimi državami.	.
DRŽAVNIŠKA! POSVETOVANJA.
Marijine lažni, 30. jut. (Izv.) Semkaj je prispel poljski poslanik Pilz v svrho sestanka z ministrom zunanjih zadev dr. Benešom.
ČEŠKO - MADŽARSKE MEJE.
Praga, 30. jul (Izv.) Na včerajšnji seji češko - madžarske razmejitvene komisije je zahteval ogrski delegat obmejne korekture, sklicujoč se na noto Milleranda. češki dele-gatje so to zahtevo energično odklonili, ker je vprašanje mej določeno po trianonski pogodbi, katera dopušča le lokalne korekture.
š&, lord: nortcliffe pri m, W?- hardingu;
London, '30. julija. (Izv.)1 Kalcor poroča »Temps« iz ^Vashingtona, je predsednik Harding sprejel Lorda Nortcliffe v enourni avdijencl, kljub temu, da je angleški poslanik ocbrekel predstavitev imenovanega.
GORNJEŠLEZIJSKO VPRAV
ŠANJE.	't:'
(Varšava, 29. jul. Korfantv je poljsko vlado nujno zaprosil za ojače-nje in zahteval, najmanj okroglo 15 tisoč mož za zasedbo nemško, šle^ zijske meje.
OSTRA ANGLEŠKA' NOTA! FRANCIJI RADI GORNJE ŠLE-,. Z1JE.
LDU. Pariz, 29., jul. rA"genee Havas poroča iz Londona! Reuterjev urad javlja, da je bila angleška nota, ki je dospela snoči v Pariz, precej energična, vendar pa prijateljska. Nota poudarja 'najprej dogodke zadnjih' dni >n opozarja na to, da je bil London vedno za skupno delovanje in medse* bojno posvetovanje zavezniških vlad. Nota pravi, da je Millerand z ozirom na incident v Frankfurtu zatrjeval, da Francija nikoli ne bo delala ukrepov, sama v( vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov obeh'zavezniških’ vlad. Nota pa izraža presenečenje nad tem, da se Franija ni točno držala temeljev, določenih na dogovoru dne 27. julija. Angleška vlada .pa spiatra' za svojo dolžnost,, vprašati francosko vlado, ali ji hoče naznaniti, kakšno je njeno mišljenje v vprašanju Gorenje Slezije, zakaj samo-na ta način je, mogoče skupno delo.
_ .Pariz,, 30. jul. Ministrski predsednik Briand bo danes- idopotdne izročil franoskemu poslaniku’ noto, ki bo predstavljala kroničen zaznam vsega dosedanjega zavezniškega delovanja v zadevi Gorenje Šlezije in se bu pečala tudi z glavnihii’ argumenti angleške spomenice. Nota bo poudarjala potrebo, da se natančno določijo pota politike, po katerih morata v bodoče hoditi Franija in Anglija ter da se pokale svetu zavezniška' solidarnofef. Nemčija je izjavila, da s<^ po določilih' mirovne pogodbe transport ojačehj za Gorenjo Slezijo skozi njeno ozemlje ne more. izvesti brez sporazumijenja zavezniških držav. Francija ne'more dopustiti, da bi nemška vlada na ta način poizkuškla ločiti Francijo od njenih zaveznikov. Ta stvar je že vprašanje narodnega ponosa. Nemčiji je trba dati nove'dokaze o enotnosti Francije in Anglije. Se pred sestah-kom vrhovnega sveta je treba napraviti v -Berlinu kolektiven korak in naznaniti nemški vladi, naj se pripravi na to, da bode -francoska ali medza-vezniška ojačen ja skozi njeno ozemlje transportirana v Gorenjo Slezijo. Nato pa naj vrhovni svet na svoji . prvi prihodnji seji r^ši vprašanje delitve Gornje Slezije.	( .,	.■ ,
IZROČITEV ZAPADNE MAD- •'
žarske.
Dunaj, '30. juU Kakor poročajo listi, je poslaniška konferenca snoči oficijelno naznanila avstrijski vladi, tla se vrši prvo pripravljanje glede predaje zapadrie Ogrske dne 6. Avgusta v Šopronju. Na sinočnji seji ministrskega sveta, 1 na kateri. se < je razpravljalo o tem vprašanju, je bil določen sekcijski še! dr. David; vodja upravne komisije za Burško za avstrijskega delegata. . :	■
ŠKANDALOZNA PARIŠKA MESTNA UPRAVA.
Pariz, 30. jul. (Izv;)' »Eclair« poroča o veljkanski škandalni . aferi mestne občine, v katero so zapleteni tudi občinski svetniki in stavbeni podjetniki. Vsi .ti so sumljivi,*'da so poneverili denar za obnovitev fiesta X znesku :seč - mili j ojiov; Iranko v,- ~ ,
ZašSta države.
Zakonodajni odbor je sprejel 7Mkonski predlog o zaščiti države.
'Izredni časi in izredni dogodki so vedno zahtevali tudi izredne zakone. In naša država, da, lahko rečemo ves svet preživlja danes tak izvanreden čas in ni ravno na čast vodilnim državnikom naše države, da je prišlo do žalostnih, izrednih dogodkov zadnjih mesecev. Preslišali so naš svarilen glas in bili mehki in omahljivi takrat, ko bi morali biti načelni in trdni.
Kmalu po prevratu smo mi pričeli opozarjati na nevarnost, ki jo lahko povzroči napram naši državi iz tujine, predvsem iz sovražne tujine importU rani komunizem, ki je vropagiral in še propagira nasilno rešitev weditve člo-. veškega družabnega in državnega reda. Takrat če smo mi zavzeli edino pr a-, vilno stališče evolucije, ki potom vzgoje vodi k pravičnejši ureditvi človeške družbe. Naši glasovi so takrat zadeli pri vladnih krogih nh gluha ušesa, in slepci niso videli, kako zavzemlje komunistično zlo med našim narodom vedno konkretnejše oblike in vedno bolj grozeče dimenzije. Pasti so morale bombe in streli in poteči je morala kri iz njihovih lastnih vrst, da jih je pre* pričala o pravilnosti in opravičenosti naših trditev.
Iztreznili so se. In ta iztreznitev je rodila predlog zakona o zaščiti države, H ga je, kot že rečeno, zakonodajni odbor že sprejel in ki bo v najkrajšem 'časa predložen narodni skupščini v definitivno afirmacijo.
-	Zakon o zaščiti države v principu pozdravljamo. Tudi če pomeni nasuje, je to nasilje le nasilje samoobrane države proti protidržavnemu nasilju, ki ogroža našo državo in naše narodno edinstvo. Proti orožju nasilja je edino mogoče orožje pač zopet le reakcija nasilja in vsakdo, ki mu je naša država resnično pri srcu, mora tako nasilje afirmirati, pa če bi mu bilo tudi težko pri srcu vsted kršitve demokracije. Proti bombam in revolverjem se ne da boriti z rokavicami, teinveč je treba zlo izkoreniniti brez vsega pomisleka.
Kot smo torej že večkrat rekli, pozdravljamo novi zakon o zaščiti države in ga bomo v njegovih principih brezpogojno zagovarjali. Formelno pa ima zakon v svoji vsebini mnogo in težkih napak, ki bi jih ne smel imeti za državo tako važen in obenem za državljane tako nevaren zakon. Pojmi zločinov so t tem zakonu tako Široki, da lahfTo ta zakon v nepravih rokah, ki bi ga izkorU ščale v druge, nego v drzavrte lioristi, postane za državo samo ravno tako veliko zlo, kot komunizem. Taki gibljivi zakoni z vsemi znaki površnosti bi se praviloma smeli dajati v roke le koalicijski vladi vseh strank ali pa ne* strankarski uradniški vladi, kar bi izključevalo vsako zlorabo v strankarske svr.he vladajočih strank. Toda, kot smo že dejali, tudi preko teh, morda nso*. depolnih formelnih napak, pozdravljamo dejstvo, da je enkrat vlada proti komunističnemu zlu nastopila pravo pot in trdno upamo, da se sedanje vladne stranke ne "bodo pustile po'izredni moči, ki jim jih daje v roko skupščina za. državno ztiščito izrabljale v ■ zaščito vladajočih strank. To bi bilo lahko usoi depotno za naso državo, v katere zaščito je zakon ravno namenjen. .
Prvi znaki sicer kažejo drugače. »Jutro« javno in prikrito hujska in de* mmcira in še danes kaže, kako bi se mOral zakon uporabljati: proti vsem, ki niso pristaši J D S. Tudi g. Pribičevič je pokazal slabo razumevanje za pravi pomen in namen novega zakona, če na denunci j antsko poročilo demoraliziranega strankarskega glasila denuncira v zakonodajnem odboru človeka, ki je storil za državno in narodno edinstvo več, kot vsi ljudje okoli imenovanega glasila. Toda tudi to nas ne bo odvrnilo od potov, ki nam jih predpisujejo naša načela. Tudi preko preganjanj smo vedno pripravljeni žrtvovati za državo in naš narod vse, kar je v naših močeh. Za državo, ki smo jo ustvarjali v krutem boju v Avštriji; za katero smo bili preganjani kot dezerterji in vele* izdajalci,, za katero smo, preliv ali svojo kri na frontah — te države ne bomo zatajili niti če riskiramo, da bi naši politični nasprotniki hoteli izrab* Ijati v svoji amoralnosti novi zakon tudi proti nam.
Kličemo jim pa glasno in javno in tega klica naj ne preslišijo: ,
'# Za zaščito države grel,	1
Izpraznitev tretjega pasu v Dalmaciji
m
’ Beograd 29. jul. Polkovnik Kala •fatavič. Član naše razmejitvene komisije z Italijo, je odpotoval na svoje
mesto, da prisostvuje _ izpraznjenju tretjega pasu v Dalmaciji, ki se začne dne 17. avgusta.
"	= POLJSKI PRORAČUN.
' ^ Varšava, 29. jul,, 'Te dni je bil prčdložep zbornici proračun, za prihodnje' leto.'Izdatki znašajo 208.961 milijonov poljskih mark, .dohodki pa 135.168 milijonov poljskih mark, torej znaša deficit 73.793 milijonov poljskih mark. Od izdatkov odpade na vojno.ministrstvo 61.603 milijonov ■poljskili mark, na prometno ministrstvo 21 odstotkov, na ministrstvo za prehrano 10 odstotkov, na finančno ministrstvo'6 odstotkov/naučno 5 odstotkov, delavno 5 odstotkov skupnih izdatkov. Investicijski izdatki znašajo ■ 22.037 r^iiijard poljskih mark, od katerih odpade.samo na prometno ministrstvo U in ppl milijard, in na delavno ministrstvo 9 milijard poljskih mark.
ANGLIJA PROTI NOVIM FRANCOSKIM SANKCIJAM.
Haag, 30‘. jul. (Izv.). »Morning Post«, glasilo Lloyd Georgea doznava, da bi, angleško splošno mnenje ne mOglo pretlesti novih sankcij napram NemčijV Katere bi podvzela francoska , vlada, brez dovoljenja aliirancev. Francija haj take namere' opusti, če hoče jačunati s. trajnim mirom. AMERIKA ŽELI MIRU z' AVSTRIJO.
Washington, 30. jul. (Izv.) Dejstvo je, da je Amerika resno pripravljena, da sklene mir z Nemčijo in Avstrijo. V to svrho je/ Amerika že Odposlala svojega gospodarskega zastopnika k Berlin, kjer naj bi se zo-
pet vzpostavile trgovske zveze Z Nemčijo. Kot podlaga sklenitvi miru se bodo vzele saintgermainska ju versailska mirovna pogodba. Centralne države naj bi sc vrhu tega zavezale, da priznavajo vse dolgove in -druge obveznosti napram Ameriki glasom mirovne pogodbe. POGAJANJA SINFAJNOVCEV Z ANGLEŠKO VLADO.
Dublin, 29. julija. O včerajšnji seji sinfajnovskega kabineta st najstrožje molči. Kakor se domneva, je seja odločilnega pomena za izid pogajanj. Domneva sc tudi. da se sinfaj-novci glede oficijelne konference ne strinjajo v tem, da ne bo nobene na-d^lnje seje sinfajnovskega kabineta, preden ne poda De Valera Lloyd Ge-orgei) novih obvestil! Ko bo podana podstava za konferenco, bo imel sin-fajnovski parlanient sejo, na kateri bodo imenovani pooblaščenci za na-* dalnja pogajanja.
111 ■ • 1 "' ' 1   «■■■»
Curih. Devize: Berlin 747 in pol, New-'york 61.0.50, London 2175, Pariz 4635, Milan 2565, Praga 7.65, Budimpešta 1.55, Za-Kreb 3.50, Bukarešta 7.60, Varšava 0.36, Dunaj 0.67. iil pol, avstrijske krono 0.65.
Dunaj. Valute: dolarji 945, marke 1195, poljske marke 46.50, dinarji (tisočaki) 2110 —2120, (stotaki) 2100-2110.
Beograd. Devize: London 159*—150.50, Pariz 340—31Newyork 44.25—44.50, Ženeva 725-730, Rim-Milan 1S6.25-1S6.50, Berlin 54.80—54.90, Praga 56.20—56.25, Sofija 35.75—36.35, Dunaj 4.61—4.67, Valute: Francoski franki 338—341, dolarji 43.80—44, nemSke marke 54.50-t54.75, roip. leji 56.50 —54755. bole. levi 37.50—'38.
Kaj hotelo Z
Tat, da bi se skril vpije: »primite ga!« Tako delajo tudi gospodi okoli »Jutra«. Da bi zakrili svoje svoječasno veliko spoštovanje in negovanje komunizma, so počeli kazati za narodnimi socijališti, češ, glejte jih, s komunisti so zvezani. V keho ž njimi!
Cisto prikriti hočejo, da so svoj Sas odrekali narodnim socljalistom eksistenčno pravico ravno z ozirom na to, da je delavstvo že itak organizirano v soc. demokraciji in v komunistični stranki. Do zadnjega časa ni bilo v »Jutru« niti najmanjšega napada proti komunistom, dočim celi čas svojega izdajanja kar mrgoli napadov na narodno socijalistično stranko in njene voditelje. Če bi si bilo »Jutro« dalo toliko truda s komunisti, da jih uniči, kakor si je prizadevala to storiti z narodnimi so-cljalisti, mirno rečemo, da bi na Slovenskem že nobenega komunista ne bilo. Toda gospodi okrog »Jutra« je bilo jako vleč, da so komunisti jaki, ker so računali, da se bo komunistom posrečilo, za kar so dohtarji prezaničj da namreč onemogočijo narodno socijalistično stranko.
Ko se nar. socijalistični organizatorji niso bali iti s propaganda tudi v najzagrizenejše komunistične kraje In ko so se začele jačiti nar. soc. organizacije po celi' Sloveniji, so dohtarji okrog »Jutra« stuhtali novo lepilo. Začeli so bobnati v svet, da so nar. socijalisti združeni s klerikalci.
