Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in.glasilo K. S. K. Jednote. 61. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 22. NOVEMBRA 1912 LETNIH XXI. BLIŽA SE KONEC VOJNE NA BALKANU. Zmagovita Bolgarija in strta Turčija določata predpogoje za sklenitev miru. SRBI VZELI TRDNI MONASTIR. Samo Avstrija še preti Srbiji in vznemirja Evropo. London, 20. nov. — Vojskovanje je nehalo za nekaj časa in pričeli so svoje delo diplomati. Morebiti je vojna blizu svojega konca. Pooblaščenci vojskujočih se držav se snidejo jutri v vasi Hademkeui, nekaj milj izven glavnega mesta, da določijo predhodne pogodbe za premirje. Med tem so turški, bolgarski in srbski poveljniki odredili prenehanje so-vražljivosti. Bolgarski pogoji za sklenitev miru, poslani v Carigrad včeraj, vsebujejo nekoliko velikodušnih pripustov turški vladi. Glavni pogoj dovoljuje Turčiji obdržati Carigrad in kos nabrežnega o-zemlja v Evropi. Nadalje je predlagano, da bolgarsko vojaštvo ne vstopi v turško glavno mesto in ne prizadene Turkom zadnjega ponižanja. Glede Albanije je rečeno, da balkanska zveza ne nasprotuje, če ostane ta dežela pod vrhovno oblastjo turško, ako se velevlasti zadovoljijo s tem. Zavzeto turško ozemlje, zlasti Ma-cedonijo, si pa razdeli medse balkanska zveza. Belgrad, 20. nov. — Po zadnjih poročilih iz Monastira, se turška posadka ni vdala, nego je bežala na vse strani, zapustivši ogromno zalogo vojnih potrebščin. Po strašni bitki pred padcem mesta so Turki bežali jugovzhodno, gnani po srbskih konjikih. Turki so izgubili 20,000 usmrčenih in ranjenih vojakov, a tudi srbske izgube so bile velike. Vojni plen je bil ogromen in po cenitvi vreden $10,000,000. Srbi so zaplenili 100,000 pušk najnovejšega modela, 82 vozov streliva in 16 težkih topov. Kralj Peter pojde baje v triumfu v Monastir. Budimpešta, 20. nov. — Srbija se je vdala avstrijski zahtevi, da se zastopniku avstrijskega ministrstva vnanjih zadev dovoli, da gre v Prizren in pre išče avstrijske pritožbe glede ravnanja s konzulom Prochasko. S tem je napetost med Avstrijo in Srbijo začasno odstranjena. Geneva, 20. nov. — Brzojavka iz Reke (Fiume) pravi, da so se zadnje dni avstrijske čete vkrcavale vsako noč, namenjene v Dalmacijo. Mobilizirane so tudi alpinske čete ob tirolski meji. Sofija, 20. nov. — Vsa poročila iz turških virov o bolgarskih porazih pri Čatalji označa danes bolgarsko vojno ministrstvo za neresnična. * * * Slovenci v bratomorno vojno? Dunaj, 13. nov. — Delna mobilizacija več vojev (ali vojnih krdel) se pripravlja. Potrebna povelja so bila najprej izdana na 7. voj na južnem Ogrskem, 15. voj v Bosni in 16. voj v južni Dalmaciji in Hercegovini. Morda dobi povelje tudi še 3. voj, čegar glavni stan je v Gradcu na Štajerskem Reservni častniki in reservna moštva so deloma že sklicana. Govorice trde, da je vse, pred Puljem ležeče vojno brodovje mobilizirano. Veliko pozornost vzbuja poluraden članek, ki se tiče opasnega položaja in ga objavlja “Fremden-Blatt”. Iz urada vnanjih zadev navdihnjeni časopis izvaja, da je Avstrija dokazala svoje sočutje za balkanske države izza izbruha vojne ter pripoznava njihovo politično in gospodarsko samostalnost. Avstrija da razume tudi srbsko prizadevanje, pridobiti kako luko. Edina omejitev da pa je, da se mora pridobitev luke ob Jadranskem morju izključiti. Prijaznost Avstrije da pa ima neogibno potrebno mejo, kjer se pričenja lastna korist Avstrije. Če vendar del srbskega in ruskega časopisja kaže na Avstrijo kot rušiteljico miru, potem da je mirna, stvarna sodba vsled navala dogodkov motena. Monastir padel. Belgrad, 18. nov. — Turška trdnjava Monastir se je danes popoldne vdala srbskim četam. 50,000 turških vojakov in častnikov s tremi generali vred je odložilo svoje orožje. Monastir so «srbske čete obkolile že pred več dnevi, dočim so od juga prihajajoče grške bojne sile zaprle Turkom umaknitev. V soboto se je Srbom po trdem, ves dan in vso noč trajajočem boju posrečilo, zavzeti nekaj važnih višin. Prodirali so potem skozi močvirje proti notranjim utrdbam, ki so se danes vdale. Monastir je bil glavni stan 6. turškega voja, ki ga je poveljeval Fethi paša. Razun tega so se pa tukaj zbra- li razni vojaški oddelki, ki so pribežali iz okolnih krajev. Tudi Djavid paša, poveljnik 7. voja, se je podal tja, ko so Srbi zavzeli Skoplje (Uskub). Pričakovalo se je, da bodo Turki v Monastirju vzdržali daljšo oblego; a pokazalo se je, da je vojaški red ves razvlečen, in da je tudi potrebne hrane nedostajalo. Mnogi izmed vojakov so bili reservniki, šele pred kratkim sklicani k orožju. Monastir je tvoril izvrstpo hranilno točko. Trdnjava je središče za trgovino v celem okolišu in šteje kacih 45,000 prebivavcev, Srbov, Bolgarov, Albancev, Armencev, Grkov in Turkov. Dobra polovica prebivavcev je kristjanov. Zavzetje monastirskih višin je napravilo turško stališče neobdržno, tako da se je trdnjava morala vdati Srbom, ki so pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra. Fethi paša, bivši turški poslanik v Belgradu, je bil eden prvih, ki je oddal svoj meč. V začetku vojne je rekel: “Prav kmalu povabimo svoje prijatelje na pojedino v Belgrad.” Grozno trpljenje. Berlin, 18. nov. — Najbujnejša domišljija si ne more naslikati grozot, ki so se doigravale v vrstah turških bojnih sil pri Čatalji in se še doigravajo po neki brzojavki stotnika Eugena Zwengerja “Tagel blattu”. Na tisoče mrtvecev leži raztresenih po cestah. Število ranjencev je strašansko; nemogoče je, za vse najti prostora v bolnišnicah. Dobesedno je v poročilu rečeno: Železniški vozovi predstavljajo takore-koč grobišče in obenem ogromno bolnišnico. V nekem vagonu sem našel same mrliče in pet umirajočih. Njihovi obrazi so izražali vso grozo vojne. Šel sem skozi dolge vrste mrtve-« cev, za kolero obolelih in stokajočih ranjencev, vse pomešano.” Po zajamčenih podatkih podleže na čadaljskem napadišču vsak dan 5000 vojakov koleri. Avstrija proti Srbiji. Dunaj, 18. nov. -— Avstro-srbsko vprašanje je postalo bolj kritično, nego je bilo doslej. Srbsko časopisje izzivalno piše o neumestnem obnašanju Avstrije. Poleg tega so avstrijski konzuli izpostavljeni vsakojakemu stiskanju po Albancih. Javno mnenje tukaj zahteva, naj se položaj med Avstrijo in Srbijo končno razjasni. Dunaj, 18. nov. — Avstrija se zdaj pripravlja na vojno s Srbijo vsled prepira zaradi zasedbe neke luke na Jadranski brežini po Srbih. Devetdeset-tisoč avstrijskih vojakov je ali že ob srbski meji ali na poti tja za slučaj potrebe. Živahna delavnost v vojnem ministrstvu in uradu za vnanje zadeve je pokazala danes, da se Avstrija pripravlja za vojaško izzivanjeeob ogrsko-srbski meji in za veliko pomorsko demonstracijo v Jadranskem morju. Ta delavnost kaže, da hoče Avstrija na vsak način zadržati Srbijo od Jadran skega morja. Avstrija je stavila dvoje predlogov: da se Srbija zadovolji s pristanom v Egejskem morju in ima prosto rabo kake avstrijske luke ob Jadranski bre žini v kupčijske svrhe, ter da ostane Albanija celovita. Vse to ne zadostu je Srbiji, je izjavil prvi minister Pašič. Avstro-srbski spopad blizu? London, 19. nov. — Mnenje je splošno v Evropi, da napetost med Avstrijo in Srbijo narašča ter utegne imeti najresnejši posledek. Dunajski dopisovavec listu “Daily Mail” potrjuje to mnenje in pravi, da se položaj bliža svoji odločitvi. Potem dostavlja, da vkljub nujni prošnji avstrijske vlade za dovolitev zveze z g. Prochasko, konzulom v Prizrenu, ki se od njega ničesar ne sliši izza doho da Srbov v ono mesto, srbska vlada ni odgovorila zastopništvu grofa Berch-tolda, avstrijskega ministra vnanjih zadev. Če zadoščenje ne prde kmalu, pravi dopisovavec, bode dunajska vlada odločno nastopila v Belgradu. Vendar je vlada videti pripravljena, počakati na ‘srbski odgovor o balkanskem vprašanju, dokler se kralj Peter ne povrne v Belgrad iz Skoplja. Kdaj se vrne, ni mogoče določiti, ker je bolan. Izkušajo manjšati nevarnost. “Med tem ko se izkuša v uradnih krogih na vse mogoče načine predstav ljati položaj kot ne še kritičen,” nadaljuje dunajski dopisovavec “je jasno, da je avstro-ogrski uradni svet popolnoma pripravljen za najhuši slučaj. “Doznal sem, da je bil resnični namen odposlatve bolgarskega posebnega zastopnika v Budimpešto, obvestiti Avstrijo v imenu balkanske zveze, da Bolgarija sicer zelo želi prijateljske poravnave med Avstrijo in Srbijo, a da bodo balkanske armade stale složno na strani svoje zaveznice v slučaju, da se Avstrija odloči, z orožjem zabraniti Srbiji pot do Jadranskega morja-” Dopisovavec je izvedel glede srbskega obnašanja v slučaju konzula Prochaske sledeče: “Srbi pravijo, da so Albanci streljali raz streho avstrijskega konzulata na STRASNE RAZMERE V WEST VIRGINIJI. Vojno pravo proglašeno v okolišu premogovnikov, kjer rudarji štrajkajo. VOJNO SODIŠČE SODI TRPINE. Položaj tako neznosen, da celo stavkokazi ustavljajo delo. Charleston, W. Va., 17. nov. — Še ena stotnija državne milice je bila odposlana nocoj na premogovišče v Zapadno Virginijo, kjer rudarji štrajkajo. Dasi je nocoj vse mirno, vendar obla-stva miru ne zaupajo prav, in rajši hočejo biti za vse slučaje pripravljena. Tekom dneva so na generaladjutan-ta in guvernerja Glasscocka dospela poročila, ki so javila, da vlada v Ka-nawha-štrajkovišču popolna anarhija. Na stotine oboroženih rudarjev da popolnoma nadzira več oddaljenih okrajev in da ne priznava nobenega drugega zakona, nego zakon nasilja. S pregovarjanjem se je danes štraj-karjem posrečilo, ustaviti vlak, ki je imel prepeljati delavce v štrajkovišče, kajti železniški uradniki niso hoteli o-pravljati službe na vlaku. Jutri se prepeljejo stavkokazi-pod vojaško zaščito v določeno mesto. Pet oseb, med njimi tri ženske, je ukradlo ročen voz v Eskdalu, se odpeljalo izven vojaškega okrožja in pričelo streljati na Eskdale. Vse je državna milica prijela in pridejo jutri pred vojno sodišče. Nadalje imajo baje oblastva imena 35 oseb, ki so se udeležile nedavnih nemirov, in pričakuje se, da bodo jutri prijete in obtožene. Charleston, W. Va., 18. nov. — Štiri nadaljnje stotnije miličarjev so bile nocoj odposlane v westvirginsko premogovišče, kjer je pomnožitev oborožene sile potrebna po najnovejšem razvoju položaja. Oboroženi rudarji maršira-jo proti Point Creeku pogubonosno. Milice so dobile ukaz, streljati ostro v potrebi. Štrajkujoči rudarji so poizkušali doslej v dveh krajih napraviti nemir, a dosedaj ni bil nihče usmrčen. Položaj nevarnejši. Charleston, W. Va., 20. nov. — Položaj v okolišu kanahawskih premogovnikov je vedno opasnejši, dasi je čez okraj proglašen obsedni stan. Vrhovno vodstvo je sklenilo, v prihodnje še odločneje postopati proti izgrednikom, nego se je postopalo že doslej. Oddelki oboroženih vojakov opravlja-jajo policijsko službo in imajo ukaz, prijeti vsacega, ki da le količkaj povoda za to. To poostritev obsednega stana je baje povzročil včerajšnji umor Mc-Coya v Montgomery. Nad 50 mož se nahaja v Point Creeku, generala Elliota glavnem stanu, v vojaški ječi in bodo menda da nes pozvani pred vojno sodišče. Danes v jutro je 200 stavkokazov u stavilo delo. Panamski kanal dograjen 1913. Washington, D. C., 17. nov. — Komisija za gradnjo Panamskega kanala je pravkar izdala svoje letošnje poročilo, iz katerega je v največje veselje vseh dobrih Američanov razvidno, da bo nečega lepega poletnega dne leta 1913. videti ladjo vozečo od atlantske do pacifiške brežine, ne da bi morala pluti okoli Cap Horna. Potem bo zemljepis zapadne polukrogle izpremenjen, kajti ta obstoji potem .iz dveh celin. Toda ladja, ki podjame to zgodovinsko vožnjo, ne bo ponosna vojna ladja, ki nosi zvezdnati prapor na jambori, nego samo ladjica, in kot edini potniki bodo na krovu polkovnik Goethals in štab ameriških inženirjev. Ali ti možje so tudi lahko ponosni na svoje delo, in ponosno se jim bodo dvigala prsa, ko podjamejo to vožnjo. Pozneje šele, šest mesecev morda, morebiti eno leto, potem bo preplulo kanal ponosno brodovje, s slavno ladjo “Oregon” na čelu, in s tem bo izvršena uradna otvoritev kanala. Komisija poroča, da dela izvrstno napredujejo, tako da bo kanal izročen vladi na razpolaganje mnogo pred določenim časom. “Gyp the Blood” & Co. New York, 19. nov. — “Gyp the Blood”, “Leftie Louie”, “Dago Frank” in “Whitey Lewis” so umorili igravca Hermana Rosenthal, najeti od bivšega policijskega lajtnanta Charles Beckerja in se morajo kakor on za svoje dejanje pokoriti s smrtjo na električnem stolu. Porotniki so tako odločili danes popoludne, ko so se posvetovali samo dvajset minut. Bivši policijski sodnik Wahle, zagovornik razbojnikov, je naznanil, da bo vložil priziv, in kakor v Beckerjevem slučaju utegnejo preteči meseci, pre-dno bo odločena končna usoda obsojencev. Med tem dobijo v Sing Singu celice blizu Beckerjeve, in tam morajo ostati, dokler ne napoči njihova ura. _________________ Schrank blazen. Milwaukee, Wis., 19. nov. — Zdravniška komisija je dokončala svojo preiskavo o dušnem stanu Johna Schrank, zločinca, ki je izkušal ustreliti polkovnika Roosevelta in je dognala, da je Schrank blazen. To poročilo se predloži sodišču menda v četrtek. Če bo potrjeno, bo moral John Schrank prebiti ostanek svojih dni v državni blaznici v Oshkoshu. ŽALOSTNO SLOVO ETBINA KRISTANA, Njegov socijalistični misijon v Ameriki bil zaključen silno klaverno v New Yorku, UDELEŽBA MAJHNA, DA JOJ! Med 12 slovenskimi udeleženci le 1 reci: en Kristanov pristaš. so jim Žalosten izkaz. Washington, D. C., 16. nov. — Med Preteklimi osmimi meseci tekočega leta je bilo v Združenih Državah 1453 delavcev v premogovnikih usmrčenih, po pravkar izdanem poročilu rudar-stvenega urada. Izredno veliko število so povzročile katastrofe, ki so zahtevale vsaka mnogo žrtev. Od navedenih slučajev jih odpade 600 na Pennsylvanijo in 273 na West Virginio Živa pokopana. Wooster, Ohio, 18. nov. — Adam Utzler in William Grayhill sta storila danes v premogovniku “Wertz Coal Mine” strašno smrt. Šestdeset črev-ljev globoki preduh, v katerem sta'delala, se je zrušil. Vsi rešilni poizkusi so bili brezuspešni. Drvarji štrajkajo. Lake Charles, La., 16. nov. — Stotnija K tukajšnje državne milice je dobila snoči ukaz, oditi v Merryville, kjer štrajkajo zaposlenci “American Lumber”-kompanije. Tukajšnji uradniki so bili obveščeni o tem, da se je bati resnih nemirov, in zato je bila odrejena odposlatev vojaštva. Stot nija dospe v Merryville danes. srbske čete, ko so prihajale v Prizren, in da je konzul Prochaska kazal neumestno radovednost glede kretanj srbske armade. “V teh okoliščinah se smatra srbska vlada očividno za upravičeno, ukloniti se odloku srbskih vojaških poveljnikov, da se Herr Prochaska izolira ali osami, dokler- se vojskovanje ne dokonča. “V luči vseh teh dejstev,” nadaljuje dopisnik, “je videti dokaj upravičen nasvet prof. Lammascha, odličnega ve-ščaka glede mednarodnega prava, ki je bil eden avstrijskih delegatov na zadnji konferenci v Haagu, naj se prepir predloži haaškemu razsodišču.” Železniška nezgoda. Richmond, Va., 19. nov. — Šest o-seb je bilo usmrčenih in šest drugih smrtnonevarno ranjenih, ko sta ponoči trčila skupaj dva potniška vlaka “Seaboard Air”-proge. Hotel zgorel. Los Angeles, Cal., 19. nov. — Troje oseb je bilo usmrčenih in 20 smrtnonevarno ranjenih v požaru, ki je nastal opolnoči v George hotelu ob E. 3. Streetu blizu Main Streeta. Ko so plameni uničili vzpenjačo in švignili navzgor po stopnicah, so gostje v 5. in 6. nadstropju začeli skakati iz oken v globino, in pri tem so se dve ženski in en moški ubili, drugi poškodovali. Strašni prizori so se odigravali. Rešeni iz zasute jame. Salt Lake City, Utah, 15. nov. — O sem rudarjev in štirje obiskavci, med njimi dve mladi hčeri delovodje Alexandra, ki so bili od snoči zajeti v Horn Silver-rudniku, so bili danes popoludne v veliko radost njihovih tovarišev re šeni. Vsi so nepoškodovani. Zajeti so bili v jami snoči vsled zemeljskega udora. Horn Silver Mine leži pri Friscu, Beaver Co., in je bila nekoč najbogatejša srebrna jama na zapadu. New York, 19. nov. — Dne 17. novembra je imel Kristan tukaj v New Yorku zadnjo pridigo, ker se te dni poda nazaj, odkoder je prišel na delavske stroške, na Kranjsko. Lepe spomine nese v stari kraj; kako prijetna je bila že vožnja do Amerike, kako lepo priliko je imel dvoriti na ladiji nežnemu spolu in je vsled tega veselja moral občutiti še sladkosti slovitega Ellis Islanda. Pa na take pege nezgod se pač lahko pozabi v zavesti, da je sedaj Amerika rešena in gorje kapitalistom čez štiri leta, takrat zasedejo po Kristanovem zasluženju že socijalisti vlado. Saj je na shodu tukaj se “zazeksal”, da ne neha prej kot da vidi uresničenje svojih naukov. Socijalisti! Rešitev je blizu! Človeško življenje je kratko in Kristan ne bode večno živel, predno pa zatisne oči, bodete imeli raj na zemlji. Srečne se lahko štejemo mi, ki živimo v časih Kristana, kateri bode storil preobrat sveta. Solnce in luna bosta vshajala na zahodu in tam kjer je sedaj jug, bode potem sever. Socijalisti se bodo vozili v zlatih kočijah, v katere bodo namesto konj vpreženi kapitalisti. Denarja bode kakor toče, jedli bodemo kapune in pili šampanca. Tega si je Kristan zaželel tudi v nedeljo v svojem govoru. Vse to si lahko Kristan že preje privošči, saj je prejel lepe denarce od še nerešenih duš, ki slepo verujejo v odrešenika Kristana. Prav lepo sliko capina je predstavljal s svojo osebo, drl se kakor culu-kafer in ko bi še obstajala navada po dvorih imeti za kratek čas dvorske norce, bi se za Kristana kar trgali in ga kot takega aranžirali. Udeležba je bila zelo mala, vseh u deležencev se je naštelo od začetka štiriintrideset, proti koncu poldrugo uro trajajočega govora jih je bilo nekaj nad štirideset. Od teh pa je bilo dvanajst Slovencev, naših mož razun jednega nekega Primožiča, kateri je edini izmed Slovencev govorniku ploskal, drugi so bili Srbi in Hrvatje. Govosa skoraj ni vredno tukaj ponavljati, saj je povsod vedno jeden in isti, od Adama do kapitalistov in njih slug, me>d katerimi se seveda tudi nahaja njegov avstrijski vladar Franc Jožef. Te je treba s pestjo pobiti, ter iz prsij izruvati vse kar se pravi vera in ljubezen, te ni potreba v socijalni državi, in ker tam ostane mesto prazno, bode na to mesto prišlo nekaj drugega, kar pa Kristan sam ni vedel povedati kaj, najbrže svinjina s kislim zeljem. Po končanem Kristanovem govoru se oglaši k besedi Rev. Murn in ko ga je ta začel trje prijemati, mu je pred sednik vzel besedo. Nato je še kričal nekaj časa Kristan, potem neki Srb in kakor se spodobi nazadnje tudi pred sednik shoda v hrvatskem jeziku milo obžaloval, da je tako mala udeležba in poprosil, če hoče dati kedo kaj vbo-gajme Kristanu, na to je bil shod zaključen. Ko je potem jeden izmed naših vprašal predsednika, zakaj nam niso pustili govoriti, je odgovoril, da ni bilo več časa. Verjamem, bali ste se luči, ker v temi laglje odirate delavca trpina.