O	komunistih je ta dična gospoda molčala, le za narodnimi socijalisti je vohala. Sedaj ko tudi s klerikalizmom niso ničesar opravili so začeli z denuncijacijami, da je poslanec Brandner komunist. To si upajo govoriti demokrati kljub temu, da vedo, kako prežet domovinske ljubezni je Brandner, koliko je naredil za koro-5ko stvar, kako se je v času koroškega plebiscita trudil od osebe do osebe, od hiše do hiše, od vasi do yasi, od osebne agitacije na shode, z enega shoda na druzega, razlagal, bodril, navduševal, sejal vero in zaupanje med narodom, peš, ražcapan, lačen in žejen, dočim v prav tistem času demokratske gospode ni bilo nikjer na izpregled razun v avtomobilih. Takemu človeku, kot je Brandner očitati protidržavnost, to je ba-rabstvo in lopovstvo, ki vzbuja ogor-'čenje v vseh narodnih vrstah, ki Brandnerja poznajo. Brandner nosi domovino v srcu, vi lumpi jo nosite ■V trebuhih in žepih 1
Siti in nenasitni, ne poznate, kaj Je trpljenje delavstva, ki se trudi od zorne mladosti do pozne starosti brez vsakega zadoščenja, trudi, da se vrne končno v jamo, ne da bi vžil celo svoje življenje toliko, kot užije-,te vi v enem dnevu. In Brandner dela y vaših očeh velik greh, ker gre med te ljudi, za katere itnate vi prezira-, nje, če gre med te ljudi in jih poučuje in navaja na pozitivni temelj, na državno idejo. Ker pa delavstvu ni dovolj, da mu trobiš o državotvornosti, temveč hoče vedeti, kaj bo Ž njim in njegovimi družinami, z njegovim zdravjem in njegovo preskrbo ,v starosti, si komunist, če jim razkladaš načrte, po katerih naj. bi dr.* žava vršila socijalno delo.
Seveda demokratom bi bilo ljuBo, 'da bi nihče ne hodil med delavstvo, da bi bilo delavstvo prepuščeno samo sebi, živelo v svoji nezadovoljnosti, ki bi jo demokrati uporabljali za nasilne odredbe in tem potom za za-, sužnjevanje v korist teh, ki so delničarji bank, livaren, tovaren in ru-dokopov. To bi vam bilo po godu in zato tako sovraštvo proti stranki in človeku, ki si upa križati važe ostudne načrte, proti stranki, ki hoče privesti najširše sloje na bazo države, in jih pripraviti do tega, da bi odtod
ven začeli svoj boj za Izboljšanje svojega stanja, boj za priznanj« Cio-večanstva.
Tega vi nočete, odtod vaše ostudno početje.
Toda od ttaše poti nas n« Spravite. Čimbolj razburjeni boste vit tem mirnejšo kri ohranimo mi.
ie o Ribnikarlevi samovolji.
Na naš članek O Ribnikarjevem škandaloznem postopanju proti doktor Rybaru, odgovorilo je »Jutro« šele v sredo s člankom, v katerem ne reagira niti na eno naših, s takimi dejstvi podprtih težkih obtožb, kar je najbolji dokaz njihove opravičenosti, temveč skuša z najbolj strupenimi izmišljotinami umazati dr. Rybara, ker se je predrznil prositi za stanovanje in za možnost zaslužka v Ljubljani.
»Jutro* odreka dr. Rybaru splofi Vsako pravico do kakega stanovanja v Ljubljani in označuje zahtevo po takem kot zahtevo po protizakoniti predpravici, po izjemi in protekciji! To se drzne pisati »leihjournal« tistega Ribnikarja, ki povsem proti, postavno, prej brez stanovanjskega sosveta in temapredlogov, sedaj brez stanovanjskega oblastva, nakazuje čisto samovoljno stanovanja, ter se niti ne zmeni za to, da ima stanovanja oddajati I. instanca (stanovanjski urad) po natančno določenem postopanju in da ima poverjeništvo odločati šele v drugi instanci o eventuelnih pritožbah'.
Kako samovoljno irt protizakonito je ravno v slučaju dr. Rybara zopet postopal poverjenik Ribnikar, naj se razvidi iz odloka, ki ga je v tem vprašanju te dni dostavi! strankam stano-vanjski urad. Kakor smo vže poročali, ni stanovanjski urad oddaje stanovanja dr. Rybara vzel na znanje in to z dostavkom, da bo o tem stanovanju razpolagalo novo stanovanjsko oblastvo. Tudi je poverjeništvo za socijalno skrb tiste dni dalo po ljubljanskih' listih' razglasiti, da poverjeništvo za socijalno skrb kot tako nima v bodoče s stanovanjskim vprašanjem prav ničesar več opraviti. Isti dan pa dostavlja stanovanjski urad udeleženim strankam odlok, * katerim jim naznanja, da je po nalogu poverjeništva za soc skrb (čitaj Ribnikar) dodelilo Ur. Rybaru najeto stanovanje nekemu državnemu Sunkcijonarju. — Vkljub stanovanjski uredbi, , vkljub prvemu lastnemu odloku in vkljub lastnemu razglasu v časopisifi posega 'Ribnikar, zopet samovoljno in samo* lastno v 'delokrog I. instance in razpolaga s stanovanjem brez stanovanjskega Oblastva* in brez; predpisane procedure
To ni protizakonite predpravic«, to ni izjema, to ni protekcijai
Zakaj se je vršilo dodeljenje' po n** zakoniti poti, če 'dr. Rybat! — pima pravice do stanovanja.
Da opraviči svoje brezsrčno oSrts-kanej stanovanja, si »Jutro« izmisli kar tri neresnice. Pravi, da dr. Rybar ni v Ljubljano pristojen; da nima tu stalnega posla, ker četudi odvetnik, ni odprl pisarne, akoravno mu je to bilo mogoče kakor mnogim 'drugim odvetnikom. Povemo »Jutru« vnovič, četudi mu je to neprijetno, da ima dr. Rybar v Ljubljani 'domovinsko pravico na podlagi izvršene opcije. Naravnost zlobna je trditev, da 'df. Ry* bar ni odprl pisarne in da zato nima stalnega posla v Ljubljani. Stanovanjski urad, recte Ribnikar, mu ne da v Ljubljani niti ene sobe in sedaj se mu očita, da ni odprl pisarne l Se bolj zlobna pa j« trditev, da bi jo bil lahko odprl. Naj vendar »Jutro« pove, kje so bile take sobe na razpolaganje. Dr. Rybar je opetovano ponujal posredo-valnine a vse zastonj. Sicer pa je vsej Ljubljani znano, da je bilo nemogoče dobiti poslovne prostore, ako ni vžival
protekcijo pri g. Ribnikarju In te dr, Rybar ravno ne vživa,
»Jutro« nadalje konstatira, da ima dr. Rybar na Bledu »najudobnejše« stanovanje in da zato njegova eksistenca ni ogrožena. Dr. Rybar naj se torej hrani od lepe blejske narave in svežega planinskega zraka!» Zlobnost »Jutrovcev« prekaša še njihovo — iznajdljivost. No, pravi »Jutro«, dr. Rybar se kapricira na veliko in reprezentativno stanovanje v bližini sodišča v zvezi s pisarno, dasi ve, da bi bil temeljni princip stanovanjske naredbe kršen, ako bi se privatno stanovanje porabilo za odvetniško pisarno. Glede očitka kaprica konstatiramo, da je dr. Rybar prosil celo za neko tri- ali štirisobno stanovanje v — Medvodah, a ga ni dobil. Glede pisarne pa bi —■ »Jutro« moralo znati, da ima dr. Rybar v smislu člena 8 stanovanjskega pravilnika, podpisanega od g. Ribnikarja, pravico do ene ali dveh sob za pisarno zraven stanovanja.
Pa zlobe ni še konec { Dr. Rybar se kapricira na stanovanje y stari hiši, pravi »Jutro« in nudi in plača za stanovanje s 7 sobami 60.000 kron letne najemnine! To neresnično trditev si je »Jutro« izmislilo, da prikaže dr. Ry-bara kot nekakega vojnega dobičkarja, ko vendar menda vsa Slovenija ve, da ni dr. Rybar od začetka laške vojne zaslužil niti enega vinar}, ker je bil vojak in potem neprestano v narodni službi, ki pač nekaterim novopečenim hiperpatrijotom vrže mastne dobičke, tržaškim našim voditeljem pa le izgube in preganjanja.
Morda kdo poreče: zakaj ne reku-rirajo stranke proti skrajno protizakonitim Ribnikarjevim odlokom? Tu tiči ravno višek Ribnikarjevega paševanja. Prva instanca izdaja svoje odloke izrecno »po nalogu poverjeništva za socijalno skrb«. In to poverjeništvo sodi potem v drugi instanci! G. Ribnikar naj razveljavi torej svoj lastni ustroj!
Upamo, da bo sedaj tudi tega ko-ne«! Novi kr. namestnik nam je obljubil pravo in pravico. T* naJ se uve' ljavi tudi na poverjeništvu za socijalno skrb.
DR. OTOKAR RYBAR; f a'V
.Reminiscence o •	,obletnici.
Jled^dne^8. julija’T§2t,
 djje^preteklo, odkar je a.
d. Vnonarhija z nezaslišano lahkomiselnostjo in zlobnost j odvrgla v Belgrad tisto usodepolno vojno napoved, ki je potem užgala svetovni požar in povzročila toliko neizmernega gorja, ob enem pa prinesla Jugoslovanom svobodo in zjedinjenje skoraj vseK delov jugoslovanskih plemen.
Ob sedanji 'obletnict mi uEajajo misli na dogodek, ki se je odigral le kakih' 14 dni pred vojno napovedjo, ki pa kaže, kako 'celo najvišji državni ¥unkdjonarjiq niso bili posvečeni s zločinske splekarije a. o. mogotcev.
Po atentatu na Franca Ferdinanda je bil prepovedan vsesokolski zlet, ki se je imel vršiti avgusta meseca 1914. leta v Ljubljani. Ta prepoved je bila za Slov. Sok. Zvezo občuten udarec, ker so bile priprave že v teku, kar je povzročilo velike stroške. Vsi koraki, da se doseže preklic prepovedi, so ostlali brezuspešni. Zvezni odbor se je obrnil name, naj kot zvezni podsta-rosta in državni poslanec posredujem pri ministru za zunanje stvari m na vsak način dosežem, da se zlet, četudi v najskromnejšem obsegu, dovoli. Okoli 15. julija sem dospel na Dunaj in šel k ministru Heynoldu. Bil je v četrtek. Ko je minister izvedel mojo prošnjo, mi je takoj odgovoril, da se zlet ne bo mogel vršiti, ker je z ozirom na po atentatu stvorjeni položaj izključeno, da bi se na zlet pripustili Sokoli iz Srbije in Crnegore. Skušal sem sicet razpršiti njegove pomisleke,
pa seveda zaman. Predlagal sem mu tedaj omejitev udeležbe na a. o. monarhijo. Pa tudi to je odbil, češ, da bi se ob prihodu srbskih Sokolov iz Bosne in Slovenije mogle dogoditi nedopustne manilestacije. Po daljšem razgovoru, v katerem sem v smislu 1 Zveznih navodil omenjal tudi ogromno 1 materijelno škodo, ki preti Slov. Sokolstvu, ako se ne vrši zlet, sem izjavil, da bi se Zveza zadovoljila tudi le z udeležbo iz Cislajtanije. Ker se je minister izgovarjal, da so tudi v Dalmaciji Srbi, sem se naposled omejil na Slovence in Cehe. Tu se je minister omehčal, in označil to rešitev za mogočo. Iz previdnosti pa, da hoče še prej govoriti z ministrskim predsednikom, grofom Stiirgkhom; naj se vrnem v soboto popoldne.
Se pred določeno uro Sem bil V znani palači v Wipplingarci. Spremil me je do veže sedanji minister na razpoloženju dr- Kramer. Heynold me je takoj sprejel. Čim sera vstopil, je vstal m takoj zaklical: »G. poslanec, niti ene besede več o oni stvari 1« Pa me tudi ne vprašajte, zakaj ne! Jaz sem razumel, da je moral pri SturgkhU izvedeti silno resne stvari, pa sem mu rekel: »Ekscelenca, četudi ne vem, kaj se pripravlja, razumem vendar, da se namerava nekaj silno nevarnega; mislim, da ste na krivi poti. Jugoslovansko vprašanje bi se moralo drugače rešiti«. Nakar mi odgovori: »Z Jugoslovani se ne da z lepa ničesar opraviti; saj mi je zelo ugleden jugoslovanski politik (najbrže Šušteršič) rekel, da ni, med Jugoslovani niti enega avstrijskega patrijota«. Jaz sem to smatral za odslovitev in sem hotel oditi; Heynold pa me zadrži in vpraša, koliko da ima Zveza dosedaj stroškov, češ, da bi bila vlada pripravljena v 1em oziru priskočiti na pomoč. Ta ponudba me je osupnila: Zveza je bila res v kritičnem položaju; no »Sokol«, slo-* venski »Sokol« naj vzame od avstrijske vlade v očigled veleresnih se. pripravljajočih dogodkov nekak »Schwei* gegeld«! Ne pomislivši niti trenotek, mu odgovorim: »Hvala lepa, ekscelenca: »Sokol« je res v zadregi; no te ponudbe ne more sprejeli«. To bi kompromitiralo vlado in nas.« Hey-nold je skomignil z rameni in jaz sem se poslovil.
Ves pogovor sem takoj priobčil dr. Kramerju, ki je še isto noč sporočil v Ljubljano, da Sokolskega zleta nc bo. Oba sva seveda razumela, da stojimo pred usodepolnitni dogodki in da je bil tudi Heynold o tem šele sedaj obr veščen. Dober teden za tem je bil izročen ultimatum Srbiji in krvavi ples seje začel. »Sokol« je potem veljal za državi nevarno društvo; njegovo ‘delovanje je bilo ustavljeno in njegovi člani so bili proglašeni za »p. v«.; no njegov^ščit je, hvala Bogu, ostal čist.
Druga reminiscenca! Bilo je leta 1919. Avstrija je bila strta. V Parizu so se določevale meje zjedinjene Jugoslavije. Dne 14. julija, torej nekako na obletnico mojega obiska pri Heynoldu se je v Parizu vršilo veličastveno zma-goslavlje. V sprevodu je korakala tudi četa srbskih’ vojakov. Ta Četa so bili člani »Jugoslovenskega Sokola«, ki sem ga bil le par mesecev prej z brati Popovičem in Gradofevičem ustanovil v Parizu in kateremu sem bil kot njegov prvi starosta izposloval precejšnjo podporo od belgrajske vlade za ustanovne stroške in za nabavo sokolskih uniform. Z nadaljnjo podporo je bila naša delegacija omogočila našemu Sokolu za i meseč prej udeležbo na- velikem gimnastičnem zletu v Nancyju, kjer so se naši telovadci odlikovali po preciznosti izvršenih' vaj in bili pohvaljeni od samega predsednika 'francoske republike. Takrat se nisem nikakor obotavljal sprejeti vladno podporo? saj je to bila sedaj naša vlada; saj je to bila vlada (tako sem vsaj tistikrat mislil), ki ima iste ideale, kakor jih je vedno gojil »Sokol«. In pariški »Jugoslovenski Sakol«
je še enkrat častno nastopil pri gimnastičnih igrah na Pershingovem stadiju, pred najvišjimt zaveniškimi dr- . žavniki in poveljniki. In kako navdušenje je vladalo med našimi SoKolaši! Akoravno skoraj sami Srbijanci (dijaki in profesorji), so dali svojemu Sokolu jugoslovansko ime, nabavili si zastavo v jugoslovanskih barvah in ravno tako kokarde. Tu ni bilo nika-kga separatističnega SHS; tu je bil le enoimen narod in obenem naravi nost ginljivO sočutje za trpeče brate v zasedenem ozemlju. Redno in vedne sem jim moral pripovedovati o našem . Primorju.
Ne morem pa tu zamolčati drugi manj razveseljiv spomin iz tega leta.
V	istem času, ko sem jaz v Parizu med srbijansko mladino deloval v zmislu ne samo političnega, temveč tudi narodnega edinstva in sokolskih idej, so me moji slovenski bratje na občnem zboru Slovenske Sokohke Zveze proglasili nevrednim časti Zvez* nega podstaroste. In vzrok? Neki »prijatelji« so mi očitali — avstro-filstvol Tako vsaj se mi je od prija* teljske strani, mnogo mesecev kasneje namignilo. Kaj se je n.: tem javnem .zborovanju o meni res govorilo, v tem nisem bil obveščen, niti tistikrat, niti kasneje, vkljub opetovanim intervencijam pri Zveznem odboru. Tudi naj* hujšemu zločincu se da možnost,- da se proti obtožbam brani; meni pa se obtožba niti ni priobčila !
Molčal sem o tem do danes; mol* čal sem tudi na očitanje avstrofilstva, akoravno je peklenska zlobnost tega Očitanja tako jasna, ako se le pomisli, da bi moral jaz biti naravnost blazen, ko bi jaz nastopal kot avstrijakant V .. času, ko jc od nekdaj mogočnega av* strijskega cesarstva ostal le pomilovanja vreden drobec, dočim sem V, onih strašnih julijskih dnevih' leta 1914, ko so celo po slovenskih pokra* , jinah odmevali maščevalni ogorčeni klici po maščevanju nad srbskimi »morilci«, avstrijskemu ministru v cči rekel, da obsojam nnirioravane koraki proti Srbiji in sem r -'bil ponujeno odškodnino z motivacijo, da bi bil slovenski »SokqJ« kortipromitiran, ako bi sprejel denar od avstrijske vlade.
Molčal sem o vsem tem in bi morda še molčal. No ravno na letošnjo obletnico onih dogodkov moral sem doživeti nekaj, kar* me je izzvalo, da obujam one spomine.
Ravno na predvečer usodepollegs 28. julija zalučalo mi je glasilo mojega spremljevalca iz (julijskih dni) !. '914 z odurnim cinizmom v obraz* da ni*’ mam pravice do bivanja v LjubljanJiT Ne bom se skliceval, da imam po za* konu kot pripadnik občine ljubljanski* in odvetnik ljubljanski tudi formelno pravico do par prostorov v tem me* stu, konstatiral bom le to,. 'da tak«: brezsrčnosti niso zagrešili proti meni nikdar niti Lahi, niti Nemci, ako*| ravno sem imel celo svoje življenj# z njimi najhujše boje. Nihče med! njimi mi ni očital avstrijakantstva;! nihče mi ni odrekal 'življenjskih' pego^ jev. To je ostalo prihranjeno zastop* nikom takozvane »mlajše« sloveisks inteligence. Biti so časi, ko sem jaz t<S zastopnike v Trstu pozdravljal kotŽ glasnike modernejših nazorov V slo*«, venski politiki. Ako danes in 2e flolgO
7.	njimi ne soglašam, ni krivda na moji strani. Jaz so nisem spremenil! Jatf sm si ohranil še vse, takrat nai skupne ideale.
Narod pa jfiaj sodil'
i5n ov n am ina n ver
IU{
So< n
a*
bči
a. ral e r
ak<
em
j 1
ase
ah
l|o
pa!
bc
ler
» i
Is]
Prs
idi
otr
»
rili
fte
uč
Iv.
ai
lut
yh
roj
dk
>'
d
vo' tso t s ra’ lec
za
tt
o
ar:
a'
I
>1;
»od
: 1
m
an
os
*
»ar
ost
BO
!ei
lk
..-Vf
o
Ir
lil
♦ta
3.
>r
cl
t)!
‘S
*
Tri dni v peklu.
.(Spomini na državnozborske yplitye za ital. parlament.)] r
Bilo je dne 8. m. t. 1, Hitro je 3r-Jal parnik »Nesazio« po mirni morski gladini. Lepo pomorsko jutro je s svojim rahlim vetrom zelo blagodejno vplivalo na pasažirje, katerih nas je bilo precej na parniku.
Tudi jaz sem bil na parniku, namenjen v Polo, glavno mesto tužne Istre. Rad in nerad sem šel — ne na izpre-had •— moja naloga je bila »nevair* nejsa« nego sem sam mislil. Uverjeri, da delam v okvirju zakona, nisem mislil, da bo ta moja mala »Ndis$js<! končala zame tako brutalno«
D osel sem v Pulj , , „
Nekdaj glavna pomorska 'frdnjaVa me ni bogve zanimala, zaito sem odšel takoj v hotel in ostal tam do nasled-nega dne. Mesto sem poznal že od pteje, zato je bila moja pot na magistrat takoj izvršena. Ne pa taka na-“ imel. ge
vsem občinam puljskega okraja od notarja overovljene vzorfi^ glasovni?! jugosl. narodne stranke, $
Seveda nisem bil brez pooblastila efektivnega delegata stranke, g. J. Pangerca, da; smem nastopati j njegovem imenu,	1
Toda o g, Pangerc« niso Boleli na magistratu ničesar vedeti. Kaj naj storim! Telegrafiral sem tentralnemu odboru v Trst. Odgovor; Urgirajte takoj na civ. komisarijatu. Storil sem to nemudoma — to se pravi prgl-ranie mi je vzelo 3 dnil
Srečen, da sem	tm	M*
Sfeljeval svoj posel, «
Haport »n® }* pripeljal V P& ffiaks mestece blisu Pole, Tu sem' odpravil brez zadržkov, te uradnik me je malo čudno gledail. Popoldne istega dtt« sem se s pošto odpeljal v, Barbano, kjea tudi nisem imel ravno velikiH sitnosti. Toda čudno, ysl ms gledajo kakoa bik nova vrat«,..	m**
Kes mi Je kasa Boljše Kazala,^ 3a
sicec zopet potom' poštnega voza. Vožnje ne Kom opisoval, bila ^ je pač taka, kakoršna mor<s biti vožnja po kameniti Istri,
Imel sem	sR®#	Psjfo«
sigo poti4ga
Nefiote sei ozrem'! Za menoj, v oblaku prahu, je divjal tipičen vojaški kamijon. Bližal se je z bliskovito nagli-co . > » . Nevem zakaj, < ■ * not kratkoinmalo — vznemirilo m$ je**, Ne brez povoda f	-a*^ ■■
Komaj nas je avto došel, je soler naglo zavoril in vozil počasi yspo-redno * vozom, V kamijonu je sedel lepo oblečen gospod, precej prašen; iti jnjg nagovoril precej vljudno s
. »Prisedite gospodi \V.o2* fcjljd gotovo naporna 1«
o« »Hvala! Občutim Wr3ofiflc! 'fcaj »oetuk M meni kj ie »zbudilo nezaupanje ,., ~ jMi,
*	Prijazno lice gospoda' jfc postalo jezno, Z oblastnim patosom mi reče: >-1 »Do sedaj sem Vas vabil,, sedaj iVjsm ukazujem:. Prisedite!«!
m- »Oho,. S kakšno pravico; neki, gospod?«	■	<••••*•>	*•
.v mm >S pravico močnejŠegarl«i M »Potem ■—» » < j če je .tako, se moram seveda udatl.«
Zlezel sem z utripajočim' srcem na kamijon. NiČ dobrega nisem pričakoval „ , . Vendar od drugih’ gospodov, ki so bili na kamijonu niti žal besedice — tudi op, ki .ms je pozval —. je umolknil < > 1	c
.ijjjg, CVj pas minuiaH sm'p; došli v V, ****•' 'Nisem se motil , r , Cesta je bila; zastražena *** na glavnem trgu so ustavili kamijon —* fašisti., šofer se je legitimiral in gospod, nekak koman-. dant med .vsemi, se je obrnil na fašii ste in, name kazoč, rekel smehljaje? »Preglejte ga malo, ne zdi se mi ravjig "olženl«
Zahteval sem karabinijerjevf Sa* mi so se ponudili, 'da me povedejo ria stražnico! In vodili so me s samokresom v roki , „ , Pridemo pred neko; kavarno — velijo mi vstopiti. Po glavi mi je brnelo — nekaj sem čutil v sebi,; kakor, strah’, sam nisem vedel kaj de* lam. '—i vstopil sem. Le-ta beseda je; šla še iz mojih ust: Karabinjeri!
Smeh’ je spremljal moje besede, udarec je spremljal smeli . > ,
Udarec me je streznil in upijanil. Obrnil sem se — stisnil pest in udaril itazaj , ,, , Prijele so me štiri močne roke in me zadržale. . v 1
_ »V, dvorano!«;	^
w Stopil sem v 'dvorano. Daleč V kotu je bila dolga miza, na nje skrajnem koncu je sedel častnik, Stopim le njemu. Bil je poročnik brigade, »Lom^ barda«.	;	*-	\
^ »Signor tenente
^ Udarec j: je; odgovor, I—klF »Una!«.
Vzrojil semS
I
S i
Stran  .........
Dnevne vesti.
7	.	opozarjamo na da-
"fSnii naš članek »Še o Ribnikarjev! samovolji« Iz katerem je razvidno, da je d?l
8.	načelnik Ribnikar dr. Baltiču nakazati stanovanje s petimi sobami, kuhinjo In priti-^mlvlaSwVn.°,,e dr- Baltič brez otrok dvema sobama. " stanovanJe le z
•	z*Plenjenl. Včerajšnjo številko
»Sodha* I,S0 ?am zase2>* zaradi notice
V	*.zemljoradnikov o današnji vladi«. Iz XlSmo Posnemall le nekaj odstavkov Ln! ,zeml|oratlnikov »Selo«, ki je prl-ne da bi bil konfisci-
tirala m« L ? 111 J?a ker 5e prav isto ci-s* nor« xr ? *Štra2a« brez zaplembe S še sanjalo ni. da zakrivimo kaj ne-zakomtega- Nad »Jugoslavijo« je potemtakem letos posebeh angeli varuh. Vračamo Ann.a.vs*rliske čase, ko so smeli nemški «wi? n mP . Vesti, ki so bile v sloven-1Is|ih zaplenjene. Gospodje, ki se bra-?Ioi av.tonomiJe. Jo sami navajajo, ker po-31*!° d,ruee zakone v Srbiji, druge v. Ma-riboru in zopet druge v Ljubljani.
~ Konštatlramo radi včerajšnje zaplembe, da smo poslali list v cenzuro že pb
•	naplenjeni pa smo bili šele ob 8. Menda mislijo gospodje pri' naši policiji: Božji nuini meljejo počasi, pa — gvišno! Motijo če mislijo, da lahko popolnoma neopravičeno delajo škodo listu, zato smo se te nečuvene konfiskacije pritožili na notranje ministrstvo! Radovedni smo, kedaj °° Prenehalo neutemeljeno preganjanje na*ega lista.
*, Dr. Rybarevo stanovanje. Dr. Karel piše v včerajšnjem »Slov. Narodu«-»Med Jutrom« in » Jugoslavijo« se je vnela mučna polemika glede vprašanja je-11 ima dr. Rybar, ki Je že več mesecev vpisan v odvetniško listo s sedežem v Ljubljani pravico do primernega stanovanja tu ali ne »Jutro« to vprašanje zanikuje češ rf, aI' Rybar ni pristojen v Ljubfino in da tu svoje odvetniške pisarne še ni ah* Odkrito moramo povedati, da je ,S
svojo prakso cela vrsta Sin, w
SlvorSlm^S, 'n* VSak od n?ih’ Ima
pravica mora veljati tuVza^lfr"0!?31}]6, Ista 2lede na to. da je za	? i??bara ne
lezaslužen mn? vi a,narod in državo ve-obzlrnosti ne™ zasluži Pač nekoliko več TMe naše odkril"11 Je dovollu*e »Jutr0‘-ne more pravml'° i,miu?ni^ xkatcrega nam karsko	lcaIlt‘ s'učai ”a stran-
Pravlčnosti in ^ * dr‘ ^ybara* v Interesu Ma isto staiisx stojnosti želimo, da bi se oblasti ~ če postavile tudi poklicane sodhi n^1	“	Mislimo, da k tej ob-
te demokr^vi3 E- Ribnikaria. ki Je Izšla kikeeTS ^ vrst samih, ni potreba nl-2 nadaljnnega komentarja.
Do iHt bon?° imeli odslej redne priloge tamn ,:,;? ,? in cel° dvanajst strani, mo-
D0^moI tIz5en°. ,iStU 1,3 2 kr0nl 2a VSak0 Posamezno številko in mesečno naročnino
J* ,,ron P°eenži od 1- avgusta. Cenjene »»ročnike !n čitatelje prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi vnaprej, zagotoviti jih moremo le, da jih bomo zadovoljili v vsakem oziru.
•n, *“ ‘Delo« strokovni komunistični ted-tiska v Zvezni tiskarni. Ta tiskarna i koL*. «e?ka’ itorel Je 2- pesek v zveži VzdS, i *ln atentatorji. Da bi laž bolje
*. Pesek'i32®	še	dal*. da »Delo«
In če bi « “T ,“^3. ampak celo Izdaja!
to5elZZii!S^ kie '" "" S. Podlag« med komnn^ «ai	izslediti »intimne vezi«
SUMAS.	t
££*!• «,r,“r„ak,TS-
teresu države, ali kaj? Quot licet |OVi i,™ Ucet bovi! Pa se bo še tudi to spreobJnHo"
te?"-3
munistlčneVnovinarje!U ** ,zWiu£Uo vse ko*
VladT^lrNsfvičK1eešeInna *°nfUl V Amer,kl ?o laži da mn k-i 5 svojem mestu ter
Sm p AK,bar eksw“'“r-r“-
niki, ki iTjSSSfZ poro‘nlk°m. Porotna 7 in pol km	porotnega sodišča
3. razreda na železnih p°vrnieP° vožnjo
**
venskih zadrirlnl*aenrfvvi20rJa,,Zveze *lo-
*a prosveto Pri ^pokraHnski^'"/^. od?eIka Hani je imenovan dr K sv V v Uub“
-	Izpremembe yM„kfe™5: Podporočnik Niko ButkSt?* il P°brovoljec-revlrnega nadzornika Varnn,f^en?a? za Mariboru, Ciril Breme na £ ?,traže v polic, ravnateljstvu v Li„mi kaDclis,fa Pri Ivo PrtjLc |.v	Jgnl
vladnega komisarja za mesto Maribof ter dodeljen ondotnemu okraj, glavarstvu. Premeščeni so okrajni komisarji dr. Janko Vidic iz Radovljice v Kočevje, Fr. Maršič iz Kočevja v Kamnik in Mih Zavadlal iz Ljutomera v Črnomelj. Iz službenih ozirov je premeščen drž. živinozdravnik Peter Škofič iz Slov. Bistrice k okraj, glavarstvu v
Mursko Soboto kot vteerinarski poročevalec. Na lastno prošnjo pa so premeščeni drž. višji živinozdravnik Jos. Rihard od okraj, glavarstva v Radovljici k okraj, glavarstvu v Logatcu in drž. živinozdravnik >y]. Zarnik in Fr. Primic od poverjeništva za kmetijstvo k okraj, glavarstvu v Radov-ljici.	^	♦
— Poziv. Dne 9. julija t. 1. je V vasi Dane, občina Stari trg pri Rakeku, požar vpepelil tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Skoda' znaša nad 5 milijonov kron, a savarovalnina je malenkostna. Pogorelci se pahajajo v skrajni bedi in si iz lastnih moči ne morejo pomagati. Da se jim vsaj delome
nlu beda, razpisujem s tem nabiranjem milih darov v območju deželne vlade za slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri predsedništvu deželne vlade (ravnateljstvu pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, a drugod pri okrajnih glavarstvih oziroma pri političnih ekspoziturah in pri mestnh magistratih v Mariboru, Celjii in Ptuju.