—(V. Perc.) Indijanska osveta. Tohee, Okla., 14. nov. — Ker ni hotel predsednik Taft dovoliti Osage Indijancem, da bi dali neki družbi v zakup 688,000 akrov zemlje za vrtanje po petroleju, so rdečekožci odgovorili s tem, da so prošnjo departmenta notranjih zadev za prepusttev 46,000 a-krov odbili. Prav tako so Indijanci spomnili Strica Sama na to, da še ve dno ni izpolnil obljube, storjene pred 60. leti, da njihovo preselitev v drug okraj odškoduje z $8,000,000. Mačka brez glave. New York, 14. nov. — Čudna stvar, da take še ni bilo izlepa, se kaže v razudovalnici medicinske fakultete vse učilišča Cornell povodom v New Yorku zborujočega zdravniškega kongresa. Prof. dr. John Murlin je ska-zal “brezglavno mačko”, da pojasni z njo neki životosloven poizkus. Pravi, da je mogoče, žival nekaj dni ohraniti živo “brez glave”. Gre za to, dokazati razne zakone o živčnem odbojnem gi banju. ______________________ Pulitzer zapustil $18,200,000. New York, 18. nov. — Jos. Pulitzer, pokojni lastnik newyoriskega lista “World”, je zapustil premoženja na debelo, davku podvrženega v New Yorku, $18,200,000. NA POMOČ slovenskim štrajkarjem! V Little Falls, N. Y., stavkajo delavci tekstilne industrije Phoenix. Med njimi je nekaj Slovencev in precej Slovenk. Bilo je že precej rabuk, katere povzročili ponajveč policaji s svo-surovim nastopom, nekoliko pa tudi sedanji voditelji štrajka, ki hočejo tam organizirati socijalistično unijo I. W. W. Veliko so jih že zaprli, med drugimi dva Slovenca. Vsled zakona, da ženske ne smejo več delati nego 54 ur na teden, so jim odtegnili 10 odst. To je delavce razburilo. Ako pomislijo, da so imeli prej komaj sedem dolarjev plače, se čuditi, da je potrpežljivost minila so se poslužili zadnjega sredstva, da si zboljšajo svoj žalostni položaj. Kar so si prihranili, je že pošlo. Lakota trka na vrata. Treba je pomoči. Katoliški župnik Rev. O’Connor je hotel posredovati. Poklical je v Little Falls več duhovnikov raznih narodno-med drugimi tudi podpisanega. Ljudstvo nas ni kaj prijazno sprejelo, ker je mislilo, da smo prišli pomagat kapitalistom. Pa vkljub temu nismo obupali. Sklenili smo posredovati, da bi šli delavci na delo, ako nam tovarna obljubi: minimalno plačo 9 dolarjev na teden za 54 ur dela in priznanje Unije American Federation of Labor. Tovarna se je že skoraj udala, zahtevala je le eno uro pomisleka. Bili smo polni upanja. Toda kmalu dobimo po telefonu poročilo, da se uda le za minimalno plačo 7 dol. 50 centov za 54 ur dela. Ko smo to slišali, smo jednoglasno vsako posredovanje odrekli. Tamošnji Amerikanci so bili do edaj hudi nasprotniki stavkujočih. Sedaj pa, ko vidijo, kako grdo postopajo lastniki z delavci, je upati, da bode simpatija na strani delavcev. Prosim rojake po Ameriki, podpirajte v tem boju sta vkuj oče! Denar naj se pošlje na uredništvo Amer. Slovenca, da pošlje denar na slovensko društvo v Little Falls, ki bode denar razdelilo med bedne slovenske trpine. Rev. Anselm Murn, O. F. M. Kandidatinja za župana. Prescott, Ariz., 16. nov.—Okolnost, da je bila v Arizoni ženska volilna pravica sprejeta, je napotila gospo James Loy, da se je poslovila od lonca za juho in si izbrala politični delokrog. Na sociališkem tiketu kandidira za mestnega župana. Pravičen oče. San Quentin, Cah, 15. nov. — D. Lamb, bogat živinorejec, je privedel danes svojega na- parolo iz državne kaznilnice izpuščenega sina Franka tja nazaj, z izjavo, da je sinko nepobolj šljiv, da je poizkušal, obdržati ga na domači grudi, a brez uspeha. Sedaj da vsaj ve, kje njegov sin tiči. Wilson za delavski department Princeton, N. J., 14. nov. — Novoizvoljeni predsednik Wilson se je izjavil za ustanovitev delavskega departmenta. Pravi, da so se vse stranke izrekle v svojih platformah za delavski department in da naprosi kongres ustanoviti istega. Izjavil je tudi, da skliče posebno za-»edanje kongresa koj po svoji inavguraciji meseca marca. Ureditev tarife bo glavni predmet zasedanja. Njegovo stališče v tej zadevi je še dvomno. Turžki judje. New York, 17. nov. — Zastopniki 16 orijentalskih judovskih družb so se te dni obrnili na bankirja Jakoba Schiffa, da ga naprosijo, naj se potegne za svoje sovernike na Turškem. Schiff je bil blagajnik družbe v zaščito ruskih Judov za časa klanja v Kišine-vu. V skladu je preostalo takrat več stotisoč dolarjev. Na Turškem živi čez 600,000 Judov in izročeni so samovoljnosti turškega prebivavstva. Pomiloščen. Peterburg, Rusko, 14. nov.—V svojem veselju nad okrevanjem prestolonaslednika je car danes pomilostil vojaka, ki je bil obsojen v dosmrtno kazensko službo, ker je pri vojaški paradi stopil iz vrste in vročil carju neko prošnj o. Španski kralj v nevarnosti. Madrid, 15. nov. — Preiskava umora prvega ministra Canalejasa je dognala, da sta kralj Alfonso in general Weyler, poveljnik Catalonije, zaznamovana za smrt po španskih anarhistih. _______________________ Trije bratje umrli v stolih. London, 17. nov. — Dr. Charles Patrick O’Connor iz Marcha, Cambridgeshire, je bil najden mrtev v svojem naslanjaču včeraj. Dr. O’Connor je mislil z večernim vlakom potovati v Paignton k pogrebu svojega brata, ki je tudi umrl v svojem naslanjaču. Ob 7. uri zjutraj je bil dr. O’Connor najden mrtev, sedeč v naslanjaču, noseč vrhnjo suknjo. Tretji brat, dr. Fred O’Connor, je bil najden mrtev v sličnih okolnostih v Chatterisu, Cambridgeshire, pred letom dni. Kitajsko posojilo. London, 17. nov.—Kitajska vlada je po brzojavki, dospeli od poročevavca “Telegraphu” v Pekingu, sklenila najeti posojilo $100,000,000. Dolg se ima poplačati s pobiranjem narodnih davkov. _______________________ Listnica upravništva. Gg. naročniki Josip Adamič (San Francisco, Cah), John Rus (Bressler, Pa., poprej Steelton), J. Trost (Frontenac, Kans.) in Egid Verhovic (Cleveland, O.) naj nam blagovolijo dopo-slati svoje prave naslove; pošta nam je namreč naznanila, da jim ne more dostaviti “Am. Slovenca”, ker niso naslovi pravilni, kakor jih ima naše upravništvo. To se tiče tudi gg. Johna Balant (Chicopee, Kans.) in Dominika Sternišča (Pittsburgh, Pa.). R. Zupanec, upravitelj A. S. Joliet, 111., 20. nov. — Prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. bomo imeli v naši fari veliko svečanost. Blagoslovljen bo namreč novi glavni altar v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa. Slovesnost se bo vršila ob 10. uri dopoldne. Slavnostno pridigo bo imel Rev. Anton Sojar iz Chicage, naš bivši kaplan. Naš domači g. župnik, Rev. John Kranjec, je povabil k slovesnemu blago-slovljenju vsa naša katoliška društva, ki se korporativno udeleže cerkvene slavnosti. — Letošnji Zahvalni dan bomo obhajali prihodnji četrtek, dne 28. nov., po proglasu predsednika Združenih Držav. Naši farani se zbero na večer Zahvalnega dne v bivši Golobičevi dvorani, kjer se ob polosmih prične sijajna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za cerkvene potrebe fare sv. Jožefa. Zato je pričakovati, da se rojaki in rojakinje udeležijo te veselice v najobilnejšem številu. Na veselo svidenje! — Slavni junak Zebič, ki je v Jolietu pred dvema letoma prvikrat pokazal svojo čudovito moč in jakost, spet na stopi prihodnjo nedeljo, dne 24. nov. zvečer v Sternovi dvorani. Zebič j< tako močan, da lomi podkve, zvija de bele železne droge in ga noben konj ne potegne z mesta. Čudovito močan je res ta Kraljevič Marko našega ča sa, zato je vreden, da ga pogledate in pozdravite — jugoslovanskega junaka, kakršni se zdaj bijejo na Balkanu. — Q, Frank Završnik, potovalni zastopnik že slavnoznane jolietske tvrdke “Slovenian Liquor Co.”, je v ne deljo odpotoval v Minnesoto, kjer zo pet obišče vse slovenske gostilničarje, ki se drže gesla “Svoji k svojim”. O tej priliki tudi naznanjamo, da je o menjena tvrdka spet obilno založena s pristnim starokrajskim brinjevcem; in njen izvrstni mošt belega in rdečega vina nam obeta najboljšo kapljico, ki bo zlasti dobro došla za vse bližnje praznike. — Krožek Ameriška Slavija bo ime la nominacijo novega odbora za prihodnje leto v svoji prihodnji sepi prvo nedeljo v decembru zvečer v Orpheum hallu, kjer je bila že tudi zadnja seja “Slavije”, na kateri so se pele pesmi v slovenskem, hrvatskem in poljskem jeziku; tudi muziciranje je bilo polno slovanske vzajemnosti. Sprejeta sta bila dva nova člana. — G. Josip in ga. Marija Grčar roj. Mauser, 1508 N. Broadway, sta v nedeljo razveselila več odličnih povabljencev z imenitno gostijo in novo domačo kapljico. — Umrl je po dolgotrajni bolezni v soboto zjutraj 6/2 mesecev stari sinček Dušan g. Josipa in ge. Alojzije Božič, sestre g. Antona Dovjak, stanujočih pod h. št. 810 N. Bluff St. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne, na pokopališče v Lockportu, kjer je rod bina poprej stanovala. Staršem naše sožalje! — “The Merchants Association of Joliet”, to je trgovska organizacija jo-lietska, ki je letos številnejša nego kdaj poprej, je imela svojo letno volitev uradnikov zadnji četrtek zvečer v zvezi s sijajnim banketom. Eden izmed naših velecenjenih in naprednih slovenskih trgovcev, g. John A. Pas-dertz, je bil počaščen s tem, da je bil izvoljen za dobo dveh let za direktorja ali ravnatelja te velike organizacije. Razun g. Schagerja, tajnika, ki je slovenskega pokolenja, ni. bil še nikdar noben naš rojak uradnik v tej združbi, ki obstaja tu že devet let, in sicer predvsem zato, ker se naši ljudje premalo družijo z drugorodnimi trgovci, dasi so bili dostikrat vabljeni. Uradniki trgovske združbe jolietske so: Predsednik, Jas. M. King (glavni poslovodja Joliet Dry Goods Co.); častni predsednik, L. F. Beach (predsednik L. F. Beach Co.); prvi podpredsednik, Geo. A. Ducker (predsednik G. A. Ducker Co.); drugi podpredsednik, J. C. Adler (tajnik The J. C. Adler Co.); tajnik, Anton Schager, ki je storil našim rojakom že mnogo uslug; blagajnik, Jos. F. Nachbour (podpredsednik Dinet, Nachbour &Co.); ravnatelji, J. O. Barrett (predsednik Barrett Hardware Co.), H. C. Calmer (Calmer Dry Goods Co.), F. E. Marsh (F. E. Marsh Shoe Co.), John P. Murphy (The Jackson St. Grocer), John A. Pasdertz (J. & A. Pasdertz), L. M. Rubens (The Coal and Transfer Man) in Chas. E. Wilson (predsednik Will Co. Nat’l banke). Čestitamo g. Pasdertzu na velečast-ni izvolitvi v družbo navedenih odličnih mož, ki neumorno delajo Za po-vzdig našega mesta. — V petindvajsetih letih bosta Chicago in Joliet v resnici eno mesto, in Joliet bo chicaško predmestje ali “suburb”. Tako je prerokoval g. Thos. J. Healey, član zdravstvenega okrožnega odbora v Chicagi, te dni na nekem banketu. Ob kanalu od Chicage do Jolieta v razdalji petintridesetih milj bodo same tovarne in industrijske naprave, po mislih istega proroka. Ali bo res? Zelo mogoče je. — Plzensko pivo. Povodom nedeljske slavnosti v naši fari se bo točilo pristno plzensko pivo v znani gostilnici g. Johna Horwatha “Pri kebru” (805 N. Chicago St.). — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Mauser John, Ratko-vič Jožo, Tomac Frančiška, Vukovič Mate, Zaletel Jožef. Butte, Mont., 9. nov. — Dragi mi Am. Slovenec! Sprejmi v svoje predale moje žalostno poročilo. Dne 1. novembra je šel Peter Osterman zdrav in nič hudega sluteč na svoje nočno delo. Že je bil skoraj dodelal svoje delo. Ob 20 minut do 2. ure zjutraj počuti se njegov delavski tovariš in obenem tudi pravi rojstni brat žejnega. Šel je malo na stran vode pit. V tem času utrga se toliko kamna ali rude, da je namestu nesrečnega Petra pokopalo. Njegov brat, kolikor mogoče hitro, priskoči in vleče še živega brata ven, toda predno je on to mogel narediti, pade zopet toliko teže kamna, da je brata popolnoma zgubil izpred oči in sam je bil v nevarnosti za življenje, ako pe bi bili hitro drugi prišli na pomoč, kateri so še pravočasno potegnili ven njega, zatem odkopali in vzeli ven že mrtvega Petra. Njegov pogreb je bil dne 5. novembra ob 10. uri zjutraj z veliko in peto sv. mašo in z društveno parado. Kratek popis pokojnega Petra O-stermana: Rojen je bil v Deskovi vasi št. 19, po domače Borič, fara Stari Trg, Dolenjsko, star 43 let. V Ameriki je prebival 25 let. Leta 1897. je bil prvi slovenski policist v Butte City. Bil je tudi zmeraj zvest član sv. kat. cerkve. Bil je čez 10 let dober član društva sv. Janeza Krst. št. 14. K. S. K. J. Njegov govor in delo bil je vedno le za napredek in zboljšanje društva in Jednote. Cenil je tudi bratin-stvo. Delal je 13 let s svojim bratom Johnom; ljudje so se kar čudili tej bratski ljubezni, kjer sta bila, bila sta vedno skupaj, bodisi delo, lov, veselica ali kaj drugega. Spoštovanje je imel tudi pri tujih deželanih, videlo se je to pri njegovem pogrebu, ki so se ga udeležili ljudje raznih narodnosti. Društvo sv. Janeza Krst. počastilo ga je vsako leto s kacim sedežem v društv. odboru. On je v resnici zaslužil, da ostane dr. sobratom in drugim v trajnem spominu. Pokojnik zapušča tukaj žalujočo ženo Franco in brata Johna, družino in brata Marka v Californiji in eno sestro omoženo v Calumetu in v starem kraju očeta Marka in brata Jožefa in sestro Marijo. Zdaj pa počivaj v miru Božjem in lahka ti bodi tuja zemlja! Nick Požek, zastopnik dr., 37 Plum St., Butte, Mont. Chicago, 111., 12. nov. — Slavno u-redništvo A. S.! Prosim Vas, da natisnete ta dopis: Vam prostora primanjkuje za boljše in bolj podučljive stvari, to jaz dobro vem; ali ker ste moj prvi dopis sprejeli, želim, da boste še druzega, da Vam potožim žalostno Stanje, v katerem sedaj premišljujemo svoje zlo. “Ali kaj je tacega?” boste vprašali. Vam povem odkritosrčno. Naročili smo. si govornika, da bi nas kaj podučil, ker tako mislijo naši voditelji, da smo še jako nevedni in neolikani. “In kakšnega?” Kakšnega? Prvega socijalističnega govornika cele Kranjske dežele, kateri tako dobro govori, da kar delavci želijo, On s svojim govorom vse pridobi. Bil sem tudi jaz kot reven delavec te srečne, za delavca nove dobe vesel, katero ustanovi po imenu gospod Kristan. Torej ta vsa žalost, ker smo vsi sprevideli, da nas samo za nos vlečejo in za svoja žejna grla prav pošteno skrbijo. Tako sedaj vendar vidimo, da so se precej lepi dolarji plačali brez koristi, da bi bilo veliko boljši, ako si želimo delavci govornika, da si ga poiščemo, iz delavske mase tukaj v Americi, in tako se odstranijo brezpotrebni stroški, in dohodke na, shodu se lahko o-brne v podporo ponesrečenih delavcev. Tako se izognemo prvič ti slepariji, kjer se veliko obljubi pa nič ne da; drugič sramoti, da si pustimo.takega govornika, da si lahko mislijo preko luže: “za nas je nezmožen učiti, tam pa ga dobro plačujejo.” Marsikateri govornik vstane pri ljudstvu v dolgem spominu, tukaj narobe: v preteku enega tedna, pa je minila slava. In kako bi ne! Naj povem začetek, do konca ne morem, ker mlatilo se je dolgo, da človek in opica sta si nekako sorodstvo, samo toliko da se razločujeta: človek, kar prime s svojo roko, lahko vrže od sebe, ali ooica da samo izpusti. Seveda, pokazalo se je tudi, kako se dela pri tem umotvoru. Ob koncu pa pozdrav vsem zavednim Slovencem, gospodu Kristanu pa srečno rajžo”! Mogoče greste še v Južno Afriko na obisk k svojim sorodnikom. Priporočilo: ako še želite svidenje z amerikanskim delavcem na govorniškem odru, tedaj želimo nekaj več učenosti, ker v Americi nismo sami bedaki. J. F. Cleveland, O., 18. nov. — Tukaj je nagle smrti umrl John Zorman star. Že delj časa je bil organist pri hrvatski cerkvi. Bil je v tem izvanredno zmožen in poznan kakor prireditelj in ljubitelj dobre godbe. Nekaj časa je bival v Minnesoti, potem se preselil sem, kjer je živel blizu 10 let. Za seboj zapušča soprogo in več otrok, ki vsi več ali manj sledijo očetovemu poklicu; John Zorman, mlajši, je znan med ameriškimi Slovenci kot glasbeni u-metnik. Slovesno zadušnico je daroval Rev. Gerškovič, pri kateri sta mu asistirala Rev. Laurič iz Newburga in Rev. Smrekar iz Collinwooda. Prizadeti družini izražamo naše srčno sožalje, on pa naj počiva v miru! Ely, Minn., 17. nov. — Cenjeni Am. Slovenec! Blagovoli natisniti par kratkih besed. Večinoma imajo slov. naselbine angleške večerne šole. No, Slovenci v Ely, kdaj pa bodemo mi imeli angleško večerno šolo? Slov. mladenič je lahko vesel, ako zna deželni jezik. Ni mu težko govoriti povsod. Tudi v druščini deklet je radosten svoje izobrazbe. Torej korajžno pokonci do tistega, ki nam je zmožen posredovati za večerno šolo. Poskusimo in dobili bodemo! Ivo Težak, Box 429. Ironwood, 6. nov. — Uredništvo A. Slov.: — “Špasno” mi se vidi, ko berem od okoli novice o novem slovenskem “Kristu”. Zatorej