— Uvedba selske službe pri poštnem uradu Straža. S 16. avgustom t 1. se uvede Pri poštnem uradu Straža dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečem popisnih krajih: I. okraj: Dolenja Straža, Podgora, Lokve, Sela in Hru-ševec. II. okraj: Jurka vas, Potok, Prapreče, Drganja sela in Remanja vas. Dostavljalo se bo v I. okraju v ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju pa v torek, četrtek in sdboto.
— Izprememba dostavnega okraja poštnih uradov Litija in Sava, ter pridelltev nabiralnice Pelšnik p. u. Sava. S 15. avgustom se prideli občina Pelšnik s popisnimi kraji: Borovak, Brezovo, Košiča, Dolgo-btdo (Dolcirt) Mamolj, Zg. Polšnik. Preska, Prevek, Ravne, Artiče, (Sv. Bric) Tepe tp Sp. Pelšnik okolišu poštnega urada Sava In hkrati izloči iz okoliša poštnega urada Litija in prideli poštnemu uradu Sava.
— »Upokojenec«, glasilo 1. splošnega društva jugoslovanskih upokojencev, je vkljub vsem zaprekam in dasiravno so mu nekateri pesimisti prerokovali smrt že ob rojstvu, že drugi Izšel na 6 straneh. List je mesečnik in zastopa Interese vseh upokojencev brez ozira na osebe in stranke. Želeti je, da bodi vsak upokojenec naročnik tega prepotrebnega lista, zakaj le v slogi Je moč!
. . — Diplomatski Izpit na dunajski visoki loli z svetovno trgovino so položili Slovenci: Vinko'Dular iiz Novega mesta, Sfan-ko Oset Iz Vranskega in Iv. Zor iz Skaru-8lne.
*'	— Promocija. Dne 16. Julija je bil na
staroslavni češki univerzi v Pragi promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Mav-ficij Neuberger, sin pokojnega okrožnega zdravnika v Lpftfi, dr. Mavricija Neuberger.
— Na vrhniški progi voz! dne 7. avgusta t L «razun običajnih v voznem redu označenih vlakov, še posebni izletniški vlak 2708/11 iz Vrhnike v Ljubljano, kateri odhaja Iz Vrhnike ob 23.20 uri. — Ta vlak in Oni, ki odhaja iz Ljubljne proti Vrhniki ob 13.18 imata ta dan postanek pri vlakojavil-nicl na Viču, kjer občinstvo lahko vstopi in Izstopi.
— Italijanski llnancar težko ranil na-sega orožnika. 28. Julija ob 20. uri nalela le naša orožniška patrola Iz Boh. Bistrice v
ROoteJuna, dva italijanska fi-nancarja iz Podbrda v spremstvu
RovČV^au ?i Z S;ric,e- Vas Nemške Kovte Je oddaljena od Jugoslavanske ita-
i orn^nl6 prjb,l,žn0 1 uro na našem ozem-j i sta financarja ustavila in Jima a aretacijo. Jeden financar je nato takoj zbežal. — Orožnik mu Je sledil z namenom, da ga ujame, kar se mu pa ni Posrečilo. Med tem je orožnik Josip Vo- > dišek preiskoval ostalega financarja. Ta pa le potegnil nenadoma samokres in trikrat ustrelil na orožnika in zbežal. Ustrelil je
o.rožnika v trebuh in obe nogi. Težko ranjenega orožnika so danes prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Njegovo stanje je opasno.
— Za »Gosposvetski Zvon« se Je nabralo v gostilni Pušnik v Meži na predve-Ser lmenclana Anice Pušnik v veseli domači družbi 850 K. Iskrenim rodoljubom najlepša hvala!
— »Auf blks Španjolec«. Dne 10. junija so imeli prebivalci na Županjih njivah birmo. Na čast birme so se pošteno stepli in malo Je manjkalo, da ni prišel fden ob levo roko. Posestnik in tesar Janez Sprunk iz Praprotna se je vračal od birme v sprem-styu svojega sina, hčere 4n prifateljice Frančiške Hribarjeve. Na poti so naleteli na bratranca Franceta in Antona Balantiča, s katerimi si niso prav posebno dobri. — •Sprunkov fant zavpije: »Auf biks Španjolci!«
Te besede smatrajo baje na Županjih njivah za žaljive in izzivlne. Balantičeva sta ga vprašala torej kaj hoče in nastal je prepir — sledil pretep. France Balantič je odtrgal lato od ograje in udaril starega Sprun-ka. Ta je udarec odbil z roko, toda pri tem se mu je zabodel žebelj na lati globoko v roko na spodnjih laktih. Anton Balantič pa ga je ugriznil v levi palec. — Vsak je dobil nekaj za birmo, med drugim tudi Frančiška Hribarjeva. Sprunku se je rana zastrupila in ognojila ter je moral iti v bolnico, kjer s omu še v zadnjem času ustavili nadaljnjo zastrupljenje n rešili roko. — Zdravnika izvedenca sta izjavila, da je bila poškodba sama na sebi lahka, po posledicah vsled otrovanja in vnetja in radi nevarnosti in velikih bolečin pa je postala težka. Ker je bil danes obtožen samo France Balantič, je bil tudi samo obsojen in sicer na štiri tedne ječe in povrnitev stroškov. Dalje mora plačati Sprunku 410 K za zdravnika, 234 K za bolnico in zdravila, lpoo K za bolečine in 400 K za izgubljeni zaslužek.
— Gasilno društvo v Škofji Loki priredi povodom blagoslovljenja novega gasilnega doma dne 7. avgusta veliko vrtno veselico z bogatim sporedom, na kar se vsa sosednja društva opozarjajo.
— Kam- pa danes? Danes vsi na žeg-nanje v šentjakobski okraj, ki se vrši danes popoldan spojen z domačo vrtno veselico na senčnatem vrtu A. Putriha. Obilen spored. Sodeluje viška godba. Za dobro kapljico in znane šentjakobske bobe je preskrbljeno. Kdor se hoče dobro zabavati naj pride danes popoldan k Putrihu pa Dolenjsko cesto.	______
Ljubljana. .
== »Slovenski Narodu, je priobčil Včeraj »Poslano« kavarnarja g. Krapeža, ki absolutno ni točno v vseh svojih podatkih.
S	to zadevo se bomo v prihodnjih dneh še obširneje baviii, za enkrat si ne moremo kaj, da ne bi pribili smešno trditev g. Krapeža, ki je znan kot' velik »revež«, kateremu je treba privoščiti, da se malo ogreje v »soln-cu« ljubljanskega občinstva. Kdor pozna g. Krapeža in njegovo soudeležbo pri najrazličnejših podjetjih, ve, da je njegova trditev več kot smešna. K tej zadevi se bomo še povrnili.
= Važno pojasnilo glede potnih lesiti-maci]. Ljubljanski listi so prinesli, v zadnjih izdajah vest iz Beograda, da so se uvedle zopet potne legitimacije za vsako potovanje iz stanovanjskega bivališča. Ta vest je ljudi jako razburila in takoj so navalili potniki in izletniki na ljubljansko policijo. V pojasnilo in pomirjerije občinstva podajamo tozadevno sledeče povsem zanesljivo obvesti-
lo.	Naredba o potnih legitimacijah bo brž-kotne precej spremenjena z ozirom na zadnja prenagljena in premalo točna pojasnila. Predvsem pa povdarjamo, da stopi taka naredba v pravomoč šele, ko bo uradno objavljena v »Uradnem listu«. Zvedeli smo tudi, da bo bržkotne potrjen predlog merodajne oblasti, da se bodo izdajale trimesečne potne izkaznice na posebnih barvenih tiskovinah, ki pa še niso niti tiskane in sicer brez vsake posebne potrditve za posamezna potovanja. Pač pa bo izdaja notnih legitimacij omejena ali sploh zabra-njena sumljivim osebam. Toliko v pojasnilo, da se ne bodo ljudje razburjali, da ne bodo po nepotrebnem nadlegovali uradov in imeli nepotrebne stroške.
— Srbske sirote iz Kavadara. V soboto dopoldne je prišlo 21 srbskih sirot v starosti od 7 do 12 let iz dečjega doma v Kava-darl, Makedonija, na svojem poučnem potovanju v Ljubfjano. Javnost opozarjamo, da bo ta deca danes dopoldne na Rožniku. De-ca prenočuje s svojimi spremljevalci v državnem zavodu za gluhonemce. Na Rožnik odide ob 7. zjutraj, kjer qstane do 11. dopoldne. Vabimo starše, da pridejo s svojo deco na Rožnik, da pozdravijo srbsko deco. Popoldne pa Je povabljena deca k telovadbi, ki jo priredi ljubljanska sokolska župa v Trnovem. Srbska deca bo zapela In deklamirala tamkaj nekaj pesmic.
=» Neznosen smrad se razširja iz struge Ljubljanice v sedanjih vročih dneh. Na nekaterih krajih stanovalci ob strugi niti oken ne upajo odpirati, če nočejo, da še bolj osmradljo svoja stanovanja. Iz javno sanitarnih ozirov je nujno potrebno, da se vsai vsak drugi dan izpere struga Ljubljanice z. otvoritvijo zatvornice.	«
= Pozor pred žeparli. 2e pred kratkim srn svarili občinstvo, naj pazi na svoje denarnice osobito ženske na svoje ročne torbice. Danes se je zopet zglasila na policiji neka ženska iz Vrhnike. Ko je kupovala kruh v Kolodvorski ulici, ji je izginila ročna torbica, v kateri je imela denarnico in 1308 kron denarja. Zena sama ne ve, kako je prišla ob torbico, ,morda jo je izgubila ali najbolj gotovo jo ima kak žepar.
= Šentjakobski semeni 7. avgusta v do-lenjlh prostorih vojaškega strelišča na Dolenjski cesti v prid knjižnici, gledališkemu odru in pevskdnu zboru šentjakobskega naprednega društva bo nudil udeležencem kot vsako leto najrazličnejša origifialna razvedrila. Na vsporedu so komične točke, kakršnih še nismo videli v Ljubljani. Jed in pijača po zmerni ceni, vstopnina 2 dinarja, otroci do 10 let v spremstvu staršev prosti. Udeležite se te Ijiidske veselice, ki ima vrhu-tega še kulturen namen!
= Kopališče v Lazah je v zadnjih dneh dobilo bratca, kopališče V Zalogu pod železniškim mostom. Iznajdljivi kopalci se trumoma prihajajo tja kopat namesto v Laze. Po kopanju pa hajdi v dobroznano gostilno k Gradu v Zgornji Kašelj na okrepčilo.
= Prvo grozdje na ljubljanskem trgu se prodaja po 48 K za kg.
= Obesil.se je na vrtu deželne bolnice v Ljubljani Ferd. Lunder, ki Je pobegnil iz opazovalnice za duševno bolne.
Maribor.
Promet v Sl. Gorice zopet ustavljen. Vsled skrajne zanikrnosti merodajnih krogov, ki že delj časa zavlačujejo podelitev kohcesije za avtomobilsko zvezo med Mariborom in Sv. Lenartom, je promet v Slovenske gorice zopet ustavljen. Ne očitajmo drugim balkanizma, ko so pri nas še slabše razmere.
Udeleženke telovadnega počitniškega tečaja v Mariboru, ki se žele nastaniti v »Vesni«, naj prineso seboj po 2 rjuhi, zglavnik in odejo.
Planinska slavnost v Rašah. Za planinsko slavnost, ki bo dne 7. avgusta v Rušah, se vrše že nekaj časa velike priprave. Računa se na izredno veliko' udeležbo občinstva, ki bo ta dan prihitelo v naš mali Beograd, kakor so se Ruše svojčas nazlvale radi svoje narodne zavednostj.
Šport. V nedeljo ob 5. url pop. se vrši nogometna tekma med SK Maribor in varaždinskim SK. Zadnja tekma med obema kluboma je končala v razmerju 3 : 2 v prilog Mariboru. Ker pa stopijo Varaždinci v izboljšani formaciji, ie pričakovati ostre in napete igre.
Celje.
Delavstvo mesta in okolice Celja1 Nudi se nam izborna prilika naučiti se nečesa. — Ne zamudimo dane nam prilike. Rešimo proletarijat ter posečajmo polnoštevilno zdravstvena predavanja »zdravstvenega tedna« v Celju. — Vstop je vedno brezplačen. Ne ubijmo veselja gg. zdravnikom, da delajo prosvetno med nami s tem, da Izostanemo od predavanj. — Delavske organizacije na delo za propagando poseta! Saj sodeluje v kolu celjskih kulturnih društev tudi delavsko izobraževalno društva »Svbboda«. Z zdravjem in pametjo bomo dosegli naše delavske cilje.
Sokolska javna telovadba združena z veliko ljudsko veselico se vrši danes v nedeljo pop. na glaziji. Vspored telovadbe je zanimiv in naj nlkdo ne zamudi posetjti te sokolske prireditve.
Silen padec cen živini. Na takozvanl Anin sejem na Teharjih pri Celju minuli torek je bilo prignano veliko število goveje živine. Cene so zelo padle. Voli so se plačevali po 13 do 16 K za kg žive teže, krave po 8 do 12 K. Mesarji naše okolice so vsled tega že znižali cene mesu. Zakaj čakajo še naši mestni mesarji, ne vemo..
Zdravstveno razstavo v Celju v meščanski šoli otvori danes ob 8. url zjutraj častni protektor zdravstvenega tedna, ki se prične istotako danes, okrajni glavar g. dr. 2užek.
Stanovanjska komisija v Celja je v svoji zadnji seji sklenila, da ukine svoje poslovanje. Vzrok tega je dejstvo, da ie pover-ienik za soc. skrbstvo v Ljubljani ponovno z brzojavkami ukinil izvršitev od njega podpisanih sklepov, navadno vsled intervencij raznih odvetniških pisarn v Celju, ki so smatrale tufii stanovanjsko vprašanje za svoj »kšeft«. Tudi je pri poverjeništvu za soc. skrb še okfog 40 nerešenih stanovanjskih aktov iz Celja, ki leže tam že cele mesece, vsled česar je delovanje komisije onemogočeno. Stvar glavarstva je-sedaj, da v smislu rjove stanovanjske naredbe prevzame posle'stanovanjske oblasti.