sem se i jaz namenil in vas prosim uvrstiti ta moj mali dopis v list. Bogu hvalo, tukaj v našem mestu Ironwood nas je tudi nekoliko Slovencev in Hrvatov, ampak ta novi “Krist" neče k nam, ker dobro ve, da bi prišel zastonj. Tu jaz mislim in tudi vem, da imamo 2 Hrvata in enega Slovenca, ki k temu “Kristu” spadajo. Pa nimajo obstanka med nami in nobene pravice. Tukaj imamo drugi svojega duhovnika slovenskega, g. Petra Sprajcar, kateri ima zadosti dela s katoličani. Imamo 2 ciborija v cerkvi sv. Trojice in je eden izpraznjen hostij vsako nedeljo; in en ciborij drži do sto hostij, en pa stoinpetdeset, in za tako majhno faro je to mnogo. Zatorej je naš Hrvat, spadajoč pod tega krivega učenika, začel nekaj učiti okoli, pa so ga žene začele z metlami naganjati, potem je odstopil ta krivi evangelij oznanovati in se pridružil med tuji narod. Zatorej vas prosim, Slovenci in Slovenke, delajte okoli tudi tako, potem bo ta krivi evangelist moral kmalu prašat, kaj tiket “košta” na Ljubljano, Au-stria. No, drugega nimam kaj oznaniti. Tukaj gre še dobro z delom zazdaj v jamah, ki so tako vroče, da bi lahko pomaranče notri rasle kakor v Californiji; drugod, kjer so mrzle, pa delavci delo držijo. Pozdrav vsem sobratom in Slovencem po širni Ameriki! Tebi pa, A. S., veliko dobrih predplačnikov-naročni-kov. Dopisatelj. Springfield, 111., 13. nov. — (Čuvajte se ptička!) Pri nas je bil fant, ali bolje rečeno bum, po imenu Josip Jerič, bolj nizke postave, zagorelega obraza in hojo ima kurjo, govoril bolj počasi in trdo slovenski, po angleško komaj za silo; doma je blizu Brezovega rebra na Dolenjskem. Bil je nekaj časa tukaj in potem je neznano kam popihal, ne da bi poravnal svoj dolg za hrano in stanovanje, in pri tem je še izmaknil iz žepa enemu boarderju nekaj denarja in ključ od kovčega. Varujte se ga povsod, da ne bo še katerega za večjo vsoto ociganil! Pozdrav vsem čitateljem c. lista, in obilo naročnikov! Neža Istenič. St. Louis, Mo., 17. nov. — Naznanjam svojim prijateljem in znancem, da mi je nemila smrt pobrala dva .sinka, enega dne 23. oktobra in drugega dne 29. oktobra; prvi je bil Franky, star 17 mesecev, in drugi Johnny, star 6 mesecev. Frank Beletz. Waukegan, 111., 18. nov. — Cenjem list A. S.! Sprejmi ta moj dopis kot odgovor : tistemu poročevalcu v Glas Svobode z dne 8. novembra št. 59. Poročevalec pravi med drugim tudi: “Tukaj nasproti cerkve je tudi neki Drašler, le ta je pa za cerkvenega “špi-jona”, on vedno pazi in gleda, kdo gre v cerkev.” O ti človeče, od Kalana zapeljano in v njega zatelebano, kaj pa vendar Ti misliš? Ali misliš, da sedaj, ko je odkuril on iz Waukegana, da moramo vsi, kateri smo blizu cerkve, sedaj se seliti drugam? O ne, ne bode tako, dokler bode cerkev stala, jaz je ne zapustim, akoravno so sami gumarji pri njej, kakor jih vi nazivlja-te. Čast fantom in dekletom, ki so stanovitni ostali,, ko se stari med seboj prepirajo. Ali Kalana pa ne dobite nikdar v našo cerkev, če se vsi po konci postavite. Ti praviš tudi, da sem nasproti cerkve. Prav gotovo, da sem, ali to si pozabil povedati v svojej razburjenosti, da imam tam prodajalno za živila (grocerije). Prav lepo se Tebi zahvalim za priporočilo ljudem! Poglej, še v Waukeganu ne vedo vsi za mene (kateri bi ravno morali vedeti ali zvedeli bodo kmalu, kje da sem). Kaj pa še po družili slovenskih naselbinah, kdo je vedel za mene! Sedaj pa vsak me lahko dobi: kar k slovenski cerkvi v Waukegan, tam dobite Drašlerja; ako pa še ne, poglej, na oknu je napis. Po Tvojem mnenju pa, da bi nobenega človeka ob nedeljah ne videl jaz in on mene ne, moral bi vrata in okna zazidati. Pišeš tudi, da bi tukajšnjemu župniku prste lizal, ko bi mu roko pomolil; gotovo, saj prsti so popred ko cela roka. Pa jaz vem, kaj delam, Ti pa ne. Jaz dam čast, komur čast! Najbolj seveda se Ti pa moram zahvaliti za to, ker me pripoznaš, da sem malo bolj učen in izobražen kakor pa Ti. Kar misli si: sedem let sem hodil v šolo v starem kraju, pa sem se toliko navadil, da dam lahko dobre svete in poduke enemu, kateri se šola celih šestnajst let, posebno pa veščaku sv. pisma, kakoršen je naš č. g. Josip F. Stukel. Čast mlademu duhovnu Stukelnu, ker dosegel je to čast, da je postal učenjak sv. pisma, akoravno mu predbacivate, da je neveden in učen pa ima v najmanjšem prstu več kakor ti zagrizenec. Zato Te prosim, pridi še Ti k Drašlerju, lepo prosim, tudi Tebi je treba dati dobre svete in nauke, da bodeš se znal obnašati nasproti svojemu sosedu. Hvalo lepo še enkrat Ti izrekam, ker s tem me nisi osramotil pred sve tom, ampak si mi dal čast večjo kakor Ti misliš. Saj je rekel škof iz La Crosse, da slabi sadovi niso, katere ose jedo, in kar piše Glas Svobode mora biti že vse res, po Tvoji misli, po moji ne. Jaz pa ostanem zvest veri, katero me je mati moja učila, da vem, kaj je sv. obhajilo, ne pa kakor piše Glas Svobode, da smo “bogajedci”. Toliko pojasnila poročevalcu za danes. Ako pa ne bodeš držal jezika za zobmi, pa glej, da ne zveš kaj več. Jožef Drašler (s polnim imenom). S POTA. So. Chicago, 111., 8. nov. — V prijaznem, ob jezeru se raztegajočem mestu So. Chicago sem se mudil te dni po volitvi. Obiskal sem tukajšne ro-jake-trgovce, potem pa tudi druge, kolikor mi je bilo mogoče. Povsod sem bil jako prijazno in gostoljubno sprejet. Dobil sem toliko naročil za list, tiskovine in oglase, da kaj podobnega nisem pričakoval, ter sem popolnoma zadovoljen s trgovino. Imenik naroč nikov se je več kot podvojil. Za vso izkazano mi prijaznost in naklonjenost od strani cenj. rojakov in rojakinj izrekam vsem tem potom najiskrenejšo zahvalo, zlasti pa svojemu staremu in zvestemu prijatelju g. F. Gorencu, ki mi je osebno pripomogel do tako lepega uspeha. Bog živi vse! Potovanje me jako veseli, ker imam priliko osebno se seznaniti s prijatelji našega lista. Nisem verjel, da ima A. S. toliko prijateljev. Vsak se naroči na list, pa še pokazati ga ne rabim, ker vsakdo ga pozna in čisla. V tej napredni naselbini sem srečal več svojih znancev in sošolcev. Seznanil sem se tudi z g. Stuparjem, ki mi je razkazal svojo tovarno zrakoplovnih strojev in potrebščin za letal ne stroje. Pravil mi je lepo po domače, da je že naredil in prodal 5 takih strojev. Enega ima zdaj zgotov-Ijenega, ki je že tudi prodan. Stanejo od 2 do 3 tisoč dol. G. Maks Stupar je sin pok. g. J. Stupar, ki je bil bratra nec metliškega mlinarja. Prišel je v Ameriko eno leto star, pa vendar go vori lepo gladko metliško narečje. Menda je to edina tovarna te vrste v Illinois. Ogledal sem si tudi grob ob Ewing Ave., katerega je že marsikdo videl, ko je šel mimo po cesti. Na njem je spomenik v nemškem: Tu počiva An drej Zirngibl, rojen 1. 1797, umrl 1. 1855. Gotovo je mož ljubil to svojo grudo, zato je želel počivati tu. Župnik Kraschowitz se veliko trudi za napredek cerkve sv. Jurija. Zdaj se pripravlja na zidanje konkret. hodnika. Čuje se, da se hočejo bratje Hrvati odcepiti od skupne slov.-hrv. cerkvene občine. Škoda, ker Slovenec i Hrvat sta itak brat i brat brez posebne ve like razlike. Rojak-odvetnik, g. R. Kompare, sin g. Jos. Kompare, bivšega porot. K. S. K. J. igra važno vlogo med čikaškimi •'olitiki. čuje se, da bo imenovan od dem. stranke, ki je zdaj tako zmagoslavna, za neko častno mesto v diplo-matičnih krogih. Tužno mi je bilo pri srcu, ko sem vstopil v gostilno Medoševo, ker nisem tam našel g. Franka Medoša, ki je. bil moj drag prijatelj, in prijatelj našega lista. Žal, da ga že krije hlad na gruda. N. p. v m.! Obiskal sem gostilničarje: Kučiča, Kompareta, Laicha, Ansika, Gornika, Fugino, Deetza, Cherneta, brivca Mikliča, krojača Kuhelja in Požeka, črev-ljarja Zupančiča in mesarja-grocerja Tomiča, ter kontraktorja Kralja. Vsi se pohvalijo s trgovinami. G. F. Cherne, ki ima lepo prodajalno raznega blaga in suhe robe blizu slov.-hrvat. cerkve sv. Jurija, se tudi oohvali z uspehom. Kakor Jolietčani Rev. Šušteršiča, tako tudi Southčikažani, imajo Rev. Kranjec-a vedno v prijetnem spominu. Izprevidel sem, da je skoro vse pozabljeno glede neprijetnosti ob konvenciji K. S. K. J. Tako je tudi prav, saj razpor nikomur ne koristi. Najlepše je, da se lepo složno napreduje, ker le v slogi je moč. Rojaki-delavci se pohvalijo, ker vsakdo lahko dobi delo in ni videti brezposelnih nikjer. Kladvo bije—pozne ure že, zato naj zaključim. Truden ravno nisem, pa vendar je tudi pri mojem delu treba veliko trpeti. Ni najprijetneje hoditi od vrat do vrat, pa tudi biti brez rednega gnezda. Začetek je vsak težak, a brez muje se niti pop ne obuje, zato se je treba žuriti. Pozdravljam vse znance, prijatelje in sorodnike, posebno prijazno ravnateljstvo in osobje A. S. Vsem želim največ uspeha. Še enkrat se konečno zahvalim vsem za izkazano mi prijaznost. Z odličnim spoštovanjem, beležim JOSIP KLEPEC. Milwaukee, Wis., 12. nov. — V nedeljo pop. sem se mudil v West Allis, kjer imajo Slovenci tudi svojo cerkev. Prijazno sem bil sprejet od Rev. K. Pakiž in od raznih drugih rojakov, tudi nekaj ožjih znancev. Obiskal sem tudi slov. fotografa g. F. Skok, ki je blizu slov. cerkve in ima vse jako moderno urejeno. K svojemu! V pondeljek in torek sem se pa mudil v Milwaukee. Obiskal sem toliko slov. trgovcev in zasebnih družin, da se vseh ne morem spominjati. Sprejet sem bil povsod prijazno, tudi pri šta-jarskih socialistih, kojih je tu sila veliko. Mesto je lepo, pa tudi grdo, kakor se vzame. Pravijo, da je tu do 50 ali več slov. salunov in trgovin. Kdor se sili za “nemca”, lahko najde mnogo enakih, ker pravijo, da je to “nemško” mesto. Naj pa bo. Omenim, da sem bil v nekaterih naših salunih, kjer sem slišal toliko kletve in zlobnih besed, da je groza. Vsaka druga beseda — krucifix — in — krvav duš. ‘ Potem v zasebnih hišah sem baš v eni videl kar nisem mogel pozabiti. Pri mizi se povsod navadno vidi v slov. hiši kaka sveta podoba. V omenjeni hiši sem pa videl mesto podobe sv. družine, podobo Debsa in Seidel-a — brez komentarja. Čudno se mi je tudi zdelo, ker pri pijači skoro vsak rabi besedo “prost” mesto “na zdravje” ali pa “good luck”. Ponekod so pa res silno prosti in proste — ne oporekam. Med znanci omenim g. Fr. Žugel, Mrs. in g. Anzel, g. M. Krevel in sopr., Ferko Bros. in njuno osobje, g. I. Kušljan, g. F. Frančič, dr. Klančnik in mnoge druge. Vsem se zahvaljujem za prijaznost in gostoljubnost. Biznesa sem napravil precej. Lahko bi še več, pa grem naprej, da vidim več sveta. Zadovoljen sem z vsem. Konečno se posebej zahvalim za prijaznost salunarju g. Anzel' in soprogi za gostoljubnost in prijaznost in g. J. Vodovniku, ki je bil moj spremljevalec. J. Klepec. Port Washington, Wis., 13. nov. — Danes se sem mudil tu, kjer je ob jezeru lepo mestece. Rojakov je tu le nekaj družin in par salunov, Jeraj in Kaker — ter eden trgovec črevljev, g. Port. Slovenci so večinoma iz Štajerske, ter so jako prijazni, mnogobolj kot v Milwaukee. Če je cerkev na hribu, me pa res vleče k sebi, za to sem stopal tudi po 45. stopnicah na prijazen hribček tuk. kat. cerkve odkod je diven razgled po vsem mestu, in želel sem si stanovati na enakem hribčku. Lepo je tu, čedno mesto in prijazni slovenski rojaki, kojim se najiskrenejše zahvaljujem za naklonjenost, zlasti pa mlademu g. J. Strube. Pozdrav vsem! J. Klepec. Veliko število bolezni je.____Ve- čino teh olajšajo Severova Zdravila. Varujte se kašlja, prehlada, razdraženja v grlu, bolečin v prsih, hripavosti in težkega dihanja. Te sedaj lahko odpravite, a ne boste jih pozneje. Preden se razvijejo v kaj hujšega, odpravite jih s Severovim Balzamom za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) Cena 25 in 50 centov. Revmatizem ALI GA IMATE? Semovo zdravile zoper revmatizem (Severa’s Rheumatic Remedy) Cena $1.00. odpravi vzrok s tem, da odstrani strupenine iz ustroja in tako olajša revmatizem in revmatične bolečine, posebno pa kadar v zvezi s Severovim Gothard-skim oljem (Severa’s Gothard Oil) Cena 50 centov. To je zanesljivo mazilo za vsa-cega v družini, bodi si mlad ali star. Zgoranja dva zdravila, eden za vnajno rabo, drugi za notranjo, so najboljša za odpravo revmatizma. Severova Zdravila so naprodaj v lekarnah. Vsak lekarnar jih vam lahko dobi. Ako ne, pišite nam. Za posebni zdravniški svet, pišite na W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA E. Wunderlich Graoite Go. 804-806-808 N.Hickory Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov. Naše podružnice so: Bethania in Bessurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville,lil. Chicago Phone 949. N. W. Phone 949 Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, prej.. CHAS. G. PEARCE, kaiir ROJAKI NAROČAJTE IN PRIPOROČAJTE AMERIK. SLOVENCA AWERIKANSKI SLOVENEC, 22. NOVEMBRA 1912. S. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo v dneh od 26. do 28. oktobra 33 Slovencev in ISO Hrvatov, a nazaj je prišlo 70 Slovencev, 60 Hrvatov ter 180 Hrvatov in Bolgarov. — V Ameriko se je s tujim potnim listom hotel odpeljati Nikolaj Predo-vič, rodom iz Velikih Lašč pri Črnomlju, ter se s tem hotel izogniti vojaški suknji, a se je urezal, ker ga je tik pred odhodom vlaka na ljubljanskem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerili prijel in aretoval. Fant je imel pri sebi 430 K 33 vin. denarja in potni list, glaseč se na ime Jankota Badovinac iz Hrvaškega, za katerega je dal 15 K. Oddali so ga deželnemu sodišču. — Na balkansko bojišče so se nadalje odpeljali dne 31. okt. Slovenci dr. Tajnšek in dr. Kučera ter m^dicinec Boris Šlajmer. Zdravnika ostaneta v Belgradu, Boris pa se pridruži slovenski sanitarni ekspediciji v Nišu, kateri je na čelu vladni svetnik dr. Edo Šlajmer. Nadalje sta odšla v sanitetno službo na Srbsko dr. Konstantin pl. Foedransperg in dr. Fran Šabec, v Črnogoro pa dr. Mavricij Rus in dr. Stoje. — Za Balkan. V Kranju je odbor za nabiranje prispevkov za balkanski rdeči križ do dne 1. nov. nabral med meščani okrog 1300 kron ter je poslal 100 srajc, 100 rjuh in 50 odej deloma v Cetinje, deloma v Niš. Nabiranje Je razširil na deželo, kjer vlada veliko zanimanje in sočustvovanje za trpeče junake. Nabirajo se tudi živila, krompir in dr. — Ljubljanski “Slovenec” z dne 29. okt. piše v uvodniku pod naslovom “Nočemo rožljanja s sabljo!” med drugim sledeče: “Nemci in Mažari niso za aneksijo Sandžaka in poti do Soluna, pač pa imputirajo monarhiji nalogo preprečiti, da ga dobi Srbija, ki ima nanj največjo pravico... iz sovraštva do zmagujočega slovanstva nočejo teritorijalnih izprememb v prilog Srbije, “življenski” gospodarski interesi so pa le pretveza. Mi zdaj še ne vemo, kako odločilni faktorji obeh držav na Dunaju in v Pešti mislijo. Toda v imenu celega slovenskega ljud stva brez razlike političnega strankarskega mišljenja odločno svarimo, gotovi, da tako mislijo vsi avstrijski Jugoslovani, pa tudi Slovani sploh, našo diplomacijo, da bi se zopet udinjala v službo nemštvu in mažarstvu ter izzvala konflikt med Avstro-Ogrsko ter balkanskimi državami.... Potem naj bi šla avstrijska slovanska ljudstva na Balkan v boj zoper upravičene težnje svojih krvnih bratov. To se ne sme in ne more zgoditi... Mi opozarjamo tu samo na to, da bi Avstrija, katera bi se zdaj postavila na pot osnutju zgodovinske Velike Bolgarije in Velike Srbije, ki bi hotela preprečiti zmago krščanstva nad izlamom — do skrajnosti razburila svoje Slovane, da bi s tem popolnoma odbila od sebe zlasti svoje Jugoslovane. To naj gospodje diplomati na Dunaju in v Pešti dobro premislijo... Zato: pamet v zadnjem trenutku! Če ne, tvegajo avstrijski diplomati obstoj in srečo cele Avstrije!” — Državna podpora. Za preložitev in popravo ceste Črnomelj—Vinica je dovoljena 50odstotna državna podpora v znesku 130,000 K. — Jesenice. Deželni šolski svet je dovolil na Jesenicah šestrazredno ljudsko šolo, kateri se bo pridružila tudi gospodinjska šola. — Občinske ubožne zadeve. Deželni odbor kranjski je z okrožnico opozoril vsa županstva na določbe ubožnega zakena, po katerih mora k vsaki seji ubožnega odseka in k seji občinskega odbora, če se obravnavajo v nji ubožne zadeve, povabljen biti tudi župnik dotičnega kraja. — Kdaj prične poslovati državna policija v Ljubljani? Poroča se, da prične državna policija meseca marca s svojim uradovanjem. — Rokovnjači strašijo po Notranjskem. Iz Trnovega poročajo: Po naši fari in tudi po sosednjih na Pivki se že več časa klatijo tatovi, ki so že na več krajih vlomili in marsikaj ponekod tudi odnesli. Pred par dnevi so vlomili v cerkev v Jablanici, v kapelici na Topolcu in Veliki Bukovici, kjer so izpraznili pušico. Žandarmeriji se do-zdaj še ni posrečilo zaslediti predrznih tatov. — Stavka v Vevčah še vedno traja. Da bi papirnica prisilila delavce vrniti se na delo, je tožila okoli 60 delavcev, ki imajo tovarniška stanovanja, na takojšnjo izpraznitev stanovanj, a je tožbo izgubila pri okrajni sodniji in obrtnem sodišču. — Cerkveno odlikovanje. Č. g. A. Lesjak, župnik v Št. Jerneju na Dolenskem je imenovan duhovnim svetnikom ljubljanske škofije. — Imenovanje. Fregatnim kapitanom je imenovan Alojz Šušteršič, brat deželnega glavarja dr. Šušteršiča. — V VI. činovni razred je pomaknjen c. kr. mornarični superior Anton Jaki. — Poslanec vitez Pogačnik pri ce- sarju v avdijenci. Cesar je sprejel dne 28. okt. podpredsednika zbornice, poslanca viteza Pogačnika, v avdijenci in se pri njem informiral o delovanju v zbornici v brambnem odseku. Cesar je vitezu Pogačniku na njegovem delovanju kot predsedniku brambnega odseka izrazil zopet svoje posebno zadovoljstvo. — Smrtna kosa. V Zagorju ob Savi je umrla 821etna Helena Schigur, stara mati g. Romzingerja, posestnika, vinskega trgovca in mesarja v Zagorju. — V Zgornji Šiški je umrla ga. Helena Merhar, mati gimnazijskega profesorja