Dvojna mera. V sredo, dne 27. t. m. zvečer ie sedelo na verandi kavarne »Evrope« pri raznih mizah dosti gostov. Tik pred polnočjo se je začelo kot običajno splošno plačevanje in odhajanje — tudi službujoči stražnik je naznanil pol. uro. pstala je še samo pri eni miži neka številna in izvan-redno glasna družba z veselo razpoloženimi damami. Opažalo se je splošno, da se službujoči stražnik ni približal tej družbi, menda ker se mu ie zdelo nenaravno, da bi moral med drugimi tudi svojega predstojnika opozoriti na policijsko uro. j’a častito družbo tudi policijska ura ni motila, ampak se je ista, takoj potem, ko so se ostali gostje razšli, preselila v igralno sobo kavarne, pa ne mogoče oprezno in. na tihem, ampak med glasnim vpitjem in truščem, ki se je razlegal vkljub zaprtim oknom daleč po celem trgu. Stvar sama je sicer malenkostna in ne bi imeli vzroka se radi takih »aierc« razhurjati, toda vodstvo tukajšnje policije je s svojim ravnanjem glede pol. ure napram tukajšnjim krogom — domačinom —> dalo z znanimi »brezobzirnimi« instrukcijami dosti povoda za to, da zahteva tukajšnja javnost sedaj tudi od vodstva tilk. policije, da isto spoštuje najmanj ravnotako vse pol. predpise, kakor jih mora tuk. javnost upoštevati. Takih slučajev, da bi si gotova družba samo za to, ker se. med njimi nahaja višja policijska šarža, smela' dovoljevati razne nočne orgije, ne bomo več prenašali.
Sliši se sicer, da so se že razne stranke, stanujoče v bližini kavarne Evropa, prito* žile na višje mesto radi predmetnega kglje*' nja nočnega miru, pri kateremu so se-odlikovali posebno »soprani gotovih dam«, pa ne glede na to je zadnji čas, da .se zajeva tuk. policije že čisto pozabili, na brezpri-merno velikodušnost naše države, s kojo 1ilf je svojčas sprejela pod svoje okrilje, prehrano in oskrbo. Glede predmetnega zgoraj opisanega slučaja pa prosimo tuk. okrajni glavarstvo, da izvrši strogo preiskavo ga* pram podrejenemu vodstvu policije.
Olepševalno društvo v Celju pripravlja za dan 14. avgusta veliko ljudsko veselic# v mestnem parku, katere čisti dobiček j< namenjen v olepšanje našega mesta,
Celjsko gasilno društvo ima, kakor smfl že parkrat poročali, še vedno nemški službeni jezik. Sedaj so pa vendar uvideli, da J* tako razmerje za nadalje nedopustno In v« društvo v najkrajšem času preustrojl. Nanovo vstopi okrog 40 slovenskih članov. Tudt vsi trezni Nemci ostanejo člani.
Sokolstvo.
. t
Danes vsi na župni zlet župe Ljubljana
l.	na jahališče bivše Nušakove vojašnice IH Trnovem! — Zdravo■
Šport in turistika.
Nogometna tekma med S. K. *R$pid* (Dunaj) in našo »Ilirijo«. Izid: 5:1 v pritot »Iliriji«. Včeraj se je odigrala med najbolj Šim dunajskim športnim klubom »Rapidom* in slovenskim prvakom »Ilirijo« ostra ib vseskozi napeta tekma. Občinstvo, ki ga Je bilo okrog 3000 je izjavljalo, da slično za* nimivi tekmi še ni prisostvovalo. »Ilirija« se je zavedala, da bi ji bil poraz od Dunaja neprenosljiv. 2e v prvi polovici igre (4 ; i), je bila zmaga Ilirije jasno začrtana. V 4rn-gl polovici pa je dosegel »Rapida« vsled njegove intenzivne obrambe samo en Želimo, da ostane Ilirija vedno v taki siguij* nosti In razpoloženju!
Plavalna tekma, ki Jo priredi danes 'Jf, nedeljo 31. julija (pričetek ob 15. uri) na Ljubljanici »Ljubljanski športni klub«, bode po velikem številu tekmovalnih prijav (10§), sodeč, največja in najzanimivejša prireditev, te vrste, kar jih je bilo dosedaj pri nas. Posebno napet boj se pričakuje pri piavanjtt na 1 km, pri štafetah in skakanju v vodo. Tekmo zaključi waterpolo — igra z žogo v, vodi, slična rokometu. Igra moštvo »Llubfl. športnega kluba« (črne čepice) proti kotrt-biniranemu moštvu Primorja—Ilfrije (beto čepice). Doflod na prostor za gledaice: (čolnarna »Lj. sp. ki.«) po Trnovskem nasip« ali Veliki čolnarski ulici. Razdelitev častn^i srebrnih kolajn zmagovalcem takoj pft tekmi.	■
Waterpolo pri današnji plavalni tekmi .ljubljanskega športnega kluba, igra S. K. Primorje s svojim kompletnim moštvom proti ljubljanskemu S. K. in ne kombinirat« nlm z »Ilirijo«, kakor je to včerajšnje tro« poročalo. — S. K. Primorje. . ;
Redni sestanek T. K. Skala Se Vršf torek, dne 2. avgusta ob 8. zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«, Ker se bo razpravljalo o važnih zadevah, je-pol-...............
noštevilna udeležba nujna. Odbor T.
Koroško.
Slovenski delavci v jeklarni v GuštanjU so v strahu, da bodo odpuščeni. Oni pa tudi vedo, zakaj podjetje hira. Obrnili so se ;® skupnim pismom na nekega delavskega v«H ditelja izven Koroške, kateremu pišejo: »Slivenski delavci Vas v imenu svojih otr<^|t prosimo, da ne bomo odpuščeni. Mi ne mor remo iti v Nemško Avstrijo, ker nismb' njo delovali. Vidimo dovolj na slovenskijS fantih, kako se jim tam godi. Nasprotniki jj* se norčujejo iz njih, češ, prej so jih vlačltt okrog, sedaj pa so na cesto vrženi. NemSiMlt pa gredo čez mejo in dobijo tam tiikoj def<> in zaslužek. Nas, ki smo glasovali za JučV slavijo, imajo tam preko vse zapisane. Da Oa dela ni (v jeklarni), nismo mi krivi, a&»' pak tisti, ki delajo nem. propagando, da M bilo pri nas zopet vse nemško. Kaj pomaKai, če gredo slovenski možic v Ljubijano k vladi, ko pa ostanejo glavni krivci prikriti. VW da vendar ne more' nikogar prisiliti, da W odjemal tako rafudo (izkažene Izdelke).'Pjn» kličite stare delavce Slovence k sebi, pa jih izprašujte, kako se je delalo poprej. Tl Va-tn bodo t resnico povedali, kako se je daiajfl poprei in kako se dela sedaj in kdo je' neuspehov. Zakaj bi si mogli m! iskati knvt ha v tujem in sovražnem nam kraju, katert smo bili in smo tu zadovoljni. Tisti pa. bt so zabavljali čez državo in narodne delavc«( zbadali, se pa tukaj šopirijo. (To pismo mar* sikaj osvetljuje v zadnjem našem gospodarskem članku »Zakaj jeklarna V Guštanju peša«. obenem pa je jasen migljaj, kako na$ postopa preiskovalna komisija, ako liojSe}« merodajni faktorji sploh rešiti to važno podh jetje in ohraniti obstoj stotinam sloveniš* rodbin. Op. ured.)	,
Naročajte Jugoslavijo!*
Srn,! :E .dUel' ZOpet “O'« T ob,a«,
T0 mi je vzelo vso razsodnost S »sml sem zobe, napravil pest in ud^
. »E tre!«
Odskočil sem v kot . . . gele zd.
zavedel’ kai ,s,em Pravzaprav mi '• Zavest — izgubljen! Ta zavest
niti Se	P°£uma’ skleml sem, bra.
roka	skrajnost* • • • Mehanično je
vendarilPMa, po °rOŽju- * ?3St°nj * * • šalo ža ut f1 trdega. Železno obe-
HJoja roka ke ]e bilo< kar otiPala zo stm ‘f Dvignem! Toda z gro-
Jahko	da	ie obešalo neobičajno
Ko bi iih 1 -,Se je namreč gorenji kos* brez st i deset Proti meni. seveda °ii ta iJ6	0ro*ja,	zadostoval bi
sebi levi^5 .esala> kajti čutil sem v ne petnaist	da jih bil° deSCt’
^se eV"-e,trideSet--^lava Pri
Pijane e,zaIa v me, rudeče strasti krvi T» S° lle v me in želele moje
mokVesov" T aV-nli-t,.mna žrela sa: - **s2V; 11 Tisoč tnisli mi je udarijo
v možgane. V glavi mi je brnelo in mi vzelo vso kalkulacijsko zmožnost. Zavihtel, sem železni predmet in sunil .., Zdrsnilo mi je z rok ... Krik! Pogledal serri! Kri se je pocedila po čelu enega največjih. Njegov krik je spremljalo pošastno tuljenje njegovih somišljenikov ... Roke so grabile po meni! Odbijal sem, napade, s stisnjenimi zobmi, jekleno odločnostjo ., cJakrat začutim roko v laseh. Koža na glavi me zaboli, opotečem se in glava udari ob lesena tla. Na tleh! Brez Woči! Suval sem, bil, tolkel, grizel, praskal... V tistem trenotku bi se ne al n*ti Dempsey4 ...
sem kako še premikajo tla Pod nogami... To me j6 prepričalo, a me vlačijo po dvorani. Bolečina na
&	avi mi je pfijaia> (ja ge poslužujejo pri tem mojih las!
Udarci v glavo, usta, nos, brce v ticbuh, bokia,- hrbet so učinkovala porazno zame . Začelo se mi je tem-niti pred očmi, polagoma mi je začela ; zginjati zavest.Med brcajočimi
me nogami sem še zagledal v okviru vrat pojaviti se človeka, slišal sem še vzdih: »Indietro ragazzi!« Onesvestil sem se .,.
Mrzli obkladki na čelo so me kmalu pripravili k zavesti... Pogledam krog sebe ... Ležim v rokah rešilnega angelja, ki' mi moči otekle ustnice, z vodo . .. Poskušam vstati... Z njegovo pomočjo se mi posreči... Pogledam srajco... 'Krvava ... Čutim, da mi teče kri... Iz ust, iz nosu .., Obrišem se.Rešitelj moj da par ukazov. Primejo me in slečejo ... Sveže perilo mi je vrnilo moči., Začeli so me izpraševatiJaz molčim... Grozijo mi s samokresom... Zastonj! Bilo mi je čisto vseeno. Skoro bi raje umrl. Kje so glasovnice hočejo vedeti, kdo so agitatorji moje narodnosti... »Ne vem!« je moj odgovor in konec. Kakšna je moja naloga! Ni bilo vzroka, da bi zamolčal... Povedal sem. Bil sem še celo toliko predrzen, da sem opomnil, da v slučaju, da jaz ne predložim pravočasno, kakšni sekciji
naše glasovnice, ista ne velja tudi za druge sekcije ... To ni bilo res ... Toda glej, učinkovalo je ... Spogledali so se... Predsednik »Fascia« vstane in reče zbranim: »Fantje, nalogo, ki jo je moral izvršiti naš jetnik, moramo izvršiti mi. Na delo. Takoj auto in odhod!« Par fantov se* loči od gruče in odide ...
Potem so me odpeljali v hotel. Dejali «0 mi, da ne smem proč in naj ne poskušam uiti .. Bridko sem še nasmehnil. Uiti! Da, ko bi bilo mogoče!
Šel sem takoj spat! Pred vrata so postavili stražo ... Prebdel sem celo noč ... Lepa noč ... Nje tihoto prekinja vsak moment žvižg,, ropot avtomobila, strel, krik ... Noč ie dolga, istotako dan... Ne nadlegujejo me več, z vso mogočo »gentilezzo«^ me negujejo, vsa mogočai zdravila leže na moji mizi..,
Sobota...
Ob io: uri zjutraj pride k meni predsednik in mi javi, ■ da sem prost, samo neko izjavo mi predloži, da jq |
podpišem. Preberent? ffbdpisani ie-javljam, da sem nalogo, dano mi. od centralnega volilnega odbora, bre» težkoč in zlostavljanja izvršil itd.«
Odložim ... Branim se! Ne podpišem! Smehljaje privleče samukre# in mi ga nastavi na sence ... ( no,.., duo... Primem pero! Podpišem. Prost... Sedaj mi seže predsednik v roko rekoč: »Bili ste med emitiranimi in kulturnimi ljudmi, če ne, ne vei.i, kafco bi se vam godil •'«
Molčal sem in se nasmehnil.. * Roka se mi je dvignila in puV.ruuJa Steklenico: Burowa-voda! Razumel je in obmolknil!	•	,
Potem so me spremili k vlulvu... kar dvanajst jih je bilo ... In 7abičili so mi, naj .ne izstopim v celi Istri, kur bi se šlo za življenje!
Vlak je zapiskal! Prost!
Trst! Izstopim! Čaka me prijatelji Pozdravim ga! Gleda me dolgo, negotovo! Potem mi da roko! Tolik-), da me je spoznal!
Slavoj RebečeviS,.
mt
Klic iz nefi.
'Pariz. š^Snui-*
i>Kd sera se vrnil, ' so prijatelji kmalu odšli. Zaklenil sem vrata in legel spat. Moja navada je, da ne Spim nikoli brez nočne luči; prepro-Sto oljno svetilko imam, ki ne dajb mnogo svetlobe; jedva dovolj, da se ga silo vidi po sobi. Da mi luč ne sije naravnost ;v obraz in mi ne brani spati, jo vedno zaslonim s tem, da postavim pred njo steklenico za Vodo, na katero poveznem še kozarec. Za to steklenico tedaj stoji moja oljna svetilka. Vse to vam pripovedujem nalašč jrav, obširno, Zakaj, fjoste videli pozneje. %
Bilo je menda deset' minut po tre* tji uri zjutraj, ko tpe je nekaj vrglo: Iz sna: telefon je glasno in rezko Zvonil v speednji sobi. ;Vi svoji zaspanosti izprva nisem takoj razumel, od kod prihaja zvok. Sedel sem po-koncu; cingljanje se je ponovilo. Te-daj sem se zdramil dodobra; skočil sem s postelje, stekel sem v pisalno
Sobo, pristavil slušalo in povedal voje ime. tTakoj nato se je odzval Visok, dozdevno ženski glas, oči-(Vidno v najhujšem strahu, zakaj vre-Sčal je, kakor bi šlo za življenje, in ftesede so-se zapletale od naglice? »Bežite, za Boga! Hočejo vas ►*-■* 'A tu se je glas utrgal. Takoj sem poizkusil obnoviti zvezo; ni se posrečilo. Urad mi sploh ni odgovoril. Več ko pet minut sem se trudil na vse kriplje, zvonil kakor blazen in kričal V. aparat. Zaman. Telefonova rezo-nanca je bila kratkomalo ukinjena; adel se je gluh In nem. Iz tega sem posnel.. J
»Kaj ste posneli?«. 4e počasi vpra-l detektiv.	-
»Posnel sem, da je mčral nekdo pretekniti telefon. A to se ni moglo i?goditi drugje nego y centrali, Lto je,
*	jtovarni.«	.....
»Kaj ste storili nato?«
. v »M prvem hipu sem Stal kakor Bmamlien. Kaj Je pomenil ta klic iz floči? Komu je moglo biti kaj do tega, Ida bi me posvaril?* Sklenil sem se preveriti, kaj tiči za uganko. 'Jaz, Mr. Jenklns, Se ne ustrašim izlahka. Telefon je bil pretaknjen. To se je moglo Zgoditi le iz tovarniškega kontorja. Potemtakem je bil nekdo v tovarni.