dr. Alojzija Merharja, stara 76 let. — Na Glincah pri Viču je u-mrl g. Fran Škof, železniški strojevodja v p. — V Sp. Šiški je umrla ga. Ana Zajc, roj. Verbič, soproga vele-tržca z vinom in posestnika Alojzija Zajca. — Umrl je dne 27. okt. v Komendi pri Kamniku gostilničar Janez Završan, ki je bil pod imenom “Žan” znan po celem Gorenjskem. Pokojni je bil pristen, odkrit značaj, poštenjak in povsod zelo priljubljen. Dasiravno živeč v skromnih razmerah, je bil izvanredno zdravega humorja, ki ga še na dan smrti ni zapustil. Njegov za deželo veličasten pogreb je pričal, kako radi so ga ljudje imeli. — Samomori. V Mali vasi pri Ježici sč je dne 1. nov. obesil tik za sosedovo hišo posestnik Valentin Jeromen, po domače Kerpucenk. Zapušča vdovo ter tri nepreskrbljene sinove. Vzrok samoumora je baje neredno družinsko življenje, ki ga je povzročilo preobilo uživanje alkoholnih pijač. — Zastrupil se je 28. okt. v Ljubljani trgovski hlapec Fran Kotar rojen 1887 v Mali gobi pri Litiji. — Umorjenega novorojenčka našli. Dne 22. okt. t. 1. sta našla otroka Mi-hčlčiča iz Učakovca v Kulpi mrtvega novorojenčka. Obvestila sta takoj sosede in orožništvo. Na otroku se je takoj konstatiralo, da je zadavljen, ker je imel vrbo okoli vratu. Domačini so takoj osumili Ano Krušeč iz Učakovca, katere mož je že deseto leto v Ameriki in katero so videli okoli reke hoditi. Po dolgem je priznala, da je ona otrokova mati. Zdravnika sta konstatirala, da je otrok ob porodu živel in dihal in da je umrl nenaravne smrti. Ano Kruševc so zaprli in bo čakala porotnih obravnav. — S puško se je smrtno ponesrečil. Vodice, 2. nov. Na vernih duš dan okrog 10. ure sta šla Miha Šimnovec p. d. Skubic, posestnik v Vodicah, in njegov bratranec Miha Žitnik p. d. Kovaček, posestnik v Mestu (Vodice), v bližnji gozd proti Lokarjem na lov. Ko dospeta v gozd, si pripravita orožje, ki sta je nosila v delce razdeljeno in skrito pod obleko. Pri tem sestavljanju “štuca po amerikanskem vzorcu” se Mihi Šimnovcu sproži puška in strel mu gre skozi drob in pljuča. Kmalu nato je izdihnil. Ko zasliši bratranec Miha, ki je stal v bližini, strel in vidi na tleh s smrtjo se borečega tovariša, divje zakriči: “Miha!” in ko ni odgovora, ves prestrašen domu zbeži. Na bližnji njivi so bili zaposleni sosedje, ki so hiteli na lice mesta in bili priče žalostne smrti. Ponesrečenec je bil pred leti v Ameriki in je zadnji čas delal na Jesenicah. Zapušča ženo z dvema nedoraslima o-tročičema. — Rop. Dne 21. oktobra se je vračal po cesti iz Črnomlja 651etni železniški kovač Blaž Bončina iz Sv. Lucije že nekoliko vinjen v Otovic, kjer dela. Na cesti poleg ciganskega šotora so se mu pridružili Peter Smolčič, Miko Vidakovič, Mijo Bičanič in Jure Smolčič iz Lipice (Ogrsko), sedaj železniški delavci v Otovicu, in ga vprašali, koliko je ura. Ko jim ta odgovori, da ne vidi, ker je tema in nima žveplenk —so ga pograbili in začeli daviti. Med tem so mu vzeli uro z verižico in mošnjiček z 10 kronami. Sedaj so že pod ključem in pridejo pred prihodnje porotno zasedanje. — Velika poneverba. Dne 2. novembra dopoldne je dvignil uradnik kemične tovarne na Selu, Evgen Kuss, doma iz Štajerske, pri “Ljubljanski kreditni banki” 18,000 kron denarja, da •-a nese na južni kolodvor in pri blagajni odda za omenjeno tovarno.. Prevelika vsota je bila to, da bi uradnik ne bil podlegel skušnjavi, in v času, ko je on prišel na kolodvor, imel je ravno oditi vlak proti Dunaju. Kuss ni dolgo pomišljal, kupil si je brž vozni listek do Gradca in .sedaj hajd na vlak, da se pravočasno odnese denar. Tovarni se je le čudno zdelo, da Kus-sa ni in zato je takoj sumila, da je vsoto poneveril in ušel. — Avtomobil povzročil smrtno nesrečo. Iz Senožeč: Dne, 20. okt. popoldne se je pripetila 500 metrov ono-stran Senožeč, v tako imenovanih Trn-cah, grozna nesreča. 231etni p’ran Gorjup iz Budanj nad Vipavo, prodajalec, zaposlen pri gradnji sodnega poslopja v Senožečah, je spremil svojega očeta iz Senožeč do Smolevega. Ko se je vračal nazaj v trg, hodil je prav tik kamnov kraj ceste. V tem hipu je pridrvil za njim od Razdrtega neki tržaški, avtomobil in predno se je Gorjup zavedel, ga je avtomobil podrl, ga vlekel pod seboj kakih 30 metrov dalje po cesti ter ga končno vrgel ono-stran ceste v jarek. V avtomobilu sta bili dve dami in dva gospoda, ki so za nesrečo dobro vedeli, pa niso avtomobila ustavili, marveč so še silnejše drvili naprej proti Trstu. Usmiljeni pasanti so nesrečneža, ki je bil nezavesten in ves zmečkan, položili na neki voz in ga odpeljali v Senožeče, kjer mu je domači zdravnik nudil najnujnejšo pomoč ter odredil, da so povoženega peljali v postojnsko bolnišnico, kjer je na dobljenih poškodbah umrl. — Bik ga ubil. V deželni kmetijski šoli na Grmu je bik hlapca Ferdinanda tako poškodoval, da je hlapec vsled dobljenih poškodb v kandijski bolnici umrl. — V občinsko blagajno je bilo 30. okt. ponoči vlomljeno v Hotiču pri Litiji. Tatovi so odnesli 2300 kron denarja in dve hranilnični knjižici. — Skozi dimnik sta pobegnila pri o-krajnem sodišču v Senožečah zaradi postopanja aretovana 371etni dninar Rudolf Gregoratsch in njegov 171etni sin Fran, oba rodom iz Solnograda. — Smrtnonevarno ponesrečil je Valentin Kunc, kajžar z Ilovice. Ko je peljal droge za brzojav, je v temi padel z voza, ki mu je šel preko trebuha in nog. Težko bo okreval. — Ponesrečil se je delavec lesne tovarne v Gorjancih Franc Šašek iz Ga-brija. Padel je pod vagon za prevažanje lesa, kar mu je zadalo osem ran na glavi in razpoko lobanje. Primarij kandijske bolnišnice dr. Paulič mu je zašil rane in je upati, da ozdravi. — Studenci pri Mariboru. Ob priliki Slomšekove slavnosti in vinske trgatve smo razobesili na veseličnem prostoru slovensko zastavo. To vam je bil vrišč pri naših nemčurjih. Vse vragove so klicali skupaj, pa ni nič pomagalo. Najbolj so se seveda ustili ljudje, ki jim tukaj pravimo bindišarji. —Celje. Šulferajnsko podružnico so ustanovili celjski nemškutarji za celjsko okolico. — Celje. (Prememba posesti.) Nekdanjo Hechtovo, kasneje Lipoldovo hišo na Graški cesti je kupila tvrdka Rakusch za 56,000 K. Škoda slovenskega posestva na najbolj obljudeni celjski ulici. — Kaznovani štajerčijanski župan. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je imel zaradi uradnega poneverje-nja zagovarjati 321etni župan Franc Gselman iz Podove pri Račah. Tekom leta 1911 si je prisvojil in za-se porabil 448 K 27 vin. občinskega premoženja Od tega denarja je sicer 330 K vrnil, a šele tedaj, ko je bil že obtožen. Gselman je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. — Strašen požar je dne 29. oktobra popoldne uničil vas Kungoto v župniji Hajdin pri Ptuju. 14 posestnikom je pogorelo vse; poslopja, hiše in spravljeni pridelki. Škoda je ogromna in se ne da takoj dognati. — Poštar Wimmer v Južni Ameriki aretovan. Kakor smo svoj čas poročali, je iz Irdninga na Štajerskem izginil poštar Karl Wimmer, ki je poštnemu uradu poneveril vsoto 52,000 kron. Sedaj so ga aretovali v Boliviji v Južni Ameriki. Za njegovo izsleditev je bilo razpisanih 1000 kron nagrade. — Smodnik razdrl hišo. Jastrebci pri Sv. Bolfenku pri Središču: Posestnik Anton Podgorel je kupil v trgovini dva kilograma smodnika ter ga postavil doma na omaro. Žena nevede, da je smodnik na omari, je postavila zvečer svetilko na omaro in nato odšla iz sobe. Na neznan način se je smodnik vnel in grozen pok se je zaslišal po celi okolici. Hišo je popolnoma razneslo. Človeške žrtve k sreči ni bilo nobene. Škode je čez 1500 K. — Smrtna kosa. V Mariboru je u- mrl znani veleindustrijec, pivovarnar Anton Goetz v 54. letu svoje starosti; zadela ga je kap. — Na Proseniškem pri Sv. Juriju ob j. ž. je umrl kmet Jakob Špes, po domače Grajžl, 80 let star. — V Ljubnem v Savinjski dolini je umrl trgovec g. Karol Druškovič.— V Piščah je umrla Marija Agrež, najstarejša sestra č. g. Davorina Agrež, kaplana pri Mariji Snežni. — V Go-tovljah pri Žalcu je umrl veleposestnik Franc Andlogar. — V Gornji Bistrici je umrl župan J. Vrhovšek, star 73 let. — V Mariboru je umrl tovarnar in bivši štajerski deželni poslanec Ernest Rathansky. Zapustil je vdovo z deset deloma nepreskrbljenimi otroci. Imel je do lani veliko papirnico v Loncu, a je prišel v konkurz in odložil takrat tudi svoj deželnozborski mandat. 1 — Iz Konjic poročajo: Kmetski fant Josip Pelc iz Zafoštev je ukradel svoji materi hranilno knjižico okrajne hranilnice za 1200 K, dvignil potem 500 K in z denarjem izginil. — Turške razmere na Koroškem. V državnem zboru na Dunaju je dne 31. oktobra poslanec Grafenauer v o-strem govoru bičal razmere v “turškem vilajetu” na Koroškem. Kar .se tu godi na polju šolstva in sodstva, je nezaslišano. V 13. sodnih okrajih, kjer Slovenci prebivajo, sta samo dva slovenska sodnika, vse drugo je nemško-nacionalno. Deželna vlada, ki je bila doslej takorekoč dekla “Volksrata”, se ne zmeni za razsodbo upravnega in državnega sodišča. Zanimivo bo, ka ko stališče bo zavzel novi deželni predsednik baron Fries, o katerem je znano, da je precej samostojen uradnik. Koroški nemški svobodomiselci ga zato niso pozdravili bogve kako prijazno. — Grozovit samomor. Iz Sveč poročajo: Josip Kodrič, ki je od prevelikega pijančevanja zblaznel, si je pred par dnevi prerezal trebuh, da so mu izstopila čreva. Kmalu nato je umrl. — Družinska “drama. Posestnik Janez Bonaher v Šokboju je bil velik pijanec in skoro že popolnoma zadolžil svoje posestvo. Njegovemu tastu, 711etnemu starcu, so se mnogoštevilna družina in njegova hči tako zelo smilili, da je 27. okt. napadel pijanega zeta ter ga zadavil. Sivi morilec se je sam javil sodišču. — Za Črnogorski rdeči križ so nabrali Slovani v Trstu do dne 29. okt. že čez 12,000 kron. Priprosto ljudstvo okolici ne govori drugega nego o junaštvu Jugoslovanov. — Plačila je ustavila tvrdka za pohištvo M. Mirkovich na Reki. Pasiva znašajo: 301,000 K, aktiva 155,000 K. — V Trstu je prišlo v konkurz zidarsko podjetje Roberta Jeziršeka. , — Požar in smrt. V Velikih Žab-ljah je zgorel hlev vdove Marije Trohe. Le s težavo so požar omejili. Toda v sosedni hiši pri družini Slejko, po domače pri Cinkavih, je zadela vsled 'razburjenja kap gospodarja Andreja Slejka. — Nova vojna ladja. Dne 19. okt. je bila spuščena v tržiški ladjedelnici v morje brzokrižarica admiral Spaun-ovega tipa “Saida”. — Smrtna kosa. V Trstu je umrl trgovec in posestnik Josip Gregorič.— V Gorici je umrla ga. Marija Kutin, soproga trgovca g. Jos. Kutina, stara 37 let. — V Trstu je nanagloma umrl cerkvi sv. Justa cerkveni ključar dr. Lorenzutti, primarij v civilni bolnici.— V Trstu je umrla ga. Malvina Flego, roj Marinucco, soproga računskega svetnika g. Antona Flego. — Samomor izseljenca. V parku pri Sv. Andreju v Trstu so našli on-dan na klopi obstreljenega samomorilca, ki je kmalu nato, ko so prišli ljudje, umrl. Samomorilec se je ustrelil v glavo. Dognali so, da je ta 47-letni čevljar Anton Pavletič iz Gorice. Pri njem so našli poleg drugih listin tudi vozni list v Ameriko, glasom katerega bi se bil moral odpeljati Pavletič s prvim parnikom v Ameriko. Vzrok samomora ni znan. HRVATSKO. „ —■ Zagreb, 1. nov. Sinoči je jurist Plapinšek streljal na Čuvaja. Ni ga zadel. Na begu je samega sebe ustrelil. — Čuvajizem. Iz Osjeka, 31. okt.: Čuvaj je prepovedal gledališko predstavo v korist slovanskim ranjencem na Balkanu. Enako je prepovedal vsako akcijo tudi v Zagrebu. Občinstvo je silno razburjeno nad tem novim nasiljem komisarja. Čuvaj proti Slovanom. Zagreb, 30. oktobra: Čuvajeva policija zapleni vsak poziv in vsako agitacijo v časopisju za prispevke Rdečemu križu balkanskih držav. Ne mine dan, da bi listi po dvakrat, trikrat ne bili zaplenjeni radi vesti z bojišča. Tako je v hrvaški — Makedoniji! — Aretacija radi “Balkana”. Iz Zagreba 1. novembra. V stvari posmrtne zadruge “Balkan” sta se izvršili dve novi senzacionalni aretaciji. Zaprli so uglednega trgovca Rajmunda Križan-čiča in logarja Jurija Dražič. Vse doslej v tej stvari zaprte osebe so osumljene, da so na goljufiv način postopale z zavarovanjem v navedeni zadrugi. Kakor se čuje, so v “Balkanovo” zadevo zapleteni tudi člani Gajeve rodbine in bivši ban Tomašič. Iz Budimpešte so čuvaju naročili, naj na sodišča vpliva, da se vse, kar se na bivšega bana nanaša, potlači. Čuvaj je neki tudi to storil, a za gotovo koncesijo. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop«? ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me .o po najnižji ceni? Gotovol V mesnic J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek« :ene klobase in najokusnejše meso /se po najnižji ceni. Pridite toraj it roskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba )< eaše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. ’>ic Phone *531 NT W Phone m EDINA SLOVENSKA PRODAJALNA Z MEŠANIM BLAGOM V SO. CHICAGO. Znižane cene za prihodnji teden: Stalna cena 6c in 7c eden yard, zdaj .................4J4c in 5J/£c Stalna cena 8c n lOc eden yard, zdaj .................6J^c in 8^C Stalna cena 12j4c in 15c en yard, zdaj ................lOJ^c in 12J^c Stalna cena 18c in 20c eden yard, zdaj ...............15J^c in 17%c Stalna cena 25c in 35c eden yard, zdaj ...............2iy2c in 28J^C Bele rjuhe, stalna cena 65c in 75, zdaj ............ .•....47c in 67c Prevleka za blazine (pillow Case), st. cena lžj/žc in 15c, zdaj 9J^c in 12%c Grocerijo prodajam po najnižjih cenah. Kupite v naši trgovini za eden dolar, kar hočete, vam damo 10 funtov sladkorja za 49c. Pridite in se boste prepričali. Nadalje imamo v zalogi Blasnikove Pratike za 1. 1913, kakor tudi Severova zdravila, katera toplo priporočamo Slovencem in Hrvatom v So. Chicago. FRANK CHERNE, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Martin Nemanich se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. Martin Nemanich, hicago, 111. 49ml2 VVažno uprašanje’ mi opravi JUf najbolje in najceneje Konzularne starokrajske sođuijske vojaške^ zadeve st 22OZ1 ^Milwaukee, Wis.j Anton Kirinčič C or. Columbia in Chicago S». Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. Nova trgovi n a! West Side Money-Saving Corner Vogal Center in Ross ceste. Podružnica trgovine Jontes’ Corner Moka. Pillsbury najboljša moka, vrečica 49 funtov ...................$1.45 Gold Medal moka, vrečica 49 funtov............$1.45 Occidental moka, vrečica 49 funtov ...........$1.60 Queen moka, vr. 49 funtov.. .$1.35 Blue Ribbon moka, vr. 49 fun.$1.29 Thunderbolt moka, vrečica 49 funtov..................$1.29 Perfection moka, vrečica 49 funtov ...................$1.45 Kokošja krma. Kokošnja krma (smreka), vreča 100 funtov.... .....$1.90 Globe kokošja krma (nezmleta), vreča 100 funtov..........$1.95 “A” mešanica, vreča 100 funt. $1.70 “B” mešanica, vreča 100 funt.$1.60 Otrobi, vreča 100 funtov...$1.40 Zdrobljena koruza, vreča 100 funtov.......................$1.65 Zmleta koruza, 100 funtov... .$1.65 Živila v konvicah. Najboljša 3 funt. konvica fižola z omako iz paradižnic in Clover Hill sur. maslom, navadna 20c konvica za ..................10c 2 funt. konvica za .............8c 3 funt. konvica Bulls-Eye gratia 25c Good Judgment grah, konvica 10c Monarch sladki grah, konvica.. 14c Monarch velikanski grah, konv. 14c Monarch zgodnji grah, konv.... 14c Snyderjev Pork & Beans, srednja, konvica .......................13c Snyderjev Pork & Beans, velika konvica ...l...................18c Pet-mleko, 6 konv. za..........25c Pet-mleko, 3 velike konve za...25c Najboljša Java in Mocca kava, funt za 18 funtov sladkorja za ..$1.00 0 V« • oocivje. Fina jabolka, barrel ..$2.00 Fina jabolka, bušel 1. ...70c Fina, jabolka, pečk .. 20c 1 Grocerije. Zdrobljen sladkor, 19 funtov. .$1.00 Sveže sur. maslo, najboljše, funt 38c Dobri buterin, funt .........20c Freidmanov najfinejši buterin, funt za ..........................26c Uneeda biškoti, 3 zavojčki za..l0c Yeast Foam, 3 zav. za........10c Ginger-Snaps, funt ...........7c Vse vrste sveže zelenjave, funt od...............10c do 25c Čiste rozine, 3 zav. za......25c Sesekano meso, 3 zav. za.....25c Dobra kava, funt.............20c Srednja kava, funt...........35c White Bear kava, fina, funt....40c Zelenjava. Lepa čebula, peck.....20c Krompir, bušel........65c 20 funto v sladkorja za $1.00 če se zaj'fedno naroči blaga za $5.00. Velika zaloga najfinejših grocerij, katerih je preobilo število, da bi jih mogli vse tukaj našteti — vse po najnižjih cenah. Te cene veljajo samo proti takojšnjemu plačilu. Chicago telefon 822 Razvaža se hitro in točno na vse strani. AMERTKANSKI SLOVENEC. 