Ko sem se oblekel za največjo silo, Sem vzel svoj samokres in krenil v jtovarno. Bila je hladna, nekoliko mot-IM poletna noč. Mesec se je bil skril ga oblake in le s težavo ste razločili jobrise predmetov, na dvorišču. »Vrata tovarne so bila zaklenjena kakor Vedno. Tudi kontor, je bil še v tistem Stanju, kakor sem ga pustil zvečer. Počasi sem stopil v ozadje sobe, klen visi telefon; in res je bil pretaknjen. Zveza z mojim Stanovanjem je bila Jffjekinjena.«	^	*
»Ali dobro veste, da ste ga žve-ieT preteknili na svoje stanovanje?«
»Brezpogojno. Že zato, ker, je #den mojih prijateljev telefoniral jz Mojega stanovanja svoji ženi.« r • »Kaj ste našli drugega?«
1	»Tam nič. Najprej sem poklical jtttad. Kakor) veste, Mr. 'Jenklns. še počni pogovori natanko registrirajo
fr' 	-gač——
JMichel Zčvaco:
».NOSTRADAMUS."
Šesto poglavje.
Na poti k skrivnosti.
zaradi pristojbin. Vprašal sem tedaj urad, s katere številke so me klicali pred četrt ure. Toda urad je odgovoril z vso gotovostjo, da ni nihče klical moje številke. Samemu sebi nisem verjel, tako vam; povem, Mr, Jenkins!«	'	•
»Ali mofeta stanovanje in tovarna telefonirati med seboj?« je Vprašal detektiv.
»Klic,« Je povzel Mr. Jenkins mirno, »je bil potemtakem iz tovarniškega kontorja?«
»Od drugod ni mogel biti,« je izjavil gospod Sabin. »Ves zamišljen sem se vrnil V stanovanje, neprestano držeč samokres namerjen pred seboj. Ničesar sumljivega ni bilo videti; Človek bi bil mislil, da se mu je vse le sanjalo, ako ne bi,,,« »Ali to še ni bilo vse?« - > *•
' »O ne! Doma sem posvetil VI Vse kote, a nič se ni genilo. Nato; sem legel spet v posteljo, bolj da bi se ogrel, nego da bi spal >-* zaspanec me bil minil za nekaj časa, jedva pa sem ležal v postelji, sem mahoma zapazil dejstvo, ki se je zdelo samo po sebi sicer; Zelo neznatno, meni pa je vendar pričalo, da je moral biti nekdo V moji sobi.«
»Kaj ste zapazili?« je vprašal Mr, Jenkins Z neprikritim zanimanjem, »Kakor šem že povedal, Mr. Jenkins, imam navado, da prižgem na noč oljno svetilko: in postavim pred njo steklenico s poveznjenim kozarcem. Steklenica stoji med menoj in med svetilko, tako da prestreza luč. Drugače ne morem zaspati. Ko sem ležal spet v, postelji, sem zdajci začutil, da sije name polna luč plamenčka. In les: steklenica je stala štiri do pet centimetrov bolj na levi nego prej. Bila je očividno prestavljena. Nekdo je moral imeti v roki njo ali pa svetilko.
To; videč, sem zopet vstal j zdaj sem b'il res vznemirjen. Pazno sem se ogledal po spalnici in šel nato V sosednjo sobo. Tam mi pade oko na nekaj belega, česar prej nisem 'Opazil. Očividno še ni ležalo tam. Pobral sem tisto: bil je listič s povsem nerazumljivo vsebino. Evo ga. Ne vem sicer, ali je v kaki Zvezi Z nočnim dogodkom, gotovo pa je, da ga jaz nisem napisal. Kakor vidite, je rob listka odtrgan.«	f,- ■■■'■>*
Detektiv je vzel s pisalno mize lečo ter, .si'pozorno Ogledal papir. Čudne besede, s katerimi je bil popisan, so. se glasile takole:
C p 8 ] S I 2 , | , . g *. f , p c stati uiii?	z
Icfo.bs Mia*««{' > l 4 1 tiai.M n a • )%«? '4V '■.
DektlV je bil kmalu Ves Zaverovan M vsebino: Zapiska;: večkrat je zmajal z glavo
»Tega ne razume ŽiV krst,« je pripomnil gost, »Ne morete si misliti, koliko sem si belil glavo.«
»Kaj ste storili, ko ste našli ta papir?«
»Obleke! sem se Z največio' naglico in se odpravil z doma. Nato sem peš pretaval Ves Pariz, dokler se nisem ustavi! ob sedmih Zjutraj
lis
pred Vašimi vratmi. Kaj mislite Vi o tej stvari, Mr, Jenkins, in kaj mi svetujete?«
Detektiv menda 'že ni Več slišal gostovih zadnjih besed. Sklanjal se je nad papirjem s čudnimi besedami, delaje si pri tem zapiske v žepno knjižico in primerjaje jih od hipa do; hipa z Vsebino skrivnostnega listka, iVes Čas premolka, ki je nastal, je Mr, Jenkins neprestano pisal in majal z glavo, Nazadnje je spet pogledal gosta. * _	^	*
»Alf podnevi kdo	pazi	pa Vašo	Ek
ŠO, gospod Sabin?«
»Da. Moja gospodinja pride zjutraj na vse zgodaj in odide ob osmih Zvečer.« $	•	*■
»Dobro’. Pismo, kf	ste	ml	ga	tu-
kaj prinesli, je očividno najVečjega pomena. Skoraj gotovo je V njem rešitev Uganke. Žalibog pa do tega hipa še nisem mogel razvozljati tajne pisave. Morali ml ga boste pustiti tu, M nekaj urah ga upam razbrati,
—	Vrnite se zdaj mirno domov, gospod Sabin, Podnevi se Vam ne bo nič zgodilo. Pač pa Vam lehko napovem . za nocojšnjo noč s precejšnjo gotovostjo nove dogodke. 'Ali hranite kupčijski 'denar ali morda kake zasebne vsote Čez noč doma ali X tovarni?«
»Ne. Kvečjemu kak prav; neznaten znesek, Kap se nabere denarja, ga nesem Vsako’ popoldne V banko. Res je, da delamo tako Šele tri tedne. Prej je bilo drugače; imeli smo vedno velike Vsote doma. To je trajalo toliko časa, da je našla revizija nekega dne V blagajni mojega tovariša, kupčijskega vodje naše tovarne, 35.000 frankov primanjkljaja. Mož je trdil, da mora biti denar ukraden; on da niti pe sluti, kako je nastal primanjkljaj.« »AH so. ga izročili sodniji?«
»Ne. Gospod Lancona so; odslovil, toda ovadil ga ni nihče.«.
»Ali ste ga videli še katerikrat po njegovi odslovitvi?
»Da. Eenkrat. Pred tremi dnevi me je posetil;; bilo je dne 21. avgusta, kmalu po osmi uri zvečer. Pravil mi je> da je našel dobro službo v neki pečarni; videlo se mu je, da ga novi delokrog zelo zanima, Z veliko vnemo mi je razlagal sestave raznih patentnih peči, k^ jihJzdeluje njegova tvrdka.« .« ‘ vv
Detektiv je-pKzno pogledal gospoda Saibna.
»Kako Vam je razlagal gospod Lancon te sestave?« A
»Odprl je Vrata lončene peči, H stoji V) moji spalnici, velel naj pogledam vanjo, In kazal, V čem se razlikuje sestav njegovih peči od moje; predvsem me je opozarjal na Izpeljivo dima in gorilnih' plinov.« 4
Detiktiv je vstal. »M 'teku nocojšnjega večera’ pridem k vam. Kdaj, Vam zdaj še ne morem natančno reči. Vsekako' bodite brez skrbi? V trenutku nevarnosti bom pri vas, Kako se glasi Vaš naslov?«
»Ulica St. Fargeau, številka 176.«
»Ako bi se zgodilo v teku dne kaj važnega, mi sporočite po telefonu. Koliko je tega, odkar, ste se Vrnili iz tropskih' dežel?« 4
Ravnatelj je z nemim začudenjem uprl oči v detektiva.
»Bili ste očividno delj Časa na daljnem iztoku? Najbrže v Indiji, kaj?«
»Bil sem, res da... ,vi Tonkinu...« je zajecljal gost, » ,,, a odkod ., .«
»Nu, ker Vidim na vaših rokah lise, ki so očividno Znamenje, da ste prebili težko malarijo. Ste li ozdraveli? Ali jemljete kinin?«
Tehnik je pogledal Mr, Jenkinsa s smehljajem, ki ni bil daleč od pobožnega češčenja. »Sijajno!« je zamrmral. »Malarije sem takorekoč ozdravljen. Iz previdnosti vzamem še časih malce kinina.,, Tak do svidenja drevi*,, Zbogom.«
r‘ Ko je sedel gospod Sabin tisti dan 'oh osmih pri večerji, se je oglasil zvopeč. Odprl je; na pragu se je pojavil Mr. Joe 'Jenkins in stopil z mirnim nasmeškom v, sobo.
»Ste li kaj zasledili, Mr. Jenkins?«
»Kje je vaša spalnica, gospod Sabin?« je Vprašal 'detektiv, namestu odgovora, oziraje se hlastno pohodniku, »Rad bi videl peč, na kateri Vam je Vaš nekdanji kolega gospod Lancon razkazoval nove sestave.«
Ves Začuden je krenil ravnatelj naprej in odprl vrata sobe, v, kpteri je stala postelja. Detektiv je stopil k peči, odprl vratca, izdrl rešetko in skrbno preiskal zoglenelo: vsebino,, katere se je. bilo nabralo precej v teku polletja. Preiskani pepel je stresal na tla, kar se je zdelo gospodu Sabinu zelo čudno. 'A zdajci se je pojavila majhna škatlica, katero je Ml, Jenkins 'Z vzklikom zadovoljstva razvezal in oropal. »Irt tu, gosp. Sabin, vam izročim tistih petintrideset-tisoč frankov, ki jih je pred tremi tedni poneveril ;vaš (tovariš, gospod Lancon!«
Vodja je strmel s široko odprtimi očmi zdaj na denar; zdaj v aetek-tiva« »In kako; je prišel ta 'denar v mojo peč?« je Vprašal nazadnje, ves hripav od razburjenja.
»Nu,« je mirno dejal Mr. Jenkins, »stvar je dokaj preprosta. Ko je gospod Eancon yzel 'denar, je pač moral računati z možnostjo, da ga vtaknejo pod ključ. |V, tem slučaju bi bili napravili pri njemu preiskavo, in njegova trditev, da ne ve, kam je izginil denar, bi se bila sesula — zakaj denar bi bili najbrže našli pri njem. Da bi se ognil te nevarnosti, ga je rajši skril. Lehko si je mislil, da poleti nihče ne kuri v vaših pečeh. Morda imate celo navado, da V spalnici sploh ne kurite, niti pozimi ne?«
»Seveda ne. Bolj, zdravo se Mi Zdi’ spati [vi mrzli sobi.«
»Nu, to je bilo vašemu kolegu znano, in zato si je izbral peč v vaši spalnici. Skoraj gotovo je imel neoviran dostop V Vaše stanovanje?«
»To se razume, saj je bil moj kolega. Pogosto je prihajal k meni.«
»Lepega di\e je tedaj skril denar, pri Vas, pri reviziji pa je ^izjavil, da ne ve, kam je Izginil. Najbrže je mislil počakati, da bi1 vas katerikrat’ ne bilo doma, in priti lepo natihem po; svoj zaklad.
'(Konec.)’
Primorje.
Razmere m Reki. Reka v svojem sefli* njem položaju dokazuje najboljše in najočit- j nejše,, da je vsa politika Italije glede njd j s:\ma komedija. Italija se spldii še ni ganila, j da uredi razmere na Reki, kakor je ža večkrat »obljubila«« in se tudi naravnost obvezala. Nasprotno obstoje dokazi, da je cel«, reška komedija režirana BP italijanski vladi. Pri koncp Giblittijeve jdaaiTje bil poslan na Rekp general Foschini, da razoroži fašiste1 ; in omogoči sestavo Medstrankarske vlade, ki bi prevzela oblast in organizirala reško , državo. Toda že par dni po dohodu Foschi- i nija so ravno • reški fašisti okupirali Baroš, s Fosgffini pa — »znani krotitelj« fašistov, ne samo da tega ni zdbranil, nasprotno, pod- : plrai jih je, tako da je bila njihova misija j direktna mistifikacija javnosti, narodna italijanska komedija. S prihodom Bonomija sol se ojačili nacijonalisti. ki se jim mora poko* riti vsak. Foschini torej, namesto, da bi ure- . dil, da prev.zamejo vlado trezni in delavni eleraepti, pusti, da terorizira par sto kričačev celo mo^to. Na Reki je lakota. Nedavnd so demonstrirale žene z otroci v -nargčju W 2akjjevjde od Foschinija, da zapusti Reko, drugače da bodo Rečani že sami obračuntill-s fašisti. Foschini je začel ženam opisovati »svoj« težavni položaj naprarn fašistom. Ker' hočejo Jpgosloveni Rekp uničiti s tem, da jf vzamejo Baroš, branijo fašisti interes Rek# ln_ on ne more zato postopati preostro i' njimi- Italijani izmikajo naše meje v našo krajina. Vzeli so vse najlepše gozdove — na naši zemlji pa grozijo našemu Uudstvfi
— tjaša oblast pa se ne gane.
 — ............   i.	■ . i 1*	o	1
Gospodarske vesti,
Povisauie carine na uvoz Se-leznjjt izdelkov. V Beograd je prišla deputacija zastopnikov železnifiarskc stroke jz vse državfe. IV pondeljek so bili sprejeti od mir)is'fra za socijalno politiko, ministra za šume in rude, ministra za finance in ministra za trgovino. Datacija je zahtevala, naj se pqviša y,\*qzna carma na železne izdelke radi zaščite -domače industrije. Povišanje naj se izvede tako, da zviša minister za finance ažijo pA plačevanju carine na Uvoz dotičniB izdelkov iz inozemska. Fjjiančni mi* nistef je načelno pristal na to zahtevo. Ministrski svet je danes sklepih naj finančni minisjer stavi ministrskemu svetu v tej zadevi potrebi^
predloge, kako bi se zavarovala domača železna industrija pred tujd konkurenco.
rW Neomejen izvoz moke iz Madžarske. Ministrski,svet je sklenil v svoji današnji seji odredbo, po kateri se do 3J). septembra dovoljuj® neomejen izvoz moke. Po tej odredbi se more izvažati do imenovanega časa moka v inozemstvo' proti, pri* stojbinl 600 kron za stot brez vsakega izvoznega dovoljenja.	:■
B4 Razpis dobave ovsa. lecmena koruze. Komanda Dravske divizijski oblasti sprejela pismene ponudbe d®
4. avgusta t. 1. ?a dobavo ovsa, je^ mena in koruze, in sicer: za Ljubljana .190.000 kg, za Maribor 200.000 kg in za Celje 20.000 * kg. Kavcija znaša 10 odstotkov od' ppngdene cone. Ponudb^ je kolekovati s kolkom za 2 čTiiiara. Pon drobni pogoji so pri djvk,ijski intendau-. turi na vpogled. Izvod dobavnega raz* pisa je v pisarni trgovske zborrftce i Ljubljani interesentom -na vpogled.
E
3SBBSE
Razši^jte Jugoslavijo44,
'H«r; L -M Marija poklicana.
'v*.
•	Prestolonaslednik je 'zakričal fa-Sco strašno in presunljivo, da so se Vrata mahoma odprla in se je soba fiapolnila z ljudmi.	m*.
»Venf« je zarjul Franc »^en, (Vsi
-	>	*	'-fe;	-
»Rešen jeT« so vklikallplemič!, 63 Veselja pozabljaje na pokorščino. »Bog bodi zahvaljen !j [Čudež se je agodill.. .*	tu-... ' ti
r Spričo tega IzhruKa odkritosrčne ;ITardosti je preletel Francevo obličje smehljaj. Navzoči pa so obkolili jetnika, ki je sedel za mizo In naglo nekaj pisal.. Ko je bil Nostradamus gotov, je vstal. Krog se je razmeknll. Groza, občudovanje, strmenje, vsa čuvstva so se zrcalila na obrazih. Pozabili so prestolonaslednikov ukaz, pozabili šego, spoštljivost in vse; le ena resničnost je prevzemala njih misli: Čudež, ki se je bil zgodil!.
Princ, ki so ga bili ostavili umirajočega, se je smehljal, bil je poln življenja Jj ^ - '\	■>■>.
»Gospoda,« je povzel 'prestolonaslednik', »pustite naju sama, ako je vaša resnična želja, da ostanem živ. In kajrkoli bi slišali, varujte se Vstopiti, ako vas ne pokličem.«	<
'	' »Počakajte, ^ je dejal Nostrada-
mus. In vzlic kraljevičevemu ukazu so se ustavil, vsi«/	_
»Prijatelj,« je Velel Nostradamus enemu Izmed gospodov, »preskrbite ml najkasneje V eni url vse predmete, zelišča in tekočine, ki so zapisane na tem papirju. Toda hitite in vedite, da gre za življenje njegovega vlsočanstva.«	*'
Tako ie naročil Mlademu Vojvodi Semblancayskemu, kapetanu _ prestolonaslednikove telesne straže, kesnejšemu poveljniku Louvra. Z drhtečo roko je vzel Vojvoda dragoceni papir, in se poklonil Nostra-damu globlje, nego se je kedaj poklonil samemu kraluj.
»,Vj kaminu je treba' Zakuriti Ogenj,« je dejal Nostradamus. , .f Sluge in plemiči so planili na delo. Za Četrt ure je bilo ha mizi Vse, česal je Zahteval lečnik,. Zdravnika, še Včdno pogreznjena V nekakšno bebasto sfremenje, sta z občudovanjem gledala zelišča; tekočine in raznovrstno kuhalno pripravo, ki je bila razpostavljena po mizi. Svečenik jei molil kleče za čarodejčevo dušo in prosil Boga, naj jq teši iz krempljev hudičevih. Bil je Vrl mož in vest ga je pekla ob' misli, da' sam prt Sebi občuduje' satanovega odposlanca'.
. »Zdaj pa je' res potreba, rda odidete vsi,« je prijazno dejal Nostradamus. ‘ v.-K"R
Ubogali so' ga' točno.'® Mož, ki Je Ukazoval, ni bil kralj. Bil je pooblaščenec skrivnostnih' Sil, ki poveljujejo kraljem. Nostradamus in prestolonaslednik šta ostala Sama ,,, »Recite mi, ponovite še enkrat, da ostanem živ!« j® goreč® Zaprosil Franc. x ** A ¥'
»Živeli Boste,« Je dejal Nostradamus, lptevajejg t mm.gjvoim
»In pravite, da sem zastrupljen?« Zastrupljeni ste. 'Snoči sem 'outil, rda hočejo nekoga zastrupiti, nisem pa mogel zaznati, kdo je tisti, ki naj bi umrt,« v	•:.
»Čutili’ ste?« Je Jeknil Franc m Vztrepetal od groze in občudovanja.
»Nedvomno,« ie mimo povzel Nostradamus. »Poizkušal sem celo odvrniti zastrupljevalca od njegove nakane ,, > A ni se mi posrečilo.«
»Saj vendar pravijo, da ste bili ,y temnici!«	»•••_
»Da; priklenjen na obe nogi.« M »Pa Ste izkušali ,, *«
»Preprečiti Zločin; tako Je.« 'f:#™ " Prestolonaslednik je Čutil, da ga Stresa mraz do mozga. Cuvstvo nadnaravne groze je dihalo vanj iz vsega, kar mu je govoril neznanec. .Toda
V	Francevi duši se je razvnemala tudi neodoljiva radovednost. . Izvedeti, kdo je ta človek, izvedeti za vsako ceno, magart če bi moral umreti! In predvsem; Izvedeti, kdo je zamislil zločin in kdo ga je izvršil! Toliko, da Se ni vrgel iz postelje. Bil je bled -kakor; prt, zobje so mu šklepetali. ‘ '	'-*>■£’	■	■	P-	:	A	•	-•"*
»Rotim (vaš’ *prf ^S®Bgstfti'ogočnigm Bogu,« je 'zastokal, »in vas zaklinjam, povejte mi, ali 'ste duh pekla ali poslanec nebeški * * *<	*	w
»Moja narava’ je Človeška,« Je’ žalostno odgovoril Nostradamus. »Plakat sem kakor, ljudje, in še plakam. Mari to pl tisto, ^ čimer,, še izdajamo ljudje?« -t...
Nadaljeval Je svo? * posel,' mešal tekočine in kuhal zelišča rta’ ognju. Dolgo ga je' gledal Franc molče. Trepetal je. Nostradamus pa j® Skpmi-gnUz rameni^rekoči ^
»Nikarite se n® bojte!« ‘ ***■ ^ Tisti hip je 'strah izginil iz Fran-ceve duše. Zato pa’ ga je tem huje prijela želja, da bi izvedel morilčevo ime.	;	.v-^
»Zastrupili SO me, -pravite?«' je povzel z gotovejšim glasom. /' »Kakor hitro sem pogleda! vaš obraz, vaš vrat, vaše trepalnice in ustnice, sem spoznal strUp, ki so vam ga dali. Opisan je že; davno v knjigi ,0 rabi strupov’.*
v »V. knjigi?« se' 'je zdrznil Franc. vv »Da, v, knjigi. Ta strup ne prizanese nikoli. Ni vsej Evropi nas je mogoče deset, ki poznamo njegov protistrup. A dovolj je’, da 'sem jaz med temi desetimi. Kakor hitro izpijete pijačo, ki jo pripravljam, boste o te ti.«
»In pravite,«, je povzel princ, »da Ste snoči spoznali' tistega, ki me je zastrupil?«
»Ne, Zaznal sem Zločin: Zvedel Sem, opozorjen sem bil, da hočejo nekoga zatrupiti. Nič več. A' zdaj vem ime človeka, ki vaš je hotel spraviti s sveta.« .
»Veste ga?f« •' Je zarjul prestolonaslednik in sl otrl S prstom znoj, ki mu je curljal po’ licu,
»Da. In; vem, da ga Hočete izvedeti tudi vi.«	ti:- ■
^ »Da!: Oh, daT
^ »Hočete? ,, , Zares? ; ,, Sami Eočete? , , *«i	■"
i|#»Na’ 'mojo' cfuŠo’S7TT'floČemT«3 w Nostradamus’ se, Je £amjslil, Čuden smehljaj je 'skrivil njegove ustnice’. •	4	■*	•	#
. »Da,« je zamrmral. »Pravično je, da’ zveste’ ime Svojega zastrupila. jVedite tedaj, da sem snoči, ko sem da ho^^^kgga zastrupiti,
klical morilca in ga svaril. In vedite* imenovaj §em ga Kajna . .
Franc se je vrgel kvišku na svojt postelji; bil je hledejši nego prej, k» se je boril s smrtjo ...
»Kajn!« je zarjul. »Oh? . . . Po* tem . . . potem . je . . , oh!.. .*
»Neznano, mi je bilo, koga hočei« zastrupiti, iMedel nisem ni ki, kdo na* merava tafstrašni čjn. Le to sem ve*1 del, da zasluži mprilec Kajnovo ime • • < in zato sem ga imenovat Kajna.«
Kajn! Kajn, ki Je umoril SVO* jega . . . brata!1 .«
»Rekli ste!« je potrdil Nostra« damus' z vzvišenim prostodušjem.
In mamo'je nadaljeval svoje delo<
»H^nri!« je jecljal Franc v brez,* umni grozi. »Zastrupil me je mol lastni brat! . . .. Kajn . v .«
Nič več nista govprila. Ura v zVO“ niku kardinalskega dvorca je udaril® enajst. In tedaj je skopil N^trada-1
mus k prestolonasledniku. V roki j® držal drobno stekleničico s tekočino smaragdnozelene barve. Franc željno iztegnil roko.
»Ne,« je rahlo dejal Nostradamus »Treba je, da'se tekočina shladi ih zgosti. Vsaj eno uro mora osta.ti ne* dotaknrena.«	**
»O polnoči tedaj,« Je . vzdihu« princ.
»Kaj pomeni ura čakanja, ko M bili lehko že mrtvi!«
»O polnoči!« je gofbče ponovi Franc.
»Da: o polnoči,« je povzel No* stradamus. »Zaspite dotlej; potrebh* ste,«	,
(Dalje prili.J
se priporoča ža vsa v to spadajoča dela.
Graški veliki temeni 1921
24. september — 2. oktober
Blagovni vzorčni semen) za Industrijo, trgo vino, obrt. — Posebne razstave za polje? k delsko in šutnsko gospodarstvo Štajerske, j \ Štajerska umetnost. Razstava »Štajerske K \ knjige". Godbeni in gledališki umet- J \ niški teden. Nastopi narodnih noš. /
Grad: .'■?
' !
Graz
Burtfgasse 13
prej
A. Zanlk sinovi.
Telefon štev. 508,
Stev. pošt. čekov, urada SHS 12.051
Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
Obrtna banka v Ljubljani
za vodo; plin, zrak, vino,’žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta, klingerita, ko« noplje za vlaganje i. t. d. im« trajno veliko zalogo
..PROMET" klin. imf. podjetiE
Ljubljana.
Kongresni trg itev. 4.
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje
in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. /'
* Novi Mohamed. Po poročilu angleških listov se je v Kasanu pojavil nov profet, ki se imenuje sam norega Mohameda in ki je haje spreobrnil in za Islama pridobil že 2o ooo kristjanov, Kliči Selimov, trgovec z Žitom, ki je preživel 40 let v samoti. I*ri povratku v življenje je razdal ^voje premoženje Tatarom. Na čelu “snatičnih muslimanov je z njih pomočjo razdejal več kristjanskih vasi. -Odpeljal je par sto mladih deklet iz i^zdejanih vasi in jih razdelil med 3*oje pripadnike. Svojega adjutanta, hefcega švicarskega mehanika je bla: goslovit kar z 12 ženami. V njegovi hrmadi vlada jeklena disciplina. Pri hajmanjši tatvini zalotene zločince obsoja na smrt, oziroma jih' da privezati nage na križ, ’da jili potem mrav-?je razglojejo.
{	* Oklofutani hipnotizer. tV neki
flčavarni v Dortmondu je prisedel k »frečji družbi mlad mož. Začel je govoriti o hipnotizmu in fiksirati z .očmi mlado dekle. Ker je bil nadležen, so ga gostje prisilili, da je presedel k drugi mizi. Tudi od tam jc skušal vplivati na gospodično. Uspelo itnu je. Dekle je v hipnotičnem stanju (teklo brez klobuka in površnika na jfcesto, ni hotelo poznati nikogar in (prešlo po tem v krčevit plač. Četudi so hipnotizerja takoj prosili, da 'dekle Vzbudi, se je ta branil in šele potem, iko ga je navzoč gospod oklofutal, je jskušal vzbuditi dekle, toda brez Uspeha, ker je deklica zopet zbežala in so jo morali s silo spraviti domov, Take so posledice nestrokovnjaškega hipnotiziranja!
* Eksotičen princ v Londonu. IV? Londonu biva že več dni katsinski ietnir, ki je vazal britanske kraljevitie
V-e,'ke P°kraiine na mei;
oudana. To je njegov prvi obisk v vropi m nudi seveda princu obilo zanimivosti. Obiskal je vse moderne -institucije. Najinteresantnejši je bil hjegov poset v zoološkem vrtu, kjer ni mogel dovelj občudovati pava. Prav ezko so ga prepričali, da je pavov tep naraven, mislil je, da so mu ga tako napravili, samo, 'da iznenadijo princa. Z iskreno hvaležnostjo’ je sprejel dva pava v dar in obljubil v
kompenzacijo eno žirafo ih mladega slona.	"■
* Komunistični vedja »—■ špijon angleške policije. Murv, angleški komunist in delegat na mednarodnem kongresu transportnih 'delavcev v Ženevi, je bil v zadnjem času razkrinkan. kot špijon v službi zloglasne londonske policijske centralo »Sqott-land Yard«,
* Nekaj o 'dvoboju. Zgodovina dvoboja vsebuje tudi precej komičnih epizod. Tako se pravi o francoskem igralcu Dessesartu, ki je imel dvoboj s tovarišem Angazonom, da je zadnji, v očigled neprimerni obilnosti Desses-, sarta, temu dejal:	„Ti mi nudiš s Tvojim telesom prevelik dlj — počakaj malo!“ in poiskal v 'žepu ko« šček krede, s katerim je narisal na trebuhu prottvnika mal krog s pripombo. da veljajo samo oni udarci, ki padejo v notranjost' kroga. Ta jzjava je izzvala tak smeh, da »ta *e morala dijelanta dvpbojevati X bližnji gostilnici.
na?
Glavni dobitek60.000K.
Srečka 1 dinar.
Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921
Gradbeno podjetje ing. Quk\č & drug
Ljubljana, Resljeva c.9
stroke
Proda se:
ENONADSTROPNA HIŠA1
z lepim vrtom v Llublianl. Kupcu Stanovanje na razpolago. Poizve se y upravnl-štvu »Jugoslavije«,	1504
GOSTILNA Z ZEMLJIŠČEM
pri Mariboru v bližini kolodvora po zelo ugodni ceni, Obstoji Iz 3 gostilniških sob. 5 stanovanj, kuhinjo In poslopia s shrambo. Kje, pove uprava »Jugoslavije y, Mariboru.
1528
DOBRO OHRANJEN PIANINO
ter moško in žensko kolo znamke »Waffen-rad« A. Verčič, Ljubljana, Stari trg 26 III. nadstr.	1549
SKUPAJ NOV T ! ‘LNI STROJ
»AD f «.	*,
Pojasnila pri u. .avl tega llstdr	^	1553
^ POSESTVO
čefrf ure od žel. postale, farne cerkve, Šole in pošte na ravnini v nailepš! občini v Kočevju v StarlcerkvI, se proda Iz proste roke In po ugodni ceni. Tsto se lahko 1 žetvijo, živino In z vsemi pritiklinami tako! prevzame In mer| 28 oralov. Oozdl so polni' lesa In le 2—3 četrt ure oddaljeni od hiše. Les črn In bukov. Hiša, klet In hlev so zidan! In pokriti z opeko. Vse v nalboilJcm stanju, Več se poizve pri posestniku Francetu Godcttt v Koblerieh 28. Kočevje. 1535
HLADNA VINSKA KLET
za 160—200 hi z približno 100 h! zdrave posode, se tako! odda. Naslov, v upravi Usta,	1540
VELIKA ZALOGA:
dvokolesa, otroški Vozički, šivalni In rlznl stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ogniem In poniklanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni In razni »troji in deli. Mehanična delavnica. Karlovška cesta 4.
1232
v' cigar :n; papir
Ollcsc/ r, lAbadie, Altesse ter stročnice Abadie, Jacohl, Altesse. Derbi. Mira, VžI galice, pisemski, trgovski, stekleni In šrnlr-gel papir. Ku-v^te, črnilo, motvoz, Tisa-nec, Linhv -.n rnllo, o!|e za šivalne 'troje, kremo za čevlie, ličilo ter drugo blago se dobi In razpošilja po najntžll ceni A. Ertrer Slomškova nllca 11' — Resljeva cesta 20.