22. NOVEMBRA 1912. n»i»i. II.IJ II« » Hlll.lillnjili.iiwi ■ Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliiki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich plesalo peklenski ples pred gro-ako ta prihodnji strašni dogodek prid- j bom, ki si ga je s svojimi lastnimi no premišljujemo in se strahom in rokami kopalo s tem, da je morilo, tr- trepetom delamo za zveličanje svoje duše. Poglejmo danes konec sveta in j spoznali bomo, da bo sodnji dan, dan maščevanja za( grešnika. Nad grešnikom se bodo maščevale | pinčilo, požigalo in počenjalo grozo-vinstva brez čuta, brez cilja in upa.” Socijalist Benham (The Proletarian Revolt) navaja o tej pariški komuni ali revoluciji sledeča dejstva: “40,000 stvari, katere je se svojimi grehi zlo- | Parižanov je bilo ubitih v boju (str. rabil. Dokler smo tukaj na svetu, nam ' 211), javna poslopja in neprecenljivi mora vse služiti. Solnce nam daje j umotvori so bili požgani in uničeni; luč in gorkoto, bodisi da smo pravični premično blago onih ljudi, ki so izbe-ali pa krivični; luna nam sveti na po-j žali iz mesta, je bilo zaseženo (str. štenih in na napačnih potih; zvezde 101), cerkve oplenjene (str. 57). Jezu-razveseljujejo z milo svojo svetlobo' iti bili oropani 400,000 frankov (str. tudi tedaj še, ko je omračil greh našo j 43), 12 revoluciji neprijaznih časopisov dušo; zemlja nas mora nositi tudi te-! je bilo zatrtih (str. 75), 300 duhovnov daj, akoravno smo morda zdavno že zaprtih v ječah (str. 59), 200 duhovnov zaslužili, da bi se pogreznili v njo. ] so držali za zastavljence in jih pozne-Drugače bo pa vse to na sodnji dan. ! je postrelili (str. 118), duhovnikov je Takrat bo solnce otemnelo, nastopila | bilo še več umorjenih (.str. 169, 171, bo tema kot napovedovalka večne te- .172, 181). me. Luna ne bo dajala več svoje svit-1 Ko je pariški nadškof rekel Ri-lobe, zvezde bodo padale raz neba in' gault-u, predsedniku učnega odbora: moči nebeške se bodo gibale. Vsled “Jaz sem služabnik Boga,” vprašal je vsega bodo grešniki trepetali in kopr-1 Rigault nadškofa. “Kje pa živi Bog?” neli v pričakovanju reči, ki imajo priti Nadškof: “Povsod.” Rigault nato svo-Maščevali se bodo pa tudi grehi, ka-i jim bričem: “Vzemite tega moža v tere je grešnik doprinesel. Kako pri- : ječo, in izdajte zaporno povelje za jeten, kako vabljiv in mamljiv se. nam | njegovega gospodarja, ki se zove za večkrat dozdeva greh! Greh nas ma- Boga; ta Bog nima stalnega stanova-mi in vabi, da njemu na ljubo posta-; nja, ampak se zmerom okrog potepa, vimo v nevarnost najljubše kar ima- kar je protipostavno” (str. 57). Nad-mo, svojo dušo. Na sodnji dan pa bo škof je bil potem usmrten. Ko je bilo zgubil greh vso svojo mikavost in po-! dano vojakom povelje, naj nanj ustre-kazal se bo grešniku v vsej svoji o-; le, je nadškof blagoslovil vojake. “To studnosti. Nekateri so ljubili boga- je tvoj blagoslov, kaj ne? Zdaj pa stvo in bogastvo se bo maščevalo se sprejmi moj blagoslov” — rekel je Lo-strašnim pomanjkanjem. Najbogatej- live, eden vojakov, ko je izstrelil kro-ši bo oropan vsega in ničesar ne bo glo v nadškofa (str. 158). imel, s čemur bi mogel potolažiti svo- j Mr. Washburne, ameriški poročnik jega sodnika. — Drugi so ljubili raz-,v Franciji, je rekel o tem nadškofu: On je bil eden najbolj prikupljivih in prijaznih mož, katerega so ljubili bogatini in reveži. Vse svoje življenje je posvetil dobrodeljnosti in blaginji človeštva.” Vi socijalistični voditelj-čki okrog “Proletarca” in “Glas Sv.” pa slavite vsako leto te morivce, ki so takega moža in tisoče drugih umorili. Ali se ne sramujete proslavljati umora in morivcev? Zakaj slavite komunar-de? Ali so delavci kaj pridobili z u-mori? Nič! Ali so mar delavci za to 4krat več služili, kakor jim vi obetate, da bodo po revoluciji? Bili so le revnejši. Socijalizem je imel takrat lepo priliko pokazati, kaj bo storil za delavstvo; a delavstvo ni videlo drugega nego krvop^olitje, ropanje, nemoralnost, propalost in razdejanja — in prazen žep. Njih voditelji so seveda imeli dobre čase od tega. Zakaj torej vi voditeljčki navdušujete za krvavo revolucijo? Ker veste, da bo dobro za vas, ko se bo ropalo, vaši zapeljani klečeplazci bodo pa požirali sline. In vi prilizljivi in licemerni četovodje svojih slovenskih socijalist, slepover-nih petolizcev si upate še javkati radi italjanske vojne proti Turkom! O seveda, da bi slovensko ljudstvo mislilo: glejte, kako dobrega in usmiljenega srca so socijalisti! O vi slepljivi zlotvori, ki zakrivate svojo krvoželjno natoro s sladkimi besedami, da bi nas lože opeharili in ulisičili! Ne boste nas! V zadnji revoluciji ni torej socijalizem prinesel ljudstvu nobene sreče, ne bratske ljubezni, ne miru ne dobrodelnosti, sploh prav ničesar ne, kakor vi socijalisti prerokujete da bo, ampak podivjanost, izgubo in vandalizem. Za to revolucijo so se zbrali najmodrejši in najbolj zviti socijalist, poglavarji in se polastili Pariza za 6 tednov; a ker so bili vsi sebični in vsak delal za svoj žep, razpadlo je podjetje teh neobešenih malopridnežev. Delavci naj pa čakajo! Koliko so si pa delavci pridobili s predzadnjo francozko revolucijo 1. 1848, ki je trajala 6 mesecev? Teorije socijalizma so se vpeljale s polno močjo. Ljudstvo si je zbralo svoje zastopnike, da vladajo. Ustanovile so se državne tovarne, v katerih so vsi delavci imeli pravico zahtevati dela; to niso bili delavci na mezde, ampak bili so družbeniki tovarn in trgovine. Od ljudstva postavljena vlada, ki je lastovala vse stroje v dobrobit delavcev, je jamčila vsem enako delo in enak dobiček; kapitalisti in kompeticija so bili odstranjeni; delavci so volili sami ravnatelje tovarn. Vsi izurjeni in preprosti delavci so bili enaki, in vsi so imeli enako priložnost pridobiti si in z vsem se je enako postopalo. Vse to je bilo urejeno po načrtu socijalistov: Louis Blanc in Alberta. Kak pa je bil konec teh nebes na zemlji? Dela ni bilo za vse; stroški veliki, ker so delavce dobro plačevali in ker so podpirali tudi brezposeljne delavce. Finančni dohodki dežele so se jeli krčiti, ker je šla trgovina rakovo pot; kasa se je sušila, brezposeljni delavci so se hitro množili; milijoni ljudi so izgubljali lepe nade, dokler niso obupali in se vzdignili povsod. Pariz je bil poln pol-izstradanih, jeznih delavcev, ki so se začeli pretepati in razsajati, poslopja razdevati in podirati in kri prelivati. V treh dneh je bilo 10,000 ljudi ubitih in ranjenih. Konec socijalistične sreče je bil denarni polom in grozovito klanje, za delavce pa —- zopet nič! Oglejmo si še prvo francozko revolucijo, ki se je začela 1. 1789. in je trajala okrog 5 let. Dogodilo se je to: Revolucijonarji so umorili kralja in kraljico, njiju sina pa izstradali do smrti. Grobove prejšnjih vladarjev so odprli in njih telesne ostanke razpršili na vse strani (najbrže v korist delavcev). Vsako znamenje krščanstva so zatrli, kalendar izprefnenili, nedelje odpravili, namesto navadnih tednov 7 dni so vpeljali dekade 10 dnij. Obhajanje nedelj in praznikov so strogo prepovedali. Neštevilo cerkev so prekucuhi požgali in razdejali ali pa izpremenili v gledališča, tovarne, poslopja, prodajalnice, zabavišča, plesne dvorane in hleve. Boga so odstranili in v cerkev “Naše ljube Gospe” prinesli zloglasno na pol nago žensko (aha, to vam diši socijalisti!) in jo postavili na oltarni tron, jo javno častili, okrog nje plesali in njej v čast prepevali razuzdane in objestne popevke. To strašno brezbožnost so prirejali na mnogih krajih. V enem mestu je po ulicah hodilo 500 nečistnic v cerkvenih opravah. Ne kateri so kradli posvečene hostije in jih v zasrambo nosili v procesiji ali jih metali živalim. Nune so ali izstradali do smrti ali jih obglavili, nečistnice pa so slavili. (To je za vas socijali sti!)Duhovnike so vlačili od mesta do mesta, psovali in zasmehovali, pozaprli po ječah, ali jih poslali v Cayenne, kjer jih je umrlo dve tretjini v 11 mesecih. (V duhu slišim naše tako u smiljene in italjanski vojski nasprotne socijaliste veselja vriskati.) Konve cija (glavni zbor prevratnikov) je zasegla 750 bolnic in vse ustanove (de^ nar) za reveže. (Seveda denar so vtak nili v svoje, ne revežev, žepe). Podrli so vse spomenike umetnosti in znanstva. Odbor pariški (o vi pro-svitljeni socialisti!) je menil, da “so knjige ljudem donašale zelo malo dobrega, mnogo pa zla”, zato je ukrenil, naj se državna knjižnica upepeli. Odbor za “javno varstvo je imel oblast zapreti ali obglaviti vse “sumljive” osebe (take, ki niso držali z brezvernimi prevratniki. Kje je svoboda?!) V Parizu je gilotina malo počivala. En tak stroj je obglavil na dan do 80 oseb. Vozovi krvnikov so neprestano prepeljavali obglavljena trupla. 44,000 revolucijonarnih sodišč je bilo usta- novljenih in gilotine postavljene po vsej državi. 6000 vojakov-špijonov je tekalo po državi, da bi jo očistili “sumljivcev”. Pol miljona ljudi je zdihovalo v ječah. V Toulonu so kupe po 200 ljudi v enem hipu postreljali (v korist delavcev?) Podobne morije in orgije so počenjali okrog Lyonnais. Mesto Lyons se je uprlo; a divje drhali so mesto vzele, poslopja razstrelile in na tisoče meščanov postrelile in obglavile. Da bi si prevratniki prihranili stroške in čas za odvaženje mrtvih, obglavljenih trupel, postavili so gilotino na most, da so v reko padala obglav Ijena trupla, s katerimi so se pasle ribe. Reka Rhone je bila tako okrvavljena s krvjo nesrečnih žrtev, da so perice morale iti na zgornji del mesta, kjer so dobile čiste vode za pranje. Takim krvavim grozovitostim so se ljudje po več krajih uprli, a njih zemljo so krvoloki opustošili do cela, žito pokončali, živali pobili. Poleg podivjanih vojakov so bili najhujši krvoloč-niki zločinci, ki so bili izpuščeni iz ječ in počenjali najspornejše brutalnosti. Pse so vadili, da so zasledovali uboge ubežnike v gozdove in skrivališča; o-troci so bili pomandrani od konjskih kopit in vrženi z njihovimi materami v razbeljene peči. V Rennes je bilo več tisoč ljudi naloženo v ladje, ki so imele vrata na dnu; in skoz ta vrata so bili ljudje pogreznjeni in vtopljeni v reki Loire. To novo iznajdbo, ki je morila “na debelo”, so brezverski krvoločneži zvali noyade - vtopitev. Strojar v Pont-de-Ce je dobil naročila od večine krvoločnega vojaškega odbora, da naj jim naredi hlače iz človeških kož. Dvanajst peklenskih vojaških kolon je divjalo po državi sem in tje, da bi uničili vsako življenje in. kmetijstvo. Iz severno-zapadne Fran- | cije so paredili puščavo, iz mest pa ; brloge za zveri v človeški podobi. 30 krvoželjnih tiranov si je znalo pridobiti za svoje grozovite namene 300,-000 brutalnih vojakov in propalic, da so morili in opustoševali Francijo. Najkrutejše zveri bi strmele in se vzgražale nad grozovitostjo in klanjem j podivjanih in podživinjenih krvolokov, ! ki so Francijo izpremenili v kup raz-j valin in velikansko pokopališče. A j kljub vsemu krvavemu trinoštvu niso j ti krvoloki mogli napraviti miru, in niso donesli delavcem sreče. Navzlic temu strašanskemu klanju so red in pokorščina in zaslužek izgi- j nili iz Francije. Oslepljeno ljudstvo ^ je začelo spoznavati svoje laži-osreče- ; vavce. Hlačice so se naposled začele tresti samim zločestim odrešenikom, j sebičnim trinogom in brezvestnim sle- ! parjem —- voditeljem strahovlade in ; nasilstva. Drug na drugega so zvra- j čali krivdo tolike nesreče, krvoprolit- ; ja in razdora in začeli so se ti tigri med seboj klati in daviti. Naposled jg ljudstvo sodilo. Dantona so s 13. njegovimi privrženci obglavili. Robespierre je prišel v zapor in se vstrelil v čeljust, da bi ubežal ljudski sodbi. Pripeljali pa so ga v zbornico, kjer je s 24 drugimi človeškimi tigri padel— preklinjan in roten od množice. Da bi narod francozki ubežal še hujšim grozovinstvom brezboštva in brezver-ja, vrgel se je pod noge vojaškemu despotu Napoleonu. Tako se je končala prva revolucija za izboljšanje delavskega stanu. Okrog pet let je trajala; 2—3 leta so s silo vpeljavah metode socijalizma in konec?! Da je bila ta revolucija zvezana s socijalizmom, se lahko prepričaš iz J. L. Joynes, “Socialist Catechism”, new and revised edition. Socijalisti nas zagotavljajo, kedar bodo ljudje tako pametni, da vržejo vero med staro šaro, da se odpovedo cerkvi, Bogu in farjem in začno svobodno živeti po svojih nagonih in željah —■ takrat bo prisvetilo odrešenje za delavce, takrat bodo strte verige, v katere so trpini ukovani, takrat se bodo odprla nebesa tu na svetu. Torej le po farjih in njih gospodu Bogu! Ali se bo pa uresničilo socijalist, prerokovanje? Vse, kar zahtevajo socijalisti, je že bilo ob francoskih revolucijah, a za delavce ni bilo bolje. Zakaj pa vendar ni šlo na bolje? Saj je bila brezbožnost, podivjanost in nesramnost vseh prejšnjih stoletij naku-pičena v Franciji — in to mora biti, pravijo socijalisti, da se more pomagati delavcem, ljudje so v neverjetni zlobnosti in v najstrašnejšem bogo-skrunstvu odpadli od Boga — Kristusa in njegove cerkve — tudi to mora biti, pravijo socijalisti, sicer se delavcem ne more pomagati. Francija je bila poplavljena s krvjo, izkoriščevalci in kapitalisti ustrahovani, oltarji oskru njeni, njeno duhovništvo uničeno, ljudstvo postalo krvižejno ■—- vse kakor zahtevajo socijalisti — in vendar delavcem vsled tega ni prisijala sreča, kakoršno so jim obetali njih voditelji —voditelji, ki so bili tako sebični in brezvestni sleparji kakor ste vi okrog “Proletarca” in “Glas Sv.” Revolucija, bogotajstvo, odpad od vere, prosta ljubezen in razuzdanost, razbrzdana svoboda — vse to ni pomagalo delavcem prav nič takrat, kakor to ne bo tudi sedaj prineslo nobene sreče, če tudi socijalisti farbajo, da ravno to bo izboljšalo delavske razmere. Nasproti pa so delavci videli in čutili propalost moralno in gmotno propast v vsakem oziru. Iz tega sledi, da vera v Boga in Kristusa, katero socijalisti zmerom napadajo, ni nobena napota delavcem v prospeh, ampak zadržek, da ljudje ne postanejo hujši nego krute zveri. Le obhajajte komune in revolucije, le obetajte, pa bodete morali tudi dati, če ne, vas zadene osoda Dantona in Robespierra. MISLITE NA ZIMO! Slovenci! Zima je pred vrati! Zdaj je čas, preskrbeti si tople obleke, vrh-ne suknje, kape, srajce, spodnje obleke, čevlje, rokavice, nogavice in druge stvari. Pomislite, da je vedno prak-tičnejše, dobro se obleči, nego prehladiti se — Vaš zaslužek morate porabiti potem za zdravnike in zdravila. Naša zaloga je velika, dobite vse kar potrebujete. Cene so najnižje, blago garantirano. Ako niste zadovoljni s kupljenim, prinesite nazaj, mi Vam popravimo, da mora biti dobro. Kadar kaj kupite, vselej dobite 4 odsto vredne znamke, ali pa register check, veljaven kot znamke. Za vse zgoraj omenjene potrebščine obrnite se na edino slovensko prodajalno na severni strani mesta. Priporočam se Vaši naklonjenosti. Drank Juricic 1001 N. Chicago St. Joliet, 111. Plinova kurjava. Skrivnost štedenja s plinovo kurjavo tiči v tem, ker se ne pootrati nič kuriva; kakor hitro skuhak, zaprede plin, in stroški kuriva prenehaje. Druga ugodnost je stalno nadzorstvo toplote če je rabite več ali manj, v trenutku lahko dosežete, če plin močneje odprete ali privijete. Rabite plin in boste zadovljni! Western United Gas and Electric Co. KDOR HOCE DELA < ------- Joliet, 111., 17. nov. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se naznanja, da se polnoštevilno zberejo v nedeljo dne 24. novembra ob polu 10. uri zjutraj v navadni društveni dvorani, z regalijami in rokavicami, ter da potem skupno z društveno zastavo odkorakamo k blagoslovljenju novega velikega altarja. Dobro vem, da še ni članom vse znano, zakaj se tako brez posebne seje društvo skupaj kliče; toda toliko jim v pojasnilo, da vsaki faran, spadajoč k fari sv. Jožefa, ve, da bode blagoslovljenje dne 24. novembra 1912 novega velikega altarja. Ker je pa od g. župnika Rev. John Kranjeca povabilo prišlo šele zadnji teden, torej po navadni seji, zato je odbor zgoraj imenovanega društva sklenil, sklicati člane skup v glasilu K. S. K. J., kakor tudi v naznanilu s prižnice, tako da lahko vsak član živeč v Jolietu ve, da je klican, da se skupno z društvom u-deleži blagoslovljenja. Nadejajoč se obilne udeležbe članov društva sv. Jožefa, se vsem članom na srce polaga, da se v polnem številu u-deleže te redke slavnosti, kajti saj je to nam samim društvenim članom v ponos in čast, zato se pričakuje, da bode gotovo vsaki član pričujoč pri tej redki slavnosti. Novi veliki citar je pravi kras cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, je eden najlepših in največjih, tako da gotovo ne bode nikomur žal, ako je kedaj kaj daroval v ta namen. Sedaj pa sobratsko pozdravljam vse člane in članice društva sv. Jožefa ter vam ostanem udani sobrat Mihael E. Urshich, tajnik. Joliet, 111., 18. nov. — Naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., da je društvo sklenilo, da se udeležimo slavnosti blagoslovljenja vel. altarja cerkve sv. Jožefa. Zatorej vabim vse člane stanujoče v Jolietu in v bližnji okolici, da se kar največ mogoče polnoštevilno udeležijo te slavnosti. Tudi vabim naše brate iz Carbonhilla, da bi se u-deležili, ako jim je mogoče. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., posebno pa še od. društva sv. Cirila in Metoda št. 8.1 Math. Bučar, tajnik. Joliet, 111., 18. nov. — (Iz urada dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J.) Naznanjam vsem članom zgoraj omenjenega društva, da bode blagoslovljenje velikega altarja cerkve .sv. Jožefa dne 24. nov., v nedeljo pri 10. sv. maši. Prosim, da se zgoraj imenovano dru štvo korporativno udeleži z društvenimi znaki tega velikega blagoslovljenja. Prosim brate, da se zbero ob 9. uri zjutraj v šolski dvorani, da potem skupno odkorakamo v cerkev k blagoslovljenju. Torej prosim še enkrat člane zgoraj imenovanega društva, da se v obilnem številu udeleže. Nadalje se naznanja, da prihodnjo mesečno sejo dne 1. dec. bode imelo zgoraj omenjeno društvo volitev društvenih odbornikov za leto 1913. Dolžnost je vsakega člana, da se te seje u-deleži. Vsaki član ve, da volitev odbornikov je odvisna le od članov društva, zatorej je vsakega dolžnost, da se udeleži te seje in voli po svoji volji može, katere sam pozna, da so sposobni in za napredek društva. Veliko je članov, da se ne zmenijo za redno aji posebno sejo, še blizu noče priti. Toda njemu po volji pa nikdar ne bode društvo napravilo, potem pa okolu zna protestirati in društvu nasprotovati, za na sejo se pa ne zmeni. Torej kateri član ne prihaja redno na sejo, mu tudi mar ni dosti za društvo; tak član ne gleda, da bi dal kak zgled članom in gledal za napredek društva, ampak gleda zmiraj, da bi naredil kak razpor med društvom, ne pa kaj koristnega za društvo. Torej vsakega člana je dolžnost, da se posebnih ali rednih sej udeleži, ker le na seji se razpravljajo društvene reči in ne nikjer drugod. Ob sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. M. Wardjan, tajnik. Rockdale, 111., 18. nov. — Iz urada društva Svetih Treh Kraljev št. 98 K. S. K. Jednote se naznanja vsem članom, da bodemo imeli glavno sejo prvo nedeljo decembra o pol drugi uri popoldne v Maričkovi dvorani. Zatorej so vabljeni vsi člani imenovanega društva, da se udeleže seje, ker se bode volil novi odbor za leto 1913. Kateri se ne udeleži te seje, je pod kaznijo 50c, kakor pravila zahtevajo. In na tej seji se bode izdalo, koliko ima društvo premoženja natanko. Ta seja se vrši 1. (prvega) decembra. Pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. Jednote. John Snedic, tajnik. Barberton, Ohio, 11. nov. — Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. se uljudno naznanja vsem članom, da se bo prihodnja dr. seja vršila 1. decembra t. 1. Ker bo volitev u-radnikov za leto 1913, zato prosim, da se dr. seje vsi udeležite. Nadalje naznanjam vsem tistim, ki niso bili navzoči na zadnji redni dr. seji, da je društvo sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. sprejelo v svoje cvetoče vrste 7 uglednih mladeničev; imena njih so: g. Josip Svet, g. John Otoničar, g. Martin Ložar, g. Frank Šega, g. Jakob, Zalar, g. John Župec in g. Frank Glavan. Vse te mladeniče pri sprejemu v kat. dr. sv. Jožefa št. 110. K. S. K. J. prav srčno pozdravljam. Pošteni mladeniči in možje: Le korajžno v naše lepo cvetoče vrste! Bratski pozdrav na vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa na moje dr. brate. Mihael Železnikar, tajnik. Chisholm, Minn., 15, nov. — Iz urada tajnika dr. Friredik Baraga št. 93 K. S. K. J. se naznanja članom, da bode 8. decembra glavna seja in volitev dr. uradnikov za leto 1913. Zato so prošeni vsi člani imenovanega dr., da se polnoštevilno udeležijo te velevaž-ne seje. Volitev društvenega odbora stori zelo važen faktor v dr. življenju, zato naj pride vsaki član na sejo. Pred laga naj kandidate in glasuje naj zanje po svojem prepričanju. Ako se vsi člani pdeležimo volitve v društveni odbor, potem izostanejo govorice: “Ako bi bil jaz tam, bi že za tega ne volil, pa tudi tega ne in t. d.” Najboljše je, da se vsaki član udeleži volitve in z glasovnico stori svojo dolžnost. Člani, udeležite se te seje vsi, da rešimo vse točke v korist društvu in Jed-noti. Član, kateri se ne udeleži te ve-levažne seje, plača kazen brez izjeme po pravilih. Vsi dr. sobratje ste prošeni, da mi na'redno dr. sejo prinesete vaše,certifikate kakor tudi od soprog, to pa zaradi tega, ker to zahtevajo nove dr. knjige, da se v knjigo vknjiži oporoka in datum oporoke. Ker pa tega niso sedanje knjige zahtevale, ni tudi tega označenega, zato prosim vse društvene člane in članice, da mi certifikate začasno vrnete in tisti, ki ste ven iz Chisholma in tisti, ki ste na potnih listih, mi certifikate pošljite na Post Office. Nikakor se vam ni treba bati za vaše certifikate, jaz ne bom nobenega izgubil ali razdrapal. Kakor hitro stvarco vknjižim in uredim, vam vaše certifikate nazaj razdelim, stanujočim na Chisholmu pri mesečni seji, članom in članicam stanujočim ven iz Chisholma pošljem na določeno mesto na Post office. Vsaki član in članica ven iz Chisholma naj mi pridene natančen naslov in Box No., da mu zamorem pravilno jcertifikat nazaj vrniti. Toliko v prijazno naznanje. Zdaj pa še opozarjam tiste člane in Fleming, Kans., 11. nov. — Društvo sv. Alojzija št. 83 K. S. K. Jednote bode imelo glavno zborovanje dne 8. dec. Zatorej opozarjam vse člane, da se gotovo udeležite zborovanja omenjenega dne, ker bo volitev odbora za leto 1913. in prenaredba pravil in še več druzih važnih stvari je treba vred spraviti. Kateri izostane brez vzroka bo kaznovan kot zahtevajo pravila. S pozdravom Anton Skubitz, tajnik. La Salle, 111., 19. nov. — Tem potom naznanjam članom in članicam društva Vit. sv. Martina štev. 75 K. S. K. Jed., da se je predsednik Ignac Jordan odpovedal predsedništvu in nje govo mesto ali predsedništvo je prevzel podpredsednik Anton Meznarich, on je torej predsednik dr. Vit. sv. Martina, in to do prihodnje volitve. Tem potom tudi naznanjam vsem •članom zgoraj omenjenega društva, da se ja vsak udeleži prihodnje seje, na kateri se imamo važne stvari pogovoriti in obenem bode tudi volitev novih odbornikov. Vsak, ki se ne bo-.de prihodnje seje udeležil, zapade kazni po pravilih. John Novak, tajnik. Ely, Minn., 17. nov.—Iz urada Sam. Slov. Kat. Del. Podp. Društva sv. Barbare št. 1. se naznanja vsem cenjenim članom tu omenjenega društva, posebno pa onim, ki se niso udeležili redne mesečne seje, ki se je vršila dne 3. nov., da se je sklenilo, da prihodnja seja se ne bo vršila dopoldan kakor običajno, ampak popoldan, in sicer pričnemo zborovati točno ob eni uri dne 1. dec., v nedeljo. Sejo smo preložili zaradi tega, ker bomo imeli volitev glavnih odbornikov. Nadalje smo tudi sklenili, da se skupno udeležimo sv. maše, ki se bo vršila v nedeljo dne 1. dec. ob 8:30. Torej ste uljudno prošeni vsi društve-niki, da se snidemo v g. F. Verantuvi dvorani ob 7:30, da se da dovolj časa sobratu tajniku, da prečita imena, če smo vsi navzoči. Potem ob 8. uri odkorakamo z zastavo skupno k sv. maši po Sheridan cesti. Kateri ne bo spolnil tu omenjenih dveh* toček. potem že ve, kaj ga čaka. Z vsakim posameznim članom se bo postopalo strogo, kakor društvena pravila določajo. Torej pozor, društve-niki sv. Barbare! Na veselo svidenje dne 1. dec.! Franc Erčul, predsednik. Joliet, 111., 19. nov. — Člani društva sv. Barbare št. 65. z glavnim sedežem v Forest City, Pa., so vljudno napro-šeni, da se polnoštevilno zbero v nedeljo, dne 24. t. m., ob poldeseti uri dopoludne v društveni dvorani, odkoder potem skupno odkorakamo v cerkev k blagoslovljenju novega velikega altarja. Vsi pridite z regalijami in rokavicami! Z bratskim pozdravom Tajnik Oberstar. Socijalisti, kaj boste prinesli delavcem z revolucijo? (Nadaljevanje s 4. strani.) Seveda vi socijalist, voditeljčki in derviši, ki drvite po Ameriki za delavci —- hočem reči za njih denarjem — ¡boste nekaj že prejeli ob revoluciji, za katero se tako pehate. Treba bo v revoluciji za raznotere dobro plačane odbore mnogo voditeljev in voditelj-čkov, predsednikov in podpredsednikov, načelnikov in podnačelnikov, pr-vomestnikov in ravnateljev; saj taka častna mesta imate tudi že sedaj pri svojih društvih, in kakor niste zdaj tako tudi takrat ne bodete vsi jednaki; treba bo nadkrvnikov, nadrabljev, rabljev beričev in rabeljskih hlapcev; gotovo bo tudi v socijalistično organiziranem vojaštvu več častnih mest; da ne grem previsoko: treba bo majorjev in stotnikov, lajtnantov, korporalov; treba bo glavnega špijona, nadpodrep- Ta junak prekaša celo konjsko moč. PETAR ZEBIČ, V nedeljo večer se nam bo nudil v Sternovi dvorani nenavaden prizor. Peter Zebič, pripoznan kot najmočnejši človek, ki je kedaj nastopil na ameriških odrih, in kateri poziva na borbo vsakega, ki bi imel pogum poizkusiti se ž njim v moči ali vztrajnosti, bo ta dan kazal svojo nenavadno moč strmečemu občinstvu. Glavno točko njegovega programa tvori sklenjenje njegovih rok, ki mu jih ne moreta razkleniti dva konja, vprežena po eden na vsako stran. Jos. Sajatovic, spremljevalec g. Zebiča, je silen rokoborec (wrestler) in poziva na rokoborbo vsakega borilca-junaka (heavy-weight wrestler). Visok je nad 6 čevljev in ima vrat, kateri prekaša celo Jussuf Hussan-a, znanega Turka. Predstava se prične ob 8:15 in traja \l/2 ure. Vstopnice po 50c in 75c.—Ad. nika in malega ovaduha; pri gospodarstvu bo treba nadvalpotov in valpotov. Prepričan sem, da bodete v revoluciji vi voditelji svojih slovenskih socijalist, klečeplazcev gotovo dobili više šarže: nekateri boste svetovalci, drugi rablji, krvniki, korporali, morda tudi valpoti — za še više šarže vas pa ne bodo porabili, ker ste preneumni. Pa nekaj bo že neslo, nekaj se bo že izsililo iz prestrašenega ljudstva. Vsi drugi vaši petolizci pa, katere zdaj za nos vodite, bodo ostali prostaki ali gmajner-ji, rabeljski hlapci, pometači, navadni stražniki in špiclji. Vi bodete torej zopet vsaj mali bos-si, vaša čeda bo pa še ubožnejša nego je danes. Za to sleparstvo vas bo pa ljudstvo postavilo na odgovor, pozvalo na sodbo — in gorje Vam, konec bo vaše sreče in zvijače, ko bo krvava revolucija vse podrla in razdrla poslopja uničila, tovarne razdejala, delo in zaslužek uničila, otroke in žene poman-drala in toliko krvi in klanja in revščine provžročila! Od vas, ki proslavljate komunarde in krvoločne revolucionarje, ki slepoverne in nerazsodne ljudi mamite z obljubami, od vas zahtevalo bo razkačeno ljudstvo, osleparjeno delavstvo — vaše glave. Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvalim K. S. K. J., ker mi je tako hitro po smrti mojega moža izplačala smrtnino. Zahvaljujem se dalje dr. sv. Barbare v Forest City, Pa., kakor tudi S. N. P. J. ter vsakemu ta društva najtopleje priporočam. Marija Ivančič, 723 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind. New-Yorški Slovenci se uljudno vabijo na IV. letni občni zbor Družbe sv. Rafaela v New Yorku za slovenske izseljence v Ameriki, ki se bo vršil 1. decembia 1912. ob 9. uri v =šolski dvorani cerkve sv. Nikolaja, 135 E. 2nd St. Vspored: Ob 9. uri sv. maša za žive in mrtve družbenike, katero bode imel provin. komisar frančiškanskega reda P. Kazimir Zakrajšek in dosedajni glavni .ajnik. Med sv. mašo pristopijo vsi odborniki in društveniki skupno k sv. obhajilu. — Ob 10. uri zborovanje v dvorani, a) pozdrav predsednika in njegovo poročilo; b) poročilo glavnega tajnika; c) poročilo blagajnika; d) poročilo ženskega odbora; e) volitev novega odbora in odbornic; f) slučajnosti in razni predlogi v prospeh družbe. Ker pa želi Njega Eminenca kard. Farley, da se pridruži naša družba novi velikanski organizaciji "Združenih katol. dobrodelnih društev (United Catholic Charities) in želi, da pridejo na naš shod njegov zastopnik Monsignore McMahon, nadzornik, katol. dobrodelnih naprav, glavni predsednik vseh Vincencijevih družb in vrhovni predsednik združenih katoliških društev “Foederetion of Catholic Socie-ties” in ker ti gospodje ne morejo priti na nedeljo, se bo morala zadnja točka vspored (slučajnosti) prestaviti na poznejši čas, kar se bo pri občnem zboru določilo. Ta občni zbor naše družbe bo velike važnosti za nje prihodnost in razvoj, zato se bodo razpravljale velevažne zadeve. Nujno torej vabimo vse naše dose-dajne družbenike(ce) in prijatelje(ce), da se blagovole tega občnega zbora gotovo udeležiti. Z Bogom in Marijo za narod! Anton Podgornik t. č. preds. Kronanje japonskega cesarja. Japonski uradni list razglaša, da bo novi japonski cesar kronan leta 1914. Na Kitajskem uvajajo evropsko modo. Predpisano je, da morajo uradniki o slovesnih prilikah nastopati s frakom, cilindrom in rokavicami. Moskva. Vojni minister Suhomli-nov je rekel, da bo Rusija precej posegla vmes, če bo Avstrija pričela vojno na Balkanu, in na to bi precej izbruhnila evropska vojna. Socijalna demokracija na Bolgarskem je delala proti vojni, ker nima nobenega čuta narodne zavesti. Po ulici je delala demonstracije proti vojni in tudi v sobranju je edini rdeči poslanec Sakazov delal zgago. Dunaj. Vlada je zahtevala v delegaciji nad 80 milijonov novega vojnega kredita. Minister Berchtold je rekel: "Neugodni preobrat na Balkanu nas opominja, da izpolnimo te zahteve, ki imajo namen, našo vojaško pripravljenost izpopolniti.” je hotel tem Bolgarom vsiliti rumun-sko cerkveno petje. Odredil je, da bi ljudi k temu prisilil, da se cerkve za-pro. Da bi našel izhod iz tega konflikta, je pa rumunski naučni minister izdal odredbo, naj se cerkveno petje Vrši menjaje v rumunskem in bolgarskem jeziku. Bolgari pa tudi s tem niso bili zadovoljni ter so naznanili rumunskemu kralju, da bodo prestopili v katoliško cerkev. Stopili so že v stik s katoliškim nadškofom v Buka-reštu, da bi jim preskrbel dušne pastirje. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. Slivenski Zdravnik. (Zraven slovenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, la ste na katerikoli bolezni bolni, ni SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo ste ozdravljeni popolnoma, ako je tc sploh mogoče. Tisočerim naših' roja kov je bilo pomagano do čvrstega ir. popolnega zdravja, ker so se obrnil s popolnim zaupanje... do tega slavne ga zdravnika. Pridite osebno ali p-pišite! Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L Kadar imate s sodiščem opraviti obr nite se na MelMer & Welliilz Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet IU. Z g. Wellnitzom se lahko domenite \ slovenskem jez.iku. ker je Slovan. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovin*, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in sraodlM. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, I1L STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, otjrr in firmežev. Izvršujejo ae vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. lexander haras,»? Chi. Phone 376. N. W. 927. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT «*• . Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502 John Verderber STADA GOSTILNA Na Francoskem je svobodomisel-cem že žal, da so začeli preganjati redove. V nekaterih krajih že prosijo vlado, naj- bi dovolila, da bi se vrnili kartuzijanci, benediktinci in izgnane usmiljene sestre. Premoženje teh redov so roparji že seveda zapravili. Japonska na svetovni razstavi v San Franciscu. Zgradba japonskega paviljona na svetovni razstavi v San Franciscu bo veljala 1,000,000 dolarjev. Zavzemala bo prostor 4 akrov ter bo Japonska stavbo poklonila amerikanske-mu narodu v trajen spomin. Napredek katoliške Cerkve v Ru-muniji. V Dobrudži živeči pravoslavni Bolgari so zaradi konflikta z rumun-sko vlado, ki jim je prepovedala bolgarsko cerkveno petje, prestopili h katoličanstvu. Rumunski pravoslavni škof Anton Košiček Slovenski gostilničar Fri meni j« redno največ zabave in najboljše pijače. “Tonček Is 0. K.” N. W. Phone 1197 1151 N. Broadway. J0LIXT Dvorano v- najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike. MIH. TERDIČU, vodja. 203 Rnby St. JOLIET, ILL. JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, UL SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Pie* vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387. N. W. Phon« K». MIHAEL K0CHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio hi Stat« St«. Job«*, UL Fefa in Gašper. (Napisal Januš Goleč.) (Konec.) VI. Fefa je nemirno čakala Gašperja in vedno bulila pri vratih, od koder da se bode vrnil. Dolgo ga ni bilo in v Fefinem srcu se je začel pojavljati sum: ka-j, če jo je Gašper na drugi strani popihal k župniku na lov? Ni se mogla otresti te slutnje, jela se je napravljati in sklenila se je podati naravnost v farovž in gospodu privoščiti par pikrih za večerjo. Zgotovila je ravno toaleto in tudi neogibni koš jej je krasil hrbet, ko je pripeljal mimo bajte Kolarjev Franc. Hitro ga je poprašala Fefa: “TJ, ali je bil nloj stari kaj pri tebi?” “A, danes že kjekedajkar”, se je odrezal konjar in mislil zopet pognati. “O, ti krumpetajsl, odžvižgal mi jo je,” je jadikovala jajčarica. “Čakaj”, je še zaklicala, “bodem se peljala s teboj v Št. Jurij!” Franc se je sicer malo popraskal za ušesi, se nasmehnil in pokimal: “No, pa le, bode še pa večji hec.” Fefa je pritrdila koš, za ročico, sama pa je še zlezla na mrežo z deteljo in začela kovati maščevalne načrte., Franca je vedno lomil smeh in venomer je upil svpj “tibo-tjue fuks!”, da bi se ne izdal. Ubogi. Gašper pa še stokati se ni tipal pod Fefino težo. Po bliskovo so mu švigali rešilni načrti in ukane po glavi, pa nobeden se ni dal izvesti. Mravljinci so mu že lezli po hrbtu in po nogah, bil je že tudi ves trd in si želel samo to: ko bi se mogel vsaj toliko obrniti, da bi ležal na trebuhu, ne pa na desni strani. Nič ni pomagalo; Fefa je sedela trdno in na široko kakor koklja na gujezdu. Gašper že ni čutil nobenega uda več. Solnče je bilo že zašlo in mrak se je jel vlegati na zemljo, ko so dospeli v jarek v bližino Krivčovega križa. Sova je ravno zaskovikala; Franc je u-stavil voz in odvrl, ker so bili že na ravnem. Fefa se je stresla pri sovinem glasu, se na dolgo pokrižala in želela večni mir vsem dušam, ki se bodo nocoj prepeljavale po grmovju ob kolovozu. Gašper je bil že trd kot štor, le zavest ga še ni bila zapustila. Franc je pOgnal konje in šlo je naprej. Zazvonilo je ravno v Št. Juriju ‘Ave Marijo’, konjar je popustil vajeti, snel klobuk in začel moliti. Bili so pri Krivčevem križu, zatopljeni v večerno molitev; pa zopet zaskovika sova. Priročni konj fuks se je ustrašil in ker ga še nikdo ni držal za vajeti, je skočil iz globokega kolovoza na breg, pa hitro zopet krenil nazaj. Seveda pri tem povratku iz brega v globoki kolovoz se je celi voz močno stresel in tudi Gašper je porabil to priliko, ter se obrnil z desne strani na trebuh. Mreža, na kateri je sedela Fefa, se je pomaknila nižje; ubogi jajčarici pa, ki se je šopirila na mreži, je zmanjkalo ravnotežja in v kolobarju, z nogami preko glave, tako da je obelila kozla v zraku, je telebila na tla, na o-braz. Dolgo se ni mogla pomoči za sano, ker se je udarila preveč na trebuh. Še le ko jo je Franc dvignil in stresel, se je zdehnila, vstala in si oprhala obleko. Pri vsem tem pa si je pozabila naravnati nos, ki se je vsled padca obrnil malo na stran in imela ga je zakrivljenega celo življenje. Konjar Franc je zopet nategnil vajeti in hotel pognati: Fefa pa se je obregnila nad njim: “Čakaj, grdun, kaj pa imaš v vrečah?” Skočila je k vozu, začela razmetavati vreče in kmalu razkrila celo skrivnost Pero se ustavlja, da bi zamogel popisati Fefin obraz, ki se jej je kremžil v vseh potezah pri pogledu na Gašperja. Par gorkih je podrepnemu lovcu naj prei priletelo po neimenovanem delu telesa, katerega ni mogel pravočasno umakniti vsled otrpelosti. Nato pa so že začele padati po njem psovke in kletvice kot toča. Franc se je smejal na vse kriplje, ubogi Gašper pa je stokal, ker se vsled mravljincev ni mogel skotaliti iz voza. Fefa pa, ko se je do dobra nakričala, in jo je bolela že roka vsled udarcev, je oprtala koš in odšla po samih petah proti domu, da se je kar prah kadil za njo. Vendar še enkrat se je obrnila in pa zaupila: “Fej te bodi, ti figa-mož; od sedaj se mi nimaš več prikazati k bajti!” Gašper je obležal ob cesti, si drgnil otrple ude in še odhajajočega Franca je pozabil zavezati z obljubo molčečnosti. Še le okoli polnoči se je podal prav skesanega srca proti domu. Našel je pa kajšo zapahnjeno, ni se upal trkati, ampak zaril se je v skednju v slamo in trdno zaspal po tolikem trpinčenju. Spal je dolgo in sanjalo se mu je od mačkinjega pogleda in sovinega skovikanja. Predramil se je še le okoli 9. ure, zazdehal na dolgo in po dolgem trudu se je spomnil vseh včerajšnjih dogodkov. Prav od srca se je nasmehnil, ko je gledal v duhu Fefino-vega v zraku obeljenega kozla; toda minul ga je smeh pri pogledu na vso ropotijo, ki mu jo je zmetala užaljena boljša polovica iz bajte na dvorišče. “Teremtete,” je 'zdihoval. “Fefa pa je celo komedijo za resnico vzela.” Še bolj pa se je prestrašil, ko je videl ženin razpraskan obraz in nos, ki je bil otekel in zakrivljen kot cepin. Niti iz gnjezda na škednju ni upal zlesti, dokler ni izginila od doma Fefa. Ko se je Gašper čutil varnega, jo je tudi on potegnil proti nemški strani k Metlikarjevemu Titu po nasvete. Metlikarjev Tit je bil po poklicu konjederec, za silo-pa tudi človeški.in živinski pader. Gašper je zaupal prijatelju celo skrivnost in mu obljubil Bog ve kaj, samo naj mu svetuje, kako bi se spravil s Fefo. Tit je prevdarjal dolgo, nato pa Gašperju nasvetoval to-le: “Čuj, prijatelj, sedaj razsaja pri nas in pri vas pasja steklina; to ve gotovo tudi tvoja babura. Napravi se steklega,, prileti na vso sapo domov, pa začni grizti les, loviti kure in kosati na vse strani. Fefa se bode tega vstrašila in prišla gotovo k meni; toda nič se ne boj, jaz bodem babnico že tako na-dodlal, da se te bode bala skozi celo svoje življenje!” Tudi Gašperju se je dopadel ta Salomonov nasvet in izvršil ga je še bolj divje, nego mu je svetoval Tit. Jajčarica je res vsa prestrašena zbežala od doma in jo krenila h konjedercu: “Češ, njen stari je stekel in hoče do ma vse pogrizti.” Učeni Tit se je napravil resnega in pa zagodrnjal: “Že lahko, kajti ravno sem čital v časnikih, da je sedaj silno veliko steklih ljudi na svetu. Pa, kedaj pa se je pojavila pri Gašperju steklina?” “E, včeraj je še bil popolnoma dober, danes pa je prišel stekel od nekod.” “Aha”, je kimal Tit, “kaj pa, ali je tudi že tebe ugriznil za nos?” “O ne, ne,” se je, izgovarjala Fefa, “včeraj mi je spodrsnilo, pa sem padla.” “Tako, tako”, je ponavljal pader, “sam pojdem k njemu pogledat in dal mu bodem zdravila, saj danes še ne bode prepozno. Toda to ti povem, Fefa: zdravila bodo le tedaj pokazala svojo moč, ako bode imel Gašer mir< če ga ne bodeš dražila in mu tudi skrbno postregla. Dobro pa vedi, da se ta bolezen rada ponovi, tedaj pa je še veliko hujša, nego je vprvič!” Fefa je sveto obljubila izpolniti vse Titove nasvete in čakala vsa v skrbeh na padarjevem domu, dokler se ta ni vrnil. S solzami v očeh ga je potem vprašala: “Kako je?” “Dobro”, se je odrezal Tit, “Gašper sedaj spi v postelji in vse bode dobro, samo pazi, kakor sem ti naročil in ne štedi kurje juhe!” Fefa je držala Titu dane obljube, pridno je davila kure in čez teden dni je bil Gašper že na nogah. Želeč ohraniti spomin na spravo in steklino, se je mešetar navadil, da je včasih kar na lepem zaklonsal kakor pes. Posebno tedaj je rad to klonsa-nje ponavljal, kadar je stara čeblala v njega in jo je tudi vselej ukrotil. Odslej je bil mir pri Majdakovi kaj-ši. A le Gašperja je Bog kaznoval za njegovo šalo s tem, da mu je klonsa-nje prišlo v navado tudi vpričo drugih ljudij. Ljudje pa mu odslej niso več rekali Gašper, ampak Majdakov klohs in to ime, na katerega se je Gašper jezil na vse pretege, mu je ostalo do smrti. Fefe sicer nikoli niso nabijale ljudske duri po petah, kakor so jej pri oklicu prerokovali gospod župnik, ven dar kot spomin na zakonsko življenje je tudi ona odnesla v grob: na koncu zakrivljen nos! Tako sta sklepala Majdakova kaj-žarja vsak s svojim pečatom do smrti: Fefa s krivim nosom, — Gašper pa s klonsanjem! Slike in črtice iz vojne na Balkanu Obisk kralja 'Nikole v bolnišnici. Iz Rjeke javljajo: Kralj je dne 27. oktobra na povratku od Skaderskega jezera obiskal tukajšnjo provizorično bolnišnico. Prostori so prenapolnjeni, večinoma z ranjenci iz bojev pri Tarabošu. Nekateri težko ranjeni se bore s smrtjo. Kralj se je ustavil pri vsaki postelji in vpraševal ranjence, kako se počutijo? Doli na koncu dvorane je stala stara Crnogorka, ki je imela v desnici gorečo voščeno svečo. In pred njo na postelji je ležal mrtev voja,k. Kralj je pristopil, se prekrižal, poljubil križ na prsih mrtvega vojaka in njega samega na čelu ter je vprašal starko, je-li njen sin. Žena je vprašanju pritrdila ter pripovedovala, kako je bil njen sin pri zadnjem nočn,em napadu na Taraboš težko ranjen. Tudi njen mož in dva druga sinova so padli tam in pod isto zastavo, oče kot zastavonoša. Ko je oče padel, je vzel zastavo mrtvemu iz rok starejši sin, in ko je bil ubit tudi ta, je prevzel zastavo mlajši sin, ki je tudi padel, zadet od turške granate. Dva dni kasneje so tudi najmlajšega sina prinesli težko ranjenega v bolnišnico. “Sedaj”, je končala starka, “nimam, izvzemši Boga, svojega kralja in domovine, ki so mi jo ostavili mož in sinovi, nikogar več na svetu.” Prisotni so bili globoko ginjeni; v očeh kralja so se zasvetile solze. Ko je starka videla, kako je njeno pripovedovanje pretreslo kralja, je rekla: “Le nam, tvojim otrokom in podložnim, je dovoljeno, da v veliki nesreči iščemo v solzah olajšanje srca. Kp vidimo tebe, svojega gospodarja in najvišjega poveljnika, ne izgubljamo poguma in nade.” “Prav imaš, vrla stara Črnogorka”, je rekel kralj, “moj sin, prestolonasled nik kraljevič Danilo, bo odslej naprej skrbel do groba za tebe, kakor tvoj lastni sin.” V istem hipu so prinesli v dvorano novega ranjenca. Na posteljah ležeči vojaki so se s spoštovanjem dvignili ter mu zaklicali: “Sretna ti rano!” Ni- | hče ga ni vprašal, kako se počuti in j kaj ga boli, a tudi on ni tožil, dasi so . se mu na obrazu poznale najveće bo-| lečine. Kralj je pristopil k njemu ter , ga poljubil na čelo. Pred vhodom v bolnišnico je kralj srečal staro ženico iz plemena Čeče v Katunski nahiji, ki je dolgo veljala za zibelko najboljših junakov. Uboga s.tarka je izgubila štiri sinove. Vprašala pa je le, so se Ii njeni sinovi vedli v vojni kakor junaki, tako, kakor se to spodobi tudi za junake. Italijani o Bolgarih. “Tribuna” piše: Bolgarski vojak je prevdarjen, re- sen. Najvišji poveljnik Savov, štabni načelnik Fičev ter generala Dimitrijev in Ivanov imajo sijajne ideje. Vsa vojna organizacija j'e strogo v redu, tudi v najmalenkostnejših posameznostih, kar se je videlo tudi pri mobilizaciji, ki je bila izvršena presenetljivo brzo in sigurno. Bolgarske čete se bijejo zelo hrabro, nečuveno agresivno in morda prelahkomiselno ter se izpostavljajo vse preveč sovražnemu ognju, kjer bi z manje žrtvami lahko isto dosegle. Sultanova častna sablja. Turški sultan je poslal Muktar paši častno sabljo, bogato okrašeno z dragimi kamni. Ob enem mu je pisal, naj se mu zahvali za ta dar, kadar bo zavzel in porušil Sofijo in uničil Bolgare. Na to zahvalo bo sultan pač čakal do sodnega dne, kajti Bolgari so v Lozengradu dobili to sabljo in pismo; in da Turki ne bodo Sofije nikoli več videli, o tem pač ni dvoma. Bolgarsko junaštvo. Poročevalec dunajske “Zeit” poroča, da je v Stari Zagori govoril z nekim turškim oficirjem. Ta kar ni mogel popisati, kako besni in neustrašeni so Bolgari. Rekel je: Videl sem sam, ko je neki Bolgar z eno roko zagrabil brušeni bajonet turškega vojaka in ga izvil. In pri tem se pa ti ljudje še smej ejo. Turška barbarstva. V bitki pri Kumanovem je v VII. polku kralja Petra padel komandant, podpolkovnik Aleksander Glišič, kraljev adjutant. Padel je vsled grde turške prevare. Na čelu svojega polka je napadel turške utrjene pozicije. Ko je prišel Turkom 200 metrov blizu, so dvignili belo zastavo v zrak, da se uda-do. S težko muko je Glisič zadržal polk, sam pa z dvema častnikoma šel k turškemu oficirju, ki je bil stopil iz vrst nasproti. Ko sta se Glisič in turški nadporočnik sestala, sta si prijateljsko segla v roke, nato pa Turek izdere nož in ga sune srbskemu poveljniku v prsi. Ta pade na mestu mrtev. Oficirja skočita nad Turka, ga zvežeta in tirata v srbske vrste, med tem pa skoči 1 turški vojak in mrtvemu Glisiču odreže glavo ter jo ponese med Turke. Srbski vojaki se razljučeni vržejo nad Turke in vse pobijejo. Turški častnik pride pred vojno sodišče, a telo Glišičevo brez glave se je z velikimi vojaškimi častmi položilo v grob v samostanu Sv. Gjorgje. Stare bolezni. Navadno je zelo težko, in v nekaterih slučajih nemogoče, ozdraviti stare ali dolgotrajne bolezni. V zdravljenju dolgotrajne težke prebave ali nepre-bavnosti je prva dolžnost zdravnikova, popolnoma izčistiti želodec in drob. Isto je storiti v domačem zdravljenju, za katero je priporočati ameriško zdra vilno grenko vino. To zdravilo vam ne le izčisti prebavila, marveč jih obenem okrepi tako močno, da se utrujeni organi spet usposobijo za svoje delo. Tisti, ki trpe na delni ali popolni izgubi, na zapeki, napenjavosti, bolečinah v drobju, glavoboli, naj takoj prično uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za bolestne mišice in sklepe rabi Triner’s Linement. — Adv. |«lllltllllllllHIIHIIIIIIIIHIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!iy 1 Kadar se mudite na vogalu | I Ruby and Broadway ne ¡j pozabite vstopiti v | MOJO GOSTILNO' kjer boste najbolje posteeieni. = Fino pivo, najboljša vina in smodke. | Wm. Metzger 3 Ruby and Broadway JOLIET Novi učni tečaj 1 6. nadst., Woodruff Bldg. ▼ Jolietu *• prične dne 2. decembra. Oglasi se, piii ali telefoniraj Chicago 264 A. M. STEED, Principal. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska Vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, 111 TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie 'The U. S.” 10c. in “Meerichaum” fc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na :0S Jefferson Street Joliet, !Uf J. P. KING^ °ttev.le80Q Lesni »»♦»»»»trgovec. Clinton in Desplumes Sts. Joliet Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! Emil Bachman 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi. sov od Vam poznatih slovanskih dru štev. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Antonija Rifel izkušena batiča. 512 N. Broadway Joliet, Ills. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, lil. Angleščina. Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi, cahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Šola (Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.) »380 E. 40th St. Cleveland, Ohio. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80S. 402 Ohio Street JOLIET, ILL, Ljudsko Krepčilo Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se. dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko --------VINO---------- To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih zabasatiosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči. TR1NER5 BITTER-W1NE rt ¿•jr i / ^Ter trinerovo v? *VTne % Borke vIno 'WWturej b/JOSEPH TR1NER 739 SAsMand Ave. CHICAGO, IU- V lekarnah, JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KER Z E CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ S Aa. Aaa pomim na moje roma- gD , "j Rev. J os. nje v Sv. Deželo. |j Po,Uk SUVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji • najtioije sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, kole izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. TV. 480, ob nedeljah N, W. 344 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Za Zavarovanje.... proti požaru, mali in velika POSOJILA POJDITE K A. Schoenstedt & Co. 203 Woodruff Bldg. Oba tel 169 Joliet, 111. BMM00ar0000000000000000aaaeaaama000000000000000amaBaaamBaa0000000000000000000000Í iiiHniiiiiiiiniiiiiiiniiHiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiii A. NEMANICH, pred«. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, blag GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 Slovenian I Liquor Co. j 111 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga | Zdravilno Grenko Vino. | minnimiuiinniimnimmiiimumimil Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Kadi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Van Boren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00. 34. V Atenah. (Dalje.) Akropola sama je bila nekdaj močno vtrjen grad, pozneje pa središče grškega bogoslužja. Motil pa bi se, ljubi bravec, ko bi mislil, da je stal tukaj le en sam tempelj; ne! več jih je bilo. Koliko truda, denarja, nadarjenosti, umetnosti, znanja in požrtvovalnosti je bilo treba, da so se postavili ti nekdaj tako krasni in dragoceni spominiki. Toda, kar se je s tolikim trudom in s toliko pridnostjo postavilo, minilo in razpadlo je v par stoletjih. One tako obilno nakopičene lepote, kateri se je nekdaj čudil celi svet, ni več. Ostale so le podrtije, razvaline, sicer lepe, toda vendarle razvaline, ki pričajo, kako minljivo je vse na svetu. Akropola je bila zidana na skalnat 80 m visok hrib, na katerega prideš najlažje po vozni poti od zapadne strani. Nekdaj je držalo na vrh 46 lepih po 23 m širokih in precej visokih marmornatih stopnjic. Na sredi tih stopnjic je stal na desni strani majhen boginji zmage posvečen tempelj, ki je bil pravi biser stavbarstva in je še sedaj precej dobro ohranjen. Na vrhu stopnjic stoji lopa, ki je imela jako lepe stebre in pet vrat. Skozi ta vrata se je prišlo na široki glavni prostor, ali dvorišče, ki je pokrito z belim marmorjem. Na tem prostoru, vrh akropole, je stal najlepši in naj-umetniši, boginji Ateni posvečeni tempelj, katerega razvaline so še precej dobro ohranjene. Seveda so te razvaline svojih okraskov oropane. O-kraskov in kipov se je nekaj precej dobro ohranilo. Spravljeni so v akro-poljskem muzeju, katerega sem ogledal takoj za akropolo. Prav blizu prvega in največjega Ateni posvečenega svetišča je stal še drugi tudi njej posvečen tempelj. To je bil 68- m dolgi, 30 m široki, 20 m visoki Erehteijon. Razgled se vshodne strani akropole je krasen in sicer vidiš kaj lepo morje in pa mesto. Z akropole sem šel v muzej, v katerem so lepo razvrščene akropoljske starine. Posebno lepa je iz marmorja izklesana podoba nekih grških bogov. Ta podoba je stala na pročelju Ateninega templja mej stebri in streho. Ogledoval sem akropolo in muzej dobre štiri ure. Bilo je poldne in želodec me je opominjal, da je treba misliti tudi nanj. Popoldne sem pogledal še Llzikra-tov spominik, ki je majhna rotunda s kupolo, in stolp vetrov, ki je 13 m visok marmornat steber na osem voglov. To je bila nekdaj solnčna ura, ob jednem pa nekak vremenik. Iz vetrov, katere so na tem stolpu razlo- čevali, so skušali stari Grki uganiti vreme. — Lepo in dobro je ohranjen Tezeon; to je tempelj, ki stoji blizu kolodvora. Krog tega svetišča stoji 38 lepih, visocih stebrov. Mej hribom muz, na katerem je sedaj zvezdama in hribom Pniks sva šla na nekdanji areopag. To je skalnat, neenakomerno plošnjat hribec pod a-kropolo, ki je zlasti proti severu jako strm. Na tem hribcu so zborovali stari atenci in se posvetovali o najvažnejših rečeh. Sedeži so bili priprosto v živo skalo vsekani. Kolikrat so se tukaj odločevale reči največjega pomena! Nikedar pa se ni tu obravnavala bolj imenitna zadeva, kakor tedaj, ko so pripeljali sem gori apostola Pavla, da bi zagovarjal svoj nauk. Ko je videl apostelj krasno mesto polno malikov, katerim so bili postavljeni najlepši tempeljni, je vztrepetalo njegivo Boga ljubeče veliko srce. Njegova gorečnost mu ni dala, da bi molčal; začel je govoriti na očitnem mestu. Ko so ga slišali, ga peljejo na areopag, ker so slutili, da govori o važnih rečeh. Areopag je postal prva krščanska pridižnica v Atenah. Sv. Pavel je govoril v pričo zaslepljenega mesta, v pričo ljudstva, ki je rodilo toliko modrijanov. Oznanjeval je zveličavne nauke, vabil h pokori in pretil z vesoljno sodbo. Akoravno pa so ga prezirali ošabni modrijani, vendar so nekateri izmej njih sprejeli zveličavne resnice. Mej njimi sta bila areopagit Dionizij in pa žena po imenu Damaris Popoldne sem pogledal še v dva druga muzeja, ki imata spravljenih in lepo vrejenih mnogo lepih umetnih starin. Proti večeru sem se vrnil precej vtru-jen nazaj v hotel Minerva. Iz tega hotela drugo jutro nisem imel daleč do katoliške škofijske cerkve, ki je posvečena sv. Dijoniziju. V tej cerkvi, ki je lepa in prostorna, sem opravil sv. mašo. Lepe so tudi grške cerkve, vendar nisem zapazil posebnih znamenitosti v njih. V grški kate-dralki sem videl na parah mrtvega grškega škofa Patraškega. Ljudstvo in tudi gospoda so prihajali mrliču po-ljubovat roko. Pred cerkvijo je bilo vse polno vojakov, ki so čakali na prihod kraljeve družine, ki se ie z vojaštvom vdeležila pogreba. Grški vojaki so jako lepi ljudje in imajo prav čedno obleko. Narodna noša grkov pa živo spominja na narodno nošo južnih Slovenov. Tudi obraz grkov kaže