: • VELEPOSESTNIKI!
Sedemletna kobila 34 mesce starim žrebetom -» oče amerikanskl dirkač »Van-detta«s kobila zopet oplemenlena po Istem žrebeti. Štiriletni konj sin gornie kobile — oče angleški dirkač »Morphv«. Plemenilnl listi na razpolago. Mbue lepe živali. Ilsia-kove barve. Izborna plemenska kobila. Len lahek osebni voz naool krit:	posebne	ole
za glg. Lahek tovorni voz, 2 novi 1 starejša oprema Iz rumenega usnia. 2 kompletni sedli: različne odeje I. dr. Natančnejša pojasnila pismeno skozi uprav. »Jugoslavije« pod »Slučaj*!.	1571
TRI VAGONE
lepega, Živega apna In en lahek dvovpre-žen voz z usnjato streho z ojnlcami pri Ivan Guzek posestnik. Bukova vas p. Meža ob DravL	1573
LEPO POSESTVO *
8	JoHov, zelo ceno. Gozd dozorel za sekanje. živina in ves inventar eno uro od Dravograda. Pojasnila: Kongrad Perchtold Gregec, Sv. Lovrenc pri Dravogradu. 1574
OPRAVA ZA JEDILNO SOBO
moderna, tompletna skoraj nova. Vpraša se v Mariboru, Maistrova ulica 17, vrata 2t	1576
OPALOGRAPH
razmnoževalni aparat (Doppelfolio) skoraj nov se proda. Naslov v uprati lista, 1575
ŠOLSKE TABLICE
In kamenčke (griflnc). šolske zrezke ter druge šolske potrebščine na debelo in drobno najceneje pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica.	1578
2	LEPI POSESTVI
blizu Maribora z veliko stanovanjsko hišo, z govcdJo, bogata žetev se proda. 1. 250
2.	600.000 K. — Lep vinograd z veliko gospodarsko hišo, 2 viničarijaml ob južni železnici en četrt nre od postale. Vino In sadje odlikovano. — Trgovska hiša, kojo se zamore tako) prevzeti. — Lokali In delavnice za ključavničarje, mizarje, inštalaterje in mehanike. — Vjla.lepa lega, prosto stanovanje za lastno ceno. — Hotel, kavarna, gostilna z lepo hišo. Industrije, žage. — Predaja trgovine s stanovaniem. — Reall-tetna Pisarna »Rapld«, Maribor, Gosnoska ni 28.	1580
SUHA BUKOVA DRVA
3000 kubičnih metrov na prodaj takoj Iranko postaja Podnart. Ponudbe s ceno na naslov: Ivan Megušar, Kropa Oorenjsko.
1582
STENSKI TELEFONSKI APARAT
poraben tudi za interurbanske pogovore, se proda za K 2000. Na ogled pri apončni družbi Aloma Compnny d. z O. z, Ljubljana, Kongresni trg 3.	, 1581
Kupi se:
V	NAJEM
ali odkup se Išče trgovski lokal v Ljubljafil. Cenj. dopisi pod »Zvezda« . na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.	1568
PRIPOROČA SE
atelje za žrkosl ik ar s tvo Filip Pristou, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. Hotel Malič. 1228
Službe:
NOV ALI 2E RABLJEN ELEKTROMOTOR.
za Vrtilni tok od 7—10 K 220 Volt. Ponudbe z navedbo cene je vposlati na Ignacij Česen!, elektrarna, Brod 7. St Vid nad
Ljubljano.	1556
ŽE RABLJENA PISARNIŠKA MIZA. - -
Ponudbe na upravo lista.	,1 1558
V	NAKUP 'n
se išče ha prometni točki LfuMjsne trgovska hiša z lokalom in skladiščem. Cenj. dopisi pod »Jugo« na anončno družbo Aloma Cotnpany, Ljubljana, Kongresni trg 3, 1567
Oi
Razno:
ZA ^LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ«
se Ima Izvršiti večje število različnih' napisov, napisnih in reklamnih plošč. Dobri črkoslikarji, ki relektlraio na ta dela, se pozivajo, da se priglase or! g. arh. Costa-perarla, obratno ravnateljstvo lužne železnice ob popoldanskih urah.	1561
DOBRO IZURJENI KOVA'Č
še sprejme s takojšnjim -nastopom. Plaf* po dogovoru. Ponudbe na grajščino Kastel, Nova Sela pr! Kočevju.	1568
SPREJMEJO SE: **
1 strojnik k iokomobiil, 1 žagar (gatrlstL 1
delovodja k tovarni za Jesene žeblje. Na;-stop 15. avgusta. Tovarna Jesenih žeblleV in parna žaga Miiller, Plut in Vrščaj. Črnomelj, Slovenija.	1565
SAMOSTOJEN MIZAR
želi radi stanovanjske zadrege premenJtl mesto. Pripravljen je vstopiti kot samosto-len vodja, kakor tudi k mojstru, ki bi mu mogel nakazati stanovanje. Vstopi povsod in takoj. Cenjene ponudbe pod »Vešč mizar« na upravo lista.	1551
5 MLADIH DELAVCEV
Prednost Imajo absolventi brtne šole alf oni, ki imaio obrtno izobrazbo. Kartonaž« na tovarna rk ”, Čopova cesta 16. 1555
SLUŽBE IŠČE GOSPODIČNA
vajena vseh pisarniških poslov, strojepisja in stenografije. Ima že 2 letno pisarniška prakso. Cenjene ponudbe prosim pod Šim* 1557 na upravo listi.	1557
DEČEK
močan, star IS let Išče mesta ti ključa?« ničarsko obrt. Naslov V upravi.	1570	j
TOVARNA IGRAČ »PROGRES«"
snrejme večje štev.lo mladih deklic. Ogla« sijo naj se od četrtka naprej — Velika čolnarska ul. 10. Ljnbliana.	1569
učenka
se sprejme v trgovino s	papirjem pri li
Pevalek, Židovska ulica.	1579
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
dobro izurjenega za vsa dela sprejm? Joško Sušnik, sv. Petra nasip 15.	1583
Zenitne ponudbe:
Mlad inteligenten trgovec želi znanje z gospodično v starosti od 18—25 let tl svrho takojšnje ženitve. Prednost Imajo tiste, ki posedujejo nekaj denarja, oziroma trgovino z gostilno. Samo resne ponudb« s sliko naj se pošljejo na upravnlštvo »Jugoslavije« pbd »Mlada seča«. Tajnost zajamčena.	1577
prvovrsten, spodnješta-
jerski, primeren za in-
dustrije in za domačo
porabo dobavlja na.va-
i2!*e> kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako j^ožino. Ponudbe pod „Premog“ na upravništvo lista.
Naročajte in razširjajte Jugoslavijo!”
Centrala:
Ljubljana, Rimska cesta 2.
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobfle tovarne W a 11 e r M a r t i n y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. *■» Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to-j vornih automobilov.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c.20. Jurčičeva ul. 0. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št 133. ulica 3.
Koloture za štednjake
(Herdringe)
rešetke za peči (Roste)
i	sav fini trgovački lijev izradjuje i dobavlja:
TOonlca željeza „5 M EV", toornicu strojena a Bjelovam.
..Philligrafif
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo, kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
Gostilničar <
Iz Primorske le v najem ali na raftu gostilno,
pivo — vinotoč v katerem koli kraju Slovenije. Gre tudi kot poslovodja ali podobno.
Ponudbe pod »Gostilničar« na podruinleO Usta v Mariboru.  ___________________
Opekarna v Račiu
prodaja najceneje
rezano in drugo strešno op zidake, cevi za drenaže najbolje vrste.
NA PR0PAJ
Imam sledeče vozove: koleseljne, eno lit dvo* vprežne, polkrlte lovske vozove, prsna In ko-matna konjska oprava, Istotam se proda tudi en glasovlr.
Ivan Strelec» Celje
Samostanska ulica številka 2.
Poziv na prevzem delnic
Dne 29. julija 1921 se je ustanovila delniška družba ,Jadranske banke v Beogradu", katera je prevzela naše podružnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Delniška glavnica Jadranske banke v Beogradu znaša Din. 7,500.000*— in ie razdeljena v 75.000 delnic po D. 100*— nominalne vrednosti.
k	Jadranska	banka	v	Trstu	prepušča	svojini	starini	delničarjem za vsako
I? delnico Jadranske banke Trst po eno delnico Jadranske banke Beograd za za ceno po Din. 150‘— plus 5u/0 obresti od l. januarja 1921.
Prevzem delnic Jadranske banke Beograd se bo vriiil proti predložitvi in žigosanju delnic Jadranske banke v Trstu pri blagajnah našega zavoda v Beogradu, Celju, Dubrovniku, Kotorju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metko* vicu, Opatiji, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, Trstu, Wienu, Zadru in Zagrebu, kakor tudi pri blagajnah Banke i štedione za Primorje na Reki Šušaku in
v Bakru.	‘	*
Prijave za prevzem delnic Jadranske banke v Beogradu se sprejemajo pri imenovanih blagajnah do vštetega 30. septembra 1921,
V mesecu juliju I92l.
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
i '	...........	(/
1a	.	•..	f,	čistih	brez	odbitka	rentnega
davka. Neposredno pod državnim ^ i nadzorstvom.
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici,
obrestuje hranilne vloge in vlogo ‘na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919.
Promet v iansk. I. nad 123,000.000 K.
rfTTHT.
,UUOOSLffVIJA* 3I.]tilfja 1921
179 štev.
Novo došlo!
Posteljno perje Fino perje (Caunen)
Preproge
Posteljni predložki Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking
po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica Štev. 10.
Inlet
Brisalke
Kuhinjske 4>nša$9 Umivalne rute ^>5. Voščene rute'ffl^! Posteljni vložki^
Naznanilo!
Naznanjam cenjenim veletrgovcem in mlinarjem, da sem otvoril komisijsko in agenturno trgovino z vsemi deželnimi pridelki, kakor pšenico, moko, ovsem, mastjo, slanino itd.
Prejemam tudi v komisijo v moje skladišče razno sveže sadje, ter kolonijalno in špecerijsko blago.
Naročila se bodo strogo, solidno in točno izvršila, za koja Se Vam priporoča	v
Jakob Hemler
Novi Sad Bačka, Futoška ulica 56.
JANČIGAJ & GAGEL
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8.
priporoča bombaž za pletenje nogavic v vseh barvah in debelosti, najelegantnejše športne čepice od 40 K naprej, kqkor tudi različne čevlje in gamaše po najnižjih cenah.
Spretno prodajalko
slovenščina in nemščine zmožna se takoj sprejme.
Luka Putan, Celje
trgovina s drobnarijo, pleteninami in modna trgovina.
Ovestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebščino, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane In članice.
Ceniki na razpolago!
PETER CAPUDER
Zdravo! Dobavitelj J. S. S.
»KEBRI N“
prašek zoper mrfes
je garantirano najboljši pokončevalec muh, stenic, ščurkov itd.
Cena za tucat steklenic št. 1 K 84*— Cena za tucat steklenic št 2 K 168— tvornica kemičnih
.jveoer izdeikow
Tacen pri Ljubljani (Slovenija).
Gumijevi pihalniki za prleoje praska k. 20 K.
cigare in cigarete po izvirni nizki ceni in vse vrste sadja po 200 do 500 K, za 100 kg. Bosanski pridelek! Zahtevajte cenel Prvo bosansko izvozno podjetje
S.1HSIM, Tuli, era
Stalno primerno stanovanje
brez kuhinje ali z souporabo v centnimu ali na periferiji Ljubljane, išče mala rodbina za takoj. — Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe na Inž. MUjutin, Ljubljana, : Pred Školljo 21./UL
dobije se najpovoljnije sa skladišta kod
m. DimiC, Zagreb
Jurišičeva 24.
uutoitMimL Promrstna kolesa PUCH
n kože divjačine sprejme stroj, barvo in izdelavo
Krznarstvo 9. ROT
Ljubljana, Gradišče St. 7.
VEC TESARJEV
sprejme
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster PARNA ZAGA
IM« Dunaiska teda itn. 46.
Ob počitnicah
se naši šolarki najlepše zabavajo z zabavno m poučno knjižico s slikami
izvod 20 K
v Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
»SRNA MILA“
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje.;
pnevmatiko, Dimlop-Reithoffer-Hutchinson priporoča
:: I6N. Vok, Ljubljana, Sodna ulica štev.
•	I
i
•	«1
3
3
3
3
3
a
3
3
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
ttrr v--::	mestni	tesarski mojster ==	■	.
LJUBLJANA :s:::s: Linhartova ulica štev. 25
kupuje po najviijih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele 1111 —......:■	gozdne parcele. =■
Bi
e;
€
a.
e
oj
c\
ElekfirotehnSfoi obratovedla
z večletno prakso se takoj sprejme. Ponudbe s prepisom spri* čeval in položeno izkušnjo z navedbo plače (prosto stanovanj?, gorivo in razsvetljava)
na ravnateljstvo tovarne cementa Zidanimost.
RAZNAŠALCE
sprejme upravništvo „Jugoslavije“ za Vodmatski okra}. Zglasiti se je v upravništvu lista.
bivUi učitelj Glasb. Matice
Živi raki, veiiki
izredna atrakcija za fine bifeje in gostilne. Komad po 4 in 2 K. Prvo bosansko izvozno podjetje
G. A. Vasilievit,
Tuzla.	Bosna.
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji, Forster, Bosendorfer, Heitzman etc.
na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil.
Prodaja en gras in detaii. Nsjvežje in najsposBhnejle podjetje v Jugoslaviji.
Promet
tehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z.
v Ljubljani, Gradišče štev. 9.
jako, poceni zaradi premenjene dispozicije
proda
1 električni motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, iz,delek I?rown . Bovveri z reostatem in drugimi pripadlo.
I električni motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-• i tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
Polnogumijasti obroči . za tovorne avtomobile
Pnevmatiko
za kolesa in avtomobile
Kolesa	x
Avtomobili
najceneje.
J. GOREČ,
Ljubljana. Gosposvetska cesta št. 14
Viktor Horvat
platarski mojster
— BorenisSio.
90
Priporočam svoje pletarske izdelke kakor potne kovčege, košare, vseh vrst mize, stole, cvetlične košare, mizice za ročna dela, kakor tudi vsakovrstne izdelke iz rafije.
Moji izdelki se dobivajo v Radovljici št. 24, v Ljubljani Stari trg št. 21, kjer se tudi vsa naročila sprejemajo. Trgovci na debelo znaten popust. Za obilna naročila se priporoča
Viktor K©rvat.
SNS
&	va®e>	■
I M *
# . ■. w,;j
Sprejema se vsaka množina nogavic na podpletenje. • • •
CENE: z bombaževino 22 K, s svetlim sukancem podpletene 30 K. Skladišče novih nogavic, kakor tudi bombav.evine, ter svilenega sukanca za ročna pletenja po naj&ižjih cenah.
Sprejema naročila po mert
I. Mariborska sfcrojna pletarna
# IVO BARTA, Maribor #
^ i Orožnova ulica št. 6.	«2t
, '' jOdsOvorni tt/cšnik; Dominik Cebifc
f ■*	^	v
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Tiska »Zvezna tiskarna« V Ljubljani,