tu in tam prav slavenske poteze. To pa ni čudno, ker je mej Novogrki malo pravih potomcev starih grkov; v njih žilah se pretaka marveč mnogo sla' venske krvi. (Dalje prih.) Na čast g. Et. Kristanu. Srečni so socijalisti in chicaški kranjski listi, da so Kristana dobili, socijalizma se naučili, da je opica njih mati, Kristan hoče sam priznati; da so z opico v sorodu, je socijalistom prav pogodu. Pa glej, ona se že baha, z repom okoli sebe maha, kakor maček kremplje ima, govoriti po svoje zna. Kristan, delavcev prijatelj, ima pa vsaj tukaj mlatev: namesto žita in pšenice mlati bele desetice; kjer on začne govoriti ino delavce slepiti, koj začne kdo beračiti in mu denarce skup nositi in bisago mu polniti. Ker tajiti zna Boga, zato mu vsak rad mal dar da. Osemsto že menda ima! Dobro mu bo došla zima, rujno vince ga bo grelo, lahko bo zapel veselo: “Res sem obhodil mnogo mest, socijalistom se pa smejem v pest.” Nemara čez široko lužo se še spomni, da ima dušo, če vihar začne pihati, ladjo semtertje gugati in pokonci jo postavljati kakor z bilko zna igrati, če bi prav na ladji ne bil sam, bi ga moliti ne bilo sram. Večleten naročnik (Valley, Wash.). V šoli. Učitelj: “Mihec, imenuj mi koristno domačo žival!” Mihec: “Ovca.” Učitelj: “Kaj dobivamo od ovce?” Mihec: “Volno.” Učitelj: “Čemu rabimo volno?” Mihec molči. Učitelj (hoteč mu pomagati): “No, iz česa imaš pa ti suknjo?” Mihec: “Iz očetovih hlač.” V gostilni. Učitelj, župan in gozdar sede v gostilni. Gozdar jim popisuje svojega novega psa, ki skoči meter visoko, se prekucuje čez glavo itd., itd. Učitelj: “Ta pes je pravzaprav bolj pameten kakor njegov gospodar.” Župan: “Da, da; takega psa sem tudi jaz že enkrat imel.” Ne boš! “Minka, soseda zmeraj trdi, da si ti meni podobna!” “Kaj? Jaz tebi podobna? Ti si lahko meni, jaz pa tebi nikoli!” Pri zasliševanju. Sodnik: “Kaj ste vi?” Toženec: “Eden izmed vaših delodajalcev.” Dober odgovor, Kmet: “Kako je to, da letajo otroci bosonogi po cestah?” Kmetič: “Veste, svetlost, pri nas pridejo otroci taki na svet.” Za god. “Gospodična, tu Vam pošilja gospod N. za god v znak svoje velike ljubezni malo darilo.” “Ah, nasprotno bi mi bilo ljubše.” Vedno dobre volje. Nace: “Ja, za Boga, Pepe, odkod pa imaš tako zatečeno lice?” Pepe: “To? — to je žensko ročno delo.” BRENKOVI KUPLETI. (Iz "Ciganov” v Jolietu 3. nov. 1912.) Ko trikrat tri je res devet, res lepo mesto je Joliet; pa v njem najlepše poje zvon, kjer sveti Jožef je patron. Če vendar komu tu ni prav, naj gre drugam in naj bo zdrav-rad vrne k nam pa vsak se, v ta kraj domače prakse! Če misliti bi znal rojak kot piti zna in vpiti vsak, podpiral zmer in vsepovsod pred drugimi bi lastni rod. A “Svoji k svojim” venomer zaman prepevamo, dokler — od tujca nosiš “bakse” zaradi slabe prakse! Pojutrišnjem pa vroč bo dan, volilni boj bo dokončan, ki tri-že mesece besni za slavne kandidate tri. Kdo zmaga?Wilson?Teddy?Taft? Komur pomore Mr. Graft — tega drži pa vsak se zaradi dobre prakse! Pod turškim mečem mre kristjan, Evropa zre pa v drugo stran... Kar s Črne Gore zagrmi, da krog sveta odmev doni; in Grk in Srbin in Bolgar na Turka plane ko vihar, ko trgal bi oblak se — > dovolj je turške prakse! Oscar J. Stephen Bobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR <* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tud- življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. wmwwywwwwvw Lansko vino od prve trgatve iz natt-škatel in tokaj grozdja belo vino po 35c galon, resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črno 40c galon, staro belo vino SOc galon, 100 proof močan drožnik in tropinovec po 4galone za $12, 10 galono* $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galo-nov vkup. Vinarna in distilerija blizo postaje. Pisma naslovite: S. Jackse, Winery Box 161, St Helena, Cal Slovenci in Hrva ti v Pittsburgu, Pa. POZOR! Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam ▼ obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli! Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da se greste okrepčat s čašo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo 403 N. Chicago vogal Oass Sts. BAR CAFEj? Postrežba izborna— prav po domače .JOLIET Bray-eya Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. i*4 Jefferson St., blizo mosta, Joliet W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4tfa fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti z sodnijo oglasite se pri meni. National Studio (A PAWLOVSKL) 515-517 N. Chicago Street, Joliet. IM Edina slovanske fotografija v Jolietn. Zmerne cene. Najboljše delo. John Grahek ...Gostilničar... Točim redno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje ia najboljše smodke. Prodajam tudi trdi ia mekld TELEFON 7612 Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cenel John Kirincich 918 North'Chicago St. JOLIET,! ILL. Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajta za cena Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. Louis Wise “MEET ME FACE TO FACE” gostilničar 200 Jackson St, Joliet, III Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer mc lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + “BELLflDONNfl” OBLIŽI AU OBL* O VOtijM ¿Uta« tO BOKSnO PR. REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALOJI, PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH, MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJI« BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KAŠLJU 1012 N. Broadwzy JOLIET. ILE Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Joliet Steal Dye Dense Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CZ. Office and Works, 642-644 Cazs Oba telefona 488 Loughran & Conway 108 Loughran Dldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva. JAVNI NOTARJI Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.) AWETTTAJUgl SLOVENEC, 22. NOVEMBRA 1912. Sedaj je ča* si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo lietu FRANK BAMBIČ, 210 Ruby Street, Joliet, Ills. v j Rezervni sklad KMETSKA POSOJILNICA nad Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. pol miljona obrestuje hranilne vloge po čistih 1 oi brez odbitka rentnega davka, XXX 3 /0 kron. NaS zaupnik ▼ Zjed. p4«o 4« "fr- C o Ir opf« 6104 St. Clair St., Cleveland, 0. državah je A A Cl LI IV ikJclIVĐvl , 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. Preganjanje kristjanov na Turškem. Kako se godi kristjanom na Turškem, opisuje angleška protestantinja Durham v listu “Tablet”: Turški orožniki pridrve na obdelana krščanska polja, pokradejo in uničijo pridelke in posekajo sadna drevesa, ki jih porabijo za drva. Ako se kristjani vsled kakega početja pritožijo na oblastvih, se jim tam zaničljivo smejejo in stvari nikoli ne rešijo. Če se kristjan spusti v pravdo s kakim Turčinom, ne bo nikdar ali pa le v najredkejšem slučaju zmagal, čeprav je pravičnost njegove stvari še tako očividna. Pač pa se proti kristjanom pod najbolj ničevimi pretvezami oblastveno postopa in jih zapira v ječo. Pri izterjavanju davkov se od kristjanov vedno veliko več zahteva, nego je po postavi predpisano. Miss Durham navaja nato za zgled dva slučaja iz skadrskega vilajeta v vasi Heimeli. S. septembra letos je pridrl v vas skadrski gubernator s 1000 vojaki, polovil in zvezal 50 kmetov ter jih odvedel v bližnjo garnizijo. Kristjani sosedne vasi Zadrine so hiteli svojim bratom na pomoč; turški vojaki so jih zajeli in 15 izmed njih na zverinski način mučili; iztaknili so jim oči in odsekali noge. Po ostalih so nemilo sekali s sabljami in niso prizanašali niti starčkom, ki so jih več u-morili na njihovih bednih ležiščih. Drugi slučaj: 2. septembra letos je prišlo v vas Bliništi pod vodstvom častnikov okrog 50 vojakov, ki so zahtevali živeža in strehe. Vaški predstojnik je vse kot goste povabil v svojo hišo, zaklal dve ovci in eno kravo ter vojakom preskrbel tudi kruh. Naslednji dan' so vojaki prisilili svojega gostitelja, da jih je spremil iz vasi. Tu so se naenkrat vrgli nanj, ga zvezali in odpeljali v Skader, kjer so ga vrgli v ječo, katero je kmalu zapustil kot mrlič: bil je zavratno umorjen. — O krščanskih vaščanih preje omenjene vasi Zadrima, pripoveduje Angležinja, da so iz strahu pred turškimi grozovitostmi že mnogokrat pobegnili in popustili svojo posestva, na katerih je potem turška oblast naselila mohame-dance. Sploh so turške oblasti z vso vnemo bile na delu, da po katoliških okrajih nasejejo turške vasi. Končno se Angležinja obrača na vse kristjane, da v imenu človečanstva vsak po svojih močeh pomagajo, da se že enkrat napravi konec turškim grozovitostim. Amsterdamu, nastopajoči soprog pa v Wichiti. Fantalini usmrtili policista. Chicago, 111., 11. nov. — Kot žrtev svoje dolžnosti je bil včeraj popoludne policist Charles T. Jones od mladoletnih fantalinov ustreljen. Predrznost dejanja in sirovost, s katero je bilo izvršeno, sta strašni in dokazujeta. kako težke dolžnosti imajo vršiti uradniki nekaterih okrožnih straž v mestu. Policist Charles T. Jones, 53 let star, No. 902 N. Ridgeway ave., in njegov tovariš Charles Zieman sta zapazila ob štirih blizu Milwaukee ave., ob Bloomingdale Roadu in Girard-cesti, kako je več fantalinov igralo v kocke. Ko sta se policista bližala, so fantalini utekli in se skrili v neki kolnici. Vrata so zagradili. Policista sta zahtevala, da se ju pusti noter. Ker jima niso radovoljno odprli, sta začela vrata vlamljati. V tem hipu se je zagnalo na policista kacih šest fantalinov. V besnem spopadu se je posrečilo enemu od fantov, iztrgati policistu Ziemanu revolver. Zdajci je počil strel, in Charles T. Jones se je zgrudil. Zadele so ga nadaljnje štiri krogle, tako da je bil policist na mestu mrtev. Drugi policist je med tem aretiral tri izmed fantov, dočim so o-Stali trije utekli. Imena aretirancev se še prikrivajo. Gonilna vest. Washington, D. C., 9. nov. — Za kladniški tajnik McVeagh je prejel da nes en dolar poslan od nekega delavca v Kittery, Me., kot plačilo na odbitek nekega dolga. Dotičnik je izjavil, da je Strica Sama nekoč osleparil, in da mu zato njegova vest ne da miru. Brž ko mu njegove razmere dovolijo, da mu dopošlje ostanek, še en dolar. General-upornik ustreljen. Tugucigalpa, Honduras, 8. nov. — Znani upornik general Valladares, ki je napravljal izza mnogih let vladam v Hondurasu in Nicaragui mnogo preglavice, ne bo več koval revolucij. Včeraj je bil ustreljen po vladnih četah v praski pri Ojojoni, svojem rojstnem mestu. Ustreljeni general je silno sovražil tujce, posebno Američane. Ne samo za kašelj. Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) učinkuje na mreni-ce grla, pljuč in zračnih prehodov. Ni samo koristno za kašelj, ampak tudi za bolno grlo, hripavost, vnetje sapnika, oslovski kašelj, krčevito davico, in veliko drugih nepravilnosti dihalnega ustroja. Po navadi olajša tesnobo in bolečino v prsih, ki je učinek prehlada. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. Pristni nosi napis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. ZA KRATEK ČAS. Tiskovne pomote. Po slavnostnem zborovanju so navdušeni narodnjaki zapili “lepo našo domovino.” Ko se je zborovanje začelo, je predsednik podavil vse mile goste od blizu in daleč. Težek račun. Profesor: “Neko njivo požanje deset žanjic v osmih urah. Koliko ža-njic bi bilo treba, da bi isto njivo požele v šestih urah?” Dijak: “Nobene, ker jo je že itak poželo deset žanjic.” Brzojavka. Živinski kupec Govedina kupi na oddaljenem sejmu dva para volov. Zvečer pa brzojavi svoji ženi tako-le: “Ljuba žena, ne morem priti danes domov, ker ta vlak ne vozi volov.” Previdnost. A. : “Zakaj gre trgovec Peteržiljček zunaj iz sobe, kadar si nažiga pipo?” B. : “Veš njegova žena je silno suha, zato se boji, da se ne bi užgala, če bi prišel z žveplenko blizu nje.” Iz poročila občinskega biriča. “...Oblečen je bil postopač Koruznik v raztrgano suknjo, na glavi je imel kapo in par preljuknjanih škornjev. Zmerjal me je grdo ter me imenoval starega osla, pijanca in pokve-čeno krevljo; da je vse to res, lahko potrdim s prisego.” PANKRAC GRDOGLED, občinski redar. Vremenski preroki. Gost pri obedu: “Vi krčmarica, tu v solati plazi vse polno polžev.” Krčmarica: “Da, da, to kaže, da bo kmalu dež.” Vse v redu. Ogrski magnat se vrne po železnici domov; na kolodvoru ga čaka Ferenc z vozom. Med vožnjo se razvije tale pogovor: “Doma vse v redu?” — “O ja, gospod baron.” Čez nekaj časa reče Ferenc: “Vaš pes sultan je poginil.”—Baron: “Kaj, moj ljubljeni pes? Kako pa?” — Ferenc: “Preveč pečenega konjskega mesa je požrl.” — Baron: “Kako je prišel do takega mesa?” — Ferenc: “Osem konj je zgorelo.” — Baron: “Osem konj je zgorelo!? Ka- ko je to mogoče?” — Ferenc: “Grad je pogorel.” — Baron: “Moj grad pogorel!? Kako je nastala nesreča?” — Ferenc: “Vaša stara mati je ležala na mrtvaškem odru in preproge so se vnele in vse je zgorelo.” — Baron: “Ja, za Boga, tudi ta nesreča, tudi stara mati mi je umrla med tem časom? — Ferenc: “Ja, kap jo je zadela, Ico je izvedela, da je Vaša milostna gospa izginila z baronom Janošom nevesekam.” Majhna glava, pa velik klobuk. (Ribniška.) Sin: “Uoče, zakaj ste pa kuepili taku velik klabuek, ki imate taku majhno glauo?” Oče: “Zetu, k’ glih tulku kuošta, ku-ker majhen!” Letina na Dolenjskem. Tujec: “Letos imate dobro letino, kajne, oče?” Dolenjec: “I, nej glih kaj reč’ — še dost’ faj. Krompirja velik’ in tud’ de-bev je — ampak ta druobnega nič nej, — na vem, kaj bama prašičem dajal’!” Iveri. V vinu je resnica, zakaj človek dokler pije, ne more nobene laži povedati. — Kdor sam sebe ne strahuje, ga strahujejo drugi. Težko vprašanje. Bolnik: “Kaj smem piti, g. doktor?” Zdravnik: “No — vino, z vodo mešano.” Bolnik: “Katero vinsko trgovino mi tedaj nasvetujete?” Slepec. “Prosim kaj miloščine za ubogega slepca.” “Kje pa je ta slepec?” “Zunaj stoji pred hišo in gleda, če bo policaj prišel.” Dvoumno. “Kaj Vam je, gospodična?” “O, nič, g. doktor!” “Zakaj ste me pa klicali?” “Veste, prej, ko Vas ni bilo še tukaj, mi je nekaj manjkalo.” Inserat. “Mlad človek, sposoben za vse, išče službe, najrajše kot blagajnik.” Prav doslovno. Učitelj: “Kdo zadene tole nalogo?” Nace (ki vrže svojo kučmo v tablo): “Jaz, g. učitelj.” Izdala se je. Gospa: “Zakaj Te ni tako dolgo, ko sem vendar zvonila?”. Služkinja: “Oprostite, gospa, prvega in drugega zvonjenja nisem slišala, šele tretje sem čula.” Zadnja želja. Duhovnik (nevarno bolnemu): “No, ali imaš še kako željo na srcu?” “O, ja —- ozdravil bi rad.” Nepotrebno. Orožnik: “Ali ne veste, da morate ponoči imeti pri vozu prižgano svetiv-nico?” Kmet: “Nič ne pomaga, moj konj je slep.” 0404 404040404040404040404040+040404040404040404040400 I Joliet Citizens Brewing Co- I Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St, Joliet. 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’* Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg, Joliet, 111. Jos. A. Boyne. NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi letošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in stroji. Lennon Bros, 205 N. Chicago St. 50tfn. IŠČEM SVOJEGA BRATA JOSIPA Torkar. Svoječasno je bil v Minnesoti, a lansko leto je odpotoval v staro domovino, odkoder se je kmalu vrnil spet v Ameriko. Od tega časa mi je neznano njegovo bivalir šče. Ker pa imam važno naznanilo zanj, prosim vsakogar, ki bi mu bil znan njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. Louis Torker, 108 Fair View Ave, Joliet, 111. 51t3 North Collins St., Joliet, 111. Flit© “Elik: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. •»•«»04040404»404040404040404040404044040040494044040 ? Time Schedule Effective Sunday, Nov. 3, 1912. Chicago, Ottawa & Peoria Railway INTERURBAN CARS Leave Joliet. Arrive. 6:05 a. m 6:25 a. 6:30 a. m 7:05 a. m 7:40 a. 8:05 a. m 8:40 a. : 9:05 a. m 10:05 a. m 10:40 a. : 11:05 a. m 11:40 a. 12:05 a. m 12:40 p. 1:05 p. m 1:40 p. 2:05 p. m 2:40 p. 3:05 p. m 3:40 p. : 4:05 p. m 5:05 p. m 6:05 p. m 7:40 p. 8:05 p. m 9:50 p. m 10:40 p. : 11:05 p. m 11:40 p. : Laž v šali in v sili. Učitelj: “Pepce, ali mi veš povedati razloček med lažjo v šali in v sili? Povej mi kakšen izgled!” Pepček: “Ako bi moj ata rekli mami: ‘Danes sem dobil dvakratno mesečno plačo, bi bila to laž v šali. Ako bi pa svojim upnikom rekli, da ta mesec niso dobili nič plače, bi bila to laž v sili.” To Following Stations:— Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Ladd, Marquette, Howe, De Pue, Bureau, Princeton, Grand Ridge, Streator. F. E. FISHER, General Superintendent. Office and Station—Van Buren, near Joliet Street. Chicago Phone 2511. JOUKtJUU FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, lil. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša r Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. Farmarski kongres. New Orleans, La., 8. okt. — “Farmers’ National Congress” je tu danes otvoril svojo 32. konvencijo. Eden najvažnejših predlogov, ki pridejo v razpravo, je ta, da se vse farmarske zveze v tej deželi organizirajo kot “United States Country Life Association”. Pomožni minister poljedelskega departmenta Hayes je imel daljši govor, v katerem je kazal na koristi, ki bi sledile iz trdne združitve farmarjev za te. Poroka po žici. Wichita Falls, Tex., 8. nov. — Čuden zakon je bil tukaj sklenjen, ker stanuje ženin v tem kraju, nevesta pa v Amsterdamu. Zadnja je storila obljubo pred pristojnim oblastvom v Iščejo se delavci za rezanje stebrov za rudnike, železniških pragov in hladov, v mestu Curtis, Illinois, blizu Springfield, 111. Fin, gladek les. STALNO DELO. Piši na naslov. Covey-Durham Coal Co. 203 S. Dearborn St. Chicago Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